0 dolenjka, o.d.
P NOVO MESTO
AKCIJA OD 24.2.2000 DO 9.3.2000
namenska moka za krofe, 1/1, Mlinotest .1.11 |7II ‘ilTjUF 99,00 S IT/kg sladkor v prahu, 200 g, Kmba <4je za cvrtje Krivita, 2 I, Oljarica mini sir Jošt, l.M čistilo Pril, 500 ml, llenkel Ariel, 3,38 kg v kartonu. Uvoz
ji;mlinvirr 79,00su/kg
.211,10 iilTfrJT 659,00 SIT/kg 1 IfilifO lilTlrjr 899,(K) SIT/kg _~li1 10 lilTlirr 199,00 SIT/kos U 111,10 'UT irT" 899,00 SIT/kos
in še trideset artiklov po ugodni ceni.
§
I
v
St. 8 (2635), leto LI »Novo mesto, četrtek, 24. februarja 2000 »Cena: 220 tolarjev
Predlog s sodišča v vlado
Zaradi t.i. Avšičevega predloga za presojo ustavnosti slovensko-hrvaškega sporazuma mora vlada brskati po arhivih
EŽICE - Potem ko je skupi-iavnozborskih poslancev iz iških skupin LDS, DESUS, in narodne skupnosti s prvo-sanim Jožetom Avšičem iz : naslovila 27. januarja na 10 sodišče predlog za izrek ja o tem, ali je sporazum llovenijo in Hrvaško o ob-m prometu in sodelovanju Sn s slovensko ustavo, je no sodišče 16. februarja silo za mnenje o predlogu le poslancev. Vlada naj bi v menju še posebej podrobno ožila navedbo skupine po-v o tem, da bi odlašanje radie sporazuma občutno po-ilo življenje Slovencev ob isko-hrvaški meji takrat, ko tel veljati t.i. schengenski Ustavno sodišče je v dopi-
su vladi 16. februarja zahtevalo tudi vsa stališča Republike Slovenije o določitvi meje, odgovore Republike Hrvaške in stališča, s katerimi je vlada seznanila Willia-ma Perryja. Vlada ima za to nalogo na vol jo 15 dni. Tako so sporočili iz poslanskega kluba LDS, službe za odnose z javnostmi.
M. L.
g
Citroen center Cikava daja in servis, Avto-BH
ivškova 6a, Novo mesto, tel. 068/39 30 454
ZAHVALA
Ob 50-letnici izida prve številke Dolenjskega lista so se nas z voščilom spomnili številni naročniki, bralci, dopisniki, poklicni kolegi in poslovni sodelavci. Naj ne zamerijo, ker jih ne bomo navedli poimensko, prav vsem pa gre naša prisrčna zahvala za ustne in telegramske čestitke ter darila.
Kolektiv Dolenjskega lista
71 VEN ROD MLADIH GLASBENIKOV - Regijsko tekmovanje ev osmih glasbenih šol iz Bele krajine, Dolenjske, Kočevsko-ikega in Posavja, ki je konec prejšnjega tedna potekalo v Krškem, je a/o, da na naših glasbenih šolah raste obetaven rod mladih glashe-Najboljši so se predstavili javnosti na zaključnem koncertu v Domu 'e, ki je bil ob tej priložnosti presenetljivo lepo obiskan. Na sliki: » kvarteta saksofonov iz Glasbene šole Trebnje, ki je na tekmovanju 'Jato priznanje. Več o tekmovanju preberite na kulturni strani. (Foto: Irkelj)
Matjažu
‘Vrhovniku,
čCanu
sKrfa %s>g, ob prvi zmagi v svetovnem pobotu iskreno čestitamo.
MESTNA OBČINA NOVO MESTO
»
Nakladalke
Kako moteča je slovensko-hrvaška meja v Posavju, a tudi drugje na slovenskem podeželju, je odvisno tudi od tega, kako črn je oblak. To velja poleti, če že ne v vseh letnih časih. Ko kmet iz vasi ob meji čaka v poletni pripeki s polno nakladalko sena v koloni avtomobilov na mejnem prehodu in se boji, da bo prej det preden se bo s senom prebil domov pod streho, mejo vidi kot berlinski zid. Takrat ne razmišlja o “skupnem srednjeevropskem kulturnem prostoru”, o slovenskem pridruževanju demokratičnim evropskim tokovom, niti ne o razlogih za mejnike med Evropsko zvezo in Balkanom, ampak misli na svoj hlev, ker je ta njegova mogoče edina ali pa najpomembnejša gospodarska dejavnost.
Ministri državne meje ne gledajo skozi vrata hleva. To je škoda. Ne toliko zanje kot za prebivalce brežiškega obmejnega podeželja, ki krmi in redi ter molze krave tudi za vse predsednikove može v Gregorčičevi ulici 20 v Ljubljani.
Težko je biti objektiven pri ocenjevanju državne meje, če nanjo gledaš s polne nakladalke sena. Težko je biti objektiven pri ocenjevanju državne meje tudi, če nanjo gledaš iz ministrske limuzine. Seštevek obeh težav da izjavo, kakršno je nedavno na Obrežju na pogovoru o meji prispevala v imenu lokalnega prebivalstva Milena Jesenko iz Brežic, podžupanja: “Visoka politika je dolžna poskrbeti tudi za probleme malega človeka. Mi živimo s temi problemi in to so za nas veliki problemi."
M. LUZAR
m 1»
jBlsi-aHtei
m/
DOLENJSKI LIST SE JE SREČAL Z ABRAHAMOM - Ob 50-letnici izhajanja Dolenjskega lista smo v zahvalo našim naročnikom in bralcem v novomeški športni dvorani Marof pripravili koncert, na katerem so nastopili priljubljeni glasbeniki: ansambel Henček, skupina Sukar in Vlado Kreslin. Ob tej priložnosti je podžupan Mestne občine Novo mesto mag. Adolf Zupan v imenu župana dr. Toneta Starca Dolenjskemu listu podelil priznanje, v svojem nagovoru pa je poudaril, naj časopis še naprej neguje kulturo dialoga, goji pluralnost in strpnost, tako kot zadnjih pet desetletij. (Foto: Marko Klinc)
Združeni sindikati bodo močnejši
Napoved združitve dolenjske in belokranjske območne organizacije ZSSS - Delavce odpuščajo, plače zamujajo, regresa ne izplačujejo - Odprto pismo direktorju Beti
NOVO MESTO - Območni organizaciji Zveze svobodnih sindikatov za Dolenjsko in Belo krtino se nameravata združiti, sta na ponedeljkovi novinarski konferenci sporočila sekretarja teh odborov Jože Miklič in Jožef Kočevar. “Z združitvijo območnih odborov in strokovne službe želimo doseči večjo akcijsko in finančno moč sindikatov in izboljšati strokovni servis za zaščito članov in večje ugodnosti zanje,” sta povedala sekretarja. Združitev naj bi imela sinergijske učinke in bi prinesla več kot pokaže goli seštevek. O združitvi se bodo organi sindikatov odločali v prihodnjih mesecih. Oba sekretarja sta prepričana, da je združevanje potrebno in koristno in da sindikalna razdrobljenost - v Sloveniji naj bi delovalo kar blizu 200 sindikatov, od tega je 35 reprezentativnih - slabi sindikalno pogajalsko moč.
Sicer pa je na novinarski kon-	katerih znaša dohodek na družin-
ferenci tekla beseda o nalogah, ki	skega člana manj kot 39.000 tolar-
so sijih svobodni sindikati Dolenj-	jev bruto na mesec. Zato je tudi
ske in Bele krajine zastavili, in o problemih, s katerimi se spopadajo. Tako še prihaja do odpuščanja delavcev v tekstilni, obutveni in kovinski industriji, plače ponekod zamujajo tudi tri mesece; izpostavili so primer novomeške Avto-hiše Pionir brežiškega lastnika. Po zakonu pa lahko delavci šele po treh mesecih brez plače prijavijo delodajalca delovni inšpekciji in šele mesec dni zatem lahko uveljavljajo prekinitev delovnega razmerja po krivdi delodajalca in tako pridejo na zavod za zaposlovanje.
Delavci ponekod ne dobijo odpravnin (Novoteks Tkanina), prav tako še niso vsi dobili (vsega) lanskega regresa, kar v večji meri velja za čistilne servise, ki zaposlujejo veliko število predvsem žensk z najnižjimi plačami, kjer je regres tudi socialni korektiv. Za izplačilo regresa mora delavec individualno tožiti delodajalca, pri tem pa država od njega zahteva plačilo 10.000 tolarjev sodne takse; oproščeni so je le tisti, pri
teh tožb veliko manj, kot bi jih sicer bilo.
Belokranjski sindikalni sekretar Kočevar pa je opozoril na nesprejemljivo odpuščanje delavk v Betinem obratu v Črnomlju zaradi tega, ker tri mesece ne dosegajo norme. Tako odpuščene delavke nimajo nobenih pravic na zavodu za zaposlovanje, obenem pa so ožigosane kot “lenuhije”. In to po dvajsetih letih dela v firmi, kjer so se očitno iztrošile od prekomernega dela! Kočevarje opozoril tudi na reorganizacijo Beti, ki ima po novem kot delniška družba v svoji sestavi hčerinske firine, družbe z omejeno odgovornostjo, to so obrati v Črnomlju, Mirni Peči, Dobovi, v hrvaškem Zakanju in v Nemčiji. “Te firme s 3 do 5 milijoni tolarjev ustanovitvenega kapitala, ki jim matična firma Beti, d.d., vse, kar imajo, daje v najem, naj bi imele tudi vso odgovornost
za poslovanje. To vendar ne gre! Če se tak obrat znajde v težavah, kar se kaj lahko zgodi, ga lahko hitro zaprejo. Tfemu sindikat odločno nasprotuje in to smo v odprtem pismu povedali direktorju Beti, d.d., Ivanu Malešiču,” pravi Kočevar.
Belokranjski svobodni sindikati so tudi proti zapiranju črnomaljskega obrata IMP Livarja, nekdanjega Belta, in proti temu, da bi firma iz Ivančne Gorice plačevala za nesporno ekološko škodo, ki pa je nastajala 50 let in je zanjo še najmanj kriv sedanji lastnik IMP Livar, ki je za ekološko sanacijo črnomaljske enote v zadnjem času vložil okoli 7 milijonov mark. “Takrat, ko je bilo v Beltu 1.200 zaposlenih in je bilo ekološko stanje neprimerno slabše kot danes, se ni nihče'zavzemal za zaprtje, danes, ko ima delo še 200 ljudi in se stanje izboljšuje, se pa.” Sindikati si po zamenjavi vodstva v se-miški Iskri obetajo boljše poslovanje, zavzemajo pa se tudi za čimprejšnji meddržavni sporazum o meji, ki bo olajšal in poenostavil prehod državne meje delavcem iz Hrvaške. “Bela krajina je močno odvisna od kadrovskega potenciala sosednje Hrvaške. V črnomaljski Danfos morajo že voziti delavce iz kočevskega konca. Če bo na Kolpi obveljala šengenska meja, bo pri nas lahko prej dobil delo črnec iz Nizozemske kot sosed čez
Kolpo!”
A. BARTELJ
MVREME
Ob koncu tedna bo oblačno, ponekod so možne tudi manjše padavine, predvsem kot rahel sneg.
5fn
BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO
Poskrbite za svojo pokojnino! Pokojninski boni so prava odločitev!
BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), tt 068/342-410 BPH, Rimska cesta 11, Trebnje, ® 068/460-730 BPH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj, ® 068/56-480 BPH, Kvedrova 28, Sevnica, ® 0608/41-371
5 sej c m
FLORA 2600 I!
vrtnarstvo, cvetličarstvo in krajinarstvo Celjski sejem, 24.- 27. februar ”o!
SEJEM ZELENEC! A ŽIVLJENJA STOPIMO POMLADI. NAPROTI.
Berite danes
stran 2:
•Pionir Zagreb res prodan dvakrat?
stran 3;
• Pravdanje za Pionirjevo kotlovnico
stran 6:
• Mnogo hrupa okoli gradu Skrljevo
stran 8:
• Čas za izračun in napoved dohodnine
stran 11;
•Ker se nista poboljšala, pristala v zaporu
stran 18:
•Naj otroci ne* ostanejo brez preživnine!
marles
hiše maribor d.o.o.
Hiše po vaši meri
TUDI ZDRAVSTVO PO POTI ODLIČNOSTI
NOVO MESTO - Na Konferenci zmagovalcev, kije namenjena promociji dobitnikov evropske nagrade za kakovost in je potekala prejšnji četrtek v Ljubljani, so posebno pozornost posvetili predstavitvi lanskoletnemu dobitniku priznanja RS za poslovno odličnost - novomeškemu podjetju Revoz. Njegovo pot do poslovne odličnosti je predstavila Barbara Krajnc. Na konferenci so podelili tudi diplome za uspešno sodelovanje v pilotnem projektu za priznanje RS za poslovno odličnost na področju zdravstva. Med osmimi slovenskimi ustanovami sta jo prejela tudi Zdravstveni dom Novo mesto in Splošna bolnišnica Novo mesto.
ISSN 0416-2242
Generalni pokrovitelj: VRTNARSTVO CBL3B
9 77
416 224000
/V 4	5	4	A	/V	/<C	E	T	A
Avstrija in Slovenija
Avstrijsko politično prizorišče je pregreto, potem ko je v naši severni sosedi krščanskodemokratska stranka dala prostor v vladi Haiderjevim svobodnjakom. Če je sprva kazalo, da bo Evropa osamila Avstrijo zaradi sporne desničarske vlade, je zdaj videti, da izolacija ne bo popolna. Kaže, da svet ne misli izolirati Avstrije kot celoto, ampak le njeno vladno navezo. Ko na sto tisoče Avstrijcev protestira in vzklika zoper Haiderja, namreč protestirajo tudi mesta po nekaterih evropskih državah. Več kot jasno je, da bi bilo škoda, če bi Evropa obsodila Avstrijo posplošeno. Čeprav dunajski protesti lahko združijo tudi več kot 200 tisoč Haiderjevih nasprotnikov, bi se vlada čutila bolj “od ljudstva izvoljena”, ko ne bi bilo sočasno z avstrijskimi tudi demonstracij v tujini. Tisti Avstrijci, ki jim niso všeč vrednote in politična kultura, ki dobivajo krila s prihodom Haiderja v vlado, se očitno počutijo izigrane. Pač ne verjamejo prepričevanjem, da je bila večinska volja volivcev, da pride Haider v vlado. Bojijo se, da bi Haiderjevo preganjanje drugačnosti pahnilo Avstrijo za nekaj desetletij nazaj. Kako naj se odziva na proteste v Avstriji in drugje v Evropi Slovenija? O tem govori tokratna anketa.
LOJZE VOLARIČ, upokojenec, iz Krškega: “Toliko smo stari, da vemo, kaj so delali nacisti: tu ob Savi so izganjali domačine in nikoli nismo bili brez skrbi. Ob taki zgodovini trezno misleč človek ne more pozdravljati najnovejšega političnega razpleta v Avstriji. Osebno nisem za tako avstrijsko vlado. Heiderja ne poznam kot človeka, a zavračam njegove politične ideje.”
MARIJA ŽERJAV, gospodinja iz
Spodnje Pohance: “Po celi Evropi se nekako odmikajo od Avstrije. Čisto brez vzroka ti protesti niso. Če toliko držav govori o Avstriji, lahko tudi Slovenija kaj reče, saj smo sosedje in zadeva tudi nas. Upajmo, da vse te stvari ne bodo vplivale na razmere v Evropi. Nikoli pa se ne ve, ali ni to začetek in povod za neko poznejše dogajanje.”
JANKO KNEŽEVIČ, strojevodja, zaposlen pri Slovenskih železnicah, iz Sevnice: “Ločevanje ljudi, bodisi po rasni, politični, nacionalni ali kakšni drugi pripadnosti, ne more prinesti nič dobrega. Zato mislim, glede na to, da poznamo izjave Haiderja, ki so odraz njegove nestrpnosti do drugače mislečih in tujcev, nas lahko skrbi prihodnost slovensko-avstrijskih odnosov.”
ANDREJA KOLAR-STARINA, gostilničarka z Mirne: “Slovensko-avstrijski odnosi, upoštevaje vladajočo modro-črno koalicijo, s Haiderjevimi svobodnjaki v avstrijski vladi, se utegnejo precej poslabšati. Zato ne razumem mlačnosti uradne slovenske politike, natančneje predsednika vlade Drnovška in zunanjega ministra Rupla, do grozeče nevarnosti, tudi za slovensko manjšino v Avstriji.”
MARJAN CERJANEC, obrtnik iz Gradca: “Presenečen sem bil, da je bila slovenska oblast ob dogodkih v Avstriji toliko časa tiho. Mislim, da bi morali povedati svoje mnenje, ko se je dvignil Haider. Ne nazadnje gre tudi za pravice slovenske manjšine v Avstriji. Tudi zaradi tega naši politiki nc bi smeli tiho čakati, kako bodo reagirali in kaj bodo povedali v drugih državah.”
LEOPOLD ŠTRBENC, elektro-mehanik, iz Črnomlja: “Slovenci smo avstrijski sosedi in pravijo, daje bolje imeti dobrega soseda kot sorodnika. Zato so ob zadnjih dogodkih lahko iz drugih držav bolj napadali Avstrijce kot mi, ker pač živijo dlje od njih. Ko pa se bodo razmere pri naših sosedih uredile, je prav, da tudi mi povemo svoje stališče, predvsem zaščitimo svoje pravice.”
VITO GORNIK, inženir strojništva, iz Ribnice: “Težko bi rekel, da je bil naš odziv preveč mlačen, saj gre za našo sosedo, s katero bomo morali živeti skupaj še naprej. Avstrijci so od ngs pričakovali, da bomo odreagirali ostreje. Pred dnevi sem bil v Gradcu in ljudje so se mi opravičevali zaradi njihove politike in se obenem čudili, da vse to sprejemamo tako mirno.”
ADRIJANA KASTELIC, prodajalka, iz Novega mesta: “Cela Evropa odločno protestira proti Heiderju, še najbolj Avstrijci sami, mi, ki nam je on največja nevarnost in je tudi že večkrat jasno in glasno povedal, da bo oviral naš vstop v Evropsko unijo, če se ne bomo obnašali njemu všečno, smo pa tiho. Če naša vlada v zvezi s tem kaj reče, je brez vsake odločnosti, medlo, ne krop ne voda.”
INFORMATIVNI DNEVI
NOVO MESTO - Lokalpatriot in Društvo novomeških študentov med počitnicami pripravljata informativne dneve. Namenjeni so dijakom četrtih letnikov in vsem tistim srednješolcem, ki že razmišljajo o svojem študiju. Jako se bodo lahko od torka, 29. februraja, do petka, 3. marca, v Lokalpatriotu srečali s študenti različnih fakultet, ki jih bodo seznaniti s svojim študijem, predavatelji in predmeti. Informacije o urniku predstavitev posameznih študijskih programov lahko dobite na Info točki DNŠ-ja.
ČETRTO LETO ZGODBE O PIONIRJU
Pionir Zagreb res prodan dvakrat?
Zgodba o spornem lastništvu Pionirja Zagreb se nadaljuje - Dušan Plut obtožuje novomeške pravosodne organe - “Moje podjetje je Pionir kupilo zakonito” - Vloženih več ovadb
NOVO MESTO - Aprila bodo minila že štiri leta “vojne” za družbo GIP Pionir, d.d., Zagreb, za katero direktor novomeškega podjetja Novoline Dušan Plut trdi, daje bila prodana dvakrat. Najprej, 12. aprila 1996, Lincoln Marceting Company z Bahamov in še pred stečajnim postopkom GIP Pionirja podjetju Novoline Daruvar, d.o.o., katerega iastnik je, spomladi 1998 pa naj bi ga stečajni senat novomeškega okrožnega sodišča prodal še zagrebški zasebni banki Nova banka.
“Trdim, da sem prvi kupec zagrebškega Pioniija. Sto odstotkov delnic družbe sem kupil za 60 milijonov tolarjev. Da se je druga prodaja podjetja dovolila, čeprav se je vedelo, da je Pionir že prodan podjetju Novoline Daruvar, pa je pokazalo tudi poročilo Policijske uprave (PU) Novo mesto lani marca,” je na novinarski konferenci prejšnji teden dejal Dušan Plut in postregel z obsežno dokumentacijo. Ker meni, da je šlo za zakulisne igre, je vložil ovadbo zoper stečajno upraviteljico Pionirja Jožo Miklič, sodnika Okrožnega sodišča v Novem mestu Antona Panjana, novomeškega odvetnika Igorja Smoleja, vodjo Okrožnega tožilstva v Novem mestu Nika Briclja in predsednika Okrožnega sodišča v Novem mestu Janeza Smoleja. Očita jim kazniva dejanja zlorabe položaja ali pravic, zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, oškodovanja upnikov, nevestnega dela v službi, napeljevanja ali pomoči h kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali pravic (ravno tako uradnega) ter napeljevanja ali pomoči h kaznivemu dejanju oškodovanja upnikov.
“Glede na dosedanje izkušnje pričakujemo, da bo ovadba verjetno zavržena, še prej pa bo dolgo ležala v predalu, da bi se tako pre-
• Okrožni državni tožilec Niko Bricelj je v zvezi s policijskim poročilom izjavil, da PU Novo mesto ni ugotovila, da bi kakšna oseba storila kakšno kaznivo dejanje in tudi ni podala nobene ovadbe. Iz poročila izhaja le opis dogajanja v zvezi s prodajo podjetja GIP Pionir, d.d., Zagreb tako podjetju Lincoln Maketing Com-pany Limited kot Novi banki.
prečilo, da bi vlagatelj ovadbe kot oškodovanec sam prevzel pregon, toda obstaja upanje, da bo višjim instancam postalo jasno, da celotnega primera ne morejo več voditi novomeški pravosodni organi, saj gre za vprašanje pristranskosti,” je menil Plut in dodal, da ima podjetje Novoline zaradi dolgotrajne zgodbe s Pionirjem veliko škodo. “Nekatere naše dejavnosti so dobesedno blokirane, zaradi vseh okoliščin pa izgubljamo ogromno časa, denarja, načeto je tudi dobro ime podjetja.”
Plut seje med drugim obrnil že na generalno državno tožilko Zdenko Cerar in zahteval izločitev novomeškega državnega tožilca, toda ta mu je odgovorila, da za to ni nobenih razlogov. Tudi višja državna tožilka Savica Pureber je Plutu sporočila, da so. bila ravnanja obeh okrožnih državnih tožilcev (Nika Briclja in Franca Žuni-
JUZNO MEJO REŠEVATI CELOVITO
BREŽICE - V zvezi z razmerami ob slovensko-hrvaški meji v Posavju je poslanec Jože Avšič nedavno dal vladi Republike Slovenije Pobudo za pripravo celovitega načrta reševanja problemov južne meje. Vlada naj bi to storila najpozneje do konca februarja. Avšič v tej pobudi vladi med drugim predlaga tudi, da bi bodoči vladni program o urejanju meje prednostno obravnaval mejne prehode Obrežje, Jelšane in Gru-škovje. Ti prehodi bodo postali tri glavne poti pri pretoku blaga po ozemlju Slovenije v tretje države, kar je napovedal tudi Slavko Debelak iz ministrstva za notranje zadeve na nedavnem posvetu o meji v Brežicah.
Gasilcem nič več zamakalo
V Metliki ubili dve muhi na en mah: gasilski dom je dobil poševno streho, izpostava ministrstva za obrambo pa nove prostore
METLIKA - Že od leta 1996 so potekali pogovori, da bi na domu metliškega gasilskega društva, ki velja za najstarejše v Sloveniji, uredili poševno kritino, saj jim je ravna streha povzročala nemalo težav. Upali so, da bodo prenovljen dom lahko odprli ob lanski 130. obletnici gasilskega društva, a jim zaradi časovne stiske to ni uspelo.
Ker je metliška izpostava ministrstva za obrambo, ki je gostovala v pretesnih občinskih prostorih, prav tako potrebovala primernejše pisarne, so se dogovorili, da na metliškem gasilskem domu uredijo mansardne prostore za izpostavo ter naredijo poševno streho. Tako so ubili dve muhi na en mah, nove prostore izpostave, v katero se bodo preselili te dni, pa sta pretekli teden predala namenu minister za obrambo dr. Franci Demšar in metliški župan Slavko Dra-
govan. Gradbena dela, s katerimi so pričeli lanskega oktobra, financiralo pa jih je ministrstvo za obrambo, so veljala 58 milijonov tolarjev. Na 260 kv. metrih bo dovolj prostora za izpostavo ministrstva za obrambo, za republiško upravo za zaščito in reševanje ter tudi za šolske namene. Sicer pa je minister Demšar ob otvoritvi poudaril, da sedaj na ministrstvu sistematično urejajo zadeve, povezane z nepremičninami, ki so jih razdelili na perspektivne in neperspektivne. Ker imajo po njegovih besedah jasno vizijo, kaj bodo potrebovali, bodo objekte, ki jih nameravajo obdržati, tudi vestne-je vzdrževali. Na internetu bo bodo kmalu predstavili okrog 70 objektov po vsej Sloveniji, ki ji nameravajo prodati, ter še 30 takšnih, pri katerih imajo občine predkupno pravico.
M. B.-J.
ča) v celoti zakonita, strokovna in povsem običajna za tožilsko delo. Plut ne glede na to vztraja pri svojem in si veliko obeta od razprave na zagrebškem gospodarskem sodišču, ki poteka ravno danes, 24. februarja. Sodišče odloča o vpisu 186 Pionirjevih delnic, ki so po Plutovem mnenju Novolinova lastnina.	^ MURN
NOVO VODSTVO SEMIŠKE ISKRE
VRTAČA PRI SEMIČU -Nadzorni svet Iskre Kondenzatorjev z Vrtače pri Semiču, ki velja za eno največjih družb v Beli krajini, je v začetku februarja imenoval novo upravo. Janez Štefanič, ki je bil na lastno željo razrešen funkcije predsednika uprave, bo odslej sve-
tovalec uprave. Na njegovem mestu pa bo naslednjih pet let Milan Golobič, kije doslej kot član uprave skrbel za poslovno področje. Za to področje bo po novem skrbel Dušan Žorc, za tehnično področje pa Jože Rožman, medtem ko bo delavski direktor Stanislav Golobič.
NA NOVINARSKI KONFERENCI - Poleg Dušana Pluta (na desni) se je je udeležil še Nikola Buzdun iz podjetja Novoline Daruvar. (Foto: L. M.)
OBČINSKO PRIZNANJE RUŽIČI KOVAČIČ - Mestna občina Novo mesto je ob življenjskem jubileju, 80-letnici, priznani športni delavki Ružiči Kovačič podelila občinsko priznanje za življenjsko delo v športu. V telovadnico je prvič stopila pred 75-imi leti, v njej pa jo polno energije in zagnanosti najdemo še danes. Ružičina športna učiteljska pot se je v Novem mestu začela pred 45 leti. Vzgojila je rodove telovadk, organizirala zlete in bila tudi mednarodna sodnica v gimnastiki. Za svoje delo je prejela številna priznanja, med njimi posebno priznanje Mednarodne gimnastične federacije, najvišjo slovensko priznanje za delo v športu Bloudkovo nagrado in zlato Bloudkovo značko - nagrado novomeške občine, pred dobrim tednom, 14. februarja, pa ji je posebno zahvalo podelila tudi Gimnastična zveza Slovenije. (Foto: M. Kotnik)
PREREZAN TRAK - Minister za obrambo dr. Franci Demšar in metliški župan Slavko Dragovan sta prerezala trak pred vhodom v nadzidani metliški gasilski dom, v katerem bo odslej domovala meliška izpostava ministrstva za obrambo. Z gasilskim domom, ki je imel doslej ravno streho, pa bo imelo odslej manj težav tudi Gasilsko društvo Metlika, sicer najstarejše tovrstno društvo na Slovenskem. (Foto: M. B.-J.)
Mariborsko pismo
Zdravniki so storili vse
O smrti dojenčka Alena
MARIBOR - Mariborčane je pred dnevi pretresla vest o smrti sedemmesečnega dojenčka Alena, ki so ga v Splošni bolnišnici v Mariboru operirali zaradi kile, po operaciji pa je prišlo do zapletov, zaradi katerih so ga prepeljali na oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Kliničnega centra v Ljubljani, kjer je umrl. Ker so Alenovi starši posumili, daje za smrt njihovega otroka kriva zdravniška napaka, je strokovni direktor mariborske bolnišnice prof. dr. Ivan Krajnc, dr. med., imenoval posebno komisijo za izredni strokovni nadzor.
Komisija je pregledala vso razpoložljivo dokumentacijo in se pogovorila z vsemi, ki so sodelovali pri zdravljenju malega Alena, ter dva dni pred rokom pripravila podrobno poročilo o poteku njegovega zdravljenja. Vodstvo bolnišnice je s poročilom najprej seznanilo Alanove starše, po njihovi privolitvi pa na posebni tiskovni konferenci tudi širšo javnost.
Po besedah prof. dr. Miksiča so Alena, pri katerem je prišlo do pooperativnega zapleta, zdravniki v Splošni bolnišnici v Mariboru zdravili skladno s pravili medicinske stroke. Na poslabšanje zdravstvenega stanja in večorganske odpovedi, ki jebilaza sedemmesečnega Alena usodna, pa so po mnenju komisije prav gotovo vplivale tudi prejšnje otrokove bolezni.
Kakor je povedal prof. dr. Miksič je bil mali Alcn tokrat hospitaliziran petič, saj so ga predtem v bolnišnici že štirikrat zdravili zaradi različnih obolenj (prirojena okvara pljuč, slaba prekrvavitev možganov, slabokrvnost), ki so bila v veliki meri ■ pogojena z njegovim mnogo prezgodnjim rojstvom in nizko porodno težo. Komisija je ugotovila, daje pri Alenu nedvomno obstajala potreba po operativnem posegu (dimeljska kila pri Alenu, ki je tehtal sedem kilogramov, je dosegla že velikost moške pesti), ki ni bil brez tveganja; vendar pa bi bilo tveganje večje, če ga ne bi operirali. Operacijo je z vso skrbnostjo opravil izkušeni kirurg.
Po operaciji je bil otrok premeščen na intenzivno terapijo kliničnega oddelka za pediatrijo, kjer je bil najprej živahen, čez kakšno uro pa je padel v šok. Leta je bil posledica notranje krvavitve. Prav tako je komisija ugotovila, da so bili terapevtski in diagnostični postopki izpeljani skladno s sprejetimi strokovnimi doktrinami. Otrok je v začetku dobro kompenziral krvavitev, nato pa je prišlo do nenadnega poslabšanja stanja, kar sc pri otrocih zgodi dokaj pogosto. Intenzivno zdravljenje je bilo uspešno, vendar je kljub temu prišlo do odpovedi ledvic. Otroka so pripravili za prevoz v ljubljanski klinični center, kjer imajo edini v Sloveniji dializni center za otroke, vendar je pet dni po prevozu v Ljubljano prišlo do dodatnih zapletov in večorganske odpovedi, ki je vodila v smrt.
Vodstvo bolnišnice je poročilo komisije že poslalo ministrstvu za zdravstvo in zdravniški zbornici, ki je po zakonu zadolžena za strokovni nadzor. Pristojni bodo zadnjo besedo o tem primeru povedali, ko bodo zbrali vso dokumentacijo vključno z zapisnikom o obdukciji.
TOMAŽ KŠELA
Novomeška kronika
DRUŠTVO - Zgodba je enostavna. Mladenič je nekaj delal za novomeško mladinsko društvo. Ko bi moral dobiti honorar, pa so mu rekli, da se naj včlani v društvo. So do honorarja upravičeni le člani ali pa gre v tem primeru tudi za (pre)vzgojni prijem: odtegniti fanta vplivu očeta, okorelega komunista, in starega očeta, odposlanca medvojnega Kočevskega zbora, in ga navdušiti tudi za druge in drugačne vrednote?
KANALIZACIJA - Pred gradnjo nujno potrebne kanalizacije Cikava - Mali Slatnik so lastniki zemljišč podpisali izjavo, da zaradi prekopa po svojem zemljišču ne bodo zahtevali odškodnine, Potem pa je eden od njih, občinski svetnik iz vrst SLS, zahteval okoli 200.000 tolarjev odškodnine. Temu svetniškemu zgledu je sledil nov, še večji zahtevek. Pogoltnost hoče tudi iz tega, kar je dobro za vse, potegniti korist zase! Očitno takih tudi nič ne moti, da so s svojimi odplakami zadušili potok Šajser. Sedaj vsaj vemo, od kod ima potok tako ime: od njihovega dreka.
PIK ZIGMAR - V Ljubljani je restavracija As. Zadnjič je varijo zašel Podgorec in naročil dva deci cvička. Oholi natakar gaje zviška pogledal in mu zabrusil, da je to fina restavracija, ki da nekaj nase, m da ne točijo takega manj vrednega vina. Morda v Ljubljani sodijo cviček po tisti pijači, ki jo pod imenom cviček ponuja njihov “najboljši sosed”. Kakorkoli že: gostilna, ki nima cvička, ni nikakršen as, ampak pik zigmar!
MMW
O S C I
Ena gospa je rekla, da bolj ko novomeški košarkarji izgubljajo tekme, bolj je uprava zadovoljna s trenerjem.
Suhokranjski drobiž
PEČEN ZAJEC - Spet je prijetno dišalo v kuhinji osnovne šole Prevole, kjer je kar 22 gospodinj preizkušalo kuharske recepte pod vodstvom izkušene učiteljice praktičnega pouka na srednji gostinski šoli Valerije Poreber. Tečajnice so se, tokrat že tretjič, seznanile s pripravo mesnih rolad, polnjenimi s špinačo, grahom itd., raznimi prilogami, spekle so tudi pečenega zajca in skuhale kurjo obaro. Kot vedno ima veliko zaslug za uspeli tečaj Irena Blatnik, učiteljica na tukajšnji šoli in prizadevna članica Kulturnega društva Hinje, ki je organiziralo te tečaje.
DOM STAROSTNIKOV NAD MAČKOVCEM - Pismeno pobudo Franca Novaka iz Sadinje vasi pri Dvoru je. na zadnji seji občinskega sveta Žužemberk prebrala Nežka Primc. V njej Novak predlaga, da bi se na njegovi parceli nad Mačkovcem, v oazi tišine in narave, sezidal dom za starostnike. Pobuda je naletela na ugoden odziv pri svetnikih, še posebej zato, ker je več kot 40 Su-hokranjcev po raznih domovih širom Slovenije. Svetniki pa so pod točko razno spregovorili tudi o “podirajočih domovih", ki so last občine Žužemberk. Thko je občinska last dom na Frati, ki je pogorel, Škrabčeva hiša (vidno propada že več let), šola na Selih m zgradba v Dolgi vasi. Verjetno bo občina stavbe dala v najem, še večja verjetnost in rešitev za občino pa je, da bo stavbe odprodala.
KULTURNI KONEC TEDNA - V prizidku telovadnice OŠ Žužemberk bo jutri, v petek, 25. februarja, ob 18. uri predstavitev knjige Vikend sredi vasi pisateljice Ivanke Mestnik.
' lat NovorvieSke i ponod i>j i K fM i C".: *&]
V času od 14. do 19. februarja so v novomeški porodnišnici rodile: Damjana Cvetan iz Čentš
- Matica, Zdenka Stipanovič iz Metlike - Gregorja, Darja Žitnik iz Grmovelj - Grega, Brigita Rupnik z Malega Kala - Ines, Milena Babič z Malega Kala -Ines, Alenka Bregar s Pristave
- Katjo, Renata Tkalčevič iz Podklanca pri Vinici - Saša, Lidija Kozole iz Željn pri Kočevju
- Klaro, Martina Verbanec iz Učakovcev - Anjo, Tatjana Banovec iz Doblič - Mitja, Mojca Perše iz Družinske vasi - Laro, Irena Češek Pacek s Stopnega pri Škocjanu - Gašperja.
Pravdanje za Pioniijevo kotlovnico
111	■	1	  -.. —	    1	”1	—	'	.--i-
Lastnik kotlovnice, firma MKO, vztraja pri ogrevanju Bršljina iz te kotlovnice, novi investitorji pa toplovodno omrežje povezujejo z novo - Kraja ali problem trga?
NOVO MESTO - Zapleti z nekdanjo Pionirjevo kotlovnico v Bršljinu, ki so se začeli lani, so se ponovno pojavili prejšnji četrtek. Kotlovnico, ki jo je kupila Firma MKO, ima v najemu stanovanjsko podjetje Zarja. Oh ureditvi tega dela Bršfjina in gradnji novih objektov pa so postavili tudi novo, sodobno kotlovnico, ki naj bi slej ko prej ogrevala celoten kompleks. Investitorji deligo tako, da bi do tega prišlo čimprej, lastnik stare Pionirjeve kotlovnice Firma MKO oz. njen direktor Milan Kapetan pa temu na vse kripfje nasprotuje. In to je jedro spora, ki se že lep časa vleče tudi na sodišču.
Delavci Begrada, izvajalca in enega od investitorjev, so v četrtek ob MKO-jevi kotlovnici začeli kopati. Kapetan je presodil, da to delajo zato, da bi še en toplovodni krak iz “njegove” kotlovnice odrezali in ga speljali na “njihovo”, in je stvar takoj prijavil policiji in inšpekciji. Kapetan je prepričan, da je to grob poseg v njihovo lastnino, da gre za nekakšno krajo. “Mi smo dali kotlovnico v najem Zarji, oni pa so nam najprej odpeljali plin v svojo novo kotlovnico, potem odrezali en toplovodni krak, sedaj nam hočejo še drugega,” se pritožuje Kapetan. Ob tem je še polno drugih zapletov, nesporazumov, očitkov in zamer. Zarja je najprej hotela prekiniti pogodbeno razmerje in kotlovnice vrniti MKO-ju, a je ta ni hotel prevzeti. Potem ko je sodišče presodilo, da jo mora vrniti in
hkrati vzpostaviti nekdanje stanje, pa je ni hotela več vrniti; MKO-ju Zarja zadnjo kurilno sezono ne plačuje več najemnine za kotlovnico, ta pa njej ne računov za ogrevanje. Večje še drugih stvari, ki močno zapletajo vso zadevo.
Vsa stvar se že nekaj časa vleče po sodišču. MKO toži šest investitorjev, vsakega za 10 milijonov tolarjev odškodnine. Kapetan trdi, da seje s tem, ko so iz njihove kotlovnice speljali plin v novo, ogrevanje (na kurilno olje) podražilo za 9 milijonov tolarjev na sezono. Najbolj pa Kapetana razburja to, da mu po njegovem prepričanju hočejo kotlovnico, ki je ocenjena na 37 milijonov tolarjev, onesposobiti s tem, da toplovodne krake preusmerjajo na novo kotlovnico. Kapetan trdi, da ureditveni načrt za Bršljin zapoveduje ogrevanje tega dela (gre za
članov. V naših vrstah je tudi veliko gasilskega podmladka, kar nas zelo veseli. Imamo tudi nekaj uspešnih predstavnic nežnejšega spola, seveda pa si želimo, da bi se našemu humanemu poslanstvu pridružila še kakšna.” je še povedal Anderlič.	*
Na občnem zboru je tajnik Gasilske zveze Novo mesto Dušan Krštinc gasilcem podelil priznanja in značke za delo v društvu, gasilska zveza Slovenije pa je za 50-let-no.delo društvu Zbure podelila republiško priznanje - plemenico 3. stopnje.	M.K.
Uspešni zburski gasilci
Lani praznovali 50 let delovanja
ZBURE - Gasilci prostovoljnega gasilskega društva Zbure, ki so se na občnem zboru zbrali minulo soboto, so lansko leto preživeli izredno pestro. “V jubilejnem letu smo si zastavili najbolj obsežen program dela v obstoju gasilskega društva. Uspešno smo ga izpeljali z veliko truda, odrekanja, številnimi prostovoljnimi urami dela naših članov in prispevki krajanov, na pomoč pa so nam priskočili tudi častna člana društva Blažo Tasev in Tone Anderlič, gasilska zveza Novo mesto in novomeška občina.” je povedal predsednik PGD Zbure Franc Anderlič.
Največ denarja so porabili za nakupa novega vozila in visokotlačne črpalke, za njegovo nadgradnjo pa nameravajo poskrbeti letos. Med drugim so lani polepšali podobo doma, dokončali paviljon za prireditve, pred gasilskim domom pa so postavili kozolec, v katerem hranijo njihovo prvo gasilsko vozilo in črpalko. V minulem letu so petkrat posredovali, uspešno so izpeljali tradicionalno 15. tekmovanje za pokal Zbur, največ pozornosti in priprav pa namenili praznovanju 50-letnice društva. Gasilci so se udeležili tudi številnih tekmovanj, kjer so dosegli zavidljive rezultate.
V letu 2000 bodo nekoliko preuredili garažo doma, organizirali tekmovanje za pokal Zbur, posvetili pozornost usposabljanju članov in se udeležili gasilskih tekmovanj. “Društvo danes šteje 135
20.000 m2 ogrevalnih površin) iz te kotlovnice.
Popolnoma drugo sliko pa pokaže pogovor z drugo stranjo, s firmo Real, ki je koordinator celotnega projekta ureditve Bršljina, in Jako Andoljškom, vodjo projekta infrastrukturne opreme. Ti zastopajo investitorje: novomeško občino, Petrol, Begrad, Stuag, Novotehno, Real. “Mi smo prepričani, da delamo prav, in mislimo, da bo tako presodilo tudi sodišče, ki o tem sporu odloča. Zadnjih del, ki so spet dvignila prah, se nismo lotili, dokler ni višje sodišče dalo prav nam in ne MKO-ju. Res pa sodba še ni pravnomočna, ker seje MKO nanjo pritožil.”
