Razgled po šolskem svetu. — 17.000 otrok, in sicer slo^enskih, je brez pouka na Goriškem. Vlada zida Lahom in Nemcem šolske palače, a za Slovane nima tiiti Tinarja. — Dr. SnflaJ — Tsenčlliškl profesor. Eakor javljajo, je imeuovan dr. Šuflaj profeaorjem na zagrebškem 7seučilišču. To imeno^anje je simptomično zato, ker je 7seučiliški senat iatega dr. Šuflaja ze dvakrat 0 d k 1 0 n i 1. Ta 7est 0 imenoTaoju je zbudila silno ogorčenje. — Praske rlšje dekllške šole. Na Pruskem imajo 270 javnih ?išjih dekliških šol, na katerih službuje 3158 izključno ondi zaposlenih učnib oseb. Število učenk na teh šolah je od 1. 1901. do 1906. poskočilo od 53.480 na 71.156. Privatnih višjih dekliškib šol imajo 675 z okolo 86 tisoč učenkami. Po 7eri je biio 1. 1906. 7 javnib rišjih dekliških šolah poleg 56.382 protestantk in 7.080 žido^k Ie 7.415 katoličank. Iz tega je razvidno, da katoliški neraški krogi niso posebno zavzeti za višjo žensko izobrazbo, kar je z obžalovanjem konstatirala pred kratkim tudi bKo1q, Volkszeitung". — Vrenje na Tseučillšču t Moskvl. Iz Moskve poročajo : Eeakcionama politika naučnega ministra je ttro7zročila 7eliko 7renje ua tukajŠDJem vseučilišču. Dijaki so sklenili, da bodo energično podpirali profeaorje 7 njihovi opoziciji proti miuistru. Ako bo potrebuo, prifinejo tudi akti7D0 borbo. — Ljndsko šolst^o na Bolgarskem. Ljudsko šolstvo ua Bolgarakem je sedaj urejeno po novem šolskem zakonu, ki se je izdal začetkom tega leta. — Ljudake šole so drža^ni zavodi, in pouk traja štiri leta. Ako otrok zamudi pol dneva šolskega pouka, so dolžni atarši plačati 10 do 15 7inarje7 deoarne globe. V pr^em razredu sme biti naj^eč 60 učence?; ako je 7p6 učence7. se ot^ori no7 razred ali pa 8e u^ede poldne^ni pouk. Ako je šola oddaljena 3 km, niso tako oddaljeni otroci dolžni obiakoyati šole. Eazen Ijudake šole je še meščanska šola, ki 7 nji traja pouk tri leta. Poučuje ae tu ruski jezik in računoyodst7O. Za šolska poalopja akrbe občine. Ubožnim občinam pomagata zidati šole drža^a in okraj. Učitelj mora dovršiti učiteljišče in napraviti drža^no učiteljsko izkušnjo. Ako 7 treh letih ne napra?i izpita, ga odslo^e. Omožene ženske ne morejo biti učiteljice, iz^zemši učiteljic na deželi. Učitelji ljudskih šol imajo izpočetka 1200 krou plače; doklad je osem. Največja plača znaša 2220 kron. Učiteljice imajo za 10 odatotko? manj; pnmzorični učitelji in učiteljiee imajo 20 odstotko? manj nego definiti^no nameščeni učitelji. Užitelji 7 mestih nhnajo prostega stanovanja niti stauarine, pač pa dragiujsko doklado, in to 7 mestih s 15 000 prebi7alce7 10 odstotk07, 7 Sofiji 40 odatotko? 87oje letne plače. Draginjsko doklado plačajo obfine. Učitelje plačuje deloma država deloma občina. Vsaka občina je dolžua za vsakega učitelja Ijudske šole plačati na leto 7 državno blagajnieo 900 kron. Učitelje Ijudskih šol 7oli krajni šolski svet. Politike 7 škodo kulturnemu delu bolgarski učitelji ne smejo biti udje politiških društe^ niti se udeleževati politiškib zboro7anj. To je pa6 ^moderno11! Hrraška Ijadska šola t Pazino je imela pred 18 leti, ko so jo odprli le 60 učence7 in učenk. Danes jih ima 330. — Tudi lep napredek. — Žldje t rusklh rišjih šolah. Ra7natelj peterburškega inženirskega zavoda je nazuanil, da 86 7 prihodnjera šolskem letu židje splob ne bodo sprejemali v ta zavod, ker je njih število že prekoračilo normo za žido7ske učence. Istotako 86 ne bodo sprejeli 7 elektrotebničoi in metalurgični oddelek peterburške politehnike. V druge oddelke se bode sprejel samo po en žid. — Graško Tseofillišče je štelo minuli poletni tečaj 1477 rednib slušateljev in 17 rednib slušateljic. Juristov je bilo 855, medicince7 280, filozofo? 278, farraaceuto7 63 in teologo? 