URN_NBN_SI_DOC-VB99ECLS
O c e n e i n p o r o č i l a Univerza v Ljubljani. Biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev in sodelavcev. Druga knjiga 1956—1966. Univerza v Ljubljani 1969. 684 + (I) str. 4°. Prva tovrstna publikacija je izšla 1929. leta in je bila zgodovinsko do kum entarna. Prinesla je razpravo o razvoju slovenske univerze od jezuit skega šolstva prek Ilirskih provinc, prizadevanj za najvišje slovensko uči lišče v letu 1848 pa tja do leta 1918, ko so Slovenci z ustanovitvijo nove države pričakali uresničitev prizade vanj za svoj najvišji učni zavod. Im e la je izrazito reprezentativen značaj, bila oprem ljena s slikam i rektorjev in nekaterih inštitutov, s statistiko ip. Zaobsegla je okoli stopetdeset na njej delujočih znanstvenikov, bibliografija del pa je prinesla le odbrane enote sedem desetih avtorjev. Ko poročam o o novi, tretji knjigi tega prepotrebnega in težko pričako vanega dela, ne moremo mimo druge izdaje iz leta 1957, ki im a isti naslov in podnaslov kot sedanja ter je za četnica na desetletja načrtovane kon- tinuande o slovenski univerzi. Izdajo je uredil uredniški odbor s prof. dr. Franom Zw ittrom na čelu, sestavljali so ga še predstojniki posam eznih fa kultet, ki so bili njegovi neposredni sodelavci, bibliografski in tehnični urednik pa je bil prof. Janez Logar. Upoštevani so bili aktivni učitelji, so delavci univerze in fakultet ter dveh, v njen sestav spadajočih ustanov, žal pa je bilo opuščeno navajanje podat kov za tiste člane univerze, ki so bili pred letom 1955/56 upokojeni ali pa so um rli. K ljub tem u najdem o zbra nih 506 imen, od rednega in izred nega profesorja, docenta, predavate lja, sodelavca in asistenta, ki so peda goško ali znanstveno delovali v od delkih Prirodoslovno-matematično-filo- zofske fakultete, Pravno-ekonomske, Fakultete za agronom ijo, gozdarstvo in veterinarstvo, Tehniške fakultete in Medicinske fakultete. Vključena sta tudi N arodna in univerzitetna knjižnica te r Inštitut za narodnostna vprašanja. Da im a tako resna izdaja im ensko kazalo, je sam o po sebi ra zumljivo. Posameznik je bil predstav ljen s kratkim , najvažnejše podatke vsebujočim življenjepisom (rojstni po datki, potek izobraževanja, strokovna usposobljenost) ter njegovim publici stičnim delom. Bibliografija ni bila razporejena kronološko, temveč po zunanjih ozirom a vsebinskih vidikih: A. Znanstvene in strokovne publika cije (knjige, učbeniki, članki, recen zije, prikazi); B. Poljudnoznanstvene publikacije (z enako razčlenitvijo); C. Druge publikacije in dela zunaj stro ke. Tam, kjer je šlo za izvedena kon strukcijska ali arhitektonska dela, so le-ta nadom estila bibliografijo. 2e tak rat je zbornik prinesel za pregled slovenske v tujini afirm irane znanosti prijetno novost; prvi in doslej edini je v takem obsegu zabeležil dela slo venskih avtorjev, tiskana v tujih drža vah, publikacijah in jezikih ter upo števal tudi dela, ki so bila še v tisku. Namenoma smo se zadržali pri prvi knjigi, ker je nova, za desetletje 1956—1966, njeno nadaljevanje. Ure dil jo je uredniški odbor pod glavnim uredništvom rektorja Romana Modica ter pod bibliografskim in tehničnim uredništvom Janeza Logarja. Urejena je po istih vidikih: v okviru posam ez 130
RkJQdWJsaXNoZXIy