Investitorji so prepričani, da ne posegajo v MKO-jevo kotlovnico, da pa toplovodno omrežje ni last MKO-ja, od kod in na kakšen način se bodo ogrevali, pa je njihova stvar, ne pa MKO-ja. “Mi smo od Begrada kot izvajalca del zahtevali, da vzpostavi toplovodni sistem in tako dokonča investicijo.” Dajo vedeti, da je MKO oz. njegov direktor Kapetan zamudil tržno priložnost, ker se ni hotel, mogel ali znal vključiti v novo situacijo in razmerja. “MKO-jeva kotlovnica ni odrezana, iz nje se lahko še vedno ogreva, kdor se hoče, saj topla voda teče v vse smeri. Njihov problem je le trg. Porabnike morajo prepričati, da je ogrevanje iz njihove kotlovnice ugodnejše, boljše in cenejše. To je vse!” A. BARTEU
KURENTI NA OBISKU
ŠENTJERNEJ - Šentjer-nejsko občino bodo v četrtek, 2. marca, obiskali ptujski kurenti ter tako skušali odgnati zimo in priklicati pomlad. Kurente bo ob 10. uri sprejel župan Franc Hudoklin, nato pa bodo rajanje nadaljevali po šentjernejskih ulicah.
ZA POŽRTVOVALNO DELO - Republiško priznanje in zahvalo za gasilskega veterana je prejel (od leve proti desni) Vinko Gorenc, poleg njega je predsednik PGD Zbure Franc Anderlič, nato dobitnica občinskega priznanja za 40-letno aktivno delo Marica Blažič in drugi nagrajeni gasilski veteran Jože Smrekar.
Od zazidalnih načrtov do proračuna
Žužemberški svetniki sprejeli 459 milijonov tolarjev težak proračun_
ŽUŽEMBERK - Na zadnji seji žužemberškega sveta so večino časa namenili zazidalnim načrtom na različnih lokacijah. Delegacija Komunale je žužemberškim svetnikom obrazložila aktivnosti, ki se bodo odvijale v občini Žužemberk (kanalizacija v Žužemberku, vodovod Križi in oskrba z vodo na Ajdovski planoti). Svetniki so potrdili poslovni plan Komunale in sprejeli sklep o znižanju prispevka za priključitev objektov Novolesa na čistilno napravo.
Dušan Granda, direktor firme Topos, je predstavil programske zasnove zazidalnega načrta za stanovajsko cono Klek v Žužemberku, zazidalni načrt za obrtno-industrijsko cono “Sejmišče” v Žužemberku, servisno-obrtno cono Jama pri Dvoru in zazidalni načrt za poslovno-stanovanjsko cono na Dvoru. Svetniki so imeli kar nekaj pripomb na predlagane zasnove, tako npr. Nežka Primc (SKD), ki je opozorila na pozidavo najboljših kmetijskih pa tudi zaščitenih površin in na številne vasi, ki niso zajete v teh osnovah. Dušan Papež (neodvisni) je pripomnil, da so že na prejšnji seji opozorili pripravljavce gradiv in župana na takojšnjo pripravo predloga za industrijsko cono tudi v Hinjah. Po besedah Grande so
velike potrebe po novih lokacijah, saj so krajani naslovili preko 150 različnih vlog, v posameznih naseljih pa se pojavljajo tudi takšne dejavnosti, ki ne spadajo vanjo. Svetniki so potem soglasno sprejeli programske zasnove za vse zazidalne načrte.
Proračun v višni 459 milijonov so svetniki sprejeli brez daljše razprave. Po besedah župana Franca Škufce bo občina v letošnjem letu sofinancirala telovadnico v OŠ Prevole, v delu je tudi projektna dokumentacija za podružnični šoli Dvor in Šmihel, ki zajema poleg adaptacije novogradnjo telovadnice in vrtca na Dvoru. Predvidena je sanacija strehe na vrtcu v Žužemberku. V zdravstveni ambulanti na Prevolah je predvidena adaptacija prostorov, v Žužem-
SPORNA DELA - Delavce Begrada, ki so prejšnji četrtek opravljali dela ob nekdanji Pionirjevi kotlovnici v Bršljinu, sta varovala dva varnostnika. Naslednji dan je inšpektor dela ustavil. (Foto: A. B.)
LIONS - Barbara s predstavniki novomeških Lionsov, v imenu katerih ji je donatorsko listino predal njihov predsednik Štefan David.
Barbara debatirala v Ameriki
Novomeška gimnazijka se je udeležila svetovnega debatnega turnirja - Pomoč Lions kluba, Laboda in Peka
NOVO MESTO - Na novomeški gimnaziji že drugo leto deluje debatni klub, ki v sVojih vrstah združuje mlade debaterke in debaterje. Dijaki med seboj izmenjujejo mnenja in stališča o različnih temah, navajajo se pozorno poslušati sogovornike ter hkrati razvijajo kritično mišljenje in govorniške veščine. Tridi letošnje leto se je zanje začelo delovno, saj so se že sredi januarja v Ljubljani udeležili srednješolskega debatnega turnirja.
Med njimi je bila tudi dijakinja 4. letnika Barbara Mali. Po nizu izvrstnih rezultatov na debatnih turnirjih v preteklem šolskem letu se je uvrstila v slovensko petčlansko ekipo, ki se je od 28. januarja do 5. februarja udeležila svetovnega debatnega turnirja v ameriškem Pittsburgu. “Amerika mi prve dni ni ugajala, nato pa mi je kar zlezla pod kožo. Ljudje so pravo naše nasprotje. So zelo različni, odprti in bolj dostopni. V Ameriki sicer ne bi živela, prav rada pa bi jo obiskala za kakšno leto ali dve. Jeseni odhajam v Ljubljano na študij politologije in sociologije kulture. Če sc bo le dalo, bom v Ameriko odšla preko študentskih izmenjav,” je o vtisih povedala Barbara.
Na turnirju so tekmovali debaterji, stari od 15 do 18 let, iz 28
držav. Od osmih debat so slovenski predstavniki zmagali v dveh. v skupnem seštevku pa se uvrstili na 22. mesto. “ Za nasprotnike smo imeli tudi štiri skupine iz držav, kjer je uradni jezik angleščina. Zanje je bila to velika prednost,” je dodala Barbara.
Mlade debaterke sta poleg njihove skupne mentorice Bojane Skrt v Ameriko spremljali tudi dve slovenski profesorici, ki sta bili sodnici na debatnem turnirju. Med njima je bila profesorica geografije in zgodovine na novomeški gimnaziji Polona Kukec Tomas. Z Barbaro Mali sta obiskali tudi dr. Danila Turka, svetovalca generalnega sekretarja organizacije Združenih narodov, in mu podarili znamko, izdano ob 250-letnici novomeške Gimnazije.
Uvrstitev na tekmovanje v svetovnem merilu pomeni velik uspeh in hkrati tudi breme, predvsem finančno, zato so Barbari mnogi priskočili na pomoč. Lions Klub Novo mesto ji je namenil donatorski prispevek, ki so ga zbrali na tradicionalnem novembrskem dobrodelnem plesu. Za kar najbolj samozavesten nastop v združenih državah pa so poskrbeli v novomeškem Labodu, kjer soji pripravili kolekcijo oblačil za mlade poslovne ženske, in za obutev v Peku.	M.	K.
berku pa bodo sofinancirali nabavo aparata za analizo krvi. Večja postavka je tudi gradnja večnamenskega doma na Dvoru, še naprej bo tekla obnova gradu, za katerega je država že odobrila 18 milijonov tolarjev. Na področju komunalnih dejavnosti je na prvem mestu nadaljevanje vodovoda Križi in pričetek kanalizacije v Žužemberku, na področju cestnih dejavnosti pa dokončanje ceste Ajdovec-Brezo^a Reber, izdelava projekta Reber-Radohova vas in modernizacijo dela ceste na Plešivico. 21 milijonov tolarjev je predvideno za kmetijstvo, kar je 9 milijonov več kot v lanskem letu.
Kritiko na račun občinske uprave je podal Jože Papež (SKD), ki je menil, da župan zaposluje ljudi iz svoje stranke, ne izbira pa visoko usposobljenih kadrov. Župan Franc Škufca jc zavrnil Papeževe namige, pridužila sta se mu tudi direktor občinske uprave Vlado Kostevc in Darko Pucelj, svetovalce za družbene dejavnosti.
SLAVKO MIRTIČ
KZ KRKA, z.o.o., PE AGROSERVIS, Knafelčeva 2, Novo mesto,
v okviru tradicionalnega sejma, ki bo v nedeljo, 27.2.2000, objavlja javno licitacijo rabljenih in poškodovanih vozil.
		Letnik	Izklicna cena v SIT
1.	VW GOLF 1,6 CL	1994	400.000
2.	SUZUKI SVVIFT	1990	50.000
3.	CORDOBA	1995	300.000
4.	R-KANGOO 1,4	1998	700.000
5.	R-MEGANE 1,6 RT	1997	900.000
6.	VW LT 35 2,5 TDI FURGON	1999	2.150.000
7.	VW POLO 1,0	1998	600.000
8.	FIAT SEICENTO 1,1	1998	950.000
9.	FIAT BRAVO 1,6	1998	1.700.000
10	C-BERLINGO BREAK 1,8	1999	1.200.000
11	PIAGGIO PORTER S 85 LV	1994	400.000
12. TAM 190 T 15 B		1998	350.000
13. HYUNDAI H-100 GRACE VAN		1996	400.000
Licitacija bo v nedeljo, 27.2.2000, ob 9. uri v prostorih PE Agroservis, Knafelečva 2, Novo mesto. Ogled vozil bo v petek 25.2.2000 od 8. do 12. ure, ter eno uro pred začetkom licitacije. 10-odst. vplačila sprejemamo eno uro pred začetkom licitacije. Vozila pod zap. št. 8, 9, 11 in 12 so nepoškodovana in v voznem stanju.
KZ Krka z.o.o., Novo mesto
ttMfaft I Z M ASIH OBČI M HMH
Ne nergači, ampak ljudje z idejami
V metliškem 'Rirističnem društvu Vigred s predsednico Andrejo Veselič na čelu upajo, da jim bo uspelo narediti tako pomemben korak naprej, do bo občina postala turistično prepoznavna
METLIKA - Nedavnega občnega zbora metliškega Turističnega društva Vigred, ki ga vodi zagnana Andreja Veselič, seje sicer udeležijo več ljudi kot lani, a so bili kljub temu razočarani nad skromno udeležbo. Kot je dejal Milan TVavnikar, ki je zbor vodil, je pogrešal predvsem nergače, ki neprestano ponavljajo, da v metliški občini premalo naredijo na turističnem področju.
A prav teh ni toliko v hlačah, da bi predsednici, ki ima sicer kar veliko idej, ponudili roko v pomoč in s tem pripomogli, da bi bila Metlika turistično bolj prepoznavna. Žal so po Travnikarjevih besedah kljub temu, da imata tako Metlika kot Bela krajina dobre danosti za razvoj turizma, mnogi preveč skeptični, češ, kaj pa nam turizem sploh ponuja. Na srečo pa so se nekateri le začeli zavedati pomena turizma v vsej Beli krajini. Tako so imele vse tri občine že nekaj skupnih predstavitev, pripravljajo pa tudi lokalno turistično organizacijo.
Vlado Auguštin je predlagal, da bi v društvo vključili tudi vinogradnike, čebelarje, folkloriste, predstavnike Vinske kleti, muzeja in ne le gostincev, ki so na občnem zboru prevladovali. Vladka Škofje pogrešala šolnike, saj je po njenem zelo pomembno, da
ZAHVALA - Predsednica metliškega Turističnega društva Vigred Andreja Veselič se je na občnem zboru za petletno predsednikovanje z darilom zahvalila Tonetu Bezenšku. Slednji je ob tem zaželel, da bi turizem v občini še bolj zaživel ter zaključil z ugotovitvijo, da se nekateri na srečo že dobro zavedajo pomena turizma za razvoj občine. (Foto: M. B.-J.)
začnejo ljudi, ki bodo nekoč vodili turizem, vzgajati v šolah. Predlagala je, da bi društvo pomagalo ustanoviti turistične krožke na šolah. Po mnenju Vere Pešelj bi morala v Metliki končno odpreti vrata turističnoinformacijska pisarna, o kateri se sicer pogovarjajo že več let. Največja težava je, da v občini ni mogoče dobiti turističnih informacij na enem mestu.
Marsikaj, kar so predlagali razpravljavci, so ali še bodo v Turističnem društvu Vigred vključili v svoj program. Tako bodo poleg sodelovanja na sejmih in metliški Vinski vigredi ozaveščali ljudi, se povezali z drugimi društvi, izdali informacijski list, se vključili v ocenjevanje krajev. Kot novost pa nameravajo v občini urediti več manjših in eno večjo kolesarsko stezo, ki bi se povezala s stezami v drugih občinah. Tildi predsednik Thristične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič, ki se je udeležil
ŽIVAHNO MED POČITNICAMI
METLIKA - Občinska zveza prijateljev mladine Metlika je v sodelovanju z Ljudsko knjižnico in šolami pripravila za šolarje iz občine pester počitniški program. V ponedeljek, 28. februarja, bo ob
10.	uri v se|ni sobi na Pungartu pustna delavnica, dve uri pozneje pa v Ljudski knjižnici video predstava. Naslednji dan si bodo otroci ogledali informacijsko-dokumen-tacijski center Sveta Evrope v Ljubljani, ob 10. uri pa se bodo v Ljudski knjižnici v Metliki tudi igrali. V sredo, 1. marca, bo ob 10. uri za osnovnošolce, ob 12. uri pa za srednješolce v metliški športni dvorani rekreacija, ob 18. uri pa v Ljudski knjižnici pravljična ura. V četrtek, 2. marca, bo ob 10. uri v tukajšnjem kulturnem domu kino predstava, ob 14. uri pa na TVgu svobode ples kurentov.
občnega zbora, je pritrdil, da je metliško turistično društvo na pravi poti, da pa ga čaka še veliko dela. V Sloveniji raste zanimanje ljudi za delo v turizmu, Metličanom pa je svetoval, da jih privabijo predvsem z akcijami, saj ljudje neradi hodijo na sestanke. Po njegovem je usoda slovenskega turizma močno odvisna od tega, ali bomo uspeli ohraniti neokrnjeno naravo. Več pozornosti pa bi morali nameniti izobraževanju ljudi, da bi znali prijazno sprejeti goste. Dr. Rožič je podprl tudi prizadevanja, da bi imela Bela krajina eno lokalno turistično organizacijo, opozoril pa je, da morajo spoštovati zakon, ki predvideva ustanovitev tovrstne organizacije.
M. BEZEK-JAKŠE
IZPOPOLNILI RAČUNALNIŠKO ZNANJE - Območna obrtna zbornica Metlika je na podlagi dobrih izkušenj iz preteklih let letošnjo zimo že četrtič pripravila v sodelovanju s podjetjem Agora, d.o.o., iz Ljubljane različne računalniške tečaje. Zanimanje tako za računalniško opismenjevanje, komuniciranje po internetu ter za začetni in nadaljevalni tečaj za delo v programu Windows je bilo veliko, na nadaljevalni tečaj pa se je mogoče prijaviti še ta teden. Letos si bo tako izpopolnilo računalniško znanje okrog 60 obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev. Za obrtnike je tečaj sofinancirala Območna obrtna zbornica Metlika, za njihove delavce pa metliški sklad za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih. (Foto: M. B.-J.)
Najpomembnejša zavest o razvoju
Črnomaljci so 19. februarja praznovali občinski praznik - Odkrili doprsni kip narodnemu heroju Dragu Jermanu ter odprli razširjen Begradov trgovski center - Bogat kulturni program
ČRNOMELJ - Minuli petek, na predvečer črnomaljskega občinskega praznika, so v tukajšnjem kulturnem domu pripravili osrednjo proslavo. Na njej so prva ekipa prve pomoči civilne zaščite občine Črnomelj, Društvo invalidov Črnomelj in Dom starejših občanov Črnomelj prejeli plakete, Planinsko društvo Črnomelj ekološko priznanje brezo ter IMP-Livar iz Ivančne Gorice ekološko grajo kopino.
Slavnostni govornik na prireditvi, na kateri so v kulturnem programu nastopili Peter Jakša, Rok Lopatič, Kristina Oberžan, Gašper Peršil, Matevž Serkol in plesna para plesne šole Urška iz Novega mesta, je bil župan Andrej Fabjan. Med drugim je dejal, da “mora biti poglavitni cilj naše skupnosti in politike, ki skupnost vodi, čim boljša kakovost življenja vseh občanov. Gre torej za zavest po napredku in razvoju. Politika pa, če seveda politikom ne gre le za oblast in lastne koristi pripadnikov stranke, je dolžna oblikovati in nuditi skupnosti strategijo za prihodnost.” Že pred slovesnostjo je župan Fabjan pred kulturnim domom odkril doprsni kip narodnemu heroju Dragu Jermanu, o katerem je spregovoril general Alojz Hren. Kip Jermana, ki je umrl pred dvema letoma, se je
Semiški oder še naprej ostaja živ
Člani dramske sekcije Kulturno-umetniškega društva Jože Mihelčič iz Semiča so na prijetnem srečanju obujali spomine na zadnjih 50 let dela - Že prihodnji teden nova, doma napisana igra
SEMIČ - Kar presenetljivo je, da se je v semiški občini, ki ne premore niti štiri tisoč prebivalcev, z amaterskim gledališčem ukvarjalo več kot 240 ljudi. V knjižici, ki so jo izdali ob srečanju semiških gledališčnikov preteklo soboto, jih je sicer navedenih 239, a ker so imeli za pripravo gradiva le teden časa, sojih nekaj, kot so kmalu ugotovili, žal izpustili.
Mnogi, ki so bili kakor koli povezani z dramsko sekcijo semiške-ga Kulturno-umetniškega društva Jože Mihelčič, so torej v soboto obujali prijetne spomine na dogodke v dvorani kulturnega doma, ki jih ni bilo malo. Najprijetnejše pa je bilo gotovo, daje bila dvorana vedno, kadar so nastopali, polna do zadnjega kotička. A nastopov je bilo veliko, saj so bile se-
zone, ko so pripravili celo po dve ali tri igre. Udeležencem srečanja se je v upanju, da bodo morda še kdaj stali na odru, za njihovo delo zahvalil predsednik KUD Zvone Vidmar. Na svojevrsten način pa so počastili spomin na 28 pokojnih dramskih delavcev: igralka Majda Cesarje v vazo položila šopek rož, Janko Bukovec, semiški župan in nekdaj prav tako igralec,
OBUJANJE SPOMINOV - Na svoj način prisrčno, kot zna le on in kot ljudje od njega vedno znova pričakujejo, j? Blaž Kočevar vodil srečanje s semiškimi dramskimi delavci. Brez leporečja in vzvišenih besed, ampak preprosto, prikupno in spoštljivo do vsakega, ki je daroval del sebe za semiško gledališče, je po gledališko, brez mikrofona, kramljal s svojimi gosti, ki si jih je kar sproti izbiral v dvorani in jih vabil na oder. Še posebej je bil prisrčen pogovor s starosto semiških igralcev Tončkom Plutom z Mladice (na desni), hi je mnogim zaradi smeha, a tudi nostalgije privabil solze v oči. (Foto: M. B.-J.)
je prižgal reflektor, vsi v dvorani pa so zaploskali.
Blaž Kočevar, še vedno duša Kulturno-umetniškega društva Jože Mihelčič, kije prisrčno vodil srečanje, je priznal, da so semiški dramski delavci vedno trdo delali, le malokdaj pa so si kaj zapisali. Zato so knjižico z naslovom “Dramatika”, ki zajema njihovo delo v zadnjem polstoletju, pisali po spominu. Sreča pa je morda prav v tem, da so se za izdajo knjižice odločili še pravi čas, ko -mnogim spomin še ni opešal. A ne le spomin, v Semičanih je, kljub temu da imajo nekateri na ramenih že veliko križev, še vedno režiserska ali igralska zagnanost. Tako je Tonček Flut, ki je začel igrati daljnega leta 1927, nazadnje stal na semiškem odru lansko leto, dejal pa je, da mu spet obljubljajo nastope. Od številnih vlog mu je najbolj ostala v spominu vloga v Molierovem Skopuhu, kjer je moral govoriti več kot vseh ostalih dvanajst igralcev skupaj. Tudi režiser Milan Pirš je na vedrem sobotnem srečanju dokazal, da mu režiranje kljulrskoraj sedmim križem ne dela še nikakršnih težav.
In če je župan Bukovec izrekel upanje, da bodo semiški igralci še kdaj stopili na odrske deske, saj so bili vedno ponosni nanje, so ga gledališčniki presenetili z vestjo, da bodo že konec prihodnjega tedna uprizorili igro z naslovom “Pustova smrt” in podnaslovom “Tragična burka”, ki je zrasla na lastnem zeljniku. Izkupiček pa bodo namenili dializnemu centru novomeške bolnišnice.
M. BEZEK-JAKŠE
tako pridružil doprsnim kipom narodnih herojev Jožeta Mihelčiča, Ivana Starihe in Milke Šo-bar-Nataše.
Na praznični dan pa sta župan Fabjan in direktor Begrada Franc Panjan odprla razširjen Begradov trgovski center, ki je veljal več kot 600 tisoč DEM. Na 1.150 kv. metrih pokritih trgovskih površin, 250 ky. metrih skladiščnih in pomožnih prostorov ter na več kot 3.000 kv. metrov zunanjih prostorov ponujajo veliko novih
OTVORITEV VINOGRADNIŠKO-* VINARSKEGA CENTRA
ČRNOMELJ - V petek, 25. februarja, bo ob 14,30 v Ulici Mirana Jarca 2 v Črnomlju kmetijski minister Ciril Smrkolj odprl vinogradniško-vinarski center Bele krajine. Ob tej priložnosti bodo ob novem centru zasadili tudi vinsko trto.
KNJIŽNO IZP0S0JEVALIŠČE IN PESNIŠKA ZBIRKA
SEMIČ - V okviru Krakarjevih dnevov bodo v petek, 25. februarja, ob 18. uri v Šuštaršičevi hiši v Semiču 33 odprli knjižno izposo-jevališče. Uro pozneje pa bodo v semiškem kulturnem domu predstavili zbirko Slavka Pavlakoviča Pesmi Židane volje.
izdelkov kot so keramika, kopalniška oprema, stavbno pohištvo, stenske in talne/obloge. Ob tem je direktor Panjan še posebej poudaril sodelovanje s podjetjem Granit commerce iz Novega mesta, njihovim ekskluzivnim uvoznikom keramike in sanitarne opreme iz Italije. Kot je dejal, se želi s to poslovno potezo Črnomelj simbolično zahvaliti Novemu mestu za poslovno priložnost ob prenosu pomembnega dela poslovanja Begrada v Novo mesto. Ob tej priložnosti je Panjan tudi uradno najavil začetek gradnje drugega dela trgovsko-poslovnega centra ob Zadružni cesti, ki bo veljal skoraj 3,5 milijona DEM, v njem pa bo okrog 2.000 kv. metrov trgovskih in poslovnih prostorov.
M. B.-J.
RAZŠIRJENA TRGOVINA - V črnomaljskem Begradu, ki šteje 280 zaposlenih, so ponosni na razširjeni sodobni trgovski center, v katerem so močno razširili ponudbo. Ob sobotni otvoritvi sta trak pred vhodom v trgovino prerezala črnomaljski župan Andrej Fabjan in direktor Begrada Franc Panjan. (Foto: M. B.-J.)
Nova zaposlitev: da ali ne
Semiški svetniki so menili, naj o dodatni zaposlitvi na občinski upravi razmisli in odloči župan - Vse več nalog
SEMIČ - Semiški župan Janko Bukovec ob vsaki priložnosti poudarja, da štirje na občinski upravi zaposleni delavci veliko delajo. Vendar pa ni predvideval dodatne zaposlitve, saj je na primer na zadnji seji v preteklem letu ob razpravi o občinskem proračunu slišal očitek, da je občinska uprava predraga.
Ker pa z državne na občinsko upravo prehaja vse več nalog, sta odbora za družbene dejavnosti ter za gospodarstvo in lokalni razvoj k letošnjemu občinskemu proračunu predlagala amandma o dodatni zaposlitvi na občinski upravi. Dva milijona tolarjev, ki bosta pritekla v občinski proračun iz naslova koncesij za plinifikacijo v občini, naj bi namreč namenili za zaposlitev pripravnika na občinski upravi, ki bi imel najmanj višjo izobrazbo.
V odborih so menili, da je nova zaposlitev v semiški občinski upravi racionalna, saj je strošek njihove občinske uprave v preteklem letu znašal 10,7 odst. občinskega proračuna, medtem ko je racionalno že, če znaša 15 odst. Z
dodatno zaposlitvijo bi delež denarja za občinsko upravo in organe letos znašal 11,3 odst. celotnega proračuna. Poleg tega je po podatkih službe za lokalno samoupravo v občinah, ki imajo manj kot 5.000 prebivalcev, takšna pa je tudi semiška, povprečno en občinski uslužbenec in pol na tisoč prebivalcev. Na.semiški občinski upravi pa štirje redno zaposleni predstavljajo 1,04 delavca, skupaj s pripravnico pa 1,3 zaposlenega na tisoč občanov. Izračunali so, da bi bilo, če bi zaposlili še enega pripravnika, na občinski upravi 1,55 delavcev na tisoč prebivalcev, kar je povprečje za srednje veliko občino.
V obeh odborih so bili prepričani, da bi dodatni delavec na občinski upravi lahko veliko pripomogel k pridobivanju denarja za občino ter s tem k njenemu razvoju in seveda k večjemu zadovoljstvu občanov. Svetniki so na zadnji seji menili, naj o dodatni zaposlitvi razmisli in odloči župan. Slišati pa je bilo pomisleke, ali je zares najbolj primeren pripravnik, ki še nima izkušenj.	M.	B.-J.
Sprehod po Metliki
v .	.	H	m
DOBER NOS - Predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič se je ob nedavnem obisku v Metliki pohvalil, da je velik pristaš Bele krajine. Pa gaje Peter Badovinac z Jugorja hitro prijel za jezik, češ da ga v Beli krajini bolj malo vidijo. Dr. Rožič se je izgovarjal, da za vsak njegov obisk Belokranjci res ne morejo vedeti, a jc Peter izdal skrivnost, da je v Beli krajini odlično razpre-dena informacijska mreža. Ne nazadnje pa tudi prav mimo Badovinčeve gostilne vodi iz Slovenije v Belo krajino ena izmed dveh cest. Bo torej že vedel!
TRAK - Župan Slavko Drago-van je ob rezanju traka pri metliškem gasilskem domu dejal, da je to njegovo prvo tovrstno rezanje, odkar je župan. Upal je, in upanje se je uresničilo, da se pri tem ne bo urezal v prst. A Suhorčani še niso pozabili, da so mu ob njihovem krajevnem prazniku konec novembra dali priložnost, da bi se naučil rezati trak, a ga ni bilo. Takrat se je župan za odsotnost sicer opravičil, a priložnost izgubljena ne vrne se nobena. Pa četudi gre (samo) za rezanje traka.
Črnomaljski drobir
POVABILO - Ko je župan Andrej Fabjan zvedel, da so ga metliški svetniki že nekajkrat zaman čakali na svojih sejah in da so bili jezni, ker ni prišel, je bil presenečen. “Za začetek bi mi lahko poslali vsaj kakšno vabilo,” je komentiral metliško gostoljubnost.
KOPINA - Čep rav se je doslej že dogajalo, da dobitniki ekološke graje kopinc niso prišli po sicer lično skulpturo akademskega kiparja Jožeta Vrščaja, pa se v 1MP Livarju tej priložnosti nikoli niso izognili. Letos so namreč kopino dobili že drugič. Prvič jo je prišel iskat tedanji direktor mag. Izidor Derganc in obljubil boljše ekološke čase. Tokrat je na osrednjo proslavo ob črnomaljskem občinskem prazniku prišel ponjo direktor Stane Osterman in zopet obljubljal lepše in bolj zdravo okolje ter celo, da bo prihodnjič prišel po ekološko nagrado brezo. Črnomaljci ne pričakujejo in si tudi ne želijo, da bi se njegove besede pozlatile. Dovolj bi bilo že, če bi bil zrak v mestu brez nadležnih prašnih delcev ter se jim ne bi bilo potrebno prepirati in celo pretepati zaradi nesrečnega livarskega peska.
Semiške tropine
AVTORITETA - Ko so se preteklo soboto po dolgem času srečali semiški gledališčniki, so si imeli marsikaj povedati. Pred začetkom programa so veselo čebljali, a ko se je pred oder postavil voditelj srečanja Blaž Kočevar, so v trenutku utihnili. Kočevar, priljubljen učitelj z dolgo delovno dobo, se je samo nasmehnil. Iz dolgoletne šolske prakse namreč ve, da bi bil, če bi vpil, v dvorani še dolgo direndaj. Avtoriteta je pač avtoriteta!
MONOLOG - Semiški amaterski gledališki igralci so bili nekdaj tako zagnani, da so svoja besedila ponavljali celo ob kmečkem delu. Eden od starost igralcev Tone Plut, po domače Mikličev, je vlogo utrjeval celo v hlevu, ko je krmil živino. Tako se je vživel vanjo, da ni opazil tašče, ki je vstopila v hlev, a je, misleč, da se Plut pogovarja sam s seboj, vsa prestrašena odhitela v hišo k svoji hčerki, Tonetovi ženi. Že s praga ji je vpila: “Pojdi takoj v hlev, tvojemu možu se je zmešalo!”
IZNAJDLJIVOST - Semiški igralci so na gostovanjih doživeli marsikaj. Nikoli se niso hvalili, da je dvorana v njihovem domačem kraju udobna, pa vendar je za odrom dovolj prostora za nastopajoče in tudi prostor za njihove primarne biološke potrebe. Thkš-nega “udobja” pa si niso mogli privoščiti prav povsod. V draga-tuškem zaodrju namreč ni bilo sanitarij, maskiranim igralcem pa ni bilo nič kaj prijetno, da bi hodili na toaleto mimo gledalcev skozi dvorano. Pa so opravili potrebo za odrom kar v steklenico ali celo v peč. Kako so se znašle igralke, pa je tudi po sobotnem srečanju gledališčnikov v Semiču ostala skrbno varovana skrivnost.
TEŽKO ČAKANJE - Tončku Plutu z Mladice, nastarejšemu semiškemu igralcu, ki še vedno nastopa, so na prej omenjenem srečanju podarili veliko steklenico Malnaričevega vina. Vendar so mu zabičali, da jo sme odpreti šele, ko bo star sto let. Tonček je skomignil z rameni, da bo težko čakal na odlično vino kar osem let. Ni pa bil najbolj navdušen niti nad svojo podobo na etiketi, ki jo je narisal Dušan Malenšek. “Malo so me pohabili. Jaz že nimam tako velikih ušes,” je izzvenela njegova umetniška kritika.
Drobne iz Kočevja
NOVO TURISTIČNO DRUŠTVO - Po enoletnih neuspelih prizadevanjih, da bi oživili delo turističnega društva Kočevje, so sc, kot pravi v imenu iniciativnega odbora za ustanovitev novega turističnega društva mag. Janez Černač, v Kočevju odločili, da bodo ustanovili novo društvo. To bo, ne nazadnje, tudi razbremenjeno neporavnanih računov, ki jih ima obstoječe turistično društvo Kočevje. Ustanovni občni zbor novega turističnega društva bo danes ob 18. uri v sejni sobi občine Kočevje. Kako se bo novo društvo imenovalo, še ni znano, med predlogi, kijih ponuja iniciativni odbor, pa so: Nova podoba Kočevske, Rinža in Naš gost.
DVE MUHI NA EN MAH -Kočevski gospodarstveniki se bodo lahko prihodnji torek v Kočevju pogovarjali s predsednikom gospodarske zbornice Slovenije Jožkom Čukom. Srečanje z njim organizira kočevska občina, potekalo pa bo v novi multimc-dijski učilnici Ljudske univerze Kočevje. S tem bo kočevska občina ubila dve muhi na en mah: kočevskim gospodarstvenikom bo omogočila, da se bodo seznanili z aktualno gospodarsko situacijo v državi, smernicami razvoja in možnostmi sodelovanja gospodarstva in zbornice pri vključevanju v EU, hkrati pa jim bo predstavila tudi možnosti, ki jih nudi nova učilnica Ljudske univerze, v kateri bo srečanje potekalo.
Ribniški zobotrebci
V-	,
V VSAKEM PRIMERU SLABO - Ribniški župan Jože Tinko in občinski svetnik Andrej Mate sta si kot odločna moža pogosto prišla navkriž že v času, ko je občinskemu svetu še predsedoval Mate. Da nadaljujeta še v času prejšnje sestave občinskega sveta začeto tradicijo, pa vsake toliko časa dokažeta tudi sedaj, ko po novem seje občinskega sveta vodi župan. Tako je bilo denimo tudi na zadnji seji sveta, ko se je moral Mate na očitek županu, da osnutek odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč ni resno pripravljen, braniti celo pred obtožbami, da ustvarja demagogijo. Da ga spoštuje kot nasprotnika, je župan dokazal, ko je povedal, da je Mate prejel osnutek odloka vsaj 2-3 dni prej kot vsi ostali. Najmanj, kar je zato župan od njega pričakoval, je bilo, da ga bo Mate kot direktor Inlesa seznanil s svojimi pripombami pred sejo. Vendar je imel Mate tudi na to pripravljen odgovor. Čakal je na sejo odbora za gospodarstvo, da bi lahko zastopal mnenje velikega dela ribniškega gospodarstva in ne le Inlesa, ki bi moral po izračunu, ki ga je opravil Mate, po novem plačevati precej več kot 529 tisoč tolarjev, kolikor znaša nadomestilo po sedaj veljavnem odloku. Na neplodna tla pa je v medsebojni izmenjavi očitkov padel tudi županov poskus, da bi Mateta spravil v dobro voljo z izračunom, ki ga je za Inles opravila občinska uprava. Čeprav je ta pokazal, da bi moral Inles za 6104 kv. metre površin, kolikor jih ima prijavljenih, po novem plačati nadomestilo v višini 415 tisoč tolarjev, je Mate menil, da je tudi to slabo!
Kostelski rižni
N-
SKUPAJ NA ALPE ADRIO -14 občin je podpisalo sporazum “Po poti naravne in kulturne dediščine” in o skupnem nastopanju na sejmu Alpe Adria, ki bo od 21. do 25. marca v Ljubljani. Med podpisniki je Tliristično-športno društvo Kostel, ki bo tudi letos imelo na sejmu svoj dan, in to bo prav zadnji dan sejma, 25. marca. Kostelci se že pripravljajo, predvsem s propagandnim materialom, na sejem, ki ga ocenjujejo kot pomembnega za promocijo Kostela. Hkrati se pripravljajo tudi na bližnjo skupščino društva.
ZA ZDRAVO HRANO IN SRCE - Nedavno predavanje Marjance Južnič Lilič o zdravi prehrani je bilo tako zanimivo, da ga bodo ponovili v tednu vseživ-fienskega učenja, ki bo oktobra. Poudarek je bil na varovanih živilih, vprašanj pa je bilo največ o zdravi hrani. V marcu bo primarij dr. Boris Cibic iz Društva za zdravo srce predaval o srcu, boleznih, ki ga ogrožajo, in o skrbi za zdravje.
DONATORJI NE ZATAJIJO - Kot vsako leto tako tudi letos zbirajo donatorje za finansiranje programov Kolpa 2000. Predvsem zaradi uspešnega dela TUri-stično-športnega društva dosedanji ljubitelji Kolpe in Kostela brez težav podpisujejo pogodbe, saj se tudi oni prizadevajo za čisto Kolpo ter rekreacijo, šport in turizem ob njej in sploh na Kostelskem.
MM IZ NAŠIH OBČI N
Vsaka občina se bo odločila po svoje!
Z ministrom Školčem so se v Kočevju pogovarjali o spremembi Financiranja zavodov s področja kulture - Prvi poskus dogovora o sofinanciranju zavodov ni uspel
KOČEVJE - Minister za kulturo Jožef Školč seje ob svojem obisku v Kočevju prejšnji torek pogovarjal z župani občin Kočevje, Ribnica, Sodražica, Loški Potok in Kostel ter predstavniki javnih zavodov o posebnostih, ki jih je prinesel zakon o izvrševanju proračuna RS za letošnje leto glede financiranja občin in javnih zavodov s področja kulture. Hkrati je bilo to tudi prvo srečanje županov na pobudo kočevske občine, da bi se dogovorili o sofinanciranju kulturnih zavodov.
Minister Školč je dejal, daje v čijo za katerikoli muzej v Slove-
tem trenutku v Kočevju najbolj odprto vprašanje muzeja. Poudaril je, da je ta usposobljen do te mere, da ga bodo brez dvoma vključili v muzejsko mrežo, da pa je vprašanje, kolikšen teritorij bo pokrival. Čeprav imajo občine hipotetično možnqst, da se odlo-
LETOS ZDRUŽITEV TREH MERCATORJEVIH TRGOVIN?
KOČEVJE - Letos naj bi se tri družbe, ki poslujejo v okviru koncerna Mercator, in sicer Mcrcator-kmetijsko gospodarstvo Kočevje, Mesnine dežele kranjske in Agrokombinat Krško, združile v novo družbo Mercator, kmetijstvo industrija Kočevje, ki bo imela sedež in žiro račun v Kočevju. Projekt je seveda zanimiv za zdajšnje
kočevsko podjetje in območje Ljubljane,: strinjajo tudi uprava Mercator-
južno od
z njim se
ja, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter sklad za regionalni razvoj in ohranjenost poseljenosti slovenskega podeželja. Direktor Mercator-kmetijsko gospodarstvo Kočevje Janez Zlinda bo na eni prihodnjih sej kočevskega občinskega sveta predstavil nadaljnja prizadevanja pri združitvi treh podjetij.
niji, da bo zanje opravljal to dejavnost, je dejal, da jih želi vzpodbuditi, da bi skušali doseči dogovor. Dodal je, da večina občin jemlje kot kriterij za določitev sofinan-cerskih deležev število prebivalcev, da pa sta to lahko tudi delež dohodnine ali primerna poraba in da se ministrtvo v to, za kateri kriterij se bodo občine odločile, ne vmešava.
Glede ribniškega muzeja je dejal, da ni muzej, ki bi v celoti skrbel za dediščino, in da se bo moral pripojiti kakšnemu drugemu, ob tem pa opozoril, da bo ta, če se
bodo vse občine “obesile” na ljubljanski mestni muzej, pokrival preveliko področje, zato ne bo usposobljen. Predlagal je, naj se občine dogovorijo o ustanoviteljskih pravicah in eventualno pogodbenih razmerjih, in dodal, da bo šele nato svoj delež prispevalo tudi ministrstvo. Kočevski župan Janko Veber je na povedano dejal, da bi bil dosežen velik napredek, če bi se ribniška občina obvezala, da se bo držala rokov, ki sicer zanjo ne veljajo. Ribniški župan Jože Tanko je predlog zavrnil, ko je povedal, da se v ribniškem muzeju stvari hitro spreminjajo v smeri, da bi Ribnica imela svoj muzej. Zato je Veber dejal, da bo kočevska občina prevzela financiranje kočevskega muzeja tudi če do dogovora ne bo prišlo.
M. LESKOVŠEK-SVETE
PREŠERNOV NAGRADNI NATEČAJ - Učenci OŠ Ob Rinži in njenih podružničnih šol v Livoldu in Kočevski Reki so v petek pripravili v glasbeni učilnici matične šole v Kočevju literarni večer, na katerem so razglasili dobitnike nagrad letošnjega Prešernovega nagradnega natečaja. Prvi del večera je bil posvečen Prešernu in njegovim pesmim, v drugem pa so učenci predstavili svoja nagrajena dela. Za literarna dela je nagrade prejelo 15 učencev, za likovna 7 in za delo na področju glasbe 8 učencev. Kot sta povedali pomočnica ravnatelja Slavka Janša in “duša” literarnega večera in natečaja Dragica Gornik, je na natečaj prispelo okoli 70 del, med katerimi je bilo največ literarnih. Z odzivom učencev so zadovoljni, še posebno pa jih veseli, kot je potrdil tudi ravnatelj šole Peter Šobar, da je med nagrajenimi deli kar nekaj zelo dobrih del. (Foto: M. L.-S.)
Letos v znamenju manevrske strukture
Rdeča nit letošnjih aktivnosti kočevskih vetranov bo počastitev 10-letnice manevrske strukture ■ V dveh letih povečali število članov iz 120 na blizu 400
KOČEVJE - Kočevsko območno združenje veteranov vojne za Slovenijo je imelo sredi tega meseca svoj 2. redni letni zbor. Poleg članov so se zbora udeležili gostje iz Kamnika, Litijem Ijubljane, Sevnice in Ribnice, predstavniki ZZB NOV in poveljnik 243. OVTP Ribnica mgjor Milan Bavdek.
let, ki so ga lani organizirali v Vipavsko dolino, letos pa bodo obiskali Gornjo Radgono.
M. LESKOVSEK-SVETE
SPOMLADANSKO
ČIŠČENJE
KOSTEL - Ugodno vreme v zadnjih tednih omogoča čiščenje in urejanje vrtov, polj, travnikov in sadovnjakov. Posebno živahno je zaradi čiščenja ob sobotah in nedeljah, ko se vračajo domov tudi domačini, ki sicer žive drugod.
v
Seškov dom -spomenik državnega pomena
Pobuda kočevske občine
KOČEVJE - Na osrednji prireditvi v počastitev slovenskega kulturnega praznika, ki je potekala prejšnji torek pod imenom Povodni mož v Šeškovem domu, je bil slavnostni govornik minister za kulturo Jožef Školč. Ob tej priložnosti je kočevska občina ministru izročila pobudo za razglasitev stavbe Šeškovega doma za spomenik državnega pomena.