80. — BoJ ČehoT za STOJe šolstro. Poslanee Cipera je, kakor javljajo iz Prage, sestavil štatiatiko 0 češkem šolstvu na Oeškem tam, kjer so čehi v raanjšini. Iz atatistke je razvidno, da mora 80.000 čeških otrok obiako7ati nemške šole, ker čeških ni. — V Poštorui na Nižjera Avstrijskem je češka šolska družba BKomensky" ustauovila češko šolo. To je na Nižjera Avstrijskem prva češka šola na kmetib. — Ženske izkljnčene z rusklh rsenčllišč. Iz Petrograda poročajo: Miuistrski svet je pooblastil naučnega uiinistra, da prepove vpisovanje žensk ua 7seučilišča. One, ki so že 7pisane, zamorejo dovršiti nauke. Doslej J) bilo na ruskih vseučiliščih vpisauih 210Š žensk. — Šolsklh zdrarnlkoT je na Japonskem 4941 (za 395 7eč) nego lani. Ti zdravniki dobivajo 143.987 jenov plače. Lani so preiskali 722.973 učenee^. — Zopet iiO7a madjarska šola na Hrraškem. »Hrvatski Branik" poroča, da otvori madjan*ko društvo nJuIianu 7 kratkem madjarsko šolo 7 Sotu 7 Sremu. Učitelj je že dospel na svoje novo raesto. — Za češke manjslnjske sole. De- putacija češkib obrambnih društev odpotuje te dni Da Dunaj, da 7roči minietrskemu predsediiiku Becku sporaenico 7 zadevi čeških manjšinjskih šol. — Bolgarsko rsenSIlišče r Solono. Bolgari so imeli 7 Monastirju shod, na katerem ao sklenili nabirati denarne prinose za ustaaovitev bogarskega vseučilišča 7 Solunu. — 120 miliJonoT za Tseučillšfie. Znani ameriški politik W. F. Vilas je zapustil za vseučilišče 7 Viaconsinu 120 mil. Njegovi dediči bodo dobivali samo letno rento. Svoje imetje si je pridobil s spekulacijami z dr7i. — Doktorat žlvinczdraTnlštra. Živinozdravniški visoki šoli na Dunaju in 7 Le707U sta z najvišjim odlokom z dne 5. septembra dobili pravico promucije za doktorje Ži7inozdra7ništ7a (doctores medicinae 7eterinariae). S tem je ustreteno željam živinozdra^uiko7. Ta doktorat bo pa le fakultativen, torej ne obvezen za praktičen poklic, kakor je medicinski. Obenem je z novira šolakim letom nvedena šolnina, ki znaša za avstrijske državljane 50 kron za semester, za druge 75 kron. Ubožni in marljivi slušatelji morejo biti žolnine oproščeni. Šola bo smela odzdaj roliti tudj rektorja svobodno in preide 7 eivilno upra7O, kakor hitro bodo dotična pogajanja končana. Doslej je stala pod 7odst7om 7 0 j n e g a ra|nistrstra! — 8 hrvaškega rsenčilisSa. Z iraenovanjem dr. Milana Šuflaja vseučiliškim profesorjem ae je 7lada pregrešila proti vseučiliški samoupra^i. Profesorski kolegij je tega Bu6enjaka" že trikrat odklonil, zadnje leto zopazko, da ni vreden, da bi poučeval hrvaško mladino, ker je 7 svojih spisih falzificiral brvaško zgodo^ino. Tudi Madjar profesor Greksa se je pridružil tej izjavi profesorskega kolegija. Sedaj bodo profeaorji protestirali proti imeno7anju Šuflaje7emu. — Pred petimi raeaeci, ko je hrvaška vlada suapendirala vseučiliškega profesorja Manojlo^iča, ao 7ladni listi trobili 7 svet, da bo preiskava dokazala njegovo krivdo. Sedaj pa so Manojloviču poslali dekret upokojenja, ne da bi navedli kakršenkoli razlog za upokojite7. Preiska^e, ki bi jo imel voditi po zakonu edinole akademski senat, 80 se menda zbali, ker bi ta dokazala, da je bil profeaor Manojlo7i6 obreko^an. Mladi profesor mora 7 pokoj, ne da bi 7edel zakaj. — Wahrmund. Eakor poročajo 1 Dunaja, je profesor Wahrmund izja^il, da Praga ni zanj pripra^no raesto. Obljubilo se mu je, da ga pokličejo na Duoaj, ali obljube niso izpolnili. V kratkem baje Wahrmund obelodani neka senzacijonalua razjasujenja. — PrepoTed barr. Naučni miniater dr. Marchet je na zboro^anju 7seučiliškega odaeka nemških svobodomiselnih strank zagrozil, da na vseučiliščih sploh prepo^e nošeuje bar7, ako bi se tudi letos ponovili izgredi na vseučiližčih.