Kot je zapisano v obrazložitvi pobude, je dvorana v Šeškovem domu v Kočevju, v kateri je od 1. do 3. oktobra 1943 potekalo zasedanje Zbora odposlancev slovenskega naroda, še edina' dvorana v državi, ki ima ohranjene vse osnovne proporce iz časa nastajanja slovenske državnosti. Ker smo zaradi neustreznih posegov dvorani v Črnomlju in Ajdovšini izgubili, je bilo v času pričetka obnove Šeškovega doma leta 1992 samo še dvorano v Kočevju možno urediti čimbolj avtentično in jo tako ohraniti kot dokument tistega časa. Obnova je trajala več let in je potekala v sodelovanju med kočevsko občino, Ljubljanskim regionalnim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine, Restavratorskim centrom RS in Upravo RS za kulturno dediščino. Kot so zapisali v pobudi, je tovrstno sodelovanje lahko zgled za obnovo vseh kulturnih spomenikov v državi. Z obnovo Šeškovega doma, kije bil zgrajen v letih 1937/ 38 in se je prvotno imenoval Sokolski dom, so namreč ohranili spomenik nastajanja slovenske državnosti, hkrati pa zagotovili tudi normalne pogoje za delo Pokrajinskega muzeja Kočevje in pridobili večnamensko kulturno dvorano.
M. L.-S.
V NEDELJO IZPITI
KOSTEL - V nedeljo, 27. februarja, bo v Kostelu zaključek seminarja za turistične vodnike na lokalni ravni, ki ga je obiskovalo 16 udeleženčev. Teoretični del izpita so že opravili, v nedeljo pa bodo predstavili seminarske naloge in opravili praktičen preizkus znanja. To je prvi tak seminar na Kostelskem.
Iniciativni odbor za ustanovitev kočevskega območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo je pričel zbirati dokumente, slike in ostalo gradivo že leta 1993, združenje pa so uradno ustanovili pred dvema letoma. Ob ustanovitvi je štelo 120 članov, danes pa jih imajo že okoli 400, kar pa je, kot pravi predsednik Darko Čop, tudi že zelo blizu številu vseh, ki so na območju tedanje kočevske občine sodelovali ali kakorkoli pomagali v vojni za Slovenijo in zato lahko postanejo člani združenja. Vsem tistim, ki so postali člani v obdobju med obema zboroma, so na zboru podelili članske izkaznice, osmim članom pa je za njihovo sodelovanje v vojnih akcijah major Bavdek svečano izročil spominske bojne znake Borovnica, Kanal in Hrast.
Kot je povedal Darko Čop, je namen združenja združevati veterane in jim pomagati pri uveljav-
ljanju njihovih pravic. Zato bodo tudi v bodoče sodelovali pri spreminjanju zakona in pravil združenja o vojnih veteranih. Lani so se udeležili 2. mednarodnega tekmovanja vojnih veteranov, ki je potekalo septembra na Reki. Sodelovali so z dvema ekipama in v obeh disciplinah, šahu in strelstvu, ekipno osvojili 2. mesto, njihova člana Štefan Čimer v šasu in Ladislav Gjergjek v strelstvu pa sta bila najboljša med posamezniki. Letos bo dejavnost združenja usmerjena predvsem v počastitev 10-letnice manevrske strukture. Na to temo bodo ob dnevu državnosti pripravili okroglo mizo, sicer pa bodo za člane organizirali tradicionalni pohod na Triglav, orientacijski pohod in strokovni iz-
9
LETNI ZBOR VETERANOV - V delovnem predsedstvu letnega zbora kočevskih veteranov, ki jim predseduje Darko Cop, je bil tudi letos dr. Mihael Petrovič, kije bil v času 10-dnevne vojne župan kočevske občine. Na posnetku: levo Cop in ob njem dr. Petrovič (M. L.-S.)
POHVALA
KOSTELCEM
KOSTEL - Na posvetu Tliristične zveze Slovenije, ki je bil 16. februarja v Ljubljani, udeležili pa so se ga predstavniki slovenskih turističnih društev, so med drugim razpravljali o bodoči skrbi za urejanje okolja. Ob tej priložnosti je vodstvo Thri-stične zveze Slovenije za uspehe v minuli akciji čiščenja in urejanja okolja posebej pohvalilo le dve turistični društvi, in sicer Thristično-športno društvo Kostel in Turistično društvo Kobarid.
Za že izpričano sožitje ob meji
Ljudje povsod čutijo togost oblasti - S podpisom sporazuma o maloobmejnem prometu bi lahko uresničili nekatere okoljevarstvene in turistične načrte
KOSTEL - V petek je območna organizacija ZLD Kočevje v Kostelu pripravila srečanje s poslancema državnega zbora Jankom Vebrom in Borutom Pahorjem, sicer vodjo slovenske delegacije v svetu Evrope. Beseda je tekla o neurejenem maloobmejnem prometu in težavah zaradi neratifikacjje sporazuma s Hrvaško, ki ljudi ob meji še nadalje pušča v negotovosti.
TOPLICE V KOSTELU?
KOSTEL - Na posvetu o nadaljnjem prizadevanju za odkrivanje in izkoriščanje izvirov tople vode v Kostelu je bil 15. februarja sestanek v Geološkem zavodu v Ljubljani. Na njem so se dogovarjali o pripravi dokumentacije in projektov za vrtine in so sklepe oziroma dogovore začeli uresničevati takoj po sestanku. Posvetu so med drugim prisostvovali tudi župan občine Kostel Valentin Južnič, predsednik Turistično-športnega društva Kostel Stanko Nikolič, član TŠD Peter Svetih in poleg predstavnikov Geološkega zavoda še nekateri drugi Kostelci. Prva študija o vrtinah tople vode v Kostelu je bila izdelana že pred leti, žal pa je delo kmalu zamrlo in ga bodo zdaj nadaljevali.
“Nič politike, več narodove strpnosti in državnotvorne enotnosti!” je dejal Pahor in pojasnil, da je za polnopravno članstvo v evropski skupnosti nujna ratifikacija sporazuma z južno sosedo, ki naj ne bi prejudicirala meje v Istri, torej v Piranskem zalivu. Več kot sto zbranih občanov, nekateri so prišli tudi iz sosednjih občin Kočevje in Osilnica, je pritrdilo Pahorjevim “priporočilom”, da morata sicer politično razdeljena vlada in parlament strniti moči in pri tako občutljivih zadevah ravnati v narodovo dobro. Pri čemer drži, da nima nihče pravice njihovih težav izkoriščati v volilnem letu za svojo promocijo.
Na tem območju je reka Kolpa že zdavnaj zarezala mejo med državama, nekdaj dobri sosedje tudi danes niso pozabili drug na drugega, a težave vendarle obstajajo. Zupan Valentin Južnič je vnovič poudaril, da zaradi “trde” meje usiha pretok ljudi med državama, krajani pa zaradi togih predpisov raje ostajajo doma, čeprav so pred leti večkrat hodili čez most na Kolpi v Brod. Mednarodni mejni prehod Petrina je črna gradnja, zlasti poleti je ozko grlo, saj pločevina v strnjeni koloni zapre izhod proti Osilnici. Občina si bo tudi v prihodnje prizadevala za povezavo s sosednjo hrvaško občino Delnice, z njo bo namreč po podpisu maloobmejnega sporazuma lahko izvajala nekatere
skupne okoljevarstvene in turistične projekte, kar je bilo in bo v interesu obeh narodov.
Za regionalno organiziranost, a brez velike birokracije, se zavzemajo tudi v Kočevju in Osilnici, saj bi le ob taki ureditvi država lahko več iztržila iz številnih programov FAR. Osilniški župan Anton Kovač je opisal svojo občino kot zaprto dolino. Najbolj pa jih tepe “blokada” mejnih prehodov, saj te varujejo le na hrvaški strani. Za dvolastniška razmerja je poskrbela struga reke Čabran-ke, a stoletja strpnosti vajenim ljudem v deželi Petra Klepca nihče
ne more skaliti železne volje za sožitje v idilični dolini.
“Bodimo pošteni in priznajmo, da državo več stane stalna navzočnost policije in carinikov ob meji kot zadovoljni prebivalci ob njej”, je še povedal Anton Kovač. Kočevska občina meji s Poljansko dolino na sosednjo državo. Tbdi tam živeči ljudje čutijo togost oblasti, ki se ne zmeni za oživitev zelene meje. Župan Janko Veber vidi izhod le v pripravljenosti jx>-slancev, da vendarle sprejmejo sporazum o obmejnem sodelovanju, zakon o skladnejšem regionalnem sodelovanju pa mora upoštevati različnosti slovenskega podeželja. Pobude treh županov nekdanje enotne kočevske občine podpirajo tudi člani Slovensko-hrvaškega društva iz Vinice.
M. G.
*
USTANOVITEV KOSTELSKE ZLSD - Borut Pahor se je skupaj z kočevskim županom in poslancem v državnem zboru Jankom Vebrom udeležil ustanovitve območne organizacije ZLSD Kostel. Navzočih je bilo dvajset članov nove stranke, za predsednika so izvolili Franceta Cimpriča (na posnetku, desno). Tako bo v občini Kostel poleg SLS, SKD, SDS, LDS delovala še ZLSD. (Foto: M. Glavonjič)
Miti iz naših obči n KMi
“      -   -  ——  - —   — —- —* - -  -    -           . .  
TREBNJE - “O tolikih problemih smo govorili brez hudih besed, strpno, z jezikom civilne družbe. Hvala vam za ta vaš dar! Dali ste neko popotnico, ki jo bomo skušali oplemenititi.” S temi besedami je koordinator projekta “Trebnje zdrava občina in občina dobrih medčloveških odnosov”, mag. Milan Rman zaključil dvodnevno predstavitev študije o kakovosti življenja v trebanjski občini, ki jo je izdelala mag. Erna Kraševec - Ravnik z Inštituta za varovanje zdravja RS v Ljubljani, ter razpravo v luči te raziskave.
Uvodoma je namesto obolelega dr. Jožeta Ramovša Milan Rman predstavil projekt “TVebnje zdrava občina in občina dobrih medčloveških odnosov med državo, civilno družbo in posameznikom”, dr. Marko Koščak pa je
Mnogo hrupa okoli gradu Škrljevo
Je bilo čiščenje okolice gradu preveč temeljito?
ŠENTRUPERT - Predsednik šentruperške krajevne skupnosti Peter Frelih je te dni deležen večje medijske pozornosti, kot bi si sam želel, ker je pred dvema tednoma naročil domačinom, naj očistijo okolico gradu Škrlje-vo, da bi ga vsaj nekoliko zaščitili pred nezadržnim propadanjem in se lahko lotili obnove. Frelih pravi, da so se ščavja in smeti lotili z motorkami in kombinirko. Frelih še dodaja, da so okna gradu zaprli vsaj s PVC folijo in grad zaklenili, kajti v njem naj bi se občasno sestajali neznanci, KS Šentrupert pa ne bi rada imela na vesti celo kakšne žrtve. Pri gradu bodo namestili table, da je zadrževanje tam lahko življenjsko nevarno in na lastno odgovornost.
Nekateri označujejo poseg v prostor okoli gradu kot vandalizem, saj naj bi posekali tudi redka drevesa, kar pa Frelih odločno zanika. Meni, da bodo šele zdaj lahko vsaj podprli del zidovja, ki se nevarno nagiba, in postavili zidarske odre. Nekaj denarja za obnovo so dobili iz trebanjske občinske blagajne. Frelih, ki ima v Ljubljani projektantsko firmo, pravi, da ima nadzor nad žužem-berškim gradom in da že ve, kako gre s takimi posegi v kulturnozgodovinske spomenike. Doda še, da se je o nujnosti obnove gradu Skr-ljevo pogovarjal tudi s Tomažem Golobom iz novomeškega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ko sta si ogledovala Škrljevo. Umetnostni zgodovinar Golob nam je povedal, da se je res pogovarjal s Frelihom o tem, kako zaustaviti propadanje škrljevskega gradu, da pa predsednik KS Šentrupert pri njih niti na občini (kot lastniku gradu Škrljevo) ni iskal in ni dobil kakšnega dovoljenja oz. soglasja za takšen poseg.
P. P.
spregovoril o preobrazbi življenja na Dolenjskem. Dr. med. Bogo-
ERNA KRAŠEVEC - RAVNIKAR -Avtorica študije je poudarila, da so za kakovost življenja posameznika prijateljstvo in čustveni stiki ter osebnostna rast enako pomembni kot gmotna raven. (Foto: P. P)
LETNI ZBOR TREBANJSKIH IZGNANCEV
TREBNJE - Predsednik krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije (DIS) Trebnje Zvone Duh vabi v soboto, 26. februarja, ob 9. uri na 8. letni zbor KO DIS, ki bo v prostorih obratovalnice za prehrano Mojce Retelj, za občinsko stavbo. O spremembah zakona o žrtvah vojnega nasilja in o zakonu o skladu za poplačilo vojne odškodnine bo spregovorila podpredsednica DIS prof. Ivica Žnidaršič. Po končanem zboru bo družabno srečanje članov.
OBČNI ZBOR DRUŠTVA KMETIC SEVNICA
SEVNICA - Številne kmetice sevniškega društva kmetic, ki ga vodi Ida Stušek in povezuje okrog 400 kmetic v občini, so se pretekli petek zbrale v jedilnici sevniške Lisce na letnem občnem zboru, na katerega so povabili tudi vse predsednik? krajevnih skupnosti v občini. Kmetice je pozdravil tudi sevniši župan Kristijan Janc. Na srečanju je psiholog Tbni Koren predaval o vrednotah življenja našega vsakdanjika. Za prijetno razpoloženje so poskrbeli oktet Solzice, trio Žibert in mladi harmonikar Severin Jazbec.
VAJA ZBORA V BOŠTANJU
BOŠTANJ - Člani gledališke skupine Kulturnega društva Milan Majcen iz Šentjanža vabijo na ogled komedijo Vinka Moedendorferja Vaja zbora, ki bo v soboto,
26.	februarja, ob 19. uri v Domu Partizan v Boštanju.
Bolni in osameli najnesrečnejši
Študija o kakovosti življenja v občini TVebnje - Kakšno občino si želijo TVebanjci in kaj bi bilo potrebno narediti, da bi bili ljudje bolj srečni? - Pogled civilne družbe
Poročilo Upravne enote Sevnica za leto 1999 - Register vinogradnikov zamuja zaradi Telekoma -Po novem davkoplačevalci ne bodo dobili odločb, če niso poravnali vseh obveznosti do države!
SEVNICA - Upravna enota (UE) Sevnica, ki pokriva tudi del škocjanske in trebanjske občine, bo letos zaradi številnih sprememb predpisov v lanskem letu in da bi svojim strankam poenostavila oz. približala določene upravne postopke, posodobila vodnik po UE in tudi svoje internetne strani. Načrtujejo tudi računalniško povezavo s krajevnimi uradi, da bi bilo njihovo delo še bolj ažurno.
Načelnik UE Sevnica Jože Ko- vo, a kaj, ko se zatika tam, kjer
PISATEUA TUDI O ZASVOJENOSTI - Med pozornimi poslušalci predavanja dr. Bogdana Polajnerja v Loki pri Zidanem Mostu sta bila tudi pisatelja Alojz Rebula in njegova soproga, sicer domačinka, Zora Tavčar (na sliki desno). Oba sta vodji projekta Človek zastavila tudi tehtno vprašanje, Polajnerju pa je čestitat za zanimivo predavanje tudi razborski župnik pater Karel Gržan, ki je najbolj zaslužen, da se bo letos pričela Šola za življenje (za zasvojence) tudi na Razborju. (Foto: P P)
vač pa je na novinarski konferenci na sevniškem gradu, na kateri so on in njegovi sodelavci predstavili poročilo UE Sevnica za leto 1999, opozoril, da pričakujejo veliko negodovanje strank zaradi novega zakona o upravnem postopku, po katerem strankam ne bodo izročili odločb, če ne bodo imele poravnanih vseh obveznosti do države. Kovač se zaveda, da bodo težave, kako to preverjati v praksi.
Vodja novega, spomladi lani “osamosvojenega oddelka za gospodarstvo in kmetijstvo Tine Zupančič bi se sicer lahko (po)-hvalil s posodobljeno računalniško opremo referata za kmetijst-
ostajajo brez moči. Gre za prijave v register vinogradnikov. Z zbiranjem prijav za vpis v ta register so pričeli že jeseni 1998 na improviziranih obrazcih. Medtem je ministrstvo za kmetijstvo pripravilo obsežno računalpiško aplikacijo za centralni, državni register. Ta aplikacija deluje on-line preko omrežja interneta in ima na razpolago razne baze državnih organov od zemljiškega katastra in davčne številke do centralnega registra prebivalstva in evidence opisa kmečkih gospodarstev. V njej je tudi pomožni program za izpisovanje odločb, za prijavo pridelka, zalog vina in izdajanje spremnic. Nekatere upravne eno-
te so s temi vpisi že končale in izdale tudi odločbe. “V UE Sevnica smo vnose podatkov že tudi opravili. Treba je povedati, da se je stvar vlekla čez vse razumne meje, razlog za to pa je tehnične narave. Internetne povezave uporabljajo javno telefonsko omrežje, ki pa med Sevnico in Ljubljano nc zadovoljuje sodobnih komunikacij. Zaradi tega smo že jeseni lani začeli beležiti izpade delovanja in upočasnjeno delovanje. Na podlagi teh argumentov je načelnik UE pri vladnem Centru za informatiko dosegel, da je Telekom pripravil tehnično rešitev. Realizacija je bila obljubljena za začetek decembra, kasneje so rok podaljšali do konca januarja, vendar še sedaj ni uresničena. Upamo, da se bo to zgodilo v najkrajšem času, saj so težave ne le pri registru vinogradov, ampak tudi pri oddelku za notranje zadeve in računovodstva,” je pojasnil Zupančič, p p
ŽIVAHNO TUDI MED PREMOROM - Dr. med. Bogomir Humar, mag. Erna Kraševec, šentruperški župnik Mirko Simončič in Marinka Sila, “deklica za vse", so živahno debatirali tudi med premorom predstavitve projekta o kakovosti življenja v trebanjski občini. Pavzo med sočasno potekajočo sejo občinskega sveta je izkoristil tudi župan Ciril Pungartnik, da je prihitel pozravit navzoče. Povedal je, da so pošteni odgovori lahko dober napotek, izrazil pa je obžalovanje, da se za sodelovanje ni odločilo več ljudi in da mora biti ta čas na seji občinskega sveta. “Vsi, ki v tem projektu sodelujete, prinašate v občino dobro voljo, ki bo morda pomagala pri reševanju kakšnega problema,” je dejal Pungartnik. (Foto: P P)
“PRILOŽNOSTNI ZDRAVNIK" V ŠENTJERNEJU - Gledališka skupina Kulturnega društva Šentrupert je v nedeljo na domačem odru pred nabito polno dvorano hvaležnega občinstva uprizorila MoliŠrovo komedijo “Priložnostni zdravnik". Režiserka Zvonka Krištof je ob pomoči asistentke režije Gabrijele Šturm od lanskega decembra na vajah dobro pripravila generacijsko izenačeni ansambel. Repriza bo v ogrevanem šentruperškem kulturnem domu že v soboto, 26. februarja, ob 19. uri. (Foto: P Perc)
mir Humar je predstavil zdravstvo, Marinka Sila, Olga Pust in Mirko Simonič socialo, Darinka Tomplak izobraževanje, Franc Smerdu zaposlovanje in Štefan Velečič komunalno-cestno področje.
Avtorica študije Erna Kraševec je poudarila, da gre za pomembno vez med civilno družbo in občino in da je Trebnje prva občina v Sloveniji, ki je povprašala svoje občane, kako živijo in česa si želijo. “Vaš odziv je bil neverjeten, odgovori zelo angažirani, predlogi pa dobra osnova za nadaljnjo politiko razvoja,” je povedala Kraševčeva. Anonimni vprašalnik na slučajno izbranem vzorcu 190 polnoletnih občanov (enoodstotni izbor prebivalcev v vsaki krajevni skupnosti) je vrnilo 56 občanov.
Večina aketiranih meni, da je občina Trebnje v zadnjih 20 letih naredila velik napredek. Prednosti občine vidijo v lepi naravi in bogatih danostih, delavnih, sposobnih in prijaznih ljudeh ter v -čistem okolju. V občini pa, žal, naraščajo socialne razlike in stiske. Premalo je povezanosti med ljudmi. Občina deluje neusklajeno in premalo skrbi za razvoj krajev izven občinskega središča. Preveč je strankarskega in premalo skupnega delovanja. V občini je velik problem alkoholizem. Premalo je možnosti za zaposlitev, posebno mladih. Najsrečnejši prebivalci občine so zaposleni, materialno preskrbljeni in izobraženi ter zdravi, najnesrečnejši pa bolni in osamljeni, brezposelni, mladi brez službe in stanovanja. Kot pomemben vir sreče vprašani navajajo tudi dobre medsosedske odnose, ki so po pomembnosti pred dobrim razumevanjem v družini! Lepoto življenju v občini zmanjšujejo predsem slabi medsebojni odnosi, premalo sodelovanja in medsebojne pomoči, lepoto življenju pa daje zlasti lepa narava. Na vprašanje, kakšna naj bi bila občina čez 10 let, so bili med prvimi desetimi najpogostejšimi odgovori, da bi bilo potrebno več kulturnega življenja in obnoviti kulturne objekte, izboljšati medsebojne odnose, sodelovanje med ljudmi, razumevanje in medsebojno pomoč ter poskrbeti za manj strankarskih prepirov in za več skupnega delovanja.
Med anketiranci jih je 24 ponudilo sodelovanje in te so povabili na razpravo o posameznih najaktualnejših problemih kakovosti življenja v občini. Povedati je treba, da so ti tudi dovolj konkretno nakazali, kako jih reševati. Zavedajo se, da seveda ne bo šlo čez noč, da je marsikaj odvisno od sodelovanja z občino. Zato bodo s projektom in študijo seznanili tudi župana, vodje oddelkov in občinske svetnike. Občani bodo lahko pisne predloge oddali v nabiralnik, ki ga bodo namestili v avli Občine.	p	nnnr
TRGOVINA NA BAZENU ZAPRTA
SEVNICA - Kmečka zadruga je zaprla svojo prodajalno z mešanim blagom v stavbi sevniškega kopališča, ki so jo odprli pred približno petimi leti. Direktorica sevniške zadruge Andreja Jamšek je to poslovno odločitev napovedala že pred nekaj meseci tudi zato, ker zadruga nikakor ni mogla dobiti za prodajalno vsaj še nekaj prostora za priročno skladišče. Kljub temu da je bila trgovina na bazenu, kot sojo poimenovali, priljubljena med stanovalci naselja stanovanjskih hiš za Kopitarno in dela Naselja heroja Maroka, je ekonomika odločila drugače, kot bi radi kupci iz bližnje okolice.
TD ŠENTRUPERT RAZPISUJE KONCESIJO ZA GOSTINSKO PONUDBO
ŠENTRUPERT - TUkajšnje turistično društvo razpisuje koncesijo za gostinsko ponudbo na tradicionalnem Gregorjevem sejmu, ki bo v soboto, 11. marca, na Veseli gori pri Šentrupertu. Okvirna višina koncesije je 100.000 tolarjev. Zainteresirani lahko za podrobnejše informacije pokličejo tudi predsednika TD Šentrupert Bojana Brezovarja na GSM 041 541 077.
KRŠKO NE DA SVOJEGA ŠOLSKEGA OKOLIŠA
SEVNICA - Krška občina je obvestila sevniško, da meje šolskega okoliša za osnovno šolo Blanca, ki jo obiskujejo tudi učenci jz krške občine, ostajajo po meji občine. Starši sicer lahko vpišejo otroka v šolo, ki je izven šolskega okoliša, v katerem prebivajo. Tudi krška občina seje prijavila na razpis ministrstva za šolstvo in sofinanciranje investicij v osnovnem šolstvu in tudi pri njih se število otrok zmanjšuje, zato ne morejo zmanjšati svojega šolskega okoliša na račun okoliša OŠ Blanca. Zadostno število učencev, določeno s šolskim okolišem, pa je eden od pogojev za pridobitev sredstev ministrstva za sofinanciranje prizidka k OŠ Blanca.
VAJA ZBORA TUDI V TREBNJEM
TREBNJE - V soboto, 26. februarja, ob 19.30 bo v trebanjskem kulturnem domu gostovala gledališka skupina ZIK Črnomelj s komedijo Vinka Moedendorferja Vaja zbora v režiji Vojka Zidarja. Vstopnice sov predprodaji v pisarni območne izpostave Sklada RS za ljubiteljske dejavnosti v TVebnjem in bodo eno uro pred predstavo v kulturnem domu.
Telekom obljublja in se spreneveda
Trebanjske iveri
ULBR1CHTOV MERCEDES NA ŠKRLJEVEM - Med odpadki, ki sojih med nedavnim čiščenjem okolice, predvsem ščavja okolj škrljevskega gradu (kot bi dejal šentruperški mini župan Peter Frelih) oz. med vandalskim uničenjem grajskega parka (kot označujejo tak poseg najostrejši kritiki) je bil celo zapuščen Ulbrichtov mercedes, kot so nekdaj zahodni Nemci “vesiji” posmehljivo poimenovali osebne avtomobile znamke Wartburg, ki i so jih izdelovali “osiji”, se pravi j njihovi rojaki iz tedaj Vzhodne j Nemčije. Wartburge so kmalu po j združitvi obeh Ncmčij prenehali delati. Vzhodnonemškega voditelja, stalinističnega trdorokca Walterja Ulbrichta ni več. Upaj- i mo, da ne bo tako žalostno, kot je propadel Ulbricht Mercedes, šel rakom žvižgat še grad Škrlje- , vo, eden najstarejših na Dolenjskem.
JOGI NA POKOPALIŠČU -Mirnčani niso ravno tradicionalisti, so pa zelo ogreti, da se povrnejo časi, ko so imeli celo zaboj- ; nik za smeti oz. kosovne odpadke. Takrat se verjetno ne bo pri- , merilo, da bi jogiju na pokopališču pridružila kar cela postelja ali j celo kakšni pripomočki grofa Drakule..
DENAR NE SMRDI - Po-mladniški svetniki niso soglašali, I da bi zadnjo sejo občinskega sve- ' ta sklicali v ponedeljek ali torek, \ da bi bil župan Ciril Metod Pun- i gartnik lahko na predstavitvi študije o kakovosti življenja na CIK-u. Svetniki so po zadnjem nadaljevanju seje vendarle soglasno sklenili vsaj to, da še ne-obravnavnih točk dnevnega reda ne bodo uvrstili ria drugo nada- i ljevanje seje, temveč na novo sejo. ! Še ve: le nova sejnina prinese - j novo sejnino, celih 27 jurčkov!
MALO OMIKE - Čeravno ' energična direktorica CIK-a Darinka Tomplak na predstavitvi
omenjene študije ni govorila o omiki, bi ne škodilo marsikakšnemu svetniku, če bi ji prišel “v obdelavo”.
PO MORSKIH JEDEH ŠE ŠTRUKLJI IN ZAVITKI
RAKOVNIK - Gostilna Javornik na Rakovniku pri Šentrupertu bo še do konca tega meseca razvajala svoje goste z izbranimi morskimi jedmi, svežimi ribami, školjkami, raki in drugimi dobrotami. V marcu pa bo šef kuhinje Goran Pevec za svoje goste pripravljal na različne načine še štruklje in zavitke.
Sevniški paberki
NI DOVOLJ PRIDEN!? -Dnevnikov novinar Ernest Sečen je imel pretekli teden kar precej smole z vabili. Po njemu neznani logiki sta ga obšli ravno tisti, ki bi ju rad dobil v roke. Gre za vabilo za novinarski konferenci sevniške upravne enote in sevniške območne službe republiškega zavoda za zaposlovanje. Ernest je izvedel iz ust samega načelnika Upravne enote Jožka Kovača, da mu vabilu pač niso poslali, ker tako nič ni pisal o njih zadnjič ob podobnem dogodku, medtem ko se mu je fini Toni Koren opravičil pred ostalimi kolegi za napako.
GASILSKA PRESENEČENJA - Sevniški gasilci obetajo za svoj občni zbor več prijetnih presenečenj. Gotovo bo še vedno dovolj veliko presenečenje za člane in goste, če povemo, da bo največje tisto kulturne narave, druga pa bodo bolj modna...
TISOČ ČRTANIH - V Posavju so vsi trije uradi za delo lani črtali iz evidence brezposelnih kar okrog 1000 oseb, skratka precej več, kot leto poprej. A še vedno ne gre za “odpisane”, saj so med njimi tudi taki, ki so odšli v penzijo ali pa so oblekli vojaško suknjo.
licenco Košarkarske zveze Slovenije. Končni vrstni red je po končanem prvem delu, ko so se moštva pomerila po sistemu vsak z vsakim, dal sobotni zaključni turnir v razigravanju za posamezna mesta. Taje na prvo mesto postavil košarkarje krške jedrske elektrarne, ki so bili po prvem delu šele tretji, tedaj vodilna in nepre-
fiagljiva ekipa okrepčevalnice tritof pa se je zaradi prvega letošnjega poraza sploh morala zadovoljiti z 2. mestom. Izidi zaključnega tekmovanja: za 1. mesto: Nuklearna elektrarna Krško
- Okrepčevalnica Štritof 38:29; za 3. mesto: Zidarstvo in fasaderst-vo Levak - Predikat Zdole 59:52; za 5. mesto: Krško - Plava generacija 54:50; za 7. mesto: Sadjarska zadruga Posavja Arnovo selo
- Tapetništvo Kukoviča 52:43. Po desetih odigranih tekmah je naslov najboljšega strelca s povprečjem skoraj dvajsetih točk pripadel nekdanjemu košarkarju Brežic in Krškega Gorazdu Černeliču (Zidarstvo in fasaderstvo Levak).
B. D. G
Krške novice
MEDNARODNE DELEGACIJE - K policiji v Posavje prihajajo na obisk tudi tuje uradne policijske delegacije. Tako si kolegi izmenjujejo informacije tudi o tem, kako naj uspešno delujejo na državnih mejah in sploh v svojem poklicu. Policisti v Posavju se srečujejo tudi z drugimi tujimi predstavniki, npr. z Romuni, Iranci, Kitajci, Kurdi in drugimi. Razlika je v tem, da v prvem primeru pridejo tuji predstavniki k posavskim policistom, v drugem primeru pa gredoi posavski policisti do tujcev, namreč “ilegalcev”, ki bi radi šli preko Slovenije v beli svet. Vsekakor postaja Posavje ob meji svet v malem.
ZDAJ POTUJEJO, KAJ BO JUTRI? - Skozi Planino v Podbočju se vozijo avtomobili s hrvaško delegacijo. Njihovi šoferji se tu vozijo domov ali od doma, kar dokazuje, da blizu Planine obstaja mejni prehod med Slovenijo in Hrvaško. Ta prehod je na črno. Kako bo v bodoče z njim, ne vedo ne Hrvati, ki se zdaj vozijo tod, ne domačini. Ali bo tu prehod v bodoče, tudi ne zanima krške občine, na katere ozemlju je Planina. Ce bi jo zanimalo, bi npr. poslala svoje ljudi na posvet o slovensko-hrvaški meji, ki je bil na Obrežju. Odsotnost Krškega tam v brežiški občini je dokaz več, da zamisel o skupni pokrajini Posavje izpuhteva kot pregreta Sava. Verjetno bo Krško bolj zavzeto, ko bo šlo za krško državno mejo. Z Brežicami in Sevnico?
Novo v Brežicah
MEJA NAJ BO ENOSTRANSKA - Na že zadnjikrat omenjenem velikem zborovanju na temo obmejne problematike, ki je bilo v dvorani gasilskega doma na Obrežju, je bilo opazno predvsem troje. Slovenskih ministrov ni bilo - te reči jih ne zanimajo, slovenskih županov (razen dveh) ni bilo'- o teh stvareh zaradi strankarske discipline ne smejo govoriti. Hrvaški župani ali gradonačelniki ter njihovi donačelniki (ali kako jim že rečejo) so bili - te reči jih zanimajo. Ker po tem sodeč, državna meja med Slovenijo in Hrvaško zanima torej samo naše vzhodne sosede, predlagamo, da mejo postavijo samo -na njihovi strani.
DENARJA IN IGER - Že skorajda pravo spomladansko sonce je te dni privabilo na piano prve rekreativce in nekatere resne športnike, ki so komaj čakali, da smrad dvoran in telovadnic zamenjajo za sveži zgod-njespomladanski zrak. Med temi so seveda tudi brežiški atleti, ki so se, veseli svojega prvega, povsem novega atletskega stadiona, zapodili proti njemu. Vendar na gladko, vabljivo rdečkasto stezo iz umetne mase le niso mogli, zaustavila jih je ključavnica. “Najprej plačajte, potem tekajte!” se glasi ključ, ki odpira vrata “njihovega” stadiona. O navdušenju atletov ob takšnem pozdravu niti ni treba posebej govoriti. Gotovo pa bo zanimivo, kako se bodo o zadevi pogovarjali z brežiškim županom, na katerega so menda že naslovili jezno pismo.
bnelKkc
_ pORodlNlŠPsliCE
V času od 4. do 18. februarja so v brežiški bolnišnici rodile: Kristina Deržič iz Prilip - Anjo, Lidija Iljažz Bizeljskega - Saro, Stanka Kržan iz Brežic - Ksenijo, Andreja Brečko iz Sevnice -Andraža, Anita Haering iz Brežic - Nikola, Marjetka Lekše s Kalc-Nakla - Majo, Milena Žmavc iz Bukoška - Andreja, Pranja Simončič iz Sevnice -Mihaela, Bojana Furlan s Seno-vega - Niko, Melita Germovšek * Bojsnega - Patricijo, Karmen Bornik iz Brežic - Katjo, Darja Sotošek iz Krškega - Antona, Barbara Černoga iz Krškega -Nika, Martina Šibilja iz Sevnice ' Sašo, Vesna Smrekar iz Brežic ' Davida, Renata Vizlar z Lokev - Emo.
Čestitamo!
OBREŽJE, BREŽICE - Ob tem, da iz brežiške občine pošiljajo na različne načine na vrsto najvišjih naslovov v državi zahteve in opozorila za reševanje vse številnejših težav prebivalcev in gospodarstva ob hrvaško slovenski meji na brežiškem območju, je Vladislav Deržič, brežiški župan, v petek sklical dva posveta o obmejni problematiki. Manjkali so sicer nekateri vabljeni ministri, vendar je bila udeležba tako na Obrežju kot pred tem v Brežicah številna.
Glavni pogovor se je na obeh krajih sukal okrog sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju, pri čemer so razpravljali tudi o prihodnjih razmerah na meji, kijih bodo določali nekateri drugi predpisi, med temi zlasti t.i. schengenski sporazum.
V bodoče se bo z uvedbo novega režima na slovenski južni meji v Posavju precej povečalo število policistov. Tfch policijskih okrepitev zdaj še ni, zato je navzoči Andrej Podvršič iz ministrstva za notranje zadeve povabil domačine, naj se prijavijo za delo pri policiji. Kot je dejal, je pogoj končana srednja šola.
Bodoči t.i. schengenski režim bo strožj i do vseh, ki bodo prestopali mejo, so poudarjali predstavniki notranjega ministrstva in drugi razpravljavci.
Na posvetu so opozorili, da je na meji s Hrvaško premalo mejnih prehodov: prehod v Rigoncah, enega od teh, bi morali spremeniti v mednarodnega.
Na posvetu na Obrežju je bilo iz razprav predstavnikov mini-
Vojaško stavbo zavzemajo civilisti
Kako po odhodu uniform
BREŽICE - V nekdanjem domu JLA v Brežicah je dovolj prostora, ki ga v zadnjem času namenjajo različnim dejavnostim civilne družbe. Poleg sedežev političnih strank in nekaterih organizacij so tu našli mesto za mladinski center in športno strelišče. V stavbi je pred časom dobila kolikor toliko veliko sejno sobo tudi občina Brežice.
V enem od večjih prostorov v velikem objektu že tri leta snemajo Atlantis, glasbeno oddajo, ki je na malih ekranih na voljo ob nedeljah popoldne na Kanalu A. Omenjena brežiška dvorana, kjer nastaja oddaja, bo kmalu spet prazna. RSL studio iz Novega mesta in celotna ekipa, ki pripravlja in snema Atlantis, se po treh letih namreč selita iz Brežic v snemalni studio v Novo mesto. Kam in kdaj natančno bosta šla v Dolenjsko prestolnico, ostaja do nadaljnjega presenečenje.
strstva za zunanje zadeve čutiti obžalovanje, da Slovenija še ni ratificirala slovensko- hrvaškega obmejnega sporazuma, še zlasti zato, ker bi ga lahko po treh letih spremenili ali celo razveljavili. Po mnenju Jožeta Avšiča, poslanca LDS, bi bila ratifikacija sporazuma koristna v več pogledih, tudi ob različnih reševalnih akcijah ob meji.
Na posvetu so predstavniki vlade nekako priznali, da je država v zadnjem obdobju zapostavljala območje ob južni meji v brežiški občini, ker je bilo na stranskem tiru tudi obmejno sodelovanje s Hrvaško. Obmejnega sodelovanja s Hrvaško bo v bodoče več, zato se bo vlada verjetno bolj zanimala tudi za kraje ob meji v Posavju, tako vsaj se je dalo razumeti vladne predstavnike.
Ciril kolešnik, predsednik SKD v Brežicah, je izrekel globok dvom o resnični koristnosti sedanjega sporazuma o obmejnem sodelovanju s Hrvaško, zato ne želi podpisati peticije za čimprejšnjo ratifikacijo. Po njegovem v sporazumu manjkajo nekatera slovenska naselja. Sporazum ne odpira nekaterih zdaj zaprtih mejnih prehodov, ki jih pričakujejo prebivalci ob meji. Zanimalo ga je, ali bo vlada pripravila dolgoročni načrt gospodarskega razvoja obmejnega območja. Kolešnik se je zavzel za takojšnjo legalizacijo mednarodnega mejnega prehoda Obrežje in za ureditev železniškega mejnega prehoda v Dobovi. Kolešni-ku se je pridružil v kritiki vlade in
MEDIJSKA VOJNA
KRŠKO - Medijska vojna v Posavju dobiva vedno večje razsežnosti. V naslednjih tednih se bodo pokazali prvi rezultati, saj so pred nekaj deset urami že zasedali krizni štabi. Vsekakor bo ob dosedanjih rednih medijskih primerkih kmalu med bralci še en občasen, namreč pustni časopis za vse območje ob spodnji Savi. Baje pa se pripravlja še nekaj. Velja pozdraviti vsako tovrstno delo, če le ne bo pomenilo koraka nazaj k še ne pozabljenemu sežiganju čarovnic na bregovih Save v Krškem.
Meja, polna policije, in več kot to
Brežiški župan V Deržič sklical dva posveta o obmejnih problemih v brežiški občini - V prihodnosti strožje na meji - Zagovorniki in kritiki sporazuma o sodelovanju s Hrvaško
V Artičah zaključili štiriindvajseto sezono krajevne rekreativne košarkarske lige, ki postaja vse bo^j regijska - Pred košarko uspešen rokomet - Nova telovadnica kot priložnost
ARTIČE - Čeprav so Artiče razmeroma majhen kraj, se kljub temu pohvalijo z bogato športno zgodovino. Njihovo sokolsko društvo je redno vadbo organiziralo že deset let pred začetkom druge svetovne vojne, telovadilo pa seje tudi po njej. Pozneje seje pri artiškemu TVD Partizan razvilo več različnih športnih sekcij, po tekmovali plati pa so največ dosegli rokometaši, ki so nekaj let nastopali v zasavski rokometni ligi.
Ko je proti koncu sedemdesetih let zaradi znanih portoroških sklepov rokomet v Artičah usahnil, je tamkajšnja mladina, navdušena nad uspehi tedanje jugoslovanske košarkarske reprezentance, začela metati na koš in tako do ustanovitve rekreativne košarkarske lige ni bilo več daleč. Njena pobudnika sta bila Milan Jazbec in Drago Ivanšek, preteklo soboto pa se je iztekla že njena štiriindvajseta sezona. Zaradi vse večjega zanimanja ljubiteljev košarke iz drugih krajev bi se pravzaprav morala imenovati posavska, saj so od devetih letošnjih moštev tri prišla iz sosednje krške občine, za ligo pa se že zanimajo tudi Sevničani.
Zaradi skromnih tekmovalnih pogojev, tekmovanja so se v preteklih letih namreč odvijala v pretesni dvorani artiškega prosvetne-
ga doma, je v ligi lahko sodelovalo le do deset ekip, po lanskoletni izgradnji nove telovadnice ob osnovni šoli pa se odpirajo nove možnosti za razmah košarke v tem kraju. Ker bo v rekreativni ligi v prihodnje lahko sodelovalo večje števjlo moštev, ne bi bilo nič čudnega, če bi kdo kmalu prišel na dan z idejo o ustanovitvi pravega košarkarskega kluba, saj so pred dobrima dvema desetletjema njihovi mladi košarkarji v tedanji ljubljanski in zasavski mladinski in kadetski ligi že tekmovali.
Ker so v ligi sodelovali nekateri nekdanji igralci Podbočja, Krškega in Brežic, ki so včasih nastopali tudi v prvi državni ligi, je bilo letošnje tekmovanje izredno kakovostno, svoje pa so dodali tudi navijači, ki so svoje junake vedno glasno spodbujali, ter sodniki z
Artiška liga krepko čez meje Artič
ATLANTIS - Olivno zelena, ki je dajala ton dvorani v nekdanjem domu JLA ali domu letalcev, kot so tudi rekli stavbi, se je umaknila pisanim barvam. Za to so poskrbeli tudi tisti, ki se trudijo z Atlantisom. Na fotografiji s petkovega snemanja televizijske glasbene oddaje: voditelj Vojko Kercan in ka-merman Mitja Krumar. Režiser je Klemen Dvornik. (Foto: M. L.)
ZMAGOSLAVJE KOŠARKE - Ob zaključku košarkarske lige v Artičah zmagovito moštvo krške nuklearke prejema pokal iz rok Ferda Pinteriča, direktorja občinske uprave v Brežicah.
dvomu o koristnosti sedanjega sporazuma tudi Milko Veršec, predsednik SDS v Brežicah, ki tudi ne želi podpisati peticije za ratifikacijo.
M. LUZAR
Mladi za razvoj domačega okolja
Odmevne akcije ZPM Krško
KRŠKO - Zveza prijateljev Mladine Krško, natančneje njena sekretarka Vida Ban, je pred leti zasnovala lasten projekt Mladi za razvoj domačega kraja. Udeleženci v njem so delali v različnih delavnicah na glasbenem, literarnem in ekološkem področju in ustvarjalnost tudi javno predstavljali. Projekt Mladi za razvoj domačega kraja je pozdravila Zveza prijateljev mladine Slovenije in ga vključila v svoj letošnji delovni načrt, in sicer v program “V imenu prihodnosti”, ki naj bi spodbujal otroke in mladostnike k večji ustvarjalnosti na številnih področjih.
Ob omenjenem odmevnem projektu Banove nastaja v ZPM Krško še en tak smel delovni načrt, in to Mladi za razvoj Posavja, kjer bo povezovalec Samuel Kukovičič iz Krškega. “S projektom Mladi za razvoj Posavja želimo v ZPM Krško spodbuditi samozavest otrok in mladine in jih usmeriti k raziskovanju, odkrivanju novega znanja in novih obzorij,” pravi Samuel Kukovičič iz Krškega. Projekt bo potekal v osnovnih in srednjih šolah v Posavju, v njem pa naj bi, kot pravi Kukovičič, otroci in mladostniki svoje zamisli pod vodstvom mentorjev na šolah “povezovali v raziskovalne naloge, ki bi jih predstavili pisno.”
V projektu nameravajo zajeti umetnost, zgodovino, posebej glasbo, šport, arhitekturo, promet, tehniko in drugo. Kot pravi Kukovičič, želijo v ZPM, da bi obravnavane teme “namignile k boljšim odločitvam otrok pri njihovih poznejših poklicnih izbirah ter mladostnikov pri njihovih življenjskih iskanjih in dejanjih na materialnem in psihosocialnem področju”.
Po Kukovičičevih besedah so v krški ZPM za izvedbo projekta Mladi za razvoj Posavja že naredili svetovalni podporni sistem, ki vključuje tudi priznane raziskovalne ustanove iz Slovenije in tujine.
“Z našimi idejami, sodelovanjem mentorjev po šolah in svežimi razmišljanju mladih želimo v Posavju pomagati pripravljati intelektualni kapital, ki ga vsak narod v svetu odprtosti in napredka zelo potrebuje,” pravi Kukovičič.
M. L.
KOT KLIC NA POMOČ - Na petkovem posvetu o meji, ki ga je sklical brežiški župan Vladislav Deržič v gasilskem domu na Obrežju, so domačini od visokih vladnih predstavnikov pričakovali zagotovilo, da bo država odprla nekatere zdaj zaprte poti med Slovenijo in Hrvaško. Takega zagotovila ni bilo, češ da sedanje besedilo Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republike Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju izpušča nekatere prehode. Ali so še pravne poti za odprtje omenjenih poljskih poti, bo eno zelo pomembnih javnih vprašanj naslednjih mesecev na brežiškem območju. Na fotografiji: s posveta na Obrežju. (Foto: M. L.)
GRAD POPRAVLJAJO - Grajski hodnik v Brežicah ni tako varen pred naravnimi vplivi, kot se morda zdi na prvi pogled. Streha nekako nad njim pušča vodo in v teh dneh jo popravljajo na nekaterih najbolj dotrajanih mestih. Ob sanaciji načetega dela ostrešja se spopadajo tudi z lesno gobo, ki za brežiški grad, v katerem deluje Posavski muzej, pomeni precejšjo težavo. Vlago, ki je ugodna za razvoj gobe, so zakrivili tudi dosedanji žlebovi, ki so bili premajhni za tolikšno streho. (Foto: M. L.)
TROMEJA - Meja v Posavju ni znamenita in še bolj problematična samo danes, ampak je bila prav taka že tudi v preteklosti. Med 2. svetovno vojno so se na tem območju stikale meje NDH, Italije in Nemčije. Pred dnevi, torej nekaj desetletij po postavitvi mejnega kamna, in ravno v času, ko je Sloveniji nejasna meja s Hrvaško in nesramno blizu južnagermanska meja, si je naskok na velikanski betonski mejnik na zgodovinski tromeji privoščila ekipa kluba posavskih novinarjev. Na fotografiji (z leve) Goran Rovan, Vlado Podgoršek, Ida Novak Jerele, Bojana Mavsar, Ernest Sečen, Nada Černič Cvetanovski in Irena Majce, na sredini zgoraj pa Miran Priboiič. (Foto: M. L.)
0(Mj)
$
h
i,
Čas za izračun in napoved dohodnine
Ali ste že prejeli vsa obvestila o lani izplačanih obdavčljivih prejemkih? - Od prejšnjega tedna znana lestvica za odmero dohodnine - Izračunane tudi olajšave ■ Rok za oddajo napovedi je 31. marec
Najboljši sosed zdaj odločno stopa proti jugu
Mercator bo v dobrem letu tja vložil 11,5 milijarde
LJUBLJANA - Mercator računa, da bo do leta 2003 na tujih trgih ustvaril že petino vse prodaje v trgovini na drobno. Pri tem cilja predvsem na države nekdanje Jugoslavije, kjer želi še pred prihodom
NOVO MESTO - Preden se lotite izpolnjevanja obrazca za letošnjo napoved dohodnine, kije za 44 tolarjev na voljo v knjigarnah in papirnicah, premislite, ali ste že zbrali vsa obvestila o dohodkih. Vsi, ki so vam v lanskem letu izplačali kakšen po zakonu obdavčljiv dohodek, bi vam do konca marca že morali poslati podatke o tem, toda v preteklem tednu so obvestila še na veliko prihajala, zato verjetno vseh še niste dobili. Napoved je kot običajno potrebno oddati do 31. marca.
Na obvestilih izplačevalcev mo- tovili, kaj se da še narediti z zbrani-
tuje konkurence vzpostaviti močno trgovsko verigo z nekaj nakupovalnimi središči. Na te trge bo vstopal
skupaj z uveljavljenimi slovenskimi proizvajalci, saj za adut poleg ugleda in prepoznavnosti blagovne znamke Mercator šteje predvsem ugled slovenskih izdelkov.
Mercator načrtuje gradnjo nekaj objektov na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini, nato pa postopoma še Makedoniji, Črni gori in ZR Jugo-
rajo biti poleg podatkov o vrsti in višini prejemkov tudi normirani stroški, plačane akontacije dohodnine, prispevki za socialno varnost in samoprispevki. Če takega obvestila niste dobili, spomnite izplačevalca, naj vam ga pošlje, saj morate v napoved vpisati prav vse obdavčljive dohodke in za morebitne nepravilnosti (pozabljivosti) odgovarjate sami. Izgovor, da niste prejeli obvestila, pri davkariji ne zaleže.
Sredi preteklega tedna je ministrstvo za finance objavilo tudi lestvico za odmero dohodnine, ki jo posredujemo tudi mi, da si boste lahko izračunali višino dohodnine in videli, ali ste z akontacijo plačali državi preveč ali premalo, ter ugo-
mi računi za olajšave. Ministrstvo je prav tako izračunalo zneske olajšav, ki zmanjšujejo osnovo za dohodnino za leto 1999. Izračun temelji na povprečni lanskoletni plači zaposlenega v Sloveniji, ki je znašala 2.078.940 tolarjev.
Vsak zavezanec si osnovo za dohodnino lahko zmanjša za 11 odst. tega zneska (228.683 SIT), in-
slaviji. V tujini že ustanavlja mešana podjetja (Sarajevo, Pulj), saj bo že letos pričel graditi prve tri objekte: v Pulju, Zagrebu in Sarajevu. V Pul-
ju zdaj gradi supermarket, ki naj bi ga odprli aprila letos, do konca marca prihodnjega leta pa iz njega razvili nakupovalno središče. Za celotno naložbo bo namenil 2,4 milijarde tolarjev.
Do konca letošnjega leta naj bi Mercator dokončal še 3,8 milijarde tolarjev vredno naložbo v trgovsko središče v Sarajevu. Stekla je tudi gradnja Mercatorjevega centra v Zagrebu, ki naj bi ga odprli marca 2001, v njem pa zaposlili 160 delavcev in letno prodali za 6,7 milijarde tolarjev blaga. Naložba v zagrebški center bo Mercator stala 5,3 milijarde tolarjev. V prihodnosti namerava najboljši sosed maloprodajno mrežo na Hrvaškem še precej razširiti, zato načrtuje še dodaten objekt v Zagrebu ter gradnjo v Varaždinu, Splitu in na Reki.	B D G
MARCA BO POSLOVNO SREČANJE V KARLOVCU
* NOVO MESTO - Območna gospodarska zbornica Novo mesto pripravlja v sodelovanju z občinsko zbornico iz Karlovca poslovno srečanje gospodarstvenikov iz Hrvaške in Slovenije, ki bo 24. marca v Karlovcu. Zbornica poziva vsa podjetja, ki se za tako srečanje zanimajo, da se do 7. marca prijavijo, organizatorji pa jim bodo poskušali poiskati ustreznega partnerja za poslovno srečanje. Kotizacije ni.
KOMU NAPOVEDI NI POTREBNO ODDATI?
Ker so prejemki do 11 odst. povprečne slovenske plače neobdavčljivi, napovedi ni potrebno pisati, če vaši prejemki v lanskem letu niso presegli 228.683 tolarjev. Učencem in študentom ni potrebno oddajati napovedi, če so imeli prejemke le od dela preko servisov ali drugih študentskih in mladinskih organizacij ter z njimi niso zaslužili več kot 51 odst. povprečne letne plače. Če je bil zaslužek večji ali pa so zraven prejeli še kakšne dividende ali drugi obdavčljivi dohodek, morajo napoved oddati. Lahko pa napoved oddajo tudi pri manjših dohodkih, če jim je bila med letom.obračunana akontacija, saj bodo davek tako dobili povrnjen. Obrazcev ni treba izpolnjevati niti upokojencem, če so v lanskem letu prejeli le pokojnino in jim pri tem niso obračunavali akontacije.
IZRAČUN OLAJŠAV	
povprečna letna plača	
zaposl. v RS 1999 odstotek	
(SIT)	olajšave
2.078.940	100%
1.455.258	70%
1.060.259	51%
1.039.470	50%
935.523	45%
831.576	40%
519.735	25%-.
228.683	11%
207.894	10%
166.315	8%
stotke od prve osnove za izračun dohodnine, za katere ste celo leto zbirali račune. O tem smo pisali že pred novim letom, pomembno pa je, da se računi nananšajo na leto 1999 in na vaše ime (če ga ni na računu, ga lahko vpišete sami).
Napovedi je potrebno oddati pristojnemu davčnemu uradu ali poslati po pošti (priporočeno!) do 31. marca. Za zamudo, pozabljivost ali napačne podatke nam grozijo kar visoke kazni (50 - 100 tisočakov). Vsa dokazila moramo hraniti še pet let po pravnomočnosti odločbe.
B. DUŠ1Č GORNIK
SKUPNO V BOSNO
LJUBLJANA - Gospodarska zbornica Slovenije organizira skupen nastop svojih članov na sejmu v Mostarju, ki bo od 22. do 27. marca, ter na sejmu Promo v TUzli, ki bo od 6. do 11. aprila. Ob tem pripravlja skupno razstavo na zbornični stojnici in poslovna srečanja podjetnikov. Poslovno informacijsko središče Infoli-nk pripravlja ob tej priložnosti pregled poslovnih ponudb in povpraševanj slovenskih podjetij za območje BiH, zato pozivajo podjetja, da jih posredujejo do 15. marca.
validi s 100-odstotno telesno okvaro lahko uveljavljajo olajšavo za celotni znesek povprečne letne plače v državi, učenci in študenti za delo prek študentskih servisov za 40 odst. in starejši od 65 let za 8 odst. povprečne plače. Zakon priznava tudi olajšave za vzdrževane družinske člane, in sicer za enega otroka in vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana 10 odst. povprečne plače, za vsakega naslednjega otroka pa se olajšava poveča še za 5 odst. omenjene plače. Tako lahko za dva otroka uveljavimo 25-odst. olajšavo, za tri 45-odst., za štiri 70- odst., za pet 100-odst. itn. Olajšava za motenega otroka je 50-odstotna. Olajšave za vzdrževane člane si lahko preberete v priloženi tabeli, poleg teh pa lahko osnovo znižate še za celoten znesek samoprispevka in za tiste znane 3-od-
			
če znaša letna osnova SIT nad do		znaša davek SIT	SIT
1.033.631 2.067.260 3.100.892 4.134.522 6.201.782	1.033.631 2.067.260 3.100.892 4.134.522 6.201.782	17% 175.716 + 35% nad 537.486 + 37% nad 919.931 + 40% nad 1.333.384 + 45% nad 2.263.651 + 50% nad	1.033.631 2.067.260 3.100.892 4.134.522 6.201.782
			
KAKO KAŽE NA BORZI?
Naftni	družbi
Razočaranje borznikov zaradi vztrajanje centralne banke pri mednarodni izoliranosti slovenskega trga kapitala je opredeljevala naložbene odločitve tudi v minulem tednu. Borzni indeks SBI je zaradi tega prejšnji četrtek pri vrednosti 1.789 točk dosegel eno izmed svojih najnižjih vrednosti v zadnjem letu dni. Samo v prvi polovici februarja so delnice iz kotacije A v povprečju izgubile skoraj 6 odst. vrednosti. Največjim razprodajam so bile tokrat izpostavljene delnice obeh farmacevtskih družb. Krkine delnice je bilo zato nekaj časa mogoče kupovati tudi po okrog 25.700, Lekove pa celo po 30.200 tolarjev.
Proti koncu tedna so prvi inves-. titorji vendarle zbrali nekaj razvidnosti in poguma ter se lotili prvih obsežnejših nakupov. Sledilo je nekaj medijsko podprtih vzpodbudnih napovedi “dobro obveščenih” in tečaji so končno pričeli sramežljivo naraščati. Zelo skromna rast se je nadaljevala tudi v začetku tega tedna. Tečaj Krke se je vrnil nad 26.000 in Leka nad 32.000 SIT, kar je še vedno daleč pod vrednostmi, ki so bile že dosežene v januarju.
Žal pa nekoliko okrepljeni optimizem ni mogel preprečiti razočaranja delničarjev obeh domačih naftnih trgovskih družb: Istrabenza in Petrola. Petrolova
tiskovna konferenca je razkrila posledice administrativno določenih cen naftnih derivatov v poslovanju obeh družb. Lani se je nafta na svetovnem trgu podražila za 176, bencin na domačem trgu pa le za 15 odst. Rezultat: Petrol je lansko poslovno leto zaključil s skromnimi 200 milijoni tolarjev dobička, v letošnjem januarju pa je že posloval z izgubo. Istrabenz je lani prvič v svoji zgodovini posloval celo z izgubo, ki naj bi znašala okrog 440 milijonov tolarjev. V ponedeljek je tečaj Petrolovih delnic padel na
22.000	(za 4 odst.) in Istrabenzovih na 2.690 SIT.
V Portorožu so družbe za upravljanje investicijskih skladov končale prvo letošnjo dražbo premoženja, ki ga je Slovenska razvojna družba namenila pidom. Dogajanje na dražbi se doslej še ni odrazilo na tečajih pidov, deloma verjetno tudi zaradi precejšnje blokade informacij o deležih in cenah, ki so jih posamezne družbe uspele izklicati. Splošna ocena je, da so družbe v povprečju kupovale slabo premoženje, kljub temu pa bodo z njim lahko pokrile približno tretjino privatizacijske luknje.
IZTOK PLUT Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228
KAKO DO OSNOVE?
Če želimo izračunati dohodnino, potrebujemo najprej osnovo l, do katere pridemo, če seštejemo vse vrste prejemkov in dohodkov ter od dobljene vsote odštejemo morebitne stroške in prispevke. Za izračun osnove za dohodnino zdaj od osnove I odštevamo olajšave. Izračunamo, koliko je 3 odst. od osnove I in uveljavljamo največ do tega zneska predpisanih posebnih izdatkov. Odštejemo še morebitne druge zgoraj že navedene olajšave in dobimo osnovo II, ki nam služi za izračun dohodnine. Zdaj ta znesek uvrstimo v lestvico za odmero dohodnine (glej tabelo!) in izračunamo davek. Primerjamo ga z med letom že plačano akontacijo dohodnine in ugotovimo, ali bomo morali davek še doplačati, ali pa nam bo država morala kaj denarja vrniti. Na internetnih straneh in morda še kje je zadnja leta mogoče zastonj dobiti programe za izračun dohodnine. Enega takih objavlja tudi Društvo davčnih svetovalcev Slovenije na naslovu www.davki.com.
Lani pri nas manj turistov
Lansko leto v Sloveniji tudi manj nočitev - Posavje in Dolenjska kar visoko po povprečnem številu nočitev
KRŠKO - Direktor območne gospodarske zbornice za Posavje Valcn-tin Dvojmoč nam je posredoval nekaj zanimivih podatkov o številu turistov in nočitev v lanskem letu, ki sojih v njihovi službi izbrali iz informacij statističnega urada in službe SKEP pri GZS. Kot sporoča, je lani Slovenijo obiskalo 1.749.532 turistov ali za 3 odst. manj kot leto prej. Največ, kar dobrih 27 odst. vseh turistov, se jih je mudilo na Obali.
Med trinajstimi slovenskimi regijami je Posavje po obisku turistov na sedmem mestu, saj je tamkajšnje turistične kraje obiskalo le nekaj manj kot 100.000 turistov ali 5,7 odst. vseh, ki so se mudili v naši državi. Dolenjska regija je z 2,8 odst. vseh turistov na 9. mestu.
Lani je bilo v Sloveniji tudi za 4 odst. manj turističnih nočitev kot leto prej. TUristi so največkrat spali na Obali, kjer so zapisali kar 30 odst. vseh nočitev, medtem ko je bilo v Posavju 7 odst. in na Dolenjskem 3,9 odst. nočitev.
Kot komentira Dvojmoč, so zgovorne tudi številke o tem, kolikokrat so povprečno prenočili turisti. V Sloveniji so povprečno prespali tri in pol noči. Najdlje so se mudili na območju Celja (povprečno 4,9 nočitev), precej dolgo pa tudi v Posavju (4,4 nočitev), ki z Mursko Soboto na področju povprečnega števila nočitev deli tretje mesto med slovenskimi regijami. Dolenjska regija seje s povprečno 4,7 nočitev uvrstila na drugo mesto.
n. L). Cj.
Tuji kapital ostaja v tujini
Sindikati se potegujejo za višje plače in guverner Banke Slovenije France Arhar ne odpre duri tujemu kapitalu. Kakšno zvezo imata ti dve stvari? Guverner je v začetku tedna omenil, da preprek za tuje naložbe ne bo umaknil, dokler Slovenija ne bo obrzdala obresti in inflacije. Če bodo v svojih zahtevah krog za krogom uspešni sodniki, zdravniki, učitelji, delavci v državni upravi, policisti in železničarji, bodo plače vse višje in še naprej bomo skupaj z državo porabili več, kot ustvarimo.
Prav zanimivo bi bilo na tem mestu zapisati, kako zadolženi smo Slovenci. Ne država, ampak vsak posameznik. Poznam direktorja, ki ne dovoli potujočim trgovinam prodajati na tovarniškem dvorišču. Plače so premajhne, oči poželjive in potrebe velike, zato delavci kupujejo preko svojih zmožnosti. Na čeke, kot jih varljivo prepričajo trgovci. Zaradi posojil, takih in drugačnih, - neverjetna so zlasti tista za boljše avtomobile - na koncu meseca v kuverti od plače ostane le še malo.
Guverner Arhar je že zažu-gal, da bo centralna banka posegla z ukrepi, če se bodo pritiski na plače nadaljevali v sedaj zastavljenem ritmu. In ker je predvolilno leto, pritiskom ni videti konca. Zdaj so se jim pridružili še sindikati gospodarstva, ki ne morejo mirno gledati, kako si tisti, ki so v službi države, režejo debelejši kos pogače. Tako zahtevajo vsaj skromno povišico tudi oni. Pa bi bilo morda bolje, če bi zmogli toliko moči, da bi stavko uperili v drugo smer: proti nerazumnemu povečevanju plač v javnem sektorju. Tako bi ubili dve muhi na en mah. Če bi bila država s številnimi službami vred manj požrešna, bi si tudi v gospodarstvu lahko privoščili plače. Take, da bi ljudje z njimi živeli in ne životarili.
BREDA DUŠ1Č GORNIK
Težko čakajo garancijski sklad
Do aprila že prvi razpis za jamstva podjetniškim posojilom pri bankah - Za začetek 34 milijonov tolarjev - Država letos za take sklade nič, zato bo treba iskati vire drugje
DANES DELAVNICA
BREŽICE - Danes poteka v Brežicah brezplačna delavnica, ki jo pripravlja Razvojni center Brežice skupaj z območno gospodarsko zbornico, Obrtno zbornico Brežice, Euro info centrom in izvajalci Phare programa. V delavnici bodo predstavili svoje delo in možne oblike pomoči. Kot so napovedali, se bo lahko 17 podjetij vključilo v brezplačen program, ki ga bodo izvajali lokalni svetovalci.
NAGRADE GZS
LJUBLJANA - Jutri, 25. februarja, dopoldne bodo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani podelili letošnje nagrade Gospodarske zbornice Slovenije, ki so namenjene izjemnim dosežkom trajnejšega pomena v gospodarstvu.
DO JUTRI PRIJAVE ZA SEJEM OBRTI
NOVO MESTO - V novomeški športni dvorani bo od 25. do 28. maja spet potekal Sejem obrti in podjetništva, ki ga pripravljajo Območna obrtna zbornica Novo mesto, novomeška občina, območna gospodarska zbornica in Podjetniški center Novo mesto. Organizatorji vabijo k sodelovanju vse obrtnike in podjetnike iz občin Novo mesto, Šentjernej, Škocjan, Dolenjske Tbplice, Mirna Peč in Žužemberk, ki prispevajo obrtnikom ali podjetnikom s svojega območja 30 odst. stroškov za najem razstavnega prostora. Obrtna in gospodarska zbornica ter podjetniški center bodo skupaj krili še 20 odst. stroškov najema. Prijave zbirajo do 25. februarja pri Obrtni zbornici Novo mesto.
KRŠKO - Oči podjetnikov in vseh treh posavskih občin so te dni uprte v izbor kandidata za direktorja Regijskega pospeševalnega centra Posavje. S pravo kadrovsko okrepitvijo se bo namreč ta razvojni zavod lažje lotil pomembnih nalog, ki so mu jih naložile ustanoviteljice - tri posavske občine. Zavod se mora zdaj dokazati v praksi in si pridobiti zaupanje.
V letošnjem letu ga čaka ustanovitev Garancijskega sklada za Posavje. Lani je na državnem razpisu ujel še zadnji vlak in pridobil za sklad 30 milijonov tolarjev začetnih sredstev. Letos država za take sklade ne namenja denarja in breme razvoja prelaga na občine. Sevniška in krška občina sta doslej v sklad prispevali dobre 4 milijone tolarjev, medtem ko je brežiška ostala pri pismu o nameri. Dogovorjeno je, da bo Sevnica v treh letih skupno prispevala 27 milijonov tolarjev in Krško 30, medtem ko naj bi Brežice primaknile še nadaljnjih 10.
Kot je povedala v. d. direktorice zavoda Mateja Jazbec, sklad podpirajo tudi gospodarska zbornica in ministrstvo za malo gospodarstvo, računajo pa tudi na druge: zavarovalnice, rudnik Senovo v zapiranju, obrtne zbornice in večja podjetja v regiji. “Konec marca ali aprila bomo razpisali prva jamstva za najeta posojila podjetnikov pri bankah, saj zaradi omejenih
sredstev sprva ne bomo dajali posojil. Denar se bo nato vračal v sklad, ki se 'bo plemenitil še z dodatnimi sredstvi in počasi razbremenil proračune občin, ki so doslej v podporo malemu gospodarstvu subvencionirale obrestne mere,” je razložila Jazbečeva. Podjetniki, ki vedo za prednosti garancijskih skladov iz drugih regij, se že zanimajo za članstvo.
Mateja Jazbec
Garancijski sklad je morda osrednja naloga, ki bo lahko dala oprijemljive rezultate, sicer pa nikakor ni edina. Regijski pospeševalni center sodeluje ali pa vodi razvojne akcije regijskega pomena. Vključuje se v projekt gospodarskega ministrstva in pomaga odkrivati stanje in proste zmogljivosti na področju industrije, da bi država lahko pripravila ukrepe za razvoj. Pripravlja tudi razvojni program regije, ki naj bi ga izdelali do poletja, jeseni pa potrjevali vsi trije občinski sveti. Omenjeni dokument je pogoj za pridobivanje sredstev za posamezne projekte, sama priprava pa je pomembna tudi zato, ker sili vse, ki v regiji snujejo razvoj, k sodelovanju in povezovanju v regionalno razvojno koalicijo.
Letos bodo v zavodu začeli pripravljati projekt za ustanovitev tehnološkega razvojnega centra v regiji, da bi izkoristili razpoložljive kadre, strojno opremo, prostore ipd. ter dobili inkubator novih podjetij. Zavod pridobiva denar za svoje projekte tudi na razpisih ministrstev, obenem pa z možnostmi za pridobivanje razvojnih sredstev seznanja tudi podjetnike.
B. D. G.
NAJ VAM KAPNE, PREDEN VAM KAPNE!
O SANACIJI STREHE SE POGOVORITE Z NAŠIM STROKOVNJAKOM.
POKLIČITE Izl-MflTTi
0602 85 058 TAKOJ!!!
<M°
Kupcev ne bo mogoče več zavajati
V metliški Vinski kleti od jeseni poteka poskus, ki se bo končal z zaščito belokranjca in metliške črnine z zaščitenim geografskim poreklom • Kupci natančno vedeli, za kakšno kakovost gre
METLIKA - Belokranjski vinogradniki in vinarji že nekig časa ugotavljajo, da so pri ponudbi in trženju vin velike razlike pri kvaliteti metliške črnine in belokranjca, ki predstavljata v Beli krajini n^jvečji delež. Tako je danes toliko različnih kakovosti teh vin, kolikor je pridelovalcev grozdja in vina. Pri tem mnogokrat najkrajšo potegnejo prav potrošniki, ki so glede kakovosti vin nemalokrat zavedeni.
OBČNI ZBOR SADJARJEV
ČRNOMELJ - Sadjarsko društvo Bele krajine bo v petek, 25. februarja, ob 18. uri pripravilo v črnomaljskem hotelu Lahinja predavanje Jurija Mamiloviča o zaščiti sadnega drevja. Sledil bo občni zbor društva, na katerem bodo med drugim ustanovili interesne skupine, v katerih bodo člani lahko izpopolnili svoje znanje o orehih, suhem sadju, bio sadjarstvu, žganjekuhi, intenzivnem sadjarstvu, travniških nasadih, pripravi sokov in kisa ter obrezovanju in cepljenju.
Ž NOVOMEŠKE TRŽNICE
Na novomeški tržnici so tudi ta ponedeljek branjevke ponujale svoje skrbno pridelane pridelke. Za kilogram česna in fižola v zrnu je bilo potrebno odšteti 400 do 500 tolarjev, za čebulo, koren, kolerabo in črno redkev 200, za liter čebulčka 500 ter za kislo zelje in repo 200 tolarjev za kilogram. Korenina hrena je stala 180, kilogram regrata ^000, radiča pa 300 tolarjev, prav toliko je bil zavitek domačih mlincev ali rezancev. Jabolka so ponujale po 50 do 150 tolarjev kilogram, hruške po 170, orehova jederca pa po 800 do 900. Na voljo so bila tudi suha jabolka (za kilogram je bilo potrebno odšteti 800 tolarjev) in slive, kilogram je stal 680 tolarjev, liter žganja 800, liter borovničevca 1200 ter liter in pol domačega kisa po 200 tolarjev. Kilogram domače ajdove moke je stal 400, kilogram medu 900 do 1000, steklenička propolisa pa 300 tolarjev. Kupcem so ponujale tudi seme korenja, in sicer po 1000 tolarjev za liter, teloh po 200, šopek suhega cvetja pa po 200 do 500 tolarjev.
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 135 do 3 mesece starih prašičev, 41, starih 3 do 5 mesecev, in 6 starejših. Prvih so prodali 77 po 390 do 420, drugih 15 po 300 do 330, tretjih pa 2 po 240 do 260 tolarjev kilogram.
Da bi zaščitili potrošnike in ohranili kakovost belokranjca in metliške črnine ali pa jo celo izboljšali, so se v Kmetijski zadrugi Metlika odločili, da skupaj z belokranjskimi vinogradniki izdelajo elaborat o zaščiti teh dveh vin z zaščitenim geografskim poreklom (ZGP). Na ta način se želijo izogniti tudi zlorabam kakovosti teh vin. Elaborat pripravlja 11-član-ska strokovna skupina, ki jo vodi
PRIZNANJE REJCEM DROBNICE - Na letnem občnem zboru trebanjskega društva rejcev drobnice v gostilni Francka na Mirni so preteklo soboto podelili tudi priznanja za uspešno udeležbo na nedavni razstavi drobnice. Prejeli so jih Josip Pigac iz Starega trga, Marjan Marinček (Gorenje Selce), Vinko Mandelj (Gorenja vas pri Mokronogu), Andrej Sever (Bič) in Peter Gorišek s Križnega Vrha pri Mokronogu (na levi, priznanje mu podeljuje predsednik društva Jože Grmovšek). V občini je 60 rejcev, ki premorejo okrog 950 ovac in 120 koz. (Foto: P Perc)
dr. Julij Nemanič, v njej pa so še predstavniki Kmetijskega inštituta Slovenije, metliške Vinske kleti, Kmetijske svetovalne službe ter belokranjskih vinogradnikov. Z raziskavo, ki temelji na poskusih, ki jih opravljajo v metliški Vinski kleti, so pričeli lanskega septembra, zaključili pa naj bi jo konec letošnjega junija. Vendar bodo po besedah dipl. inž. agronomije Ivanke Badovinac, sicer enologin-je v Vinski kleti, ki bdi nad poskusi v kleti, poskusi potekali še v naslednji trgatvi. Med drugim tudi zato, ker je bil vinski letnik 99 izredno dober. V Vinski kleti so ves čas spremljali zorenje vina, opravili tipizacijo in analizo, v teh dneh pa bodo poslali vzorce na Kmetijski inštitut Slovenije v Ljubljano, kjer bodo opravili vse ostale kemične analize in organoleptične ocene vina.
V Kmetijskem inštitutu bodo pripravili tudi predlog o zaščiti belokranjca in metliške črnine. V elaboratu bodo natančno opredeljena pravila pridelave teh dveh vin, zlasti pa geografske meje pridelovalnega območja z opisom leg, tipov tal in klimatskimi razmerami. Določene bodo tudi vinske sorte, zastopane v belokranjcu in metliški črnini, najprimernejše podlage in gojitvene oblike zanje, kakovostni normativi za vsako sorto grozdja posebej, potek trgatve, postopki predelave in me-ceracija grozdja. A tudi način nadzora alkoholnega vrenja, postopki nege, stekleničenja in hrambe ustekleničenega vina.
“Če bodo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pravočasno sprejeli elaborat, bomo njegove določbe upoštevali že ob letošnji trgatvi. Seveda pa se
Ivanka Badovinac: “Pomembno je, da vinogradniki sprejemajo zaščito belokranjca in metliške črnine. Prav iz njihovih vrst je bilo namreč že večkrat slišati pobude o zaščiti. ”
v zadrugi dobro zavedamo, da bo preteklo več let, da se bo pojem zaščite teh dveh belokranjskih vin popolnoma uveljavil tako med pridelovalci kot porabniki. Sicer pa bo elaborat po zaključni raziskavi postal zakon, ki ga bodo morali spoštovati tako pridelovalci grozdja in vina kot pristojna inšpekcija, ki bo nadzorovala uresničevanje elaborata,” je poudarila Badovinčeva. Pri tem pa dodala, da bo nadgradnja elaborata še register pridelovalcev belokranjca in metliške črnine.
M. BEZEK-JAKŠE
OBČNI ZBOR KONJEREJSKEGA DRUŠTVA
TREBNJE - Konjerejsko društvo TVebnje vabi na občni zbor društva, ki bo v petek, 25. februarja, ob 18. uri v sobi Kinološkega društva Trebnje na Repčah pri Trebnjem. Ob 19. uri bo mag. Janez Rus z ljubljanske veterinarske fakultete predaval o selekciji v konjereji. Po predavanju bo večerja in družabno srečanje članov.
Priložnost za kočevsko podeželje
Na Kočevskem so lani ustanovili Eko kooperativo
KOČEVJE - V Kočevju so že leta 1997 dali pobudo za združitev kmetov, ki na kočevskem podeželju vidijo možnost za ekološko kmetovalce. V iskanju najprimernejše oblike za to so se odločili za projekt kooperativ, katerih nosilec na Kočevskem je družba Najk, d.o.o..
Pred dvema letoma dano pobu- nancira Zavod RS za zaposlova-
do so uresničili lani z ustanovitvijo Eko kooperative. Zaživela je kot drugi izmed štirih projektov kooperativ, kijih med 16 izbranimi iz vse Slovenije na javnem razpisu leta 1998 na Kočevskem fi-
(J) kmetijsko svetovanje
Obrezovanje jablan
Prvi topli dnevi privabijo na vrt mnoge ljubiteljske sadjarje. V želji po urejenem vrtu marsikdo obreže sadno drevje prezgodaj in preveč 'šablonsko. Za lažje in uspešnejše obrezovanje si poglejmo nekaj osnovnih priporočil za obrezovanje jablan.
Vsako sadno drevo je po rasti nekoliko drugačno. Drevesa v grobem razdelimo v šibka, umirjena in bujna. Želimo si, da bi imeli čim več umirjenih dreves, saj takšna drevesa stalno rodijo, obenem pa tudi priraščajo dober rodni les za prihodnje leto. Za umirjena drevesa označujemo tista, ki imajo prirast enoletnih poganjkov od 30 do 50 cm. Vse prevečkrat pa imamo v vrtovih opravka z drevesi bujne ali šibke rasti. Poglejmo si, kako bi obrezali takšna drevesa.
Jablane bujne rasti preveč rastejo in premalo rodijo, zato jih želimo z obrezovanjem umirjati v rasti. Z obrezovanjem pričnemo šele ob brstenju. Na ta način bomo izkoristili čim več rodnih brstov, obenem pa bomo rast nekoliko oslabili. Takšna drevesa režemo malo 'n izrežemo večinoma cele močnejše in pregoste veje pri osnovi. S tem želimo osvetliti zasenčene dele drevesa, kjer sc bodo oblikovali rodni brsti. Ostalih vej, ki smo jih pustili, ne krajšamo na koncu, ampak iz njh porežemo le prebujne poganjke. Pri bujnih drevesih Pustimo vrhove neobrezane in jih porežemo po cvetenju. V času, ko je drevo v soku (brstenje, cvetenje) upogibamo enoletne poganjke v •oku navzdol, da bi se ustavili v rasti in prej zarodih. Bujnih dreves ne bomo umirili le z enkratno rezjo. Zato se je potrebno posluževati tudi ostalih ukrepov, kot so: poletne rezi, upogibanja poganjkov v času Vegetacije, umirjeno gnojenje, zažagovanje debla in drugih.
Jablane, ki so prešibke rasti, dajejo manj pridelka, saj jih ne smemo preveč obremeniti. Zato želimo z intenzivnejšo in zgodnejšo rezjo drevo razbremeniti in spodbuditi močnejšo rast, da bi povečali rodni Volumen. Izrezujemo prešibke rodne nosilce na čep, iz katerega bodo zrasli močnejši poganjki, ki bodo lahko prehranili večje število plodov. Bujnejšo rast bomo dosegli tudi z intenzivnejšim gnojenjem z dušičnimi gnojili v večkratnih odmerkih v času od aprila do junija.
Tudi pri vzgoji in obrezovanju jablan se v zadnjih letih pojavljajo nova spoznanja. Najlažje se bomo z njimi seznanili ob prikazih obrezovanja sadnega drevja.
JANI GAČNIK, dipl. inž. kmet.
nje. “Eko kooperativa je mlado združenje kmetov, ki so usmerjeni v sonaravno kmetovanje,” pravi direktor Eko kooperative Jože Turk in dodaja, da gre za nov način povezovanja in delovanja kmetij, ki delujejo na poštenih in realnih temeljih. Organizirana je kot zadruga odprtega tipa, ki povezuje zadružnike preko skupnih projektov, kot so: ekološko kmetovanje, kmečki turizem, dopolnilne dejavnosti na kmetijah, predelava lastnih proizvodov in prodaja pod skupno blagovno znamko.
Eko kooperativa trenutno združuje 6 kmetij s sedmimi člani, vendar pa, kot pravi Tlirk, lahko že v kratkem pričakujejo povečanje članstva, saj imajo že nekaj novih prošenj za včlanitev. “Vse včlanjene kmetije so v preusmerjanju v nov način kmetovanja, ki je nasproten konvencionalnemu,” pravi Tlirk in dodaja, da se proizvodnja na kmetijah odvija po priporočilih za ekološko kmetovanje in je pod stalno kontrolo Oddelka za nadzor ekološkega kmetovanja pri Kmetijski
Jože Turk
zadrugi Maribor in Združenja ekoloških kmetovalcev Slovenije.
Eko kooperativa zastopa interese kmetov, njen namen pa je, kot pravi Turk, delovati razvojno in povezovalno v kočevskem in širšem prostoru ter poskrbeti za promocijo in trženje eko produktov Kočevske. “Končni cilj Eko kooperative so urejene, trdne in prepoznavne kmetije, ki se želijo združiti pod isto blagovno znamko, na osnovi katere bo krog za uspeh tako podeželja kot širšega območja Kočevske zaključen,” pojasnjuje. V tem smislu pa pomenita Eko kooperativa in ekološko kmetovanje, kot dodaja, tudi priložnost za kočevsko podeželje.
M. L.-S.
KLUB ČEBELARSKIH MOJSTROV
BOLDRAŽ - Preteklo soboto je bil na Boldražu pri Metliki ustanovljen Klub čebelarskih mojstrov Slovenije. Predsednik je postal Milan Vajda iz Metlike, tajnik Franc Panker iz Murske Sobote, blagajnik pa Andrej Jernej iz Šentjurja.
O BALKONSKEM CVETJU
METLIKA - Kmetijska svetovalna služba Metlika in Društvo kmečkih žena Metlika vabita svoje članice v četrtek, 24. februarja, ob 18. uri v sejno sobo občine Metlika na predavanje o ureditvi okolice hiš in balkonskem cvetju. Predavala bo Ruth Podgornik Reš.
OBČNI ZBOR VINOGRADNIKOV
SEMIČ - Društvo vinogradnikov Bele krajine vabi člane na redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo, 27. februarja, ob 10. uri v hotelu Smuk v Semiču. Po končanem občnem zboru bo častni član društva dr. Julij Nemanič predstavil projekt “Zaščita metliške črnine in belokranjca”.
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: dr, Julij Nemanič
Priprava vina za ocenjevanja
Letos so se organizatorji vinskih ocenjevanj zelo potrudili, saj je povpraševanje po degustatorjih zelo veliko. Prizadevajo si na mednarodnih ocenjevanjih ponuditi nekaj posebnega in občutek imam, da se podobna tekmovalnost kaže tudi v Sloveniji. Na takšno zagnanost vpliva tudi letnica 2000, ki je ves svet tako razgibala. Daje vino igralo veliko vlogo ob prehodu v tretje tisočletje, potrjuje velika prodaja v mesecu decembru. Zlata medalja z letnico 2000 bo igrala v zbirki vinarjev posebno vlogo. Zato svetujem, da se temeljito pripravite na ocenjevanje bodisi v vinorodnem okolišu ali na slovensko ocenjevanje v Gornji Radgoni ali na mednarodno ocenjevanje v Ljubljani.
Sodelovanje na vinskih ocenjevanjih je postalo sestavni del našega trženja vina in je najcenejša, a tudi najboljša reklama za vina. Zato moramo načrtno pripraviti vzorce vin za posamezno stopnjo ocenjevanja. Vino pokaže svojo najvišjo kakovost le, če je umirjeno in spočito. Vsaj šest tednov pred ocenjevanjem ga ne smemo pretakati, ali žveplati ali stekleničiti. Zato ni več veliko časa za čiščenje, filtriranje, preverjanje vsebnosti prostega SO, ali obstojnosti na zraku ipd. Ko vse to postorimo nam-preostane še vsaj tedensko pokušanje vina. Če smo ves čas ugotavljali dobro kakovost in kasneje dobimo komisijsko potrditev kvalitete z visoko oceno, potem je to dokaz, da obvladamo kletarstvo in pokušnjo. Če pa smo pričakovali visoko oceno, a je bilo vino
izločeno oziroma nizko ocenjeno, se moramo poglobiti v svoje ravnanje. En sam človek se lažje zmoti kot pet ljudi v komisiji!
Zadnje vinogradnikovo dejanje - natakanje vina v steklenico -je strokovno zelo dorečen postopek. Vino iz soda, ki ni bil dotočen 14 dni, že ni primerno za ocenjevanje. Rdeča vina, razen cvička, bolje prenašajo kratkotrajno zračenje v nedo-točeni posodi. Zamaševanje steklenice bodisi s plutastim zamaškom ali kronsko zaporko mora biti natančno. Pri pluta-stem zamašku je priporočljivo preveriti njegov vonj in videz. Zelo porozna pluta se hitreje kvari, če smo jo imeli v odprti embalaži v vlažni in plesnivi kleti. Tudi kronska zaporka se lahko navzame vonja iz prostora. Zato priporočam zamaške oprati v vroči vodi, da odstranimo nevinske vonjave.
Mnogi vinogradniki pošiljajo v ocenjevanje tudi stekleničena vina, ki so počivala v skladišču nekaj nesecev ali let. Če so uporabljeni visoko kakovostni plu-tasti zamaški, je tveganje manjše. Če je bil ugotovljen vonj in okus po zamašku, se ocenjevanje ponovi z drugo steklenico. Zato predlagam vinogradnikom, da zaradi gotovosti oddajo eno steklenico več.
Zaradi strožjih meril, ki jih je v Sloveniji sprejelo strokovno društvo vinogradnikov in vinarjev, bo možno podeliti na vinskih ocenjevanjih samo do 50 odst. medalj vključno s priznanji. Medalj bo torej veliko manj, bodo pa imela večjo težo pri prodaji vina. Zato bo konkurenca hujša, ocenjevanja bodo bolj vznemirljiva in tako bo kakovost vin rasla.
Dr. JULIJ NEMANIČ
DAN DROBNICE
NOVO MESTKI - Kmetijska svetovalna služba Straža vabi v soboto, 26. februarja, rejce drobnice iz občin Dolenjske Tbplice, Mirna Peč, Novo mesto, Šentjernej, Škocjan in Žužemberk na dan drobnice, ki bo v prostorih Srednje kmetijske šole Grm na Trški gori. Ob 9. uri bo predavanje o licenciranju plemenjakov, pol ure kasneje pa o jaritvah, jagnjitvah in pomoči pri jagnjitvah. O vnetju vimena in pomanjkanju selena pri drobnici bodo govorili ob 1 l.uri ter povrnitvi trošarine za gorivo ob 12.30 uri, petnajst minut kasneje pa bodo predstavili še sredstva za zatiranje zajedavcev pri drobnici.
helena	mrzlikargospodinjski kotiček
Pogoji za dobro prebavo
Pravilna in uravnotežena prehrana je pogoj za zdravo življenje v vseh življenjskih obdobjih. Naša prebava bo pravilnejša, če so jedi, ki jih zaužijemo, vsak dan razdeljene na tri do pet obrokov. Če bi použili le dva obilnejša obroka na dan, bi nam precej obremenila presnovo in tudi spanec, še posebno, če zadnji obrok pojemo v poznih večernih urah.
Nov delovni dan pričnimo z zdravim zajtrkom, ki ga sestavlja sadje ali sadni sok. Tak začetek izboljša tek do druge hrane, spodbudi prebavo, poleg tega pa dobi telo nujno potrebne vitamine in minerale. Za zajtrk so tudi primerne jedi iz polnovrednega žita, ki je bogat z vitamini B-sku-pine in netopnimi vlakninami (otrobi). Použijemo že predpri-pravljene mislije, kaše, polnozrnat kruh ipd. Za večji del našega življenjskega obdobja je pomemben mineral kalcij. Dnevna količina za odraslo osebo je 1500 mg kalcija, ki ga dobimo s petimi kozarci mleka, tega pa lahko nadomestimo s skuto, polmast-nim sirom ali navadnim jogurtom. Kalcij preprečuje v poznejših letih redčenje kostne mase ali osteoporozo, na kar pa je potrebno misliti že v mladih letih. Kosilo naj bo glavni dnevni obrok. Pred obrokom je priporoč-
ljivo, da pojemo nekaj surove zelenjave v obliki nemastne zelene solate, ki jo prelijemo z domačim jabolčnim kisom. Z juho dobi telo tekočino in minerale. Glavni del obroka naj sestavljajo živila iz sestavljenih ogljikovih hidratov, kot so žita in zelenjava. Meso kot dodatek omenjenim živilom nadomesti potrebe po beljakovinah.
Enkrat na teden naj bi bile na jedilniku ribe; namesto da so panirane in ocvrte, pripravimo raje dušene ali pečene, ki vsebujejo poleg beljakovin in nenasičenih maščobnih kislin tudi jod. Primerna je tudi dušena ali pečena perutnina brez kože ter druge vrste mesa, ki jim je odstranjen večji del mastnega tkiva. Dobra zamenjava za meso in ribe so jajca in suhe stročnice, kot so gran, fižol, soja in druge. Vsaj enkrat na teden pripravimo enolončnico iz že omenjenih živil in solato iz več vrst sveže zelenjave. Večerja naj bo lažji obrok, ki ga použijemo vsaj dve uri pred spanjem. Za večerjo ne uživamo ocvrtih jedi, pikantnih mesnih omak, gobje jedi in mastnih mesnih narezkov. Primerne so močnate jedi, ki jih dopolnimo s svežim sadjem, ki prav tako kot zelenjava vsebuje topne vlaknine,_ ki urejajo prebavo. Na dan po-pijmo vsaj liter in pol tekočine!
Dolenjski muzej v jubilejnem letu
Pester niz prireditev
NOVO MESTO - Dolenjski muzej bo junija letos dočakal Abrahama. Kot uradni začetek svojega delovanja beleži 1. junij 1950, ko je Ljudski odbor ljubljanske oblasti izdal odločbo, da preide Muzej v Novem mestu v pristojnost Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto, zato bo osrednja prireditev s svečano akademijo junija, do takrat pa vse dogajanje v muzeju že poteka v znamenju jubileja.
Tudi tradicionalni dan Dolenjskega muzeja v sredo, 1. marca, bo jubilejno obogaten in pester. Od osmih zjutraj do šestih zvečer bo brezplačen vstop v vsa razstavišča in muzejske zbirke. Obiskovalci si bodo lahko v muzeju ogledali tudi videofilme Po dolini reke Krke, Kočevski Rog od poselitve do danes in Kapiteljska njiva - Novo mesto, v Jakčevem domu bodo na ogled filmski zapisi Božidarja Jakca, film o Novomeški pomladi 1920 in Jakčev televizijski portret, ob enajstih dopoldan in ob pol petih popoldan pa še javno vodstvo po razstavi. Dejavna bo tudi muzejska delavnica, kjer bodo od desetih do dvanajstih otroci lahko izdelovali pustne maske. Zvečer ob šestih bo v mali dvorani otvoritev razstave Iz depojev Dolenjskega muzeja, na kateri bodo predstavili pomembnejše predmete, ki so jih restavrirali v zadnjem času in jih ni mogoče videti na stalnih razstavah. V kulturnem programu bo nastopila pevka Mia Žnidarič.
Osrednja jubilejna prireditev pod pokroviteljstvom predsednika Milan Kučana bo 1. junija, ko bodo odprli razstavo o zgodovini muzeja, predstavili bogato ilustriran zbornik o petdesetih letih delovanja ustanove in na svečani akademiji, na kateri, bo nastopil New Svving Quartet, podelili zahvalne listine ustanovam, sponzorjem in donatorjem muzejskih predmetov. Tretji pomemben jubilejni dogodek bo na sporedu 24. novembra, ko bodo slovesno odprli veliko študijsko etnološko razstavo Medičarstvo in svečarstvo na Dolenjskem, ki jo pripravlja etnologinja Ivica Križ. Ob tej priložnosti bo izšel tudi obsežen katalog.
Poleg teh se bo zvrstilo še več drugih razstav. Marca bo razstava likovnih del novomeškega slikarja Jožeta Kotarja, aprila bo gostovala razstava slovenjgraškega muzeja “Droge, ne hvala”, junija bo razstava ob desetletnici ljubljanske Visoke šole za risanje in slikanje, septembra pa bodo na ogled likovna dela Jožeta Marinča. Mladim bo Dolenjski muzej za svoj jubilej poklonil koncert skupine Dan D, ki bo nastopila na Muzejskih vrtovih ob zaključku pouka na šolah, najmlajši pa bodo tako kot doslej marljivi obiskovalci številnih muzejskih delavnic. TUdi imetniki muzejske izkaznice bodo deležni jubilejnega vzdušja z ekskurzijo v Muzej novejše zgodovine v Celju, kjer imajo sicer vedno prost vstop. Zaposleni v muzeju se gotovo najbolj vesele tega, da bo v jubilejnem letu tekla obnova Križatije, kjer bodo urejeni delovni prostori in prostori za prenovljeno arheološko zbirko. Nazdravili pa si bodo na junijskem družabnem srečanju.
MiM
Nadarjeni mladi glasbeniki
3. regijsko tekmovanje učencev glasbenih šol Bele krajne, Dolenjske in Posavja v Krškem - Največ zlatih priznanj organizatorki tekmovanja Glasbeni šoli Krško
KRŠKO - Kakšen glasbeni podmladek raste na območju širše Dolenjske, je vsaj deloma pokazalo 3. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov iz osmih glasbenih šol. Potekalo je v petek in soboto, IS. in 19. februarja, v prostorih Glasbene šole Krškem, kije po Novem mestu in Trebnjem prevzela organizacijsko štafetno palico in svojo nalogo izpolnila uspešno ter v zadovoljstvo vseh sodelujočih. Namen tekmovanj mladih slovenskih glasbenikov je odkrivati izrazito nadarjene učence in jih usmerjati v nadaljnje šolanje, hkrati pa jim omogočati udeležbo na državnem in mednarodnih tekmovanjih.
Na 3. regijskem tekmovanju v Krškem je sodelovalo 65 učencev iz glasbenih šol Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
Tekmovali so v igranju na kitaro in godala ter v petju, pomerile pa so se tudi komorne skupine s pihali.
Udeležence tekmovanja so v žirijah (razen za kitaro) ocenjevali ugledni glasbeniki, delujoči zunaj tekmovalnega območja, kriterije pa so v primerjavi s prejšnjimi leti nekoliko bolj zaostrili, kar se je pokazalo tudi v nekaj manjšem številu osvojenih zlatih in srebrnih priznanj, upati pa je, da se bodo ostrejši kriteriji na koncu odrazili tudi v večjem uspehu najboljših na zaključnem državnem tekmovanju konec tega tedna v Ljubljani.
Žirije, ki so ocenjevale tehnično pripravljenost in muzikalnost tekmovalca, korektnost izvedbe in celotni vtis nastopa, so podelile 18 zlatih, 11 srebrnih in 16 bronastih
POŽEL APLAVZ - Učenec Glasbene šole Brežice Marko Ferlan, dobitnik zlatega priznanja, je za svoj nastop na zaključnem koncertu požel velik aplavz občinstva.
Govorica Slanovih šopkov
Akademski slikar France Slana razstavlja v Galeriji Krka v Novem mestu - Osrednji motiv šopki, figura in krajina
NOVO MESTO - V galerijskih prostorih Krkine poslovne stavbe so od minulega tedna na ogled slike Franceta Slane, enega uglednejših slovenskih slikarjev iz prve generacije diplomantov ljubljanske Akademije za likovno umetnost in večkratnega Krkinega gosta. Umetnik je namreč sodeloval že na več Krkinih slikarskih kolonijah in imel v Krkini galeriji dve samostojni razstavi. Tretjo so odprli v torek, 15. februarja, zvečer.
Otvoritveno prireditev je vodila Barbara Barbič Jakše, z glasbo pa jo je popestril ljubljanski trio
France Slana pred svojo veliko tapiserijo na razstavi v Galeriji Krka.
Roka Webra, ki je v jazzovskem slogu zaigral priredbe Mozarta in nekaj večno zelenih jazzovskih melodij. Po uvodnem pozdravu predsednika Kulturno-umetni-škega društva Krka Janeza Bernika je stekel zanimiv pogovor med gostujočim slikarjem in umetnostnim zgodovinarjem Jožefom Matijevičem. Številno občinstvo, kije do zadnjega kotička napolnilo galerijo, je tako na neposreden in poljuden način iz slikarjevih ust zvedelo za njegove umetniške usmeritve, kaj ga motivno privlači in kako usklajuje izbrano motiviko s koloritom. France Slana slovi kot
MARTIN KRPAN
RIBNICA - Danes, 24. februarja, bo ob šestih zvečer v dvorani Ideal centra lutkovna predstava Levstikovega Martina Krpana v izvedbi Lutkovnega gledališča Maribor.
RAZSTAVI O PREŠERNU
NOVO MESTO - V knjižnici Mirana Jarca bo še ves marec na ogled razstava Ob dvestoletnici rojstva Franceta Prešerna. Za napovedane šolske skupine nudijo strokovno vodstvo. V avli Dolenjske banke pa je ves ta čas na ogled mala razstava Prešeren na upodobitvah.
umetnik, ki ga motivno najbolj privlačijo cvetno tihožitje, figura ter krajina, zato je beseda tekla predvsem o tem. Slikarje povedal, da slike šopkov cvetja ne nastajajo po predlogah iz realnega sveta, ampak jih ustvarja iz svoje umetniške domišljije, pri čemer mu specifičnost samega motiva omogoča, da lahko uporablja zelo širok spekter barv, svobodno snuje kompozicijo ter prehaja lahko tudi v bolj abstraktne oblike. Tako se najbolje in najustrezneje izrazi v svojem likovnem jeziku. Figura in krajina mu kot motiv ponujata enaka ustvarjalna izhodišča, vendar z nekoliko manj razkošnim koloritom. Na razstavi v Krkini galeriji je poleg slik razstavljena tudi velika tapiserija, edina, ki je ostala v slikarjevi lasti. Slana jih je pred leti, ko se je več ukvarjal s tovrstno ustvarjalnostjo, naredil kakih deset.
M. MARKELJ
Muzičarji v Luni
Fotografije Jurija Moškona - Jutri v LokalPatriotu
NOVO MESTO - V Galeriji Luna so prejšnji četrtek, 17. februarja, zvečer odprli novo fotografsko razstavo “Muzičarji”, na kateri se predstavlja Jurij Moškon iz Novega mesta s serijo desetih barvnih fotografij velikega formata. Razstavljavec je sicer bolj poznan kot televizijski in filmski snemalec in se kot fotograf doslej še ni predstavil javnosti na samostojni razstavi. Pravzaprav ni nič čudnega, da se je lotil tudi fotografije, saj mora filmski snemalec pri svojem delu upoštevati in poznati osnove fotografske kompozicije in osvetlitve.
Tema razstave “Muzičarji” so fotografski portreti glasbenikov v ambientu. Moškonova kamera jih je ujela “pri delu”, se pravi med igranjem in petjem na koncertih. Posnetki so nastali na nastopih skupin Dan D, 2227, Ana Pupe-dan in Ž’Kovači. Barvno posnetki niso korigirani na umetno luč, zaradi česar na njih prevladujejo topli barvni toni, na nekaterih celo izrazito rdeči, kar jim daje nekakšen “slikarski” pridih, ki ga poudarja tudi v temo potopljeno ozadje.
Jurij Moškon se bo s serijo fotografij Kuščarji in Sesalci predstavil jutri, 25. februarja, v galeriji Simulaker kluba LokalPatriot, kjer bo tega večera ob devetih na Večpredstavnostnem monologu zavrtel dva svoja filma, nekaj videospotov in predstavil svojo domačo spletno stran.
MiM
priznanj. Največ zlatih priznanj (5) je osvojila Glasbena šola Krško, slede pa Brežice s 4, Novo mesto in Trebnje s 3 ter Črnomelj, Kočevje in Ribnica z enim zlatim priznanjem. Glasbena šola Krško je bila najuspešnejša v skupnem številu vseh priznanj, saj jih je osvojila 19, za njo pa so se zvrstile šole Brežice (9), Novo mesto in Trebnje (6), Črnomelj (5), Ribnica (3) ter Kočevje in Sevnica (2).
Najboljši mladi glasbeniki so se predstavili javnosti na zelo lepo obiskanem zaključnem koncertu v veliki dvorani Kulturnega domajn pokazali, da glasbene šole našega območja vzgajajo dobre in obetavne mlade glasbenike. Po končanem nastopu je ravnatelj krške glasbene šole prof. Drago Gradišek izročil predstavnikom glasbenih šol osvojena priznanja, v imenu vseh sodelujočih pa se je zahvalil ravnatelj črnomaljske glasbene šole Silvester Mihelčič.
M. MARKELJ
LECTOVO SRCE
NOVO MESTO - V veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine bo danes, 24. februarja, ob 19.30 nastopila baletna skupina Croatia Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba. Izvedla bo enega prvih velikih hrvaških nacionalnih baletov Lectovo srce v koreografiji Svebora Sečaka in na glasbo Krešimirja Baranoviča.
PRIPRAVE NA 31. PEVSKI TABOR
ŠENTVID PRI STIČNI - V tukajšnji osnovni šoli se bodo v soboto, 26. februarja, ob 9.30 na delovnem srečanju zbrali zborovodje pevskih zborov. Pod vodstvom Danila Švare bodo predelali gradivo in scenarij letošnjega 31. Tabora pevskih zborov. Snovalec scenarija Stane Peček je tematiko zastavil kot predstavitev pesemskih slovenskih regij. Na letošnjem Taboru bosta na vrsti Dolenjska in Bela krajina.
«
PESMI S PLESOM - Romski otroci so pospremili predstavitev pesniške zbirke Jelenke Kovačič (na sliki levo) s plesom.
Za ljudi od tu in od tam
Predstavitev romsko-slovenske pesniške zbirke Jelenke Kovačič - Delo z romskimi šolarji zbudilo pesniško žilico
NOVO MESTO - V veliki čitalnici študijskega oddelka Knjižnice Mirana Jarca, kjer ob četrtkih redno potekajo različne prireditve od potopisnih predavanj do srečanj z avtorji, je minuli četrtek, 17. februarja, zvečer potekala predstavitev knjižne novosti, ki je nekaj posebnega. Avtorica Jelenka Kovačič iz Novega mesta je v pogovoru z bibliotekarko Jadranko Matič Zupančič predstavila svoj pesniški prvenec Domislin pe pu mande - Pomisli name.
Že sam naslov pesniške zbirke, ki je izšla pri Dolenjski založbi v zbirki Šiga, prepričljivo govori o posebnosti te knjižne novosti. Gre namreč za dvojezično izdajo romske poezije (po Šajnovičevi zbirki Drom že druga v dolenjski romščini), zato so tudi spremljajoči program primerno ukrojili romski glasbenik Milan Hudorovac in romski otroci iz šmihelske osnovne šole, ki so zaplesali in prebrali nekaj pesmi iz zbirke, na priložnostni razstavi pa so bili na ogled še likovni izdelki romskih šolarjev. Ob zaključku predstavitve je urednik Franci Šali spregovoril o nastajanju in kulturnem pomenu knjige, Marija Padovan, kije tudi zaslužna, da je knjiga izšla, je poudarila, kako pomembno je, da Romi
spregovorijo o sebi, ravnateljici šmihelske osnovne šole, nekdanja Avguština Lah in sedanja Irena Hlača, pa sta izrekli priznanje nekdanji učenki te šole, nato pa je avtorica obdarila vse, ki so jo podpirali pri pisanju in urejanju knjige.
Jelenka Kovačič je po rodu Romkinja, vendar je šla njena življenjska pot drugače kot večini romskih deklet. Končala je tekstilno šolo v Metliki, zdaj pa že nekaj let dela preko javnih del v šmihelski osnovni šoli v Novem mestu, kjer skrbi za romske šolarje. Ena od velikih težav, s katerimi se Romi srečajo, ko stopijo v šolo, je nepoznavanje slovenščine. Jelenka Kovačič je poskusila s prevajanjem otroških pesmic in pravljic v dolenjsko romščino zmanjšati jezikovne ovire. Iz teh poskusov so se porodile tudi prve njene izvirne pesmi v romščini, sprva namenjene otrokom pri pouku, kasneje pa je v verze vnesla tudi svoja osebna čustva in razpoloženja ter v kleni pesniški govorici izrazila socialne in druge stiske Romov hkrati z upanjem, da ne bodo Romi za “ljudi od tod”, kot pravi večinskemu civiliziranemu okolju, le “ljudje od tam”, ampak “veseli otroci s soncem v očeh, z vetrom v laseh”.
M. MARKELJ
KOSTANJEVICA - Galerija Božidarja Jakca ima svoj sedež, delovne prostore, fonde in večino razstavišč v prostorih nekdanjega cistercijanskega samostana, izjemnega arhitekturnega kompleksa, kije eden naših najpomembnejših kulturnih spomenikov, kar seveda bogati podobo in ponudbo tega javnega zavoda, mu pa hkrati nalaga zelo veliko skrbi za obnovo. Stavbni kompleks je namreč dočakal kulturno poslanstvo, ki so mu ga namenili po drugi svetovni vojni, v zelo slabem stanju. Postopno propadanje seje sicer začelo kmalu po razpustitvi samostana ob koncu 18. stoletja in je trajalo skozi vse 19. in prvo polovico 20. stoletja, vendar je najhujši udarec prišel leta 1942, ko so samostan požgali partizani, letu 1956 pa seje porušil še cerkveni zvonik.
Obnova spomenika je stekla že kmalu po vojni in po več desetletjih še vedno poteka pod nadzorom ekspertne skupine ljubljanskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Stavbni kompleks je počasi dobival podobo, kakršno ima dandanašnji, še vedno pa je treba veliko postoriti. Lani so po statični sanaciji s podbetoniranjem temeljev v prejšnjih dveh letih dokončali restavriranje in prezentiranje jugozahodnega dela zahodne fasade na tako imenovani stari prelaturi, ki z velikim vrtom in mlinom predstavlja vstopno točko v samostanski kompleks in prvi stik obiskovalca s spomenikom. Posebno pozornost so pri tem namenili restavriranju “erkerja”.
Letos nadaljujejo z lani začeto obnovo mlina, ki je edini objekt, kije ostal v kompleksu nekdanjih gospodarskih poslopij samostana. Zgodovinarji domnevajo, daje bil mlin grajen sočasno s samostanom in je deloval z različnimi časovnimi prekinitvami skozi sedem stoletij do sedemdesetih let tega stoletja, ko je bil opuščen. Stavba je po izselitvi mlinarja začela hitro propadati in je bila obnova nujna. Lansko jesen so se na osnovi raziskav historičnih faz pozidave iz prejšnjih let lotili obnove in prezentacije mlina. Stavba je dobila novo ostrešje in streho z bo-brovci, ojačili so ostenje, porušili nekaj predelnih sten, dimnik in podzidave ter stavbo ojačali z vencem in ploščo. Pri teh delih so
MLIN IZ ZAČETKOV SAMOSTANA - Pri obnavljanju mlina (slika levo), ki najverjetneje stoji na mestu kapelice, ob kateri je nastal samostan, so izpostavili njegovo gotsko podobo. Na sliki desno: izkopavanja ob temeljih opečnega trakta so odkrila tudi zanimive podrobnosti iz stavbne zgodovine samostana.
V zidove zapisana stoletja
Obnova in prezentacija stavbnega kompleksa kostanjeviškega samostana, v katerem domuje Galerija Božidarja Jakca ■ Stoji mlin na mestu še starejše stavbe?
naleteli na zanimiva odkritja, ki kažejo, da sodi mlin v obdobje gotike, nekaj stavbnih elementov, odkritih med obnovo, pa nakazuje celo možnost, da so mlin postavili na mestu starejše kapelice sv. Lovrenca, s katero je povezan sam začetek kostanjeviškega samostana, ali pa morda celo še starejšega srednjeveškega utrdbeno-bivalnega stolpa, kar bi kontinu-iranost pozidave tega prostora raztegnilo na več kot tisoč let.
Presenečanja so obnovitelje dočakala tudi pri odkopavanju temeljev opečnega trakta, v katerem naj bi galerija dobila nove skladiščne m delovne prostore za upravo in kustose ter večji razstavni prostor. Odkriti stavbni elementi nakazujejo, da je bil samostan v začetku najverjetneje zidan na različnih nivojih.
Dosedanje raziskave in odkritja med obnovitvenimi deli kažejo, da samostan ni bil nikoli v celoti pozidan po prvotni zamisli, da se je v več pozidalnih fazah spreminjala njegova podoba, kar vse je snovalcem celostne prenove dalo kar precej dela.
M. MARKELI
POTA
IN ST#
*
§
VSE VEC IZSILJEVANJA DENARJA
Ker se nista poboljšala, pristala v zaporu
B. Vrhovšek in A. Gerjevič sta septembra lani v lokalu Pacifik izsilila 5 tisoč tolarjev od D. Bučarja • Zahteva še 1000 DEM • Bučar v strahu poiskal pomoč policije - Oba povratnika - Enotna kazen: Vrhovšku 22 mesecev, Gerjeviču pa 19 mesecev zapora
dežurni
poročajo
KRŠKO - Med nasilja mladih žal vse pogosteje sodi tudi izsiljevanje. Začne se z manjšimi stvarmi že v osnovni šoli, prepogosto pa se nadaljuje z denarjem in to ne s prav majhnimi vsotami. Na Okrožnem sodišču v Krškem se je prejšnji teden zaključilo sojenje Boštjanu Vrhovšku iz Leskovca pri Krškem in Alešu Gerjeviču iz Brežic (oba bila brezposelna), ki ju je obtožnica bremenila kaznivega dejanja izsiljevanja (čl. 218/III in I KZ RS). Senat ju je spoznal za kriva in jima izrekel zaporno kazen.
ČESAR NI IMEL, VZEL DRUGJE - 40-letni J. R. iz okolice Brežic Je osumljen, da je na protipraven način vstopil v stanovanjsko hišo v Pišecah in odnesel več lončenih posod ter nekaj kmetijskih pripomočkov. Pri preiskavi njegove hišne so Policisti našli nekaj ukradenih predmetov. Podana je kazenska ovadba.
NA ZDRAVJE! - Med 13. in 15. februarjem je neznenc v bližini Dolenje Nemške vasi vlomil v vikend in 12 kleti odnesel več steklenic buteljčnega vina in žgane pijače. Lastnik S. P iz okolice Trebnjega je oškodovan za 50 tisoč tolarjev.
UKRADEL DVA TELEFONA -Neznanec je med 14. in 15. februarjem oškodoval podjetje Voming, d-d., Ljubljana na Novem trgu v Novem mestu za več kot 38 tisoč tolarjev, ker je iz vitrine z razstavljenimi telefonskimi aparati ukradel dva.
OKRASNE POKROVE - Na parkirnem prostoru na Seidlovi cesti v Novem mestu je neznanec med 14. in 15. februarjem iz avta S. M. iz Dolenjih Ponikev ukradel štiri okrasne pokrove.
PONAREJENE MARKE - 14. februarja je neznanec prišel v metliško Dolenjsko banko zamenjat 510 DEM v tolarje. Naslednji dan je delavka ugotovila, daje bankovec za 100 DEM ponarejen. Policisti so ga zasegli.
OKRADEL ŠOLO - Med 16. in 17. februarjem je neznanec vlomil v prostore OŠ Vinica ter iz knjižnice ukradel računalnik, monitor ter skener za odčitavanje črtne kode. Šola je oškodovana za 25 tisoč tolarjev.
ROP ZA 500 TOLARJEV - Ko je 50-letni L. A. 14. februarja po 23. uri hodil ob robu vozišča iz Družinske vasi proti Dragi, se je pred njim ustavil avto. Neznani voznik ga je porinil po tleh, mu preiskal žepe in mu iz denarnice ukradel ves denar - 500 tolarjev. Nato se je z avtom odpeljal.
Lani avgusta sta namreč skupaj in z namenom, da bi si pridobila protipravno premoženjsko korist, z resno grožnjo v lokalu Pacifik v Leskovcu pri Krškem od Denisa Bučarja iz Kostanjevice na Krki izsilila denar. Kot sta na glavni obravnavi povedala oškodovanec Bučar in njegov prijatelj Toni Žarn, (ta je bil tistega dne v lokalu z njim), je Vrhovšek kmalu pristopil k njima in dejal, da se mora z Bučarjem nekaj na samem pogovoriti. Od njega je zahteval pet ali deset tisoč tolarjev, čes da sta z Gerjevičem čisto brez denarja. “Denis je prišel nato k meni in me vprašal, če imam kaj. Posodil sem mu pet tisoč tolarjev. Denis jih je
LOKAL PACIFIK - Avgusta lani sta tukaj Vrhovšek in Gerjevič od Bučarja izsilila pet tisoč tolarjev ter v mesecu dni zahtevala še tisoč DEM. (Foto: L. M.)
izročil Vrhovšku, ker ga je bilo strah. Vrhovšek mu je namreč rekel, da ga bosta z Gerjevičem sicer odvlekla ven in ga pretepla,” je na zaslišanju povedal Žarn.
Skupaj z Bučarjem sta še povedala, da je tačas pri glavnem izhodu stal Gerjevič, “sicer bi se odpeljal s Tonijem, ne da bi izročil denar,” je dejal Bučar, Žarn pa je dodal, da to le delno drži in “bi
denar vseeno dal, ker ga je bilo preveč strah glede na prejšnje pogovore”. Kot je zapisano v obtožnici, je namreč Vrhovšek v Gerjevičevi prisotnosti Bučarju zagrozil, koliko je zanj vredno, da ima pred njima mir, ter da ga lahko sicer izvleče iz lokala, klofuta ter zabije v asfalt, Gerjevič pa mu je zagrozil, da mu bosta odvzela avtomobil, dokler jima denarja ne izroči. Že v lokalu Pacifik pa je Vrhovšek od Bučarja zahteval, da mora v mesece dni izročiti že tisoč DEM. Bučar je v strahu zaradi izrečenih groženj to storil 20. septembra lani v lokalu Resa v Krškem, s čimer sta si obtoženca pridobila za skoraj 106 tisoč tolarjev premoženjske koristi. Najprej sta oba trdila, da naj bi šlo za štiri leta star dolg Gerjeviču, ki pa ga ni bilo, kot je kasneje svojo izjavo spremenil Gerjevič.
Oba izsiljevalca je policija aretirala, kajti Bučar je takoj po dogodku v Pacifiku poiskal njihovo pomoč. Vrhovškova zagovornica je v zaključni besedi poudarila, da ni res, da je Vrhovšek glavni akter akcije, saj sta z Gerjevičem delovala skupaj, do predaje tisoč DEM pa je nedvomno prišlo zaradi provokacije oz. izzvanosti Vr-hovška s strani oškodovanca in policije. “Bučar in Vrhovšek se od dogodka v Pacifiku nista ne videla ne slišala, dokler Vrhovška ni poklical Bučar. Policija se je odločila, da bo stvar izpeljala z načrtno aretacijo in predajo denar-
Med 27. in 30. marcem bo poostrena kontrola hitrosti v naseljih novomeške PU. 15. aprila popoldne in ponoči novomeški policisti načrtujejo akcijo Promil, 29. aprila med 1. in 8. uro pa na območju celotne PU poostreno kontrolo prometa s poudarkom na hitrosti in psihofizičnem stanju voznikov.
L. m:
Policija obvešča o načrtih
Vse za boljšo varnost na cestah - Poostrene kontrole marca in aprila, zlasti pa v času počitnic
NOVO MESTO - Na področju varnosti cestnega prometa imajo v prvi polovici letošnjega leta na področju Policijske uprave (PU)
Novo mesto veliko ciljev: približati povprečno hitrost vožnje vozil tako v naseljenih kakor nenaseljenih krajih dovoljenim mejam hitrosti za posamezne odseke, znižati delež alkohola v prometnih nesrečah od 10,31 odstotka na manj kot 9 odstotkov, nad 90 odstotkov dvigniti uporabo varnostnega pasu na prednjih sedežih in nad 35 na zadnjih, izvesti dodatne aktivnosti, usmerjene 2lasti v spoštovanje predpisov v eestnem prometu s strani pešcev, v°znikov koles, koles z motorji in motornih koles ter usklajevati ak-hvnosti izobraževanja in varovanja °trok v cestnem prometu.
“Ob tem bo policija na področju Varnosti cestnega prometa izvedla (udi vrsto ukrepov v smislu kontrole ln nadzora tovornega prometa in Prevoza nevarnega blaga, do julija Pa tudi poostrene kontrole,” je pov-edal direktor PU Novo mesto Fran-C| Povše. Marca načrtujejo teden P°ostrene kontrole voznikov koles,
'• marca bo popoldne in v nočnem pasu potekala prometna akcija . r°mil, 11. marca med 6. in 10. uro 'n 19. marca med 15. in 19. uro bo nadzor prometa na hitri cesti št. 1 s P°udarkom na kontroli hitrosti, up-°tabi varnostnega pasu in prehite-Vanju, 27. marca bo med 6. in 11.
nadzor hitrosti po metodologiji jeriga. V času počitnic bo policija Pudatno poostrila kontrolo prome-a zaradi udeležbe otrok v cestnem Ptometu, prevozov na smučišča in v šolo ter domov. Hkrati bodo med "-.in 11. marcem poostrili kontrolo mtfosti na celotnem območju PU Novo mesto predvsem v bližini šol.
po dolenjski deželi
• ENOSTAVNO DO GORIVA - Gorivo se zadnje čase pri nas kar naprej draži. Avto pa ima že skorajda vsak polnoletni državljan in ta brez goriva ne gre. Za to se denar pač mora najti. Neznanec pa se je pretekli teden znašel drugače. V Črmošnjicab je vlomil v skladišče Gozdnega gospodarstva Novo mesto, Poslovne enote Črmošnjice, ter iz sodov iztočil 50 litrov petroleja, 30 litrov nafte in 15 litrov motornega olja. Za nekaj časa je gotovo preskrbljen.
• “ČEZ LES" - Za marsikoga pravijo, da je malo čez les, za neznanca, ki je med 15. in 16. februarjem v gozdu pri naselju Butoraj posekal hrast in tri jelke, pa to gotovo drži. Lastnik gozda J. V. iz okolice Črnomlja je oškodovan za sto tisoč tolarjev.
ja, ni pa to bil Vrhovšek.” Okrožna državna tožilka je to absolutno zavrnila, “saj se je Bučar povezal s kriminalisti, ko je bil že dan prvi datum izročitve denarja. Policija je bila le prisotna pri realizaciji izsiljevanja.” Gerjevičev odvetnik pa je poudaril, da od Bučarja denarja ni zahteval Gerjevič niti mu ni grozil ta, ampak Vrhovšek. Med olajševalnimi okoliščinami je izpostavila njegovo mladostno nepremišljenost in dejstvo, da bo spremenil način življenja, saj je dobil zaposlitev in mora preživljati družino.
Senat s predsednico Albino Krulc je oba obtoženca spoznal za kriva. Za tako hudo kaznivo dejanje zoper premoženje in z elementi nasilja je zagrožena kazen
OPOZORILO POLICIJE!
NOVO MESTO - Policijska uprava Novo mesto zadnji čas beleži porast kaznivih dejanj, predvsem tatvin iz žepov oblačil, kijih lastniki puščajo v lokalih in drugih javnih ustanovah. Policija opozarja, naj tega ne delajo, predvsem pa naj v oblačilih ne puščajo denarnic, dokumentov in drugih predmetov.
GROZIL, DA JO BO ZAKLAL
NOVO MESTO - 15. februarja popoldne so policisti pridržali 56-let-nega vinjenega B. R. iz BiH, ki je v stanovanju na Kandijski cesti pretepel Z. B. in ji grozil, da jo bo zaklal. Kršitelju je bil konec januarja izrečen ukrep odstranitve tujca iz države za eno leto, policisti pa so še ugotovili, da je 2. februarja v Rosalnicah v bližini metliškega mejnega prehoda ilegalno prestopil državno mejo. Med pregledom so v njegovi bundi našli večji nož in mu ga zasegli.
SPOLNO NADLEGOVALI 12-LETNICO
KRŠKO - Trije neznani mlajši moški so 16. februarja odpeljali na samoten kraj v Krškem 12-letno deklico. Dva izmed njih sta bila na “straži”, eden pa je deklico otipaval po telesu in skušal z njo imeti spolne odnose. Policisti so neznance izsledili. Gre za tri starejše mladoletnike, doma iz okolice Krškega. Zoper nje je podana kazenska ovadba.
VOZIL POD VPLIVOM MAMIL?
BOŠTANJ - Sevniška policijska patrulja je na glavni cesti 1. reda št. 5 v Boštanju ustavila osebni avto Zastava Yugo. Ugotovila je, da 21-letni voznik Z. L. iz območja Trbovelj vozi brez vozniškega izpita, saj mu je bil že predtem izrečen ukrep prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. V vozilu so bili še trije sopotniki: 19-letni S. S., 20-letni T. Ž. in 19-lctni D. J. Policisti so pri enem sopotniku našli injekcijsko iglo ter nekaj belega praška, ki so ga poslali v analizo. Zaradi suma, da je voznik vozil pod vplivom mamil, je bil odrejen tudi strokovni pregled. Zgodba se bo zaključila pri sodniku za prekrške.
od enega do osem let zapora, sodišče pa je Vrhovška obsodilo na leto dni in šest mesecev zapora, Gerjeviča pa na leto dni zapora. Ker pa sta bila nedolgo poprej oba spoznana za kriva dveh drugih kaznivih dejanj (pri enem sta delovala skupaj - kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari) sta dobila pet mesecev pogojne kazni s preizkusno dobo dveh let; Gerjevič pa je kriv še kaznivega dejanja povzročitve telesne poškodbe (tri mesece pogojne kazni s preizkusno dobo dveh let), jima je sodišče preklicalo pogojno obsodbo in obema določilo enotno kazen: Vrhovšku leto in deset mesecev zapora, Gerjeviču pa leto in sedem mesecev. Vrhovšek še naprej ostaja v priporu, saj zoper njega teče še en postopek kaznivega dejanja izsiljevanja. Sodišče je oba oprostilo plačila povrnitve stroškov kazenskega postopka, do pravnomočnosti sodbe morata plačati pet tisoč tolarjev, ni pa se odločilo za stransko denarno kazen, ki jo je predlagala tožilka. Sodba še ni pravnomočna.
L. MURN
61-letni pešec umrl
Neprevidna motorista
PODGORJE PRI PIŠE-CAH - V bližini Podgorja se je 15. februarja okrog 22. ure zgodila huda prometna nesreča. 24-letni voznik neregistriranega motornega kolesa seje s 25-letnim sopotnikom - oba brez čelad - peljal iz smeri Pišec proti Bizeljskim. V Podgorju je ob cesti na desni strani hodil 61-letni krajan. Voznik motorja se je skušal pešcu, oblečenemu v temna oblačila in brez odsevnih teles, izogniti, a ga je kljub temu zadel s sprednjim delom motorja, da gaje odbilo v obcestni jarek, motorist in sopotnik pa sta padla na tla. Motorista so zaradi hudih poškodb glave odpeljali najprej v brežiško bolnišnico, nato pa v ljubljanski klinični center, pešec pa je zaradi hudih poškodb umrl.
Policisti so zoper voznika motorja, ki ni bil poškodovan, odredili preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 0,89 g/kg alkohola. Poleg izdanih plačilnih nalogov so zoper itjega napisali tudi kazensko ovadbo.
V Šmihelu želijo pločnike
Iskanje odgovora na vprašanje bralke, kdaj bodo z Regrških košenic do Šmihela zgrajeni pločniki in javna razsvetljava
NOVO MESTO - “Otroci z Regrških košenic bi lahko imeli prav prijeten sprehod do šole v Šmihelu in nazaj, če bi kdo zgradil pločnik in uredil razsvetljavo. V Mačkovcu je moral umreti otrok, preden so zgradili pločnik. Upam, da pri nas ne bo tako.” To nam je pred kratkim sporočila bralka
POT V ŠOLO NEVARNA - Cesta skozi Šmihel je prometna, zato so zlasti otroci, ki vsak dan korakajo v šolo in domov kar ob cestišču, v nevarnosti. (Foto: L. M.)
našega časopisa, doma iz Šmihela, in spodbudila iskanje odgovorov na vprašanja, ki ne pestijo le nje.
KS Šmihel se je že pred leti trudila, da bi uredila omenjene probleme, zlasti da bi prišla do pločnika, ki je ob glavni cesti res nujno potreben. Samo koliko otrok gre
tam vsak dan v šolo! Kot je povedal predsednik KS Šmihel Igor Hrovatič, so se že pred dobrimi tremi leti lotili priprave projektne dokumentacije, kije zdaj urejena. “Smo tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja, toda vse skupaj se je zakompliciralo, ko je pred dvema letoma cesta postala državna in ni več v pristojnosti občine,” je povedal Hrovatič. Ta problem pa je izpostavil tudi Jože Kobe z novomeške občine. Pred tremi leti krajani Šmihela niso izglasovali samoprispevka, katerega program je zajemal izgradnjo pločnikov, javne razsvetljave in dela kanalizacije. Po Hrovatičevih besedah v najbolj problematičnem delu Šmihela - ob cerkvi -vsaj za sedaj gradnja pločnikov ni mogoča zaradi bližine stavb ob cesti, zato je urejena pešpot po Bajčevi ulici. Predvidena je tudi gradnja dveh avtobusnih postajališč.
“Radi bi se čimprej lotili projekta, ki ga bo delno sofinancirala občina, delno država, in prav slednja še ni dala zelene luči,” je povedal Hrovatič, ki je predsednik KS Šmihel že četrto leto.
L. M.
PREDVSEM TUJCI PREHITRO
KRŠKO - Policisti so pretekli teden na hitri cesti HI Obrežje - Ljubljana merili hitrost vozil. Kar nekaj voznikov, predvsem tujcev, je vozilo dosti hitreje, kot dovoljujejo predpisi - 100 km/h. Izmerjene hitrosti so bile: 166, 153,159 in 172 km/h.
Mazda 323 že za 2.069.900 SIT!
Tako avto kot cena privabita nasmeh na usta.
*Na sliki je Mazda 323F
Zdaj boste za Mazdo 323P odšteli pičlih 2.069.900 tolarjev. Za avto srednjega razreda, ki ima servo volan, centralno zaklepanje in varnostni blazini za voznika in sopotnika, je to zares poceni. Zato pohitite k najbližjemu pooblaščenemu prodajalcu vozil Mazda in si zagotovite varen prostor na cesti!
Ljubljana: A C0SM0S, d.d., (061) 159 50 90; GAMA CENTER, (061) 141 43 38: Maribor. AVTOCENTER ŠERBINEK, (062) 42 45 00 50; Celja. STIGMA 93, (063) 411 251; Kranj. AVTO MOČNIK, (064) 241-696; Nova Gorica. AUT0RENT, (065) 28 460; Novo mesta. SIGMAC0M, (068) 376 400; Murska Sobota. AVTOCENTER LEPOŠA, (069) 36 770; Mengeš: ALPE-CAR, (061) 738 318; Koper. AVF0PLUS, (066) 21-370; Zagorja. AVT0HIŠA KRŽIŠNIK, (0601) 64 729; Velenje. AS AVT0M0BIU SK0RNŠEK, (063) 897 21 70
NRAVSTVENA ZAVAROVANJA AHRI
. ' ■ ■ ■ '•'•'■■: • '....*. ■' ■ • V. ;h_ V ' '	■ ; ..■:.■■• "■:’ " Ji' ••
- ■ • •- •■' • • . - ' ... ■	•; ' - ■ . ■ ■.:>.
Adriatic
zavarovalna družba d.d.
NAZNANILO
ZAVAROVANCEM PROSTOVOLJNIH ZDRAVSTVENIH ZAVAROVANJ
»n rrrrTrf*
Adriaticov modri telefon
Z velikim zadovoljstvom obveščamo zavarovance prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, da se )e dne 04.02.2000 Adriatic Zavarovalna družba d.d. uspešno vkl|učila v nacionalni sistem KARTICE ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA.
Z vključitvijo boste lahko uporabljali kartico zdravstvenega zavarovanja (KZZ) tudi za uveljavljanje pravic, ki Vam jih zagotavljajo prostovoljna zdravstvena zavarovanja, sklenjena pri Adriatic Zavarovalni družbi d.d.
§ tem se Adriatic pridružuje širjenju sistema KZZ pa celotnem slovenskem prostoru, saj se podatki o Vaših ZDRAVSTVENIH ZAVAROVANJIH ADRIATIC samodejno vpišejo na kartico zdravstvenega zavarovanja ob prvi vstavitvi kartice v samopostrežni terminal.
Zaradi potrebnih dodelav programov, ki bodo postopno omogočali vsestransko uporabo KZZ tudi pri izvajalcih zdravstvenih storitev,
so predvidoma do meseca septembra v uporabi tudi obstoječe KARTICE ADRIATIC. Svetujemo, da jo imate vedno pri sebi.
Ob prehodu na uporabo KARTICE ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA so Vam, cenjeni zavarovanci, vse dodatne informacije dostopne na
Adriaticovem modrem telefonu 080 11-10.
Hvala /.a zaupanje.
Želimo Vam obilo zadovoljstva, uspeha, predvsem pa
POSTOPEK PREKINETE TAKO, DA IZVLEČETE KARTICO!
Varujte Svoje Zdravje!
Adriatic Zavarovalna družba d.d. se ob tej priložnosti zahvaljuje tudi projektni skupini KZZ Adriatic: vodji projekta, g. Zdravku Bratušu, g. mag. Ivanu Gracarju, g. Gregorju Strmčniku ter vsem ostalim sodelavcem.
Koper, 16.02.2000
SL
Adriatic
zavarovalna družba d.d.
KARTICA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA, eden večiih nacionalnih projektov, postaja stvarnost. Ob tem čutimo dolžnost, da izrečemo
JAVNO ZAHVALO
vodstvu /avoda za Zdravstveno Zavarovanje Slovenije, njegovemu direktorju g. Francu Koširju, univ. dipl. prav. in organom Zavoda, ker so omogočili sodelovanje in vključitev v projekt tudi ADRIATIC Zavarovalni družbi d.d. ter tako zagotovili, da je KARTICA ZDRAVSIVENEGA ZAVAROVANJA resnično postala nacionalni integralni dokument.
Nadalje sc zahvaljujemo vsem članom Zavodove Projektne skupine KZZ in številnim ostalim sodelavcem, ki so skupaj z našimi strokovnjaki razvili visoko profesionalno raven ustvarjalnega in vsestransko korektnega sodelovanja, ne glede na siceršnjo zapletenost odnosov med doslej edinima izvajalcema prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj.
Še prav posebej pa se javno zahvaljujemo g. Marjanu Sušlju, univ.dipl.pslh., izvršnemu direktorju projekta KZZ ter g. dr. Stanislavu Čubru. univ.dipl.pol., direktorju projekta KZZ v pripravljalni in pilotski fazi. ki sta odločilno prispevala, da smo v tesnem triletnem sodelovanju ustvarjalno razreševali zahtevne probleme.
Na ta način smo vsem zavarovancem in izvajalcem zdravstvenih storitev omogočili enakopravno uporabo sodobne, racionalne in prijazne tehnologije, ki bo pomembno prispevala k še uspešnejšemu nadaljnjemu razvoju slovenskega zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja.
V imenu zavarovancev Adriatic Zavarovalne družbe d.d. se vsem Iskreno zahvaljujemo!
VODJA PROJEKTA ZDRAVSTVENIH ZAVAROVANJ:
dr. Bern! Strmčnik, univ.dipl.pol.
PREDSEDNIK UPRAVE ADRIATIC* ZAVAROVAI.NK DRUŽBE d.d.
Dušan Novak, univ, dipl ekon.
Koper, 16.02.2000
POSEBNA PONUDBA PCX® RAČUNALNIKOV ZA PODJETNIKE
Mnogi so se že odločili. Delo v njihovih podjetjih je sedaj lažje, enostavnejše in bolj učinkovito. Odložili so se za oakup PCX® računalnika s programskim paketom
ambieNT 2000, ki vključuje:
4
• MS VVindovvs NT VVorkstation
(poslovni operacijski sistem)
• MS 0ffice2000 Small Business
(zbirka orodij za vodenje poslovanja)
• Birokrat za VVindovvs za majhna podjetja
(poslovno-informacijski sistem)
• ETIS 2000*
(elektronski telefonski imenik Slovenije)
• Paket SiOL*
(programski paket za priklop na Internet s 5 urami brezplačne uporabe)
• Bančni asistent*
(orodje za elektronsko poslovanje z izbranimi bankami)
• Elektronsko posredovanje nalogov APPEiP*
(program za elektronski promet z Agencijo za plačilni promet)
• .Poslovno-informacijski sistem GV IN*
(omogoča enostavni dostop do finančnih podatkov podjetij, poslovnih člankov, Kompassovega poslovnega imenika itn.)
• Dvosmerni slovenski in angleški slovar*
(računalniški slovarček)	.
• orodja označena z zvezdico dobite z nakupom PCX® računalnika Ambient I
lambieNTl
2 □ □ □
\
Računalnik PCX®
Ambient S
• osnovna plošča QDI Advance Via
• Intel* Celeron'- procesor 433 MHz
• pomnilnik 64MB PC100
• gibki disk 3.5" 1.44MB
• trdi disk 8.4 GB
• CD-ROM 48 x hitrost
• grafična kartica 4MB AGP
• ohišje ATX midi tovver
• tipkovnica CHERRY PV2
• podloga za miško PCX
• knjiga Moj prvi PC
• programski paket ambieNT 2000 Standard Cena:
• izobraževanje Office 2000	900	SIT
Računalnik PCX® Ambient I
• računalnik PCX® Ambient S +
• miška MITSUMI Scroll Mouse, PS/2
• fakVmodem DIAMOND SupraExpress 56i PRO PCI V. 90
Cena:
* programski paket ambieNT 2000 Internet
399.900 SIT
laserski tiskalnik XEROX DocuPrint
+ darilo:
Microsoft
*
IntelliMouse
! RBlOfCf
Ste se tudi vi že odločili?
Računalnike Ambient izdeluje, servisira in prodaja:
VQC
computers
tel.: 061 18 19 800 • faks: 061 15 12 687
 s; .^LflgfižK&a • rraraumi_____________
PCX® računalnike Ambient lahko kupite v trgovinah:
CERKNICA: Castei - 061 793 520 • UUBUANA: PCX
Comp Design 061 152 26 73 • ZAGORJE OB SAVI Par;
- LENART: Elektron 062 726 435 • PTUJ Sat_- Com —--------------------*	ŽALEC	PC	Servis
iters - 061 181 98 00, Tech Trade - 061 133 53 50, 0601 55 150 • MARIBOR PC Sistemi 062 216 062 786 340 • CELJE Birobit 063 425 61 21,
063 710 02 30 • ŠKOFJA LOKA Lokacom - 064 655 200 • JESE-
069 _________
Hardstore - 063 412 221
NICE: 3BM ---------------
KOPER: Adria _________________________
ters 067 201 350 • SEŽANA Digital In - 067 301 090 • /VOl« ------------------------------------- -------------
068 338 10 00 • ČRNOMEU: Elcom - 068 540 500 • BREŽICE Forma 0608 62 527 • GORNJA RADČONA Plastron - 069 62 040 • LJUTOMER: Epro - 069 84 292.
PCX® računalnike Ambient lahko kupite
KNJIGA BIROOPREMA: Maribor,	_r_.	..._
Celje, Velenje, Koper, Slovenj Gradec • MEGAMAX: Ljubljana, Celje,
Sloveniji.
lient lahko kupite pri pooblaščenih prodajalcih: mladinska r, Ljubljana Celje. Kranj, Koper • MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA Maribor, Ljubljana radec • MtGAMAX: Ljubljana, Celje, Nova Gorica • DZS s prodajnimi mesti po vsej
NOVO MESTO
itUIftlftlili
Kangoo. Tako enostaven, da bo vse drugače.
' serijsko vgrajena v Kangoo RT  —
**.vv,rr
SPOMLADANSKA
STEKLENICE:
10 I 944 SIT
201____1.307	SIT
34 I—1.809 SIT
POSODA IZ NERJAVEČE PLOČEVINE:
55 1............11.404	SIT
1001............13.937	SIT
1751............19.007	SIT
LOPATA ŠT1HAR1CA: __________1.386	SIT
+ darilo
laks za košnjo!
BIO SUBSTRAT HORAVIT za balkonsko cvetje in grmovnice:
50 1................843	SIT
ŠKROPILNIC 16 I 4.319 SIT
KORITO ZA ROŽE S PODSTAVKOM:
40 cin*...****...••••«.•••286 SIT
50 cm-----------------309	SIT
60 cm..................357	SIT
MOTORNA KOSA STIHL FS 44R:
............56^62 SIT
ume
- teža: 5,4 kg
- z laksom ali rezilom za travo
+ darilo
veriga !
MOTORNA ŽAGA:
STIHL 017_______53.169	SIT
- teža: 3.9 kg
- dolžina rezanja: do 35 cm
Akcijske cene veljajo v trgovinah:
VRTNARSKE ŠKARJE: 509 SIT
KZ Krka Novo mesto
Agroservis, 068 393 01 00 KOC Graben, 068 323 141 KOC Mirna Peč, 068 78-026 Teh. trgovina Straža, 068 84-507 Blag. Žabja vas, 068 341-579 Trgovina Brusnice, 068 85-615 OC Šentjernej, 068 81 -175 koc Škocjan, 068 770-099
KZ Sevnica
KOC Sevnica, 0608 41 -001 Šentjanž, 0608 84-074 Tržišče, 0608 80-412
Vino Brežice
Trg. Pod obzidjem, 0608 61-153
KZ Trebnje
Trebnje, 068 34815 26 Mirna, 068 47-055 Šenrupert, 068 40-018 Mokronog, 068 499-506 Velika Loka, 068 48-327 Dobrnič, 068 346 50 07 Veliki gaber, 068 46-513
Cene veljajo od 25.2. do 18.3.2000, oz. do razprodaje zalog.
KZ Krka Z.O. O. Novo mesto
Za vinogradni in sadjarje!
od 28. 2. do 4. 3. 2000
Trsne škarje
mvvMl
Drevesna žaga, 350 mm
03.0 MHZ
Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o.
Novo mesto Seidlova 5 tel.: 068/325-325 faks: 068/3917-305
Vrtne rokavice iz bombaža (moške in ženske)
29. 2. 2000
Super dan
za imetnike	l
Kartice	j
Kovinotehna	^
• do 10°/o gotov, popusta	™
• tisti, ki praznujete 29. 2.	^ rojstni dan in boste na ta dan KOVINOTEHNA
■# l/VkifiMntnlini Anrauili nolrun
Večnamenska lestev ALPOS, model 45-03
v Kovinotehni opravili nakup, boste prejeli Super darilo.
nemogoče je m ogoče
Če delaš, kolikor hočeš, in dobiš, kolikor narediš,
to pomeni,
da zaslužiš, kolikor hočeš.
In prav tako je pri nas.
Kaj vam ponujamo ?
• zanimivo delo - svetovanje in trženje zavarovanj;
• redno zaposlitev;
• strokovno usposabljanje;
• možnost dobrega zaslužka;
• ustvarjalno in prijazno delovno okolje.
In kaj od vas pričakujemo ?
• vsaj 5. stopnjo strokovne izobrazbe;
• delovne izkušnje v prodaji;
• vozniški izpit B-kategorije;
• sposobnost dobrega komuniciranja.
Zavarovalne zastopnike iščemo na območjih:
Trebnjega, Novega mesta, Krškega, Sevnice,
Brežic, Črnomlja, Žužemberka in Dolenjskih Toplic.
Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Adriatic zavarovalna družba d.d.
PE Novo mesto Novi trg 1 8000 Novo mesto
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 1 leta s 3-mesečnim poskusnim delom in možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Kandidati boste o odločitvi obveščeni v 15 dneh po izbiri.
RENAULT Kangoo
IPr
mir r
Novi Kangoo z dvojnimi drsnimi vrati*. Smukneš skozi drsna vrata na levem boku, izstopiš skozi drsna vrata na desnem boku. Sedeži niso bili še nikoli tako neopazni in prijazni! Če pa vstopaš skozi prednja vrata, preizkusi moč in manjšo porabo novega motorja dTi 1.9 (80KM). Brez skrbi, Kangoo je varen - z dvema serijskima varnostnima blazinama.
PRED ODHODOM NA POČITNICE V TUJINO NE POZABITE UREDITI
ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
ZAVAROVANJE LAHKO SKLENETE NA SEDEŽU VZAJEMNE - POSLOVNA ENOTA, NOVO MESTO, Prešernov trg 7 IN IZPOSTAVAH ZZZS
• V ČRNOMLJU, Kolodvorska 17
• V METLIKI, Naselje Borisa Kidriča 12
• V TREBNJEM, Rimska c. 10 A
m
RADIO f BREŽICE
na 88,9 in 95,9 MHz
* ^ HVmlVVM
FITNES* - SOLARIJ - MASAŽA
Vorančeva ulica 1
(Regrške košenice) Novo mesto
Tel.. 068/322-827
I^KRKk
Potrebujemo:
• v službi za informacijske tehnologije in telekomunikacije
sodelavce za delo na področju sistemskega inženiringa, razvoja programskih rešitev in procesnega računalništva
• v kadrovsko-pravnem sektorju, obratu družbene prehrane
sodelavce za delo na pripravi toplih obrokov in v strežbi
Pričakujemo:
v službi za informacijske tehnologije in telekomunikacije:
• univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo naravoslovno tehnične usmeritve in
• znanje angleškega jezika.
Prednost bodo imeli kandidati z ustreznimi smermi študija in izkušnjami v WNT sistemskem okolju, v uporabi relacijskih baz (SQL server) in v uporabi sodobnih razvojnih orodij (Visual Basic).
v obratu družbene prehrane:
• srednješolsko izobrazbo gostinske usmeritve (V. ali IV. stopnja) in
• delovne izkušnje.
Vse informacije dobite v Kadrovski službi v Novem mestu, na telefonski številki: 068/312-672.
Ponudbe nam pošljite v roku 8 dni od dneva objave na naslov:
KRKA, d.d., Novo mesto, Kadrovska služba Šmarješka cesta 6, 8501 Novo mesto
TJ ^
Eurest
Smo mednarodno podjetje na področju prehrambenih storitev.
Za Podružnico REVOZ v Novem mestu,
Belokranjska 4, 8000 Novo mesto
OBJAVLJAMO'
prosto delovno mesto
SAMOSTOJNEGA KUHARJA - IZMENOVODJO
Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe kuharske smeri, kuharska znanja in razgledanost, delovne izkušnje najmanj 5 let, kreativnost in sposobnost organizacije dela in vodenje teama, vozniško dovoljenje.
Kandidatom nudimo:
• zaposlitev za določen čas 1 leta
• ugoden delovni čas
• delo v privlačnem in tehnološko sodobnem delovnem okolju.
Vloge z dokazili pošljite v roku 8 dni na naslov: EUREST d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana. Dodatne informacije na telefon: 061/300-42-43.
POSLOVNO
OGLEDALO
POS
iščemo
MULTIMEDIJSKE ZASTOPNIKE za svetovanje našim strankam
Ponujamo:	* stimulativen zaslužek
* redno zaposlitev ali delo prek s.p.-ja
* šolanje in podporo pri delu
* zanimivo delo v novih medijih
* veselje do dela na terenu
* izkušnje v prodaji
* lasten prevoz
Prijave z življenjepisom pošljite le pisno na:
SZT, d.o.o., Ljubljana, Cesta v Kleče 12,1117 Ljubljana.
Pričakujemo:
s Trdinovega vrha/l 1 na kanalu i I
ipil ičfite aatfafkfioC
Trenutno vrednost dobitka poiščite na www.hit.si/hitme9ajackp0t
VVT CASINČ OTOČEC
HIT Hotel Casinft Pcrla, Nova Gorica; HIT Hotel Casini Park, Nova Gorica; HIT Hotel CasinO Kranjska Gora; HIT Casino Kristal, Rogaška Slatina; HIT Casin6 Otočec
TELEVIZIJA NOVO MESTO
vas
kanal
Vrhovnik na vrhu v Adelbodnu
Smučar novomeškega društva Krka Rog prvič zmagal v slalomu za svetovni pokal - V skupnem vrstnem redu slaloma drugi - Za vodilnim Aamodtom zaostaja za 49 točk
TPV se je poslovil od končnice
V soboto s Koprčankami zadnjič doma
NOVO MESTO - Odbojkarice novomeškega TPV-ja so tekmo 16. kola s predzadnieuvrščenim Asic-som Taborom odigrale brez poškodovanih Alme Čoralič in Martine Horvat ter brez Sandre Grabič, ki ni prišla na tekmo. S precej spremenjeno postavo so se Novomeščanke sicer dobro upirale Ljubljančankam in dobile prvi in tretji niz, kar pa ni bilo dovolj za zmago, ki bi jim še dala možnosti za uvrstitev med prve štiri in s tem nastop v končnici prvenstva.
Po besedah trenerja Bojana Ver-niga teoretične možnosti za to še obstajajo, a novomeške odbojkarice v zadnjih dveh kolih čakata tekmi s •retjcuvrščenim Kemiplasom Koprom v Novem mestu 26. februarja in
4.	marca v gosteh z Marselom Ptujem. Po Vernigovem mnenju Koprčank Novomeščanke ne morejo premagati, se pa bodo potrudile, da na zadnji tekmi pred domačim občinstvom ne bodo igrale podrejene vloge. Precej več možnosti imajo na tekmi s Ptujčankami, ki so jih v prvem delu doma premagale s 3:0. Ptujčanke so v 16 kolih zmagale le trikrat in za Novomeščanke v zadnjem kolu ne bi smele biti pretrd oreh.
ZMAGA BRODNIKOVE
NOVO MESTO - Mladi smučarji Krke Roga so konec minulega tedna tekmovali na Kobli. V veleslalomu je bil med cicibani Grega Kostanjšek drugi in Martin Lazar četrti, med cicibankami pa Vanja Brodnik prva, Tjaša Stankovič četrta in Lara Humek sedma. Med mlajšimi pionirkami je bila Katja Zalar šesta, favoritinja Lana Grandovec pa je odstopila. Med starejšimi pionirkami je bila Mateja Špat druga, med starejšimi pionirji pa Rok Ravbar šesti. V petek so se pionirji pomerili v slalomu. Med mlajšimi je bila Lana Grandovec druga in Katja Zalar sedma, med starejšimi je bil Simon Dolinšek drugi in Rok Ravbar četrti, med dekleti pa Mateja Špat tretja.
NOVO MESTO - Član novomeškega smučarskega društva Krka Rog 27-letni Matjaž Vrhovnik je v nedeljo v Adelbodnu končno dočakal svoj veliki dan. S svojo prvo zmago na tekmah za svetovni pokal se je pridružil legendam slovenskega alpskega smučanja Križaju, Petroviču, Koširju, Strelu, Benediku in Miklavcu, ki so do sedaj že okusili slast zmage na moških tekmah svetovnega pokala.
Mnogi so zmago vztrajnega novomeškega smučarja 27-letncga Ljubljančana Matjaža Vrhovnika že na-
• V skupnem vrstnem redu slaloma je Vrhovnik s 441 točkami drugi in za vodilnim Aamodtom zaostaja 49 točk, pred tretjeuvrščenim Avstrijcem Tomasom Stangassin-gerjem pa ima dve tekmi pred koncem že skoraj nedosegljivih 132 točk prednosti.
povedovali, saj je v skupnem vrstnem redu slalomskega seštevka svetovnega pokala zasedal drugo mesto in se je prav na vseh letošnjih slalomih uvrščal tik pod vrh, a za zmago se morajo poklopiti prav vsi dejavniki. Matjaž je zablestel na prvi progi, ki jo je izpeljal izjemno natančno in taktično zrelo. Proga v Adelbodnu, kjer so prvič izpeljali slalom za svetovni pokal, je bila
Državni naslovi v mnogoboju in metih
Končana domača zimska atletska sezona
Konec minulega tedna so atleti nastopili na zadnjih dveh zimskih državnih prvenstvih. V Celju so Brežičani pripravili dvoransko prvenstvo v mnogobojih, v Kopru pa so se za zimske naslove v metih pomerili tekmovalci mlajših kate-
8°Na prvenstvu v mnogobojih v Celju so tekmovalci z našega konca osvojili večino naslovov. Med članicami je zmagala Brežičanka Suzana Kos, med starejšimi mladinkami je slavila Novomeščanka Žibretova, med mlajšimi mladinci je z novim državnim rekordom zmagal Novo-meščan Primož Jeralič, Žužember-čan Rok Nose pa je bil najboljši med pionirji.
Na prvenstvu v metih v Kopru sta se zmage veselila Novomeščan Robert Meglič v metu diska med starejšimi mladinci in Brežičan Kruno Herakovič v metu kladiva prav tako med starejšimi mladinci.
izjemno zahtevna z izrazitimi prelomnicami, ki so zahtevale stalne spremembe ritma in veliko previdnost na zaprtih delih. Matjaž se je izkazal predvsem na ciljni strmini, ki jo je odpeljal najbplje in prvič v karieri vodil po prvem teku.
V primerjavi z vodilnim slalomistom svetovnega pokala Norvežanom Kjetilom Andreom Aamodtom, ki je za njim zaostajal 43 stotink sekunde, in Juretom Koširjem, ki je za njim zaostajal še stotinko več, je imel Vrhovnik še eno prednost, v dolgih letih nastopanja s
ZMAGALI LE RIBNIČANI IN KRČANI
NOVO MESTO - Na ekipnem državnem prvenstvu so dolenjski kegljaški klubi dosegli naslednje izide: 1.A liga za ženske - Adria Con-vent: Kočevje 5:3; 1. B liga za ženske - Miklavž : TVebnje 6:2; 1. B liga za moške - Ribnica: Litija 5:3; 2. liga zahod za moške - Slovan : Kočevje 6:2; 3. liga - zahod za moške - Triglav : Novo mesto 7:1; vzhod - Petrol Sremič Krško 2:6. (N. G.)
PRVENSTVO V PLESU
NOVO MESTO - V soboto, 21. marca, bo bosta plesni klub Novo mesto in društvo Kazina iz Ljubljane v športni dvorani Marof v Novem mestu pripravila državno prvenstvo v latinskoameriških plesih za vse kategorije od pionirjev do članov, Predtekmovanja se bodo začela ob
14.	uri, finalni nastopi pa ob 19.30.
slabimi štartnimi številkami je bil vajen razritih prog, zato sc je na drugi progi, na katero sc je kot vodilni po prvem teku spustil trideseti, počutil precej domače in uspelo mu je zadržati prednost iz prvega nastopa in doseči 43. zmago slovenskih smučarjev in smučark v svetovnem pokalu. Le nekaj minut pred njim je 42. zmago dosegla Blejka Špela Pretnar. Vrhovnikovo zmagoslavje so dopolnili tudi ostali slovenski reprezentanti, predvsem Jure Košir s šestim in Uroš Pavlovčič s sedmim mestom in najboljšim časom drugega teka.
.,wu—
VI. 'I
VRHO KONČNO NA VRHU - Član novomeškega smučarskega kluba Krka Rog, ki ga že dolga leta spremljajo zvesti navijači iz Novega mesta in Ljubljane, je končno dočakal svoj veliki dan in v Adelbodnu stopil na najvišjo stopničko zmagovalnega odra, kjer sta mu družbo delala Norvežan Kjetil Andre Aamodt in Avstrijec Mario Matt. (Foto: Mitja Gorišek)
Žužemberčani so potegnili kratko
Odbojkarji Žužemberka so se po treh letih poslovili od prve lige - Odločila tekma med Granitom in Pomurjem - Kdaj bo uspehom mladih sledila tudi prva ekipa
ŽUŽEMBERK - Žužcmberški odbojkarji svojo tretjo sezono v prvi ligi končali s porazom s Stavbarjem v Mariboru, s tem porazom pa so se po treh letih poslovili od izbrane druščine najboljših slovenskih odbojkarskih moštev. Na predzadnje mesto so padli v zadnjem kolu, potem ko je do tedaj predzadnji Granit doma s 3:0 ugnal Pomurje in se tako rešil izpada iz prve lige.
Žužemberčanom bi za obstanek v ligi zadoščala zmaga nad Stavbarjem s 3:2, medtem ko so Mariborčani, če so hoteli osvojiti 3. mesto po rednem delu prvenstva, osvojiti vse tri točke, kar jim je po ogorčenem boju tudi uspelo. V žužemberškem taboru so zaradi izpada iz lige precej poklapani in sumijo, daje bil izid tekme med Granitom in Pomurjem
Katastrofa v Bački Palanki
TVebanjci so na prvi tekmi četrtfinala pokala mest doživeli hud poraz - Pred tem doma premagali Prevent
Trebanjski rokometaši so po prvenstveni zmagi nad Preventom precej optimistično odšli na prvo četrtfinalno tekmo evropskega pokala mest v Bačko Palanko, kjer bi si že s tesnim porazom s Sintelo-nom zagotovili zelo ugodno izhodišče pred povratno tekmo v Trebnjem. Žal se Trebanjcem pričakovanja niso uresničila, saj jih je jugoslovansko moštvo popolnoma dotolklo, zaostanka 14 točk pa na domačem igrišču zelo verjetno ne bodo nadoknadili.
Jugoslovani so se na tekmo s Trebnjem očitno dobro pripravili in uspevalo jim je praktično vse, kar so si zamislili. Ključ do njihovega uspeha je bil Jani Likavec, ki jim ga je
Petrov zasenčil Jasikevičiusa
Košarkarji Krke Telekoma so morali v dvorani Marof kljub visokemu vodstvu v prvem polčasu tudi tokrat priznati premoč Uniona Olimpije - Le Petrova niso mogli ustaviti
NOVO MESTO - Vroča želja novomeških privržencev košarke se tudi minulo soboto ni izpolnila. Državni prvak in evroligaš Union Olimpija je tudi tokrat zapustil novomeški parket neporažen, a s samo igro obeh moštev okoli 1400 gledalcev, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano Marof, ne bi smelo biti nezadovoljnih, saj so videli zelo dobro in izenačeno tekmo.
Ljubljančani so tekmo s Krko
Telekomom vzeli zelo resno in tre- _________________,	,	,
ner Zmago Sagadin je srečanje začel	Čeprav je Sagadin drugi del polčasa
s svojo najboljšo postavo. Novome-	igral s svojo drugo postavo, je Union
r „ SO post; ščam so kljub temu začeli sanjsko dobro in po 9 minutah vodili s 23:9. Tedaj je novomeški trener Ivo Suna-ra v igro poslal očitno že precej odsluženega Iva Nakiča, ki pa se v boju s hitro in agresivno ljubljansko obrambo nfkakor ni znašel, od skupno 9 metov iz igre pa je zadel le enkrat (11 odst. met iz igre). Krka Telekom nato kar 5 minut ni doseg-
la koša in s košem Zdovca se jim je Union Olimpija približala na 23:21. A	^ igadin drugi del pc
igral s svojo drugo postavo, je Union Olimpija držala korak z Novome-ščani vse do odmora, na katerega je Krka Telekom odšla s 4 točkami prednosti.
Po petih minutah igre v drugem polčasu so gostje že izenačili, potem pa je Zdovc s svojo edino trojko na tekmi popeljal svoje moštvo v vodstvo in takoj zatem v protinapadu še zabil žogo v koš, česar pri njem nis-
%
PRESTIŽNI DVOBOJ - Marko Milič in Matjaž Smodiš sta budno pazila drug na drugega, kar jima je dobro uspevalo, saj sta oba skupaj dosegla le 15 točk. (Foto: I. V)
mo vajeni. Do konca tekme izkušeno ljubljansko moštvo Novomešča-nom ni dalo možnosti za presenečenje.
Union Olimpija je do tokratne zmage prišla predvsem z izvrstno obrambo. Marko Milič je uspel zaustaviti prvo zvezdo novomeške košarke Matjaža Smodiša, ki je dosegel zanj skromnih 9 točk, a je ljubljanskemu zvezdniku vsekakor vrnil milo za drago, sa je Milič dosegel le 6 točk. V novomeški vrsti je svojo nalogo najbolje opravil Simon Petrov, ki ga Ljubljančani nikakor niso mogli zaustaviti. Simon je dosegel 22 točk in brez težav dobil dvoboj z izjemno hitrim Šarunasom Jasikevičiusom, ki je zadel le dvakrat in dosegel vsega pet točk. Glede na to, da so Novomeščani igrali tako rekoč brez pravega centra, razlika v številu skokov (24/27) niti ni velika, poraz pa je pripisati slabši uspešnosti pri metu iz igre (Krka Telekom 39 odst., Union Olimpija 48 odst.) pa tudi večim izgubljenim žogam.
I.	V.
STREL ŽE PLAVA
TREBNJE - Maratonski plavalec Martin Strel bo v nedeljo, 27. februarja, nastopil na 12-urni plavalni preizkušnji na tradicionalnih dnevih plavanja v Ziirichu. Strel je na tej prireditvi zmagal leta 1996 in 1998.
PO JURČIČEVI POTI
NOVO MESTO - Popotniški odsek planinskega društva Novo mesto se bo v soboto, 4. marca, udeležil pohoda po Jurčičevi poti od Višnje Gore do Muljave. Odhod udeležencev iz Novega mesta bo z vlakom ob 7.25 z železniške postaje Kandija oziroma nekaj minut kasneje z železniških postaj Center in Bršljin. Pohod bo dolg 15 km.
uspelo zaustaviti, saj je po mnenju mnogih najboljši slovenski rokometaš le dvakrat zatresel mrežo Sinte-lona.
V domačem ligaškem tekmovanju ni nič novega. Medtem ko so se TTcbanjci rokometašem Preventa oddolžili za poraz v prvem delu prvenstva, Dovčanom na Kodeljevem ni uspelo premagati tekmecev za sredino lestvice, razočarali pa so Ribničani, ki so v gosteh izgubili s predzadnjeuvrščenim Andorjem Jadranom.
Tekma med TTebanjci in Preventom je bila izenačena le v uvodnih minutah; sredi polčasa so domačini že vodili z 9:4, v nadaljevanju pa je razlika še naraščala vse do 12:5 v 23. minuti. V drugem polčasu so se Slovenjgrajčani pobrali in prednost TTebanjcev je hitro skopnela na eno samo točko. Kljub vsemu so TTeba-njci v zadnjih minutah nalet gostov le zaustavili in prišli do pomembne zmage.
Slovan je do zmage nad Dobovo na Kodeljevem prišel šele v drugem polčasu, medtem ko so v prvem počasu Dobovčani igrali bolje in si priigrali celo štiri točke prednosti, vendar jim jih ni uspelo zadržati.
Hrpeljčani so bili boljši od Ribničanov večji del tekme in so v 40 . minuti vodili celo z 19:14, a so jih Ribničani tik pred koncem srečanja predvsem po zaslugi vratarja Grma ujeli, osem sekund pred koncem pa je njihove upe z zmagovitim zadetkom pokopal Astafiev.
ZBOR IN PREDAVANJE
NOVO MESTO - Redni letni' občni zbor planinskega društva Novo mesto bo v torek, 29. februarja, ob 17. uri v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu. Po zboru bodo člani alpinističnega odseka pripravili predavanje o odpravi Andi 99.
RUDMAN KOT NEKDAJ
NOVO MESTO - Na februarskem hitropoteznem turnirju šahovskega kluba Novo mesto je kot pred leti, ko je zmagal tudi v skupnem vrstnem redu, v velikem slavil Robert Rudman, ki je zbral 9,5 točke, z osmimi točkami je bil drugi lanski skupni zmagovalec Marjan Kastelic in tretji Bojan Jerančič, sledili pa so jim Peter Voglar, Jure Muhič in Roman Janko.
HOJSKI DRUGA V ITALIJI
KRŠKO - Krška plavalka Sara Hojski je nastopila za slovensko pionirsko reprezentanco v Viareggiu v Italiji, kjer je bila na 100 m delfin druga.
ZBOR KOLESARJEV
NOVO MESTO - Redni letni občni zbor kolesarskega kluba Krka Telekom bo v četrtek, 2. marca, ob 18. uri v konferenčni dvorani hotela Krka v Novem mestu.
dogovorjen oziroma da so Sobočani tekmo prodali. Žužemberčani so v tej sezoni zmagali petkrat in 13-krat izgubili, obstanek v ligi pa so zapravili že v jesenskem delu, ko so z obema neposrednima tekmecema za obstanek igrali v gosteh in z 1:3 izgubili z Granitom in z 2:3 s Pomurjem. Bržkone je boj za obstanek odločila tekma 12. kola, ko so Žužemberčani doma pramagali Granit s 3:2 in tako izgubili točki, ki bi jih zdaj kljub zmagi Granita nad Pomurjem obdržali v družbi najboljših.
Vprašanje je, če si bodo v naslednji sezoni Žužemberčani lahko priigrali vrnitev v prvo ligo, saj druga liga le ni tak izziv za nekatere igralce prve žužemberške ekipe, kot je bilo igranje z najboljšimi slovenskimi moštvi. Najbrž bo nekaj starejših igralcev zapustilo klub. S tem bodo priložnost, da se izkažejo, dobili mlajši domači igralci. Kako hitro bo Žužemberku uspelo vrniti se med najboljše, pa ni odvisno le od dobrega dela z mladimi in prvo ekipo, ampak tudi od denarja. Žužemberčani so med prvoligaškimi moštvi veljali za najbolj amatersko ekipo,
čeprav v slovenski odbojki ni veliko denarja in popolnoma poklicnega moštva ni, v večini prvoligaških klubov pa poskrbijo, da vsaj najboljši igralci ne igrajo povsem zastonj, o čemer bodo morali razmišljati tudi v Žužemberku, če želijo v prihodnosti igrati vidnejšo vlogo v slovenski odbojkarski druščini tudi v članski kategoriji, saj v mlajših kategorijah že več let sodijo čisto na vrh.
I.	V.
OSEM MEDALJ ŠAHISTOV
NOVO MESTO - Na državnem prvenstvu v pospešenem šahu za mlajše kategorije je med 162 udeleženci nastopilo kar 37 mladih šahi-stov iz Dolenjske, Posavja in Bele krajine, ki so v 6 starostnih skupinah osvojili 8 medalj. Med dečki do desetega leta je Matic Trebušak (OŠ Leskovec) zmagal, Mateja Mukavec (OŠ Stari trg ob Kolpi) pa je bila najboljša med deklicami do 10. leta, kjer je bila Erika Martinčič tretja. V kategoriji do 12. leta je zmagala Tjaša Štaudohar (Stari trg), Sabina Mihelič (Stari trg) pa je bila tretja. V kategoriji do 14. leta so blesteli člani krškega Triglava. Med fanti je bil Samo Štajner tretji, med dekleti pa Mirela Ahmatovič druga in Sabina Mihelič tretja.
nism iiijjij simi«
KOŠARKA Liga Kolinska, 22 kolo - Krka Telekom - Union Olimpija 59:66 (38:34); KRKA TELEKOM: Jevtovič 5, Petrov 22 (4:5), Smodiš 9 (3:4), Grum 4, Drobnjak 7, Ščekič 5 (1:2), Nakič 7 (4:4).
UNION OLIMPIJA: Golemac 8 (4:6), Zdovc 16 (1:2), Kotnik 7 (3:4), Milič 6 (2:4), Jasikevičius 5, Paravinja 12 (2:2), Modrič 12 (4:4). Prosti meti: Krka Telekom 12:15, Union Olimpija 16:22. Met za tri točke: Krka Telekom 7:19 (Petrov 4, Jevtovič, Drobnjak, Nakič), Union Olimpija 2:12 (Zdovc, Jasikevičius). Osebne napake: Krka Telekom 21, Union Olimpija 18. Pet osebnih: Modrič (33. minuta), Smodiš (36. minuta), Ščekič (40. minuta).
LESTVICA: 1. Union Olimpija 43,
2.	Pivovarna Laško 42,3. Krka Telekom 38, 4. Slovan 34, 5. Triglav 34, 6. Savinjski Hopsi 33, 7.
Zagorje 33,8. Loka kava 29,9. Rogla Atras 28,10. ZM Maribor 28,11. Helios 28, 12. Kraški zidar 26.
I. B SKL, 19. kolo - Ilirija : Ten Krško 80:72 (36:27); LESTVICA:
1. Bežigrad 33... 8. Ten Krško 27 itd.
ROKOMET Pokal mest, četrtfinale, L tekma -
SINTELON BAČKA PALANKA : TREBNJE 34:20 (16:10); TREBNJE: Bogovič 7, Šavrič 3, Žvižej 3, Likavec 2, Stojakovič 2, Denac 2, Gradišek 1.
Povratna tekma bo v soboto, 26. februarja, v Trebnjem.
1.	A SRL, 17. kolo - TREBNJE : PREVENT 30:25 (16:10); TREBNJE: Torlo, Ostanek, Mežnaršič, Radelj, Bogovič 2, Blagojevič 2, Šavrič 5, Stojakovič 5, Župančič, Likavec 7, Žitnik, Gradišek 1, Denac 2, Žvižej 6.
SLOVAN: DOBOVA 30:26 (15:15); DOBOVA: Džapo 4, M. Urbanč 3, Martinčič 2, Bogovič 4, Barišič, Deržič 3, D. Urbanč 2, Kranjc, Škof, Kukoviča 4, Kranjčič 2, Alaj-begovič, Kušič 2.
ANDOR JADRAN : INLES RIKO 26:25 (15:10); INLES RIKO: Grm, Lesar 1, G. Ilc 2, M. Hojč 2, Špo-Ijarič 2, lvanec, Zbačnik, Pajnič 4, Ne. Hojč 5, J. Ilc, Džokič 2, Košir 2, Džukič, Na. Hojč 5.
LESTVICA: 1. Celje Pivovarna Laško 32, 2. Prule 67 30, 3. Trebnje 28, 4. Prevent 26, 5. Gorenje 20,6. Slovan 14, 7. Radeče 12, 8. Dobova 12, 9. Inles Riko 11, 10. Termo 11,
11.	Andor Jadran 6,12. Izola HM 2.
ODBOJKA
1. DOL, 16. kolo, moški - MARIBOR STAVBAR IGM : ŽUŽEMBERK 3:1 (-23,21,21,25) LESTVICA: 1. Salonit Anhovo 44,
2. Žurbi Team Kamnik 40, 3. Maribor Stavbar IGM 40, 4. Bled 39, 5. Fužinar GOK igem 34, 6. Olimpija 26, 7. Pomurje 16, 8. Granit 16, 9. Žužemberk 15,10. Astec Triglav 0.
1. DOL, 16. kolo, ženske - ASICS TABOR : TPV NOVO MESTO 3:2 (-20, 21, -16, 22, 11)
LESTVICA: 1. Infond Meltal Branik 48, 2. HIT Nova Gorica 39, 3. Kemiplas Koper 35, 4. ZM Ljutomer 27,5. Formis Bell Rogoza 26, 6. Šentvid 24, 7. TPV Novo mesto 23,8. Marsel Ptuj 10,9. Asics Tabor 8, 10. Jeti Šport Bled 0. V 17. kolu bo TPV v soboto, 26. februarja, igral doma s Kemiplasom Koprom.
2. DOL, 16. kolo, moški - KRKA NOVO MESTO : ŠOŠTANJ TOPOLŠICA 0:3; SIP ŠEMPETER : KOVINAR KOČEVJE (neodigra-no); LESTVICA: 1. Brezovica 48...
11.	Kovinar Kočevje 9, 12. Krka Novo mesto 6.
I^KRKNZDRAVIUŠČN HOTELI OTOČEC
TENISKI CENTER OTOCEC
h V
( Odgovor^	popravki
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”,vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Trebanjske iveri
DL 7, 17. februarja
Čeprav pisec Trebanjskih iveri v prilogi ob jubilejni številki Dolenjskega lista o sebi med drugim pravi: “Ko pomagam drugim, me preveva prijeten občutek, da sem naredil nekaj dobrega tudi zase, za svojo dušo,” ima človek, ki bere njegove članke, zlasti iveri, občutek, da močno uživa tudi v zafrkljivih zbadanjih ljudi. Zelo zanimivo pri tem je, da pisec Trebanjskih iveri pri tem glede na stvari bolj ali manj vedno iz enega in istega zornega kota ter v glavnem “naskakuje” ene in iste ljudi oziroma ene kuje v zlato, druge tlači v blato. To ga v očeh nepristranskih bralcev gotovo ne dela ravno verodostojnega in prepričljivega.
V svojih iverskih jezikovnih bravurah si je v zadnjem Dolenjskem listu privoščil moj telefonski pogovor (9. februarja) z direktorjem občinske uprave. Bistvo tega pogovora je bil dopis, ki naj bi ga občinska uprava posredovala šoli v zvezi s postopkom imenovanja ravnatelja. (Ih dopis smo v ponedeljek, 14. februarja tudi prejeli.) Opisovanje razgovora v iveri pa je literarna fikcija pisca ali posredovalca informacije. Za čigav prijeten občutek?
Srčno si želim, da bi pisec iveri v svojem pisanju res ravnal v skladu z zgoraj citiranim lastnim mnenjem o sebi, ker bi potem po svoje pripomogel, da bi občina Trebnje res postala občina dobrih medčloveških odnosov.
TATJANA MIHELČIČ-GREC.ORČIČ
V
Se moje mnenje o fašizmu
DL 5, 3. februarja
Gospa Fani Lorber, odzvali ste se na moj članek o fašizmu v Dolenjskem listu, toda v tem članku tega mnenja o fašizmu ni nikjer. Piše pa o komunizmu in pobojih.
V svojem članku ste namerno ali morda nenamerno narobe razumeli moje mnenje o spomenikih, kjer sem napisal, da bi bilo postavitev le-teh kulturno dejanje, če napisi na njih ne bi bili zavajajoči; tudi sem navedel, da je bil poboj ujetnikov po koncu vojne tako pri nas kot v Nemčiji in Franciji maščevanje in zločin.
Res je, kot ste navedli v članku, da je bila večina domobrancev mobiliziranih. Toda potem, ko so bili indoktrinirani od duhovščine in Nemcev, so bili hujši od Nemcev samih. Thko da so jih morali včasih celo Nemci držati nazaj, ko so se znašali nad partizanskimi družinami ali aktivisti: Seveda ne vsi, tisti, ki
tega niso odobravali, so morali biti tiho, sicer gorje. Thkoj bi bili izdajalci. Verjetno je bilo tako tudi v partizanih. Vsi pa so bili sinovi slovenske matere in v teh okoliščinah surovi in brez usmiljenja. Toda gre se za bistveno razliko: domobranci so se borili na strani okupatorja in fašizma. To pa je njihova tragedija.
Na koncu svojega prispevka, gospa Fani, mi še svetujete, naj preberem črno knjigo komunizma, kije izšla pri Mladinski založbi. Pa si oglejmo to črno knjigo komunizma, ki ste jo navedli in ki mi jo priporočate. Stephane Courtis, avtor in urednik knjige “Komunizem je pobil sto milijonov ljudi”, je napisal lepo zaokroženo cifro. Od teh sto milijonov ljudi naj bi jih na Kitajskem bilo pobitih večina, 65 milijonov. Avtor sam navaja, da na žalost o tem ni nobenih dokumentov, da pa je do te številke prišel po pričevanju. Pomislimo: kako bi bilo mogoče po raznih krajih v tako ogromni državi, ki ima milijardo ljudi, priti do verodostojne številke? Za tako raziskavo bi bilo potrebnih nekaj sto tisoč ljudi. Poleg tega kitajska oblast tega ne bi pustila.
V Rusiji naj bi pomrlo 5 milijonov ljudi. Samo pri lakoti, katero naj bi zakrivili komunisti, spet avtor po lastni oceni operira v milijonih, tako da sta celo njegova sodelavca izjavila, da je obseden s številkami. Po taki matematiki ravno tako lahko kdorkoli napiše knjigo “Kapitalizem je pobil sto milijonov ljudi”. Take reči verjame, kdor želi verjeti, kot pa vemo, je večino vojn zakrivil kapitalizem, pa ne zaradi človekovih pravic, ampak zaradi podjarmljanja in izkoriščanja drugih narodov, kar je manj opravičljivo kot revolucije. Revolucije so predvsem upor spodnjih slojev prebivalstva za politične, predvsem pa za ekonomske pravice v obveznem skupnem delu, v katerega je ujet človek kot socialno bitje.
JOŽE ANDROJA, Šentjernej
Proračun od zavračanja do navdušenja
DL 7,17. februarja
Podžupan Boris Dular se je v zadnji številki Dolenjskega lista razpisal glede proračuna Mestne občine Novo mesto. Med drugim omenja tudi moje ime oziroma prejšnjega župana. V svojem članku je Dular precej enostranski in celo zavajajoč, zato želim javnost seznaniti s sledečimi dejstvi:
1. Prejšnja občinska oblast z županom Koncilijo na čelu je občinskemu svetu že januarja 1998 predložila predlog uravnoteženega proračuna za leto 1998.
2. Tedanji občinski svet - od leta 1998 hova koalicija strank LDS, SLS, ZLSD, NS, Društvo Novo mesto in predstavnica podjetniške liste - je na isti seji z vloženim amandmajem sprejel izredno napihnjen in neuravnotežen proračun.
3. Že čez štiri dni(!) je sledil rebalans proračuna, kjer je bila zadolženost nekoliko zmanjšana, vendar je proračun še vedno ostal neuravnotežen.
4. V Odloku o proračunu, ki gaje sprejela omenjena opozicija, to je sedanja oblast, je bila načrtovana zadolžitev v višini 235 milijonov SIT.
5. V skladu s takratno zakonodajo je bil sklep občinskega sveta o najetju kredita izvršen 20. avgusta 1998. Soglasje Ministrstva za finance takrat za najetje posojila ni bilo potrebno.
6. Zaradi neuravnoteženosti proračuna smo na občini na osnovi internega rebalansa že septembra 1998 znatno omejili porabo proračunskega denarja.
7. Tedanji občinski svet predlaganega uravnoteženega rebalansa proračuna na svoji novembrski seji ni hotel obravnavati, kaj šele sprejeti!
8. Vse, kar se tiče proračuna za leto 1998, je bilo torej storjeno tako, kot je želela in sprejela takratna svetniška koalicija, ki ima tudi sedaj relativno večino v svetu, občinsko oblast (tajnika), vse štiri podžupane pa še svojega župana povrhu!Na koncu želim javnost seznaniti še z nekaterimi dejstvi:
Proračun za leto 2000 je spet neuravnotežen za nekaj sto milijonov tolarjev; v dolgoročni projekciji finančnih obveznosti občine ni predvidenih stroškov za delitveno bilanco občin Mirna Peč in Dolenjske Toplice, pokrivanja visokih obveznosti ob uvedbi mestnega avtobusnega prometa itd., da o kratkoročnih zadolžitvah, ki jih sprejemajo kar po tekočem traku, niti ne govorim; kot bivšemu županu mi je nova oblast nekajkrat očitala pro-longacijo okoli 15 milijonov tolarjev, porabljenih za asfaltiranje cest. Sama pa informacijo o prolongaciji nekaj sto milijonov tolarjev za izgradnjo pokopališča v Srebrničah brez sramu napiše celo v obrazložitvi Odloka o proračunu; proračun Mestne občine Novo mesto je bil v prejšnjem mandatu izrazito razvojno usmerjen. Zato je smotrno najprej dokončati odprte investicije, in šele potem začeti nov razvojni ciklus. V nasprotnem primeru bo prišlo do popolnega finančnega zloma in stagnacije razvoja občine.
Če bo občinska oblast nadaljevala s takšno zapravljivo in potratno politiko gospodarjenja, bo občina kmalu prišla na boben, v novem mandatu pa bodo, kdor koli že bo na oblasti, z razpoložljivim denarjem lahko samo vračali in odplačevali sedaj povzročene dolgoročne dolgove! Le kje podžupan Dular še vidi navdušenje nad takšnim proračunom?!
FRANCI KONCILIJA
Trebanjske iveri
DL 7, 17. februarja
Dovolite mi, da pojasnim nekaj dejstev, ki jih je pisec “Uebanjskih iveri” zapisal pristransko in nepreverjeno, najverjetneje po izjavah gospoda Slaka oziroma gospoda župana.
Dopis sveta Glasbene šole Trebnje o pridobitvi mnenja za imenovanje ravnatelja te ustanove so občinske službe Trebnje prejele 9.12.1999. Kot predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, sem dobil gradivo predsednice sveta Glasbene šole Uebnje, prof. Barbare Lotrič, ODPRTO, skupaj z ostalim delovnim gradivom za Mandatno komisijo šele 14.1.2000. Na seji komisije 24.1.2000 smo prof. Mihelčič-Gre-gorčičevi dali pozitivno mnenje in sklep poslali v obravnavo občinskemu svetu, ki potrdi mnenje o soglasju za imenovanje ravnatelja.
Sprašujem se, kdo in zakaj je zadrževal gradivo Glasbene šole, v katerem predsednica sveta prosi za mnenje o kandidatu za ravnatelja do 29.12.1999, saj 5. odstavek 53. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja določa 20-dnevni rok od dneva, ko šola zaprosi za mnenje.
Vprašanje je torej jasno; kdo in zakaj je zadrževal ta sklep in zakaj ni bilo sej občinskega sveta v mesecih december in januar, katere sklicuje in vodi župan?
O tem, kako hitro (že naslednji dan) bi prof. Mihelčičeva dobila pozitiven županov odgovor (če bi bilo to v njegovi pristojnosti), pa je drugo vprašanje.
Tbrej, o katerem “kviazu” lahko govorimo po vsem tem? Morda županovem oziroma Slakovem. Napad res ni vedno najboljša obramba! Predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovai\ja MARJAN PETER PAVLIN, dr. med.
DENAR ZA KASTELČEVE
NOVO MESTO - Družina Kastelec iz Malega Cerovca je nekaj dni po novem letu zaradi požara ostala brez strehe nad glavo in sedaj mati s petimi otroci živi v varni hiši. Med njimi je tudi Andrej, ki je slep. Zaradi njihove težke usode so se učenci na šoli odločili, da bodo sošolcu Andreju in njegovim pomagali. Denar so v skrinjico, pritrjeno na steno, zbirali teden dni. Večkrat ga je preštela petčlanska komisija učencev in ga nato varno shranila pri tajnici šole. Do petka, 28. januarja, so učenci zbrali 92.747 tolarjev in se odločili, da bodo humanitarno akcijo podaljšali še za teden dni. Tako so do 4. februarja zbrali kar 131.475 tolarjev. Čeprav so z akcijo že zaključili, se je zbralo še 6000 tolarjev.
“Fehtarji ”
Zadnjič sem po radiu poslušal pogovor z novomeškim prostovoljnim delavcem, ki je izgubil živce in je zagrozil, da bo javno objavil imena in priimke podjetnikov, ki se vozijo po mestu z mercedesi, za novoletno obdaritev otrok pa ne prispevajo niti tolarja. Bil je ogorčen nad trdosrčnostjo in sebičnostjo novopečenih milijonarjev.
Slika je popolnoma drugačna, če se prelevite v kožo samostojnega podjetnika, obrtnika ali managerja, ki v podjetju odloča o tem, kam bo šel cvenk. Ti ljudje vam bodo povedali, da prejmejo vsak dan po več prošenj za denarno pomoč. Prosilci so različni: od kulturnih, športnih, invalidskih do najrazličnejših dobrodelnih in drugih organizacij. Vsi od njih pričakujejo vsaj nekaj cvenka, v seštevku pa gre za ogromen denar, ki ga posamezniki, pa če bi bili še tako premožni, ne morejo prispevati. Negativen odgovor naleti navadno na nerazumevanje, kakor da naslovnik ne bi hotel pomagati, prispevati, a gre zgolj za odločitev, za nagnjenje. Nekdo pač raje, glede na interes, denarno podpre kulturo, spet drugi radioamaterje.
Sicer pa je dobrosrčnost stvar posameznika, dobre volje, njegovega odnosa do dejavnosti, ki prosi za pomoč, in če vsem ne more ustreči, še ne pomeni, da je slab in obsojanja vreden človek. Ne nazadnje gre za težko prislužene tolarje, ki so včasih razfrčkani na lahek in nepremišljen način, tudi za ne tako potrebne dejavnosti, ali pa za stvari, za katere bi moral skrbeti kdo drug. Država, na primer, a se ta obnaša, kot da je to ne zanima, da to ni njena zadeva. Pa še nekaj je: dobrodelni prispevki bi morali biti ovrednoteni drugače kot samo tako, da darovalec prejme zanje papirnato zahvalo ali pa morda, če je prejemnik malomaren, še te ne.
TONI GAŠPERIČ
ODLIČJA IN PRIZNANJA
NOVO MESTO - Zveza kulturnih društev Novo mesto bo v soboto, 26. februarja, ob sedmih zvečer na slovesnosti, ki bo v avli Kulturnega centra Janeza Trdine, podelila odličja in priznanja za leto 1999. V kulturnem programu bodo nastopili tudi nekateri od nagrajencev.
SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV
BRESTANICA - V Domu Svobode bo v nedeljo, 27. februarja, 1. srečanje ljudskih pevcev občine Krško, ki ga pripravlja območna izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Prireditev se bo začela ob petih popoldan.
KONCERT ŽUPANOVE TORTE
NOVO MESTO - V soboto, 26. februarja, bo ob devetih zvečer v klubu LokalPatriot koncert novomeške skupine Županova torta, ki se bo predstavila v novi sestavi s programom priredb bluegrassovske in newgrassovske glasbe ter starejše ameriške vokalne glasbe.
Iz zanesljivih virov: V kmetijstvu ni težav!
Oni dan so nas visoki obiski iz Ljubljane spet spomnili, da vsak še tako akuten problem zgleda nepomemben, če ga gledaš iz prestolnice. Rekli bi, da nekaj manjka v sistemu pretoka informacij in da v Ljubljani pač ne morejo vsega vedeti. Toda ne, tokrat so belokranjski in dolenjski župani odprta vprašanja s posameznih področij življenja tukajšnjih občin vnaprej poslali v Ljubljano, pa so jih na pripravljenem posvetu morali znova nizati. O tem, kaj počnejo v Ljubljani s spiski perečih vprašanj iz Dolenjske, je dovolj jasno povedal predstavnik kmetijskega ministrstva. Potem ko so ga župani zasuli z nerešenimi zadevami, je ostal brez besed. Pravzaprav ne, iskreno je povedal, da je pred prihodom na Dolenjsko vprašal v ministrstvu, ali je v tej regiji kakšen problem s področja kmetijstva, a so mu odgovorili, da ne. S tem so povedali vse.
FRANCOSKI GLASBENIKI V MKK
ČRNOMELJ - V Mladinskem kulturnem klubu se v soboto, 25. februarja, ob desetih zvečer obeta zanimiv glasbeni dogodek. Nastopila bosta francoska skupina Ačc (v imenu skupine je res naš č) iz Nancyja in duo Skully Joe Lead iz Hcillecourta, ki Ače spremlja na slovcnsko-hrvaškj turneji.
PRVI LETOŠNJI SAD
KRŠKO - V januarski številki revije za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo so predstavili vpliv namakanja in različnih vzgojnih rezi na rast, rodnost in propadanje dreves jablan sorte Braeburn, katerega poskus so izvedli v Sadjarskem centru Maribor. Vinogradnike bosta pritegnila članka o uravnavanju kisline v vinu ter o nemškem vinogradništvu in vinarstvu. Kar nekaj strani je v januarski reviji namenjeno strokovnemu delu pri vodenju Slovenske integrirane pridelave sadja, ali krajše SIPS, v minulem letu, v svetovalnem kotičku pa so zapisali nekaj nasvetov, kaj postoriti v sadovnjaku in kleteh v teh tednih.
v
Se o snemanju nemške zastave v Občicah
Preuranjeno dejanje
Ali smo bili spet “pametni” in preuranjeni, ko smo z velikim pompom sneli nemško zastavo z doma društva Kočevarjev staroselcev v Občicah, bo pokazal čas. Pri vsem skupaj pa je najbolj boleče, da se je to dogajalo v trenutku obiska predstavnikov nemškega veleposlaništva.
Ker sem tudi sam član tega društva, sem se udeležil izredne seje občinskega sveta Dolenjske Toplice, ki pa ni bila sklepčna. Prišel sem z namenom, da predsedniku društva vrnem člansko izkaznico, če bom ugotovil, daje stvar spolitiziralo Društvo Kočevarjev. Lahko povem, da sem še član društva.
Kočevarje je pri nas zgodovina oblikovala čez šeststo let. Vojna vihra in nacistična propaganda pa sta jih odtrgali od ognjišča in raztepli po vsem svetu. Le redki so bili tako močni, da so ostali doma. Večino višje ležečih zaselkov pa so Italijani požgali. Mnogi se z zadnjimi močmi vračajo, da še enkrat z očmi objamejo to rodno grudo, na katero smo vsi tako vezani. Od tod izhaja tudi pripadnost domovini, ki je samo ena, tako kot mati. Treba pa se je zavedati, da so to že precej pomešani zakoni, vendar imajo po- mednarodni konvenciji pravico ohranjati svoj jezik in kulturo. Že stari rek govori, da je srečna tista država, ki ima srečno manjšino. Zdi se mi, da imamo na področju zakonodaje dvojna me-riala. Ce si pravi, lahko nosiš in izobesiš tudi zastavo, tudi nošenja naše zastave v Nemčiji nihče ne preprečuje. Vse to spada v okvir medsebojnega spoštovanja in protokola.
To prenagljeno dejanje naših lokalnih oblasti pa gotovo vnaša dvome v medsebojne odnose. Navsezadnje pa, ali ne bi s tem snemanjem zastave počakali do konca obiska in bi potem interno urejali zadevo? Nedvomno bi s takim dejanjem pokazali več politične in srčne kulture.
TONE ŠKUFCA Obrh 17
Dolenjske Toplice
Odgovor je človek
Ste se že kdaj vprašali, zakaj na primer ni v vašem kraju otroških igrišč. Ali zakaj ni v naselju pevskega zbora. Lepo pa, recimo, delajo taborniki ali kegljaška skupina. Odgovor je preprost in je v ljudeh: ustvarjalna in razgibana so pač področja, na katerih se komu da delati, iz veselja, zastonj. Mrtvilo je tam, kjer ni ljudi, pripravljenih zavihati rokave. In kdo nas slednje zbeza, poišče? Jih navduši za delo?
Časi, ko so bili učitelji deklice za vse, so že zdavnaj mimo, v občinah pa ni posameznikov, ki bi spodbujali. Zupan je preveč zaposlen, da bi imel čas ukvarjati se še s tem, čeprav bi verjetno njegova beseda še največ zalegla. Političnih sekretarjev ni več, zato pa je toliko več neurejenih zadev, kajti še daleč smo od razvite Evrope, v kateri imajo zgledno urejeno tako imenovano prostovoljno delo. Pri nas je ta način delovanja še vedno zožen v glavnem na reševanje socialnih problemov, na pomoč starejšim, na prostovoljni osnovi delujejo še gasilci, razna kulturna in športna društva. Kup področij pa je nepokritih, denarja zanje ni, pa ni nič čudnega, če je marsikje velika praznina.
Tako bo, dokler se ne bomo zmigali. Sami lahko naredimo največ. Pomoči od zgoraj ali od spodaj ne bo. Da to spoznaš, ni potrebno biti ateist, dovolj je že, če gledaš na zadeve trezno. Za korak naprej je potrebna prava občinska klima: morebitni prostovoljci morajo začutiti, da so potrebni in zaželeni, namesto da že ob prvem koraku dobre volje doživijo hladen tuš s strani ljudi, ki bi jih morali podpreti. Trenutno je človek, ki hoče prostovoljno delati, "nevarnost” za občinski proračun, saj bo slej ali prej zaprosil za proračunski cvenk, ki je nujno potreben za izgraditev infrastrukture. Občinski velmožje zato raje vidijo, da v občini ni preveč za prostovoljno delo zagretih ljudi.
TONI GAŠPERIČ
ŠOLA SLIKANJA
KRŠKO - Območna izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti vabi k vpisu v šolo slikanja (akril, gvaš, tempera akvarel), ki jo bo vodil akademski slikar Todorče Atanasov. Začela se bo v drugi polovici marca in bo potekala enkrat tedensko po tri ure, skupaj 40 ur. Informacije in prijavnice dobite na SLKD OI Krško, CKŽ 23. Prijave sprejemajo do 6. marca.
NAGRADA SKUBICU ZA SLOMŠKA
LJUBLJANA - Tilen Skubic je prejel srebrno odličje Založbe kaset in plošč TV Slovenija za izjemno uspešno kaseto avtorskega recitala Slomšek med nami. Z recitalom je Skubic gostoval pa mnogih slovenskih krajih in med zamejci, slišali pa so ga tudi v vsakem vepjem kraju širše Dolenjske.
/<AV &/ I/IDM
r 7) A 2.
TA St kap z-s .Wtr?o.
f 7>AZ SopNt&eo
. plažo:
V1APA
Akcija “Moj zdravnik 2000”
Izpolnjen kupon pošljite na naslov:
Viva, za akcijo “Moj zdravnik “2000, Dalmatinova 2 1000 Ljubljana
vjva
ime in priimek______________
naslov----------------------
MOJ ZDRAVNIK (napišite ime in priimek zdravnika/ce, ki ga/jo predlagate, zdravstveni dom):
Če želite, napišite tudi, kaj vas pri njegovem/njenem delu še posebno navdušuje:
DVE PRIZNANJI ZA UREJENOST ARTIČ
ARTIČE - V Artičah so lani dobili dve priznanji Turistične zveze Slovenije v vsakoletni akciji Moja dežela -urejena in gostoljubna. Osnovna šola je dobila priznanje za doseženo 2. mesto v ocenjevanju urejenosti slovenskih srednjih in osnovnih šol, kraju Artiče je turistična organizacija podelila priznanje za doseženo 2. mesto v ocenjevanju urejenosti slovenskih krajev. Artiče so ocenjevali v skupini manjših krajev.
DOLENJSKI LISTl
MESTNA OBČINA NOVO MESTO
Seidlova cesta 1, 8000 Novo mesto Razpisi Mestne občine Novo mesto za dodelitev proračunskih sredstev v letu 2000
1. Razpisi za dodelitev proračunskih sredstev s področja kulture
1.1. Razpis za dodelitev proračunskih sredstev za objekte skupne rabe
1.2. Razpis za dodelitev proračunskih sredstev za projekte na področju kulture
1.3. Razpis za dodelitev proračunskih sredstev za perspektivne posameznike na področju kulture
1.4. Razpis za dodelitev proračunskih sredstev za akcije zaščite kulturne dediščine
1.5. Razpis za dodelitev proračunskih sredstev za zaščito kulturne dediščine mestnega jedra
1.6. Razpis za dodelitev proračunskih sredstev za zaščito naravne dediščine
1.7. Razpis za dodelitev proračunskih sredstev za založništvo
1.8. Razpis za dodelitev proračunskih sredstev za redno delo kulturnih društev
2. Razpisi za dodelitev proračunskih sredstev s področja socialne dejavnosti
2.1. Razpis za dodelitev proračunskih sredstev za sofinanciranje preventivnih programov socialnega varstva
2.2. Razpisi za dodelitev proračunskih sredstev za delovanje dobrodelnih in invalidskih organizacij ter organizacija za samopomoč
3. Razpisi za dodelitev proračunskih sredstev s področja športa
3.1. Razpis za dodelitev proračunskih sredstev za strokovno izobraževanje
3.2. Razpis za dodelitev proračunskih sredstev za dotacije klubom in redno delo zmladimi
3.3. Razpis za dodelitev proračunskih sredstev za šport invalidov
3.4. Razpis za dodelitev proračunskih sredstev za obnovo vaških igrišč
3.5. Razpis za dodelitev proračunskih sredstev za projektno delo z mladimi
3.6. Razpis za dodelitev proračunskih sredstev za večje športne prireditve
3.7. Razpis za dodelitev proračunskih sredstev za nastope športnikov^ tujini
3.8. Razpis za dodelitev proračunskih sredstev za rekreacijo in množične projekte
4. Razpis za dodelitev proračunskih sredstev za mlade
4.1. Razpis za dodelitev proračunskih sredstev za mladinske projekte
5. Razpis za dodelitev proračunskih sredstev za znanstveno dejavnost
5.1. Razpis za dodelitev proračunskih sredstev za izvajanje raziskovalnega programa
6. Razpisi za dodelitev proračunskih sredstev za programe komunalnega urejanja v krajevnih skupnostih
6.1. Razpis	za	dodelitev proračunskih	sredstev za	izvajanje cestnega programa v KS
6.2. Razpis	za	dodelitev proračunskih	sredstev za	izvajanje komunalnega programa v	KS
6.3. Razpis	za	dodelitev proračunskih	sredstev za	izvajanje pokopališkega programa v KS
6.4. Razpis	za	dodelitev proračunskih	sredstev za	izvajanje komunalnega programa v	mestnih KS
7. Razpis za dodelitev proračunskih sredstev za učence kmetijske usmeritve za naslednike kmetij
7.1. Razpis za dodelitev proračunskih sredstev za učence kmetijske usmeritve za naslednike kmetij
Natančnejši pogoji za prijavo na vsak posamezen razpis za leto 2000 so objavljeni na oglasni deski Mestne občine Novo mesto, Seidlova cesta 1, Novo mesto. Dodatne informacije lahko pridobite tudi v sekretariatih MO Novo mesto, ki so pristojni za posamezen razpis, po telefonu 068/317-100.
Rok za prijave na vse razpise je do 24. marca 2000.	ŽUPAN
Mestne občine Novo mesto Anton Starc, dr. med.
MARIJIN PRAZNIK - Najstarejša krajanka KS Majde Šilc Marija Zupančič je februarja praznovala že 94. rojstni dan. Se vedno čila in zdrava je bila vesela obiska novomeškega podžupana, predsednika krajevne skupnosti, v.d. sekreterake območnega združenja RK Novo mesto in predsednice KORK Majde Šilc. Ob tej priložnosti so slavljenki čestitali in ji zaželeli še veliko zdravih let. (Foto: E. B. J.)
HUMANITARNI SKLAD DPM MOJCA - Po obisku družine Hočevar v Dobruški vasi so se pri društvu prijateljev mladine Mojca odločili, da ustanovijo sklad za pomoč revnim otrokom in družinam. Akcijo so poimenovali kar “Mojčin piskrček”. Denarne prispevke zbirajo na žiro računu 52100-678-80209 s pripisom za “Mojčin piskrček”. Na sliki: družina Hočevarjevih.
Pomoč za Hočevaijeve otroke
Društvo prijateljev mladine Mojca ustanovilo sklad za pomoč revnim otrokom in družinam - “Mojčin piskrček”
DOBRUŠKA VAS - Nad Hočevarjevo družino iz Dobruške vasi pri Škocjanu se je zgrnilo mnogo hudega, najhujša od vsega je bolezen. Prejšnji petek so na njihova vrata potrkali predstavniki društva prijateljev mladine Mojca Novo mesto in jim izročili prispevek v višini 300.000 tolarjev, ki so jih po njihovem predlogu zbrali v priljubljeni oddaji TV Slovenija Zoom.
100.00 tolarjev so prejeli v gotovini, četrtino denarja bodo lahko porabili za nakup najnujnejših življenjskih potrebščin, preostanek denarja pa je namenjen desetdnevnemu letovanju štirih Hočevarjevih otrok. Janez, Zofka, Silva in Barbara se skupaj s starši vsak dan spopadajo s pomanjkanjem in revščino. Oče Janez je edini, ki ima denarne prejemke. Že vrsto let je zaposlen v novomeškem Revozu, zaradi težav s hrbtenico, živcev in drugih bolezni pa je zadnje čase veliko na bolniški. Mama Anica je po rojstvu četrtega otroka ostala doma in je tudi
slabega zdravja. Janez in Anica želita še posebej zdravja težko bolni hčerki Silvi, ki boleha za aplastično anemijo - odpovedal ji je kostni mozek. Se nedolgo tega je morala tri mesece vsak dan po transfuzijo, sedaj pa hormonska terapija že kaže izboljšanje. Najmlajša, 9 letna Barbara, pa ima hude astmatične napade.
Do nedavnega so Hočevarjevi živeli v 200 let stari hiški, sedaj pa bivajo v kletnih prostorih garaže, kjer so za silo uredili kuhinjo, delavnico, v kateri Janez plete koše iz vrbja, in dve sobici, ki sta vse prej kot primerni za bivanje. Hočevarjevi bi radi zaprli zgornje prostore hiše, otroci si želijo kolesa, zamenjati bi bilo potrebno 20 let star pralni stroj, potrebovali bi tudi nekaj pohištva. Tudi vodovoda nimajo, pri plačilu položnic in stroškov pa je še dobro, da jim na pomoč priskočijo Karitas, šola in občina. Upamo, da jim bo petkova pomoč vsaj malo ublažila njihovo veliko stisko.
DPM Mojca Novo mesto
JUBILEJ BUKOVČEVE MAME - Marija Bukovec iz Gorenjega Mraševega je minulo soboto praznovala 90. rojstni dan. Ob tem visokem jubileju so jo obiskali njeni otroci z družinami, sorodniki, prijatelji in vaščani. Zal tega veselega dogodka ni delila s svojim možem Jožetom, ki je umrl leta 1974. Od desetih njunih otrok jih danes živi še sedem, ima pa II vnukov in 11 pravnukov. Za praznik je prejela številne čestitke, med drugimi ji je čestitala tudi podžupanja Mestne občine Novo mesto Martina Vrhovnik. (Foto: H. Murgelj)
Zimske počitnice od 28. febuarja do 3. marca
NOVO MESTO - Ker ni pričakovati snega, so pri novomeškemu društvu prijateljev mladine Mojca ob pomoči Doma kulture, Dolenjskega muzeja, Planinskega društva, Razvojno-izobraževalne-ga centra in oddelka za mladino^ Knjižnice Mirana Jarca pripravili" bogat zimski - počitniški program.
V Dolenjskem muzeju bo v torek, sredo in četrtek ob 10. uri potekalo izdelovanje pustnih mask, Planinsko društvo Novo mesto pa vabi v četrtek ob 8. uri pred upravno stavbo tovarne zdravil Krka na voden izlet na Ttško goro, Stari grad in vas Krka. Pohodniki se bodo predvidoma na izhodiščno točko vrnili okoli 14. ure. Malico naj udeleženci prinesejo s sabo, se dobro obujejo in toplo oblečejo. Med 9. in 11.30 bodo v prostorih RIC-a potekale ustvarjalne delavnice: v ponedeljek slikanje na steklo (s seboj prinesite steklene kozarce in čopiče), v torek - vlivanje v kalupe (s seboj prinestite čopiče) in v sredo - oblikovanje DAS mase. Na RIC-u bo od torka do četrtka med 14. in 15.30 ter od 16. do 17.30 tudi angleščina na računalniku. Računalniške urice za učence v prostorih Srednje ekonomske šole pa bodo potekale od ponedeljka do četrtka, in sicer: med 9. uro in 10.30 program A (osnove interneta, brskanje po domačih straneh, izdelava domače strani) ter Program B (računalniški tečaj, brskanje po domačih straneh, izdelava domače strani) med 10.30 in 12. uro. Cena posameznega programa je 3.000 tolarjev, prijave za računalniške urice in angleščino na računalniku pa zbirajo na telefonu 326 319 in 326 341.
Kulturni center Janeza Trdine vabi od sobote, 26. februarja, do naslednje nedelje ob 10.30 v Dom kulture na ogled mladinskih in otroških filmov po znižani ceni 400 tolarjev, na oddelku za mladino Knjižnice Mirana Jarca pa bodo od ponedeljka do petka med 10. in 11 • uro pogovori o knjigah, po katerih mladi najraje posegajo.
PEŠEC HUDO POŠKODOVAN
TREBNJE - 29-letni S. M. izoko-uce Trebnjega je 17. februarja ob 18.40 peljal v ulico Pod gradom v Uebnjem in opazil opotekajočega sc pešca. Pri zaviranju pa gaje zaradi spolzkega vozišča zaneslo v 56-tetnega pešca M. Z. iz TVcbnjega, ki ni imel kresničke. Pešec seje hudo Poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici.
ZLATAPOROČENCA KOLENC - V družinskem krogu sta zlato poroko praznovala Ana in Janez Kolenc iz Dolenjih Dol v občini Škocjan. Na skupno pot sta stopila pred petimi desetletji in sicer 29. januarja, v časih, ko je bilo za kmete izredno težko. Vse življenje sta pridno kmetovala in s pomočjo sina Janeza, ki živi doma, obnovila hišo in gospodarsko poslopje. Dneve jima krajšajo štirje otroci, sedem vnukov in dva pravnuka. Zlatoporočenca zelo rada zahajata v vinograd, z upokojenci pa na izlete. Ob 50-letnici skupnega življenja so ju obiskali tddi predstavniki društva upokojencev Škocjan. (Foto: R. Čelesnik)
BISERNA POROKA - V šentjemejski cerkvi sta po 60 letih zakona svojo zvestobo ponovno potrdila zakonca Anton in Katarina Kotar iz Drče pri Šentjerneju. Slovesno biserno poroko z mašo je daroval župnik dekan Anton Trpin ob somaševanju patra priorja Lanuina Fischerja iz Pleterij in kaplana Mitja Štirna. Tako kot pred šestimi desetletji je nevestina priča ponovno bila njena sestra Ančka, ženinova pa tokrat sin Anton. Po maši je svate presenetila šentjernejska godba. Veseli so bili tudi dnevi pred praznovanjem, saj so slavljencema izrekali čestitke sorodniki, prijatelji ter predstavniki KORK in Društva upokojencev iz Šentjerneja, na predvečer biserne poroke pa so jima doma zapeli pevci šentjernejskega cerkvenega moškega pevskega zbora. (Foto: M. G.)
Vesele počitnice
DEVETDESETLETNICA - Marija Bukovec z Gorenjega Mraševega je prejšnji teden v krogu svoje družine praznovala devetdesetletnico. Z možem Jožetom sta vzgojila deset otrok. Zdaj je Marija vdova, ima pa živih še sedem otrok, enajst vnukov in enajst pravnukov. Za visoki jubilej so ji prišli čestitat tudi predsednik KS Birčna vas Marjan Ilar, predsednik socialne komisije Franc Hrovatič, predsednica RK v KS Zalka Rkman in predstavnica krajevnega odbora RK Anica Škedelj ter ji izročili pozdrave, čestitke in darilo novomeškega županstva. Na desni Marija s hčerko Metodo in sinom Dragom. (Foto: T. Jakše)
Obračun šmihelskih gasilcev
NOVO MESTO - Na občnem zboru so se minulo soboto zbrali tudi člani prostovoljnega gasilskega društva Šmihel - Novo mesto. Predsednik društva Lojze Kočevar je poudaril, da je bilo leto 1999 za društvo delovno, plodno in bogato. Na junijski slovesnosti ob 70-letnici društva so krstili novo gasilsko vozilo, visokotlačno črpalko ter blagoslovili nov društevni prapor in sliko sv. Florjana na pročelju gasilskega doma.
V preteklem letu so v društvo sprejeli 27 novih mladih članov, žal pa je umrlo kar sedem zaslužnih starejših članov. Gasilci, ki so gasilski dom napolnili do zadnjega kotička, so sprejeli program dela in finančni načrt za leto 2000. Zaslužnim članom so podelili občinska gasilska odlikovanja in znake za 10. 20, 30 in 40 let dela v društvu, delegat gasilske zveze Novo mesto Franc Bartolj pa je
društvu izročil visoko odlikovanje Gasilske zveze Slovenije. Občnega zbora so se udeležili tudi predstavniki sosednjih gasilskih društev, krajevnih skupnosti, Združenja šoferjev in avtomehanikov ter delegacija pobratenega Do-brovoljnega vatrogasnega društva Donja Lomnica iz sosednje Hrvaške, v bogatem kulturnem programu pa so nastopili člani gasilskega pevskega zbora in učenci OŠ Šmihel.
F. P
ZLATA POROKA - Ana in Franc Bregar iz Tomažje vasi bi zlato poroko morala praznovati že lani 14. junija. Zal jima je to onemogočila bolezen, zato sta praznovanje pripravila te dni. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, sedaj pa sta ponosna stara starša 11 vnukom in I pravnuku. Vse življenje -sta delala na domači kmetiji, med 2. svetovno vojno pa sta sodelovala z NOB". Ob tem visokem skupnem jubileju si želita le zdravja, predstavniki Društva upokojencev Škocjan pa so jima izročili diplomo in skromno darilo. (Foto: R. Celesnik)
DELAVNI GASILCI
ŠMIHEL - Zgodovina prosto-voljnegav gasi Iškega društva Šmihel pri Žužemberku je dolga in pestra. Nova generacija šmihelskih gasilcev prizadevnost in pomoč sočloveku nosi v nove čase. S skupnimi močmi so pod novim vodstvom in ob pomoči krajanov občine Žužemberk in sosednje občine Ivančna Gorica ter številnih sponzorjev nabavili novo gasilsko vozilo. Gasilci so lani s prostovoljnim delom opravili preko 500 ur. Na občnem zboru se je za pomoč in delo vsem zahvalil predsednik društva, veliko pohvalnih besed pa sta povedala tudi žužemberški župan Franc Škufca in poveljnik občinskega gasilskega poveljstva Andrej Banko.
[?@[p®[7G®š(® • 2® on 0 ran O w® ©Go • ©OBCs® • <gO®[p0s[l • i7®[p®[?Gsdš® • 2SQonOoTraDW®©G0 • ©DoOs® • (sQ®[pB©o
NOVOST: JAMSTVENI IN PREŽIVNINSKI SKLAD RS '
Naj otroci ne ostanejo brez preživnine!
Zakon, ki je na začetku kazal, da bo srečen, je propadel. Starša nista več želela živeti skupaj in sta se ločila. Zal pa se nista mogla sporazumeti in prevzeti skupno skrb za otroka, ki sta ostala pri materi z majhno plačo. Oče, ki ni bil zaposlen, ni plačeval preživnine. Mati je na sodišču vložila kazenski postopek zaradi neplačevanja, toda dobila ni niti tolarja.
Thkih in podobnih zgodb je dandanes žal vse več, seveda pa mnogi sploh ne iščejo razpletov na sodiščih, saj je ta pot zanje pretežka, prehuda in predvsem predraga. Mnogim je in bo zato v veliko pomoč nov Jamstveni in preživninski sklad RS, ki so ga na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve RS ustanovili jeseni lan-
Gordana Bubalo iz Centra za socialno delo Novo mesto.
skega leta, januarja pa je upravičencem že izplačal prva nadomestila preživnine. O tej novosti je spregovorila dipl. socialna delavka Gordana Bubalo iz Centra za socialno delo Novo mesto, ki je med prvimi v Sloveniji opozorila na problem neizplačevanja preživnin.
Slovenska ustava v okviru roditeljske pravice določa, da morajo starši vzdrževati svoje otroke, v zakonu o zakonski zvezi pa piše, da so starši dolžni svoje otroke preživljati. Toda očitno številni starši ob razpadu skupnosti kar pozabijo na svojo starševsko vlogo, saj je kar tretjina vseh določenih preživnin pri nas - teh je kar 43 tisoč - neplačanih.
Drezanje na ministrstvo
Gordana Bubalo je že leta 1995 med prvimi opozorila ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve na problem preživnin. Izhajala je iz dolgoletnih izkušenj pri svojem delu, saj je že 19 let zaposlena v zakonski posvetovalnici pri novomeškem centru za socialno delo.
“Vse prepogosto so se pri nas oglašale razvezane ženske, ki so tarnale, kako težko živijo. Nekatere po več mesecev ne prejemajo plač ali so prijavljene na zavodu za zaposlovanje in prejemajo nizka nadomestila. Tudi večina bivših mož ne prejema redne plače ali pa so zaradi stečaja podjetja brez zaposlitve, zato tudi ne poravnavajo preživnine. To pa še poslabša
slabo materialno stanje starša z otrokom, ki pogosto stanuje tudi v podnajemniškem stanovanju,” je pojasnila Bubalova in ministrstvu pismeno predlagala, da bi bilo treba poiskati nove možnosti za pomoč. Omenila je švedski model: ko zavezanec noče ali ne more plačati preživnine, to plača država in ta potem tudi poskrbi, da preživnino izterja od zavezanca. Th način bi tudi omogočil boljše stike med otroki in očetom (ali materjo), saj so neporavnane preživninske obveznosti pogosto podlaga za razne manipulacije.
Bubalova je skupaj s sodelavkama Marijo Zupanc in Marijo Gril (Sonja Zagorc pokriva nezakonsko področje) pred letom in pol izvedla posebno anketo. Vprašalnike so poslali 1047 upravičencem preživnine v občinah Novo mesto, Škocjan in Šentjernej. Od 239 izpolnjenih jih preživnino, redno prejema 90, z zamudo 32, neredno 19, ne prejema pa je 98 upravičencev. “Rezultate smo poslali na ministrstvo, toda skladje bil tedaj že blizu uresničitve,” je povedala Bubalova, ki se za podporo pri svojem delu zahvaljuje tako sodelavkam kot direktorju Alojzu Simončiču.
Potrebno izpolnjevanje pogojev
Jamstvenemu skladu, ki je bil ustanovljen leta 1997, se je tako lani pridružil še preživninski, ki zdaj ureja izplačevanje nadome-
POSEBEN PROJEKT VLADE
Za ureditev področja nepremičnin
Ekonomska komisija za Evropo pri Organizaciji združenih narodov je za države na prehodu pripravila SMERNICE za upravljanje nepremičnin. Sistem upravljanja in,gospodarjenja z nepremičninami sicer ni predpisan, zahtevajo pa pri tem nekaj osnovnih pogojev, kot so: varnost posestne pravice, omogočanje trga z zemljišči, hitra reforma zemljiške knjige, podpora varstvu okolja in izboljšanje urbanističnega načrtovanja in razvoja infrastrukture.
Register nepremičnin potrebujemo iz več različnih razlogov: upoštevati je potrebno mednarodne obveznosti pa tudi stanovanjski zakon, kije uvedel register stanovanj. Nadalje je za kakovostno in gospodarno upravljanje z nepremičninami potrebno razpolagati in natančno določiti lastnino, lastnike in up-ravljalce lastnine ter podatke o vrednosti teh nepremičnin. Navsezadnje je register potreben tudi za uvedbo davka na nepremičnine, za tekoče in učinkovito vodenje zemljiške politike in pri prometu z nepremičninami je praktično nepogrešljiv.
Zato je v obdobju približevanja Slovenije evropski skupnosti še kako pomembno, kakšno je naše stanje javno pravnih omejitev v prometu z nepremičninami, še posebej pa pravna ureditev prometa s kmetijskimi zemljišči, kjer obstaja največ omejitev in posebnih določb. Opozoriti želim le na najbolj sporne in nenavadne. Poleg omejitve na prepoved drobljenja zaščitenih kmetij je potrebno opozoriti še na sedem drugih kategorij predkupnih upravičencev in na poseben postopek takšne prodaje. Sporno določilo zakona je, da je pridobitev lastninske pravice s pravnimi posli med živimi na kmetijskem zemljišču možna le z odobritvijo upravne enote, ki tako lahko zakonito manipulira. Razlogi, zakaj se odobritev za pridobitev zemljišča ne izda, so:
• nespoštovanje določil ZKZ glede postopka prodaje,
• neusposobljenost pridobi-telja za kmetijsko proizvodnjo ali obstoj okoliščin (katerih), ki kažejo, da bo pridobitelj razpolagal s kmetijskim zemljiščem v nasprotju z namenom,
• neustreznost prodajne cene,
• nastajanje veleposesti,
• pridobivanje z namenom preprodaje (!).
To pa še zdaleč ni vse. Ker zakon zahteva, da se vlogi za pridobitev odobritve predloži tudi sklenjena prodajna pogodba, je potrebno izpeljati celoten postopek za uresničevanje tako imenovane predkupne pravice. To pa pomeni, da mora prodajalec kmetijskega zemljišča najprej ponuditi zemljišče številnim predkupnim upravičencem, ti pa so: solastniki, zakupnik, mejaši, drug kmet, ki ima obdelovalne površine v primerni oddaljenosti (kateri), Republika Slovenija, občina, kjer leži zemljišče, kmetijska zadruga in drugi... V celotnem postopku pa predstavlja višek pravnega skrpucala določilo, kjer mora soglasje k prometu kmetijskega zemljišča izdati tudi uprava za obrambo (!), ne glede na to, ali leži zemljišče v obmejnem pasu ali pa na vrhu Trške gore.
Zakon o stavbnih zemljiščih in zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini pa žal tudi ne prinašata bistvene pravne pridobitve. Nasprotno, v praksi povzročata celo nepotrebne zaplete, dodatne stroške in predvsem številne nejasnosti, ki nedvomno ne prispevajo k višji ravni pravne varnosti občanov.
Veliko nereda in krivic je povzročil tudi o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti, kjer je veliko nesmotrnosti zakonodajnih rešitev, na podlagi katerih so stavbna zemljišča prešla v zasebno last popolnoma brezplačno.
Veliko zmede je tudi na področju etažne lastnine oziroma naknadne odmere funkcionalnih zemljišč okoli stanovanjskih blokov v stanovanjskih soseskah. Pri tem tako stanovanjski zakon kakor zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti izhajata iz napačnih predpostavk o dejanskem stanju na, področju nepremičnin. Zakonodajalec je namreč preprosto prezrl, da pri soseskah tako imenovane usmerjene stanovanjske gradnje, funkcionalna zemljišča, to pomeni gradbene parcele, niso bila nikoli določena za posamezen stanovanjski blok, ampak kar po pravilu vedno za celotno stanovanjsko sosesko kot celoto. Takšno stanje je bilo kasneje knjiženo v zemljiško knjigo kot stanovanjska soseska oziro-
ma kot družbena lastnina, nakar je bilo izdano enotno gradbeno dovoljenje.
TitJi na področju vrednote-,nja nepremičnin v Sloveniji vlada nered. Dosedanji predpisi iz tega področja vključno s pravilnikom o enotni metodoligiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin (PEM) določajo zgolj administrativne metode vrednotenja. Zato bo tudi tukaj potrebno čimprej uveljaviti tržne metode in načela vrednotenja nepremičnin.
Tako splošna in široka pooblastila države so nedvomno zelo vprašljiva. Molk upravne enote pa po zakonu ustvarja domnevo, da odobritev ni dana. O pritožbi odloča ministrstvo za kmetijstvo. Brez odobritve upravne enote pa ni mogoče overoviti podpisov na prodajni pogodbi, saj so pravni posli brez odobritve upravne enote po zakonu nični.
Ta “Avgijev hlev” problematike slovenskih nepremičnin moramo tako ali drugače počistiti in urediti v organizacijskem, pravnem in vsebinskem področju. V ta namen in za uresničitev tako zahtevnega projekta, kot je posodobitev evidence in ureditev nepremičnin na ravni celotne države, je vlada že imenovala Programski svet, ki ga vodi minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar. Projekt pokriva nekatere naloge štirih ministrstev in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Vrednost projekta znaša okoli 30 milijonov ameriških dolarjev, od katerih bo Svetovna banka zagotovila kar polovico potrebnega denarja.
Prepričan sem, da se bo morala država takoj učinkovito spopasti s prej navednimi nepravilnostmi in pomanjkljivostmi na področju upravljanja z nepremičninami. Takšen pravni režim, s tako strogimi in ne tržno naravnanimi omejitvami prometa s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči v Sloveniji nam bo še dolgo delal preglavice, pred vsem pa s takšnim sistemom ne bomo mogli priti v tako dolgo pričakovano in ljubljeno Evropo.
FRANCI KONCILIJA
stil preživnin ter tako otrokom omogoča večjo socialno varnost. In kdo je upravičen do tega nadomestila?
Otrok, ki mu je s pravnomočno sodbo, začasno sodbo sodišča oz. z dogovorom pri centru za socialno delo določena preživnina, vendar je ne plačuje zavezanec: ki je državljan RS in ima tu tudi stalno prebivališče; kije tujec in ima stalno prebivališče v RS (če je tako določeno z meddržavnim sporazumom ali ob pogoju vzajemnosti); ki še ni star 18 let; ki živi v družini, kjer dohodek na družinskega člana ne presega 55 odstotkov povprečne plače v državi v preteklem letu in ki ima na sodišču vložen predlog za izvršbo (prepoved na plačo), star najmanj tri mesece. Če preživninski zavezanec biva v tujini, je treba vložiti zahtevo za izterjavo preživnine iz tujine na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ali na Ministrstvo za pravosodje. Nadomestilo preživnine ne pripada otroku, ki živi v skupnem gospodinjstvu s preživninskim zavezancem, ki je oddan v rejništvo (zanj država že krije stroške za preživljanje) in ki je morda premeščen v zavod, v katerem ima pretežno brezplačno oskrbo.
Nadomestila plačuje Sklad zakonitemu zastopniku otroka do
15.	v mesecu za tekoči mesec, “Vedeti pa je treba, da to, da zavezanec ne plačuje preživnine, pomeni, da je ni plačal tri mesece zapored v zadnjem letu oz. jo plačuje neredno - v letu dni dolguje vsaj tri povprečne mesečne preživnine,” je povedala Gordana Bubalo. In koliko znaša višina nadomestila? Za otroka do 6. leta starosti 10 tisoč tolarjev, od 6. do 14. leta 11 in za otroka nad 14 let 13 tisoč tolarjev. Kadar ima otrok določeno preživnino, ki je nižja od navedenih nadomestil, mu Jamstveni in preživninski sklad RS izplača tolikšno nadomestilo, kot bi sicer znašala preživnina. Nadomestilo, manjše od dva tisoč tolarjev, se izplača, ko skupni večmesečni znesek preseže to vsoto.
Priložnost velja izkoristiti
Za uveljavitev omenjenega nadomestila so v papirnicah DZS na voljo posebni obrazci, zahtevi pa je treba priložiti še fotokopijo osebnega dokumenta zakonitega zastopnika, rojstne liste otrok, potrdilo o stalnem bivališču otrok, fotokopijo tekočega računa, hranilne knjižice ali nerezidenčnega računa tujca, fotokopije davčnih številk zakonitega zastopnika in otrok, dokument, s katerim je bila otroku določena preživnina, obvestilo o zadnji uskladitvi preživnine, potrdilo, da je zakoniti zastopnik uveljavljal preživnino, in fotokopijo odločbe o otroškem dodatku za tekoče leto.
“To so osnovna navodila, sicer pa vse potrebne informacije dobijo tudi v naši službi ali na brezplačnem telefonu Sklada med 12. in 14. uro na številki 080-14-14. To je res priložnost, za katero se splača potruditi. Zenske - moški so bolj redki - skušam motivirati in opozoriti, naj izkoristijo pravico do nadomestila preživnine,” je povedala Bubalo.
Že prva izplačila
Do 21. januarja letošnjega leta je na Jamstveni in preživninski sklad RS prispelo 1250 zahtev za 1658 otrok. Ugotavljajo, da je večina nepopolna in jih je treba dopolnjevati. Zahteve večinoma uveljavljajo matere (97 odstotkov), le v v 39 primerih so jih vložili moški zakoniti zastopniki. Večina vlog, ki prihajajo zlasti iz ljubljanskega in mariborskega področja, je za enega otroka. Odločbe Sklada je do zdaj prejelo okrog 360 vlagateljev, večina pozitivnih, izplačana so že tudi prva nadomestila.
Kot pravijo na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, se z novostmi Sklada celotne problematike preživljanja otrok gotovo ne bo dalo rešiti, bo pa Sklad gotovo pomagal marsikateri materi ali očetu, da bosta lahko svojemu otroku ponudila nekaj več, kar bo prineslo tisto, kar si želijo vsi starši - lučke v otroških očeh.
LIDIJA MURN
NA SVOJEM - Štefki in Vladu Dežmar se je uresničila dolgoletna želja: letos sta prišla do svoje gostilne. Nekdanja Gostilna pri Marički v Bučni vasi je po novem Gostišče Dežmar. (Foto: A. B.)
Največje veselje je zadovoljen gost
Priljubljena gostinca Štefka in Vlado Dežmar sta odprla svojo gostilno v Bučni vasi - Njuni prejšnji gostje so se “preselili” z njima - Koroški Slovenci pri dolenjskih Zagorcih
NOVO MESTO - Pred kratkim je spet odprla vrata nekdaj priljubljena Gostilna pri Mančki v Bučni vasi. Sedaj ta gostilna nosi ime - Gostišče Dežmar, ki staji ga dala nova lastnika, zakonca Štefka in Vlado Dežmar. Dežmarjeva sta si gostinsko ime ustvarila s trdim in zagnanim delom v petih letih, ko sta imela v najemu gostilno Bučar v Šmihelu. Gostinsko dejavnost pa nadaljujeta v Bučni vasi, tokrat v lastnem lokalu in hiši, ki sta jo kupila s pomočjo kre-, dita. “Midva zaupava vase, banka
E a očitno v n^ju,” se nasmejeta ležmarjeva. Že prvi mesec obratovanja njune gostilne je pokazal, da se jima za goste ni bati. V Šmihelu sta si pridobila širok krog gostov, med njimi veliko firm, ki so tja vodila svoje poslovne partnerje. “Tako kot so šli z nama naši zaposleni, mladi kadri, ki sva jih midva vzgojila, nama je ostala zvesta tudi večina naših prejšnjih gostov, tu, na drugem koncu mesta pa dobivamo še nove,” pravita.
Dežmarjeva sta prekaljena gostinca. Oba sta končala novomeško gostinsko šolo in oba sta po rodu iz hrvaškega Zagorja. Štefka se spominja, da je bilo v njenem razredu od 26 učencev le 6 Slovencev, vsi ostali so bili iz Zagorja, karlovškega konca in Bosne. Štefka se je izšolala za kuharico, Vlado za natakarja in oba sta potem še lep čas ostala v Šolskem centru za gostinstvo, kamor spada tudi gostinska šola: Štefka kot kuharica v restavraciji na Bregu in učiteljica kuharstva na šoli, Vlado pa kot natakar v Gostišču na trgu. Sedaj je Štefka že lep čas vodja šolske prehrane na grmski osnovni šoli, medtem pa je končala še poslovodsko šolo, se dodatno strokovno izobraževala in je ena prvih pri nas, ki si je pridobila vi-
sok mednarodni naziv - food and baverage manager, se pravi strokovnjakinja za hrano in pijačo.
“Od nekdaj pa sva si želela lastno gostilno. Midva sva gostinca s srcem, predana temu poklicu, ki ga res rada opravljava. Za naju je največje veselje zadovoljen gost.” Gostje pa v Dežmarjevo gostilno zahajajo tako zaradi izvrstne hrane kot dobre pijače in prijazne postrežbe. Še posebej je pri njih polno v času dopoldanske malice; vsak dan pripravijo 3 vrste malice, ob tem pa je vedno na voljo še bograč, pečenka, znani so njihovi vampi; seveda pripravljajo tudi hrano po naročilu, ne gre pozabiti poslovnih kosil, prevzemajo pa tudi gostinske usluge na raznih praznovanjih in prireditvah.
Najprej nameravata nova lastnika gostilno razširiti in urediti zimsko-poletno teraso za kakih 100 ljudi, sčasoma pa usposobiti tudi 4 sobe za prenočišča, morda v sosednji hišici urediti kmečko sobo. Sedaj so ob “gazdi” Vladu v gostilni zaposleni še 4 ljudje, morali pa bodo zaposliti še koga, in tudi Štefka, ki že sedaj ob službi krepko dela še “doma”, ve, da tako ne bo šlo dolgo in da se bo slej ko prej morala posvetiti le gostilni.
Dežmarjeva sta si svoj dom uredila v Šentjoštu, vasi v gorjanskem Podgorju, kjer poleti gostita, tako kot prej že več let v blokovskem stanovanju, otroke koroških Slovencev iz Avstrije, ki se na grmski šoli udeležujejo jezikovnih počitnic. Z leti sta ta prijazna dolenjska Zagorca s številnimi koroškimi Slovenci navezala trdne prijateljske vezi in v njihovem podgorskem domu in bučenski gostilni se večkrat zbere vesela družba naših koroških rojakov.
A. B.
v
Improvizacija Pavla Sivica
Mladi pianisti iz Ljubljane na koncertu v IVebnjem
TREBNJE - Učenci višjih letnikov klavirskega oddelka Glasbene šole Franceta Šturma v Ljubljani so ob pomoči svojih klavirskih pedagoginj (teh je bilo enajst) pripravili zanimiv projekt. Pet let po smrti pianista in skladatelja Pavla Šivica so se namenili predstaviti njegove 'Improvizacije’, ki so nastale v letih 1947 - 1949. Skladbe iz zbirke, kije izšla leta 1950, smo v interpretaciji teh učencev lahko slišali tudi v Trebnjem, ko jih je 3. februarja, dan po 92. obletnici Šivičevega rojstva, gostil klavirski oddelek tukajšnje Glasbene šole.
Po uvodni predstavitvi smo najprej slišali skladbe iz prvega cikla - 'Monotematične improvizacije na partizansko liriko’, sledil še drugi cikel, imenovan 'Improvizacije na sodobno svetovno liriko’. V zadnjem delu - ob vzporedni recitaciji - so zaživeli Cvilimožek, Najdihojea, Pedenjčlovek in drugi liki-iz Levstikovih pesmi, po Katerih so nastale skladbe iz tretjega cikla 'Improvizacije na Levstikove mladinske pesmi’.
Večerje bil še bolj zanimiv, ker so mlajši pianisti iz Trebnjega imeli možnost spoznati, kako bolj kompleksna in dovršena je lahko klavirska igra starejših kolegov, njihovi pedagogi pa so - ob že tako zapostavljenem repertoarju slovenskih skladateljev - morda dobili tudi idejo za kakšno novo skladbo, ki jo bodo lahko naštudirali s svojimi učenci. Ne nazadnje
pa so takšni večeri plodni tudi zaradi srečanja kolegov, ki si - žal zaradi slabe aktivnosti strokovnih aktivov in Društva klavirskih pedagogov Slovenije - lahko izmenjajo izkušnje ob taki priložnosti. Pohvalno je, da Glasbena šola v Trebnjem (in z njo ravnateljica prof. Tatjana Mihelčič - Gregorčič) vzpodbuja in krepi sodelovanje z ostalimi glasbenimi šolami. Tako se nam že danes ob 19. uri obeta nastop učencev solopetja, ki jih na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani ter v Glasbeni šoli Trebnje poučuje profesorica Doroteja Cestnik - Spasič.
DAMJANA ZUPAN
PODELILI VRTNICE
LITIJA - Člani TD Litija so na občnem zboru pregledali delo v preteklem letu in se dogovorili tudi za nove naloge: spodbujanje turizma v občini, ohranjanje naravnega in bivalnega okolja, ponovna oživitev litijskega karnevala, organizacija in izvedba prireditve Dan turističnega spominka Litije, sodelovanje pri organizaciji božično-novoletnega sejma, nadaljevanje tekmovanja za lepši izglcd Litije in njene okolice itd. Lani je ocenjevalna komisija podelila zlato vrtnico Mariji Molka, srebrno Marini Horvat, bronsto Miji Kvaternik ter 15 priznanj občanom, najzaslužnejšim za lep izglcd stanovanjskih hiš in njihove okolic.
K. Š.
TELEVIZIJSKI SPORED
Tclcviz(ja si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 24.11.
SLOVENIJA 1
8.10 - 0.25 Teletekst
9.00 Tčdenski izbor Mostovi
9.55 Male sive celice 10.45 Zgodbe iz školjke 11.15 Vodnik v svet narave, dok. oddaja 12.05 Skrivnosti, dok. serija 12.30 Zgodovinski parki in gozdovi Slovenije
13.00 Poročila
14.10 Tedenski izbor Portret
15.00 Zoom
16.30 Slovenski utrinki
17.00 Enajsta šola
17.35 Slike iz Sečuana
18.00 Obzornik
18.10 Dok. oddaja 18.40 Ljudje Evrope
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Tčdnik
21.05 Turistična oddaja 21.25 Osmi dan
22.10 Odmevi, kultura, šport
23.05 Gibljive slike
23.35 Slovenci v Avstraliji SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama -10.00 Strela z jasnega, nan. -10.50 Videoring -11.25 Nič svetega, nan. -12.15 Šport -14.30 Euronews -15.00 Svet poroča -16.00 Zaupnosti neznancu, fr. film -
17.30 Po Sloveniji -18.05 Podeželski utrip, nan. -19.00 Simpsonovi, nan. -19.30 Videoring - 20.05 Na robu, serija - 20.25 Paul Merton predstavlja • 21.05 Nigel Kennedy igra Brucha - 22.00 Poseben pogled, film - 23.05 Belloved Rogue, am. film
kanal a
8.30 Uboga Maria, nad. - 9.30 Rosalinda, nad. -10.15 Skrivnostno kraljestvo -12.00 Adrenalina -
13.30 MacGyver, pon. -14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Oprah show -16.30 Uboga Maria, nad. -17.00 Rosalinda, nad. -17.45 Luz Maria, nad. -18.30 fant zre v svet, nan. -19.00 ra me ustreli!, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Providence, film - 20.50 Nikoli ne reci nikoli, film - 22.30 French in Saunders, nan.
POP TV
6.00 Jutranji program - 9.30 Divji angel, nad. -10.30 Za tvojo ljubezen, nad. -11.25 Moč ljubezni, nad. - 12.20 Udarci pravice, nan. -13.50 Umor, nan. -14.45 Pasji policist, nan. -15.15 Smeh v hiši, nan. -16.15 Divji angel, nad. -17.15 Za tvojo ljubezen, nad. - 18.15 Moč ljubezni, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Policijska akademija
5, film - 21.35 Ko živali napadejo, dok. oddaja - 22.30 Dragi John, nan. - 23.00
 „------------,__________  Na	jug!, nan.
0.00 M.A.S.H., nan. - 0.30 Cybill, nan.
CAJBA TV
8.00 Thrzan, nan. - 9.00 Harry in Hendersonovi, nan. -10.00 Skrivnostni svet Alex Mack, nan. -
11.00 Parker Lewis, nan. -12.00 Otroci ne lažejo -12.30 Obale Malibuja, nan. -13.30 Moje življenje, nan. -14.00 Višave, nad. -15.00 Živa-magazin- 16.00 Košarkarji, nan. -16.30 Ameriška gimnazija, nan. -17.00 Nove dogodivščine Robina Hooda, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Ziva-novice -19.15 Paralelni svet - 20.10 lici v vrtcu, film - 22.00 Ziva-magazin - 23.00 Boljše življenje - 23.50 Na sever!, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Risanka -18.15 Iz združenja -19.00 Novice -19.15 Tedenski kulturni pregled - 19.30 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice -21.15 Tedenski kulturni pregled - 21.25 Oder občutkov
e
PETEK, 25.11.
Slovenija i
Jj-ŠO -1.00 Tčlctckst 9-30 Tedenski izbor Oddaja za otroke 10.45 Dok. oddaja
11.10 Ljudje Evrope Slovens''
Gibljive slike
bljiv
14.20 Slovenci v Avstraliji 15.10 Po domače '6.30 Mostovi
17.00 Potujoči škrat 17.30 Miškolin
18.00 Obzornik
18.10 Zenit 18.40 Dosežki
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.00 Zrcalo tedna 20.15 Petka 21.35 TV Poper
22.10 Odmevi, šport
23.00 Polnočni klub
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 8.45 Podeželski utrip, nan. - 9.35 Na robu, serija - 9.55 Paul Merton predstavlja -10.25 Divje življenje, film -12.10 Videoring -12.55 Biatlon -16.00 Vse, kar še pride, ang. film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Skrita področja znanosti - 19.00 Tbristične akcije -19.30 Videoring - 20.05 Bramvvell, nan., 4/10 - 21.00 Grace na udaru, nan. - 21.30 Film tedna - 22,40 Umori, nan., 15/22 - 23.30 Umor 1. stopnje, nad., 16/18 - 0.20 Noč z Dickom, nan. KANAL A
8.30 Uboga Maria, pon. - 9.3(1 Rosalinda, pon. .................ti,	film
-10.15 Kradljivčki, film -12.00 Atlantis -13.30 MacGyver, pon. -14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Oprah show -16.30 Uboga Maria, nad. -17.00 Rosalinda, nad. -17.45 Luz Maria, nad. -18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 Pa me ustreli!, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Simpatije, film - 22.00 Dolores Claiborne, film - 0.20 MacGyver, nan.
POP TV
6.00 Jutranji program - 9.30 Divji angel, nad. -10.30 Za tvojo ljubezen, nad. -11.25 Moč ljubezni, nad. -12.20 Pop’n’roll, pon. -13.50 Umor, nan. -14.45 Pasji policist, nan. -15.15 Smeh v hiši, nan. -16.15 Divji angel, nad. -17.15 Za tvojo ljubezen, nad. -18.15 Moč ljubezni, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Umori FBI, film - 21.45 Odpadnik, nan. - 22.45 Dosjeji X, nan, - 23.45 Popolni spomin, nan.
CAJBA TV
8.00 Thrzan, nan. - 9.00 Harry in Hendersonovi, nan. -10.00 Skrivnostni svet Alex Mack, nan. -
11.00 Parker Lewis, nan. -12.00 Otroci ne lažejo -12.30 Obale Malibuja, nan. -13.30 Mo je življenje, nan. -14.00 Višave, nad. -15.00 Živa-ma-gazin -16.00 Košarkarji, nan. -16.30 Ameriška gimnazija, nan. -17.00 Nove dogodivščine Robina Hooda, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Živa-novicc -19.15 Paralelni svet - 20.10 Fotomodeli, nad. - 22.00 Ziva-magazin - 23.00 Boljše življenje - 23.50 Na sever!, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Videotop -17.50 Kulturni pregled -18.20 Kmetijski nasveti - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Glasbena oddaja -
21.00 Novice - 21.15 Motosport - 21.45 Adrenalin
HTV 1
8.00 Dobro jutro -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila - 12.35 Umazane laži (nad.) -13.20 Uenutek za... -13.50 Serija -14.45 Film -16.30 Dok. oddaja -17.00 Hrvaška danes -17.45
Moj dom -18.20 Kolo sreče -18.55 Risanka -
19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Po lepi naši
- 21.25 Silverado (film) - 23.40 Poročila - 0.00 Iz temeljev HTV; Drama
HTV2
9.20 Kraljestvo divjine -10.35 Veliki slonji pobeg (film) -12.05 Ponovitve -14.55 Lassie (serija) -15.55 Poročila za gluhe in naglušne -16.00 Rim
in Bizanc (dok. oddaja) -16.55 Televizija o
televiziji -17.25 Hugo -17.50 Zdravnik v hiši
>z.i ■'	  "
19.05 Zupanijska panorama -19.30 Dnevnik -20.10 Kviz - 20.30 Od Zemlje do Lune (serija) - 21.25 Magie (serija) - 21.55 Opazovalnica -22.25 Hladna vojna - 23.25 Knjiga snemanja -0.25 Pravi čas -1.55 Vodič dobrega seksa
SOBOTA, 26.11.
HTV 1
in /iTv sP°.recl' 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -0.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -
12.00 Poročila -12.35 Umazane laži (serija) -
13.20 Tenutek za... -13.55 Serija -14.45 Zimski ljudje (film) -16.30 Alpe-Donava-Jadran -
17.00 Hrvaška danes -18.20 Kolo sreče -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Odprto - 21.20 Kviz - 21.55 Evropske vzporednice - 22.45 Pol ure kulture - 23.20 Poročila - 23.40 Tvoje življenje je na kocki (film) -1.15 Poročila -1.20 Vrnitev dr. Phibesa (film)
HTV 2
9.10 Kraljestvo divjine -10.05 Projekt X (film) • 11.55 Ponovitve -15.55 Poročila za gluhe in naglušne - i6.00 Znanstveni album -17.30 Hugo, tv igrica -17.55 Deček odkriva svet -
18.20 Hrvaška v ogledalu -19.05 Zupanijska ‘Morama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 (viz- 20.30 Seinfeld (serija) - 21.00 Urgenca (serija) - 21.50 Opazovalnica - 22.25 Sreča prihaja ob devetih (film) - 0.00 Prevarali so smrt
(dok. serija) - 0.50 Umazane laži (serija) -1.35 Serija - 2.20 Portreti - 3.20 Vojkovodjev dnevnik
SLOVENIJA 1
7.05 - 2.15 Teletekst
8.00 Tedenski izbor Risanka
8.20 Zgodbe iz školjke 8.50 Radovedni Tiček 9.05 Male sive celice 9.55 Bojevnikov duh, film 11.35 Lassie, nan.
12.00 Tednik
13.00 Poročila
13.25 Turistična oddaja 13.45 TV Poper
14.15 Petka
15.35 Issota, italij. film
17.00 Mozartova druščina, 8/26
17.25 Čari začimb
18.00 Obzornik
18.10 Na vrtu
18.35 Ozare
18.40 Spet na poti s Simonom Dringom, serija, 3/8
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip
20.15 Resje!
21.50 Skrivnosti, dok. serija, 2/8
22.30 Poročila, šport
23.05 Nenavadna druščina, nan., 8/13
23.35 Hrošči, nan., 4/20 0.25 Am. film
11.20 Slovenski magazin 11.50 Spomini na prvo ljubezen, drama [3.00 Poročila 3.15 Vremenska panorama 13.50 Tčdcnski izbor
POP TV
7.00 Risanke - 9.30 Pri Addamsovih, nan. -10.00 Kalifornijske sanje, nan. -10.30 Mlajši bratec, nan. -11.00 Navihanka, nan. -11.30 Knjiga o džungli, nan. -12.00 Mlada čarovnica, nan. -12.20 Modna popotovanja -12.50 Čuden par, film -14.40 Poroka, nad. -15.30 Mala Daniela, nad. -16.30 Pop’n’roll -17.30 Herkul -18.20 Xena, nan. -19.15 24 ur- 20.00 Umri pokončno, brez oklevanja, film - 21.10 Harem, fr. film - 0.00 Erotične fantazije
CAJBA TV
8.00 Thrzanove pustolovščine, nan. - 9.00 Har-iy in Hendersonovi, nan. -10.00 Skrivnostni svet Alex Mack -11.00 Parker Levvis, nan. -12.00 Otroci ne lažejo, nan. -12.30 Alisea in sanjski princ, nad. -13.30 Mo je življenje, nan,-14.00 Ognjena zvezda, film -16.00 Bele noči, film -
18.00 Izganjalka vampirjev, film -19.00 Gola ‘ ‘1 Sar "
resnica, nan. -19.30 Samski stan, nan. - 20.00 privid zločina, nad. - 21.00 Twin Peaks, nad. -22.00 Dokaz ljubezni, film - 0.00 Naravnost fantastično, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Glasbena oddaja -17.55 Kako biti zdrav in zmagovati -18.20 Motosport -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz združenja - 21j00 Novice - 22.15 Videotop
HTV 1
7.15 Tv spored - 7.30 Poročila - 8.00 Film - 9.50 Otroška parada -12.00 Poročila -12.35 Hruške in jabolke -13.10 Kmetijski nasveti -14.55 Film
16.50 Beverly Hills (serija) -18.10 Melrose Plače (serija) - 18.55 Risana serija - 19.30
Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Film po izbiri gosta - 23.40 Poročila; Koncert; Iz temeljev HTV; Silverado (film); Zabavni program
HTV 2
8.05 Panorama -10.45 Iz temeljev HTV -12.20 Nedeljska premiera -14.05 Zvezdne steze (serija) -15.35 Hladna vojna (serija) -16.30 Črno-belo v barvi -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Ni-kita - 20.55 Frasier (serija) - 21.20 \htikan v 20.
stoletju - 22.20 Opazovalnica - 22.50 Pravica za  3.35 S ....................................
vse (serija) - 23.35 Svet zabave - 0.05 Logarjeva hiša (serija); Bcvcrly Hills; Melrose Plače; Film
NEDELJA, 27.11.
SLOVENIJA 1
7.05 - 0.30 Tčletekst
8.00 Živžav Risanke
9.20 Dobri duh iz Avstralije, nad. 9.50 Ozare 9.55 Pihalni orkester 10.25 List in cvet
11.00 Nenavadna popotovanja
11.30 Obzorje duha
12.00 Ljudje in zemlja
13.00 Poročila
13.40 4x4
14.10 Čari začimb
14.40 Resje!
16.05 Prvi in drugi
16.30 Po domače
18.00 Obzornik
18.10 Alpe-Donava-Jadran
18.40 Zgodovinski parki in vrtovi
19.10 Žrebanje lota 19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.00 Zoom
21.35 Družinske vezi
22.30 Poročila, šport 22,50 Opera SLOVENIJA 2
8.50 Videoring - 9.15 Nikoli v dvoje brez tebe, nad. - 9.40 Nevarni zaliv, nan. -10.30 Popolna
tujca, nan. -10.55 Biatlon 13.30 Policija -14.15 Atletika -16.15 Rokomet -18.10 Slalom (m) -19.30 Videoring - 20.05 David Frost v hladni “	onda	imajo vsi
Iport v nedeljo
vojni, dok. oddaja - 21.00 Raymonda imajo vsi radi, nan.-21.30 Uend-22.00 Šp
- 23.00 La Machine, fr. film
KANAL A
8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, pon. -10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Dušni pastir, nan. -11.00 Dvojčka Edison, nan,-11.30 Vrater, nan.-12.00 Skrita kamera -12.30 Fashion TV nan. -13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Prvi ponedeljek v oktobru, film -15.50 Klik: Atlantis; Miza za pet; Polnočna poročila -19.00 Nemogoče - 20.00 Michael, film -21.50 Stilski izziv - 22.30 Ulica sanj, film
POP TV
7.00 Risanke - 9.00 Hroščki, nan. - 9.30 Pri Addamsovih, nan. -10.00 Kalifornijske sanje, nan. -10.30 Mlajši bratec, nan. -11.00 Navihanka,nan,-11.30 Herkul, nan. -12.30 Xena,nan. - 13.30 Bitka z boleznijo, film - 15.30 Mala
SLOVENIJA 2
8.30 Podelitev glasbenih nagrad za leto 1999 -10.00 Veleslalom (m) -10.55 Biatlon - 14.30 Košarka -15.00 Atletika - 17.45 Rokomet -
19.30 Videoring -19.55 Košarka - 21.30 Nič svetega, nan. - 22.20 San Remo 2000 -1.30 Svetnik, nan., 7/43
KANAL A
8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, nan. -
10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Dušni pastir, nan. -
11.00 Dvojčka Edison, nan. -11.30 \Vebster, nan. -12.00 Zmenkarije -12.30 Mladoporočenci, pon. -13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Maščevalni as, film -15.50 Adrenalina -16.40 Živali v stiski, nan. -
17.15 Boj za preživetje, film -18.15 Divji svet, '9.00 Veličastnih s
nan. -19.00 Veličastnih sedem, nan. - 20.00 Nevami dokazi, film - 21.40 Led, film - 23.20 Striptizete - 23.50 Atlantis
IN ČRNOMELJ
Daniela, nad. -16.30 Otroci ne lažejo, nad. -17.00 Sam z dojenčkom, nan. -17.30 Modna popotovanja -18.00 Pod srečno zvezdo -J9.15 24 ur - 20.00 Poslednji skavt, film - 21.50 Športna scena - 22.50 Park je moj, film
REŠITEV 6. KRIŽANKE
CAJBA TV
8.00 Tarzanove pustolovščine, nan. - 9.00 Har-ry in Hendersonovi, nan. -10.00 Skrivnostni svet Alex Mack -11.00 Parker Lcwis, nan. -12.00 Otroci ne lažejo, nan. -12.30 Alisea in sanjski princ, nad. -13.30 Samo midva, nan. -14.00 Divje na deželi, film -16.0(1 Ko bi le kdo vedel, film -18.00 Izganjalka vampirjev, film -19.00 Gola resnica, nan. -19.30 Samski stan, nan. -
20.00 privid zločina, nad. - 21.00 Twin Peaks, nad. - 22.00 Visoke pete, film - 0.00 Naravnost fantastično, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Glasbena oddaja -
18.00 Rezerviran čas -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.1X1 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.30 Smo dobri gospodarji? - 20.45 Nas poznate? -
21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote -21.30 Kmetijski razgledi
CAJBA TV
8.00"Brzan, nan. - 9.00 Harry in Hendersonovi, nan. -10.00 Skrivnostni svet Alex Mack, nan. -11.00 Parker Levvis, nan. -12.00 Otroci ne lažejo -12.30 Obale Malibuja, nan. -13.30 Samo midva, nan. -14.00 Višave, nad. -15.00 Živa-magazin -16.00 Košarkarji, nan. -16.30 Ameriška gimnazija, nan. ■ 17.00 Hulkove avanture - nan. -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Živa-novice, -19.15 Paralelni svet
- 20.10 Pijanci, film - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Boljše življenje - 23.50 Na sever!, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Glasbena oddaja -18.25 Športni pregled -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Pokličite župana - 20.45 Nas poznate?
- 21.00 Novice - 21.20 Brez šminke
VAŠ K/y*AL
13.40 Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Brez šminke -18.25 Šport -18.30 Za uho in oko -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Bela svetloba, film - 21.00 Novice - 21.15 Pokličite župana, pon.
SREDA, 1.111.
SLOVENIJA 1
TOREK, 29.11.
SLOVENIJA 1
PONEDELJEK, 28.11.
SLOVENIJA 1
8.35 - 1.20 'Rletekst 9.25 Tčdenski izbor Risanke 9.55 Zenit 10.25 Dosežki 10.45 Na vrtu
11.10 Spet na poti s Simonom Dringom,
dok. serija, 3/8
11.35 Osmi dan
12.05 Utrip
12.20 Zrcalo tedna
12.30 Prvi in'drugi
13.00 Poročila
13.15 Bojevnikov duh, film
14.50 4x4
15.20 Polnočni klub
16.30 Dober dan, Koroška
17.00 Radovedni Thček
17.30 Dobri duh iz Avstralije, nan., 4/13
18.00 Obzornik
18.10 Recept za zdravo življenje
19.00 Risanka
8.10-1.00 Teletekst
9.00 Tedenski izbor Mostovi
9.40 Radovedni Taček 9.55 Dobri duh iz Avstralije 10.20 Dober večer 11.10 Znameniti umetniki 12.00 Klinika pod palmami
13.00 Poročila
14.00 Odstiranja
16.30 Babičina vaza
17.00 Sprehodi v naravo
17.15 Kako rada imam šolo, nan., 8/26
17.30 Moja žival in jaz, nan., 8/26
18.00 Obzornik
18.10 Besede
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Razkošje, nan., 1/18
21.00 Politični talk show
22.00 Odmevi, šport
22.50 Thranejev pristop, drama
8.40 - 1.20 Teletekst
9.30 Tedenski izbor Risanka
10.00 Kako rada imam šolo, nan., 8/26
10.15 Moja žival in jaz, nan., 8/26 10.25 Risanke
10.50 Mozartova druščina
11.15 Besede
12.05 Razkošje, nad., 1/18
13.00 Poročila
13.50 Babičina vaza 14.20 Obzorje duha
14.50 Ljudje in zemlja
15.40 Politični talk show
16.30 Mostovi
17.00 Pod klobukom
18.00 Obzornik
18.10 Mrdnik v svet narave, serija, 5/10
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Sedmi pečat, film 21.35 Portret Jožeta Dularja
22.00 Odmevi, kultura, šport
23.00 Aliča, kult. magazin
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama -10.00 Veter v hrbet, kan. nad,-10.40 Dok. oddaja-11.40 Wooyzhech, film -13.10 Videoring -15.55 Tajni agent, film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Strela z jasnega -19.0(1 Sorodne duše, nan. -19.30 Videoring - 20.05 Nogomet - 0.00 Cadfael, nan;, 3/3
19.1(1 Žrebanje 3x3 plus 6   tik,
19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Klinika pod palmami, nan. 12/24
21.00 Odstiranja
22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Pogovor odstiranja SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama -10.00 Brarmvell, nan., 4/10 -10.50 San Remo, festival -12.50 Hladna vojna, serija -15.40 Hend -16.10 Policija -16.40
Umetnost dirigiranja -17.30 Po Sloveniji -18.05 ...............................................Vid	’
Snežna reka, nan. -19.00 Lingo -19.30 Videorinj - 20.05 Štafeta mladosti - 21.00 Studio City - 23." Brane Rončel izza odra - 0.25 Stroj, fr. film KANAL A
8.30 Uboga Maria, nad. - 9.30 Rosalinda, pon. -
SLOVENIJA 2
10.00 Tedenski izbor: Snežna reka, nan.; 10.40 Videoring; 11.15 Isotta, film; 12.45 Euronevvs -14.10 Risanka -14.35 Štafeta mladosti -15.30 Studio City -17.30 Po Sloveniji -18.05 Vfeter v hrbet, kan. nad., 20/26 - 19.00 Ljubezen in zakon, am. nan. -19.30 Videoring - 20.05 Dok. oddaja - 21.00 Wooyzech, film - 22.20 Svet poroča - 23.00 Pesem solidarnosti KANAL A
8.30 Uboga Maria, nan. - 9.30 Rosalinda, nad. -10.15 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Atlantis -13.30 MacGyver, pon. -14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Oprah show -16.30 Uboga Maria, nad. -17.00 Rosalinda, nad. -17.45 Luz Maria, nad. -18.30 fant zre v svet, nan. -19.00 Pa me ustreli!, nan. -
19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Adrenalina -
21.00 Tanka linija smrti, film - 23.00 French in Saunders, nan. - 23.40 MacGyver, nan.
KANAL A
8.30 Uboga Maria, pon. - 9.30 Rosalinda, nad. -10.15 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -
12.00 Dannvjevc zvezde -13.30 MacGyver, pon. -14.30 Družinske vezi, nan. - 15.1X1 Ne mi težit, nan. -15.30 Oprah show -16.30 Uboga Maria, nad. -17.00 Rosalinda, nad. -17.45 Luz Maria, nad. -18.30 Fant zre v svet -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Življenjska priložnost za 10 milijonov dolarjev, kviz -
21.00 Providence - 22.00 Roka pravice, nan. -
23.00 French in Saunders, nan. - 23.30 Mac-Gyver, nan. - 0.20 DannyjeVe zvezde
POP TV
6.00 Jutranji program - 9.30 Divji angel, nad. -10.30 Ui ženske, nad. -11.25 za tvojo ljubezen.
POP TV
10.15 Luz Maria, film -11.00 Oprah show -12.00 icuyv
Dannyjeve zvezde -13.30 MacGyvcr, nan. -14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit -15.30 Oprah show -16.30 Uboga Maria, nad. -17.00 Rosalinda, nad. -17.45 Luz Maria, nad. -18.30 Stilski izziv -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Princ z Bel Aira - 20.00 Nemogoče, film - 22.20 Zvezdna vrata, nad. - 23.50 French in Saunders, nan. -23.30 MacGyver, nan. -1.00 Dannyjeve zvezde
6.00 Jutranji program - 9.30 Divji angel, nad. -10.30 Za tvojo ljubezen, nad. -11.25 Moč ljubezni, nad. - 13.50 Umor, nan. -14.45 Pasji j
nad. -12.20 Pod srečno zvezdo, nan. -13.50 Umor, nan. -14.45 Pasji policist, nan. -15.15 Smeh v hiši, nan. -16.15 Divji angel, nad. -17.15 Tri ženske, nad. -18.15 Za tvojo ljubezen, nad.
- 19.15 24 ur - 20.00 Dvojna nevarnost, film -rci pri J Naj'
- 0.30 Cybi!l, nan.
21.40 Udarci pravice, nan. - 22.30 Dragi John, nan. - 23.00 Na jug!, nan. - 0.00 M.A.S.H., nan.
cist, nan. -15.15 Smeh v hiši, nan. -16.15 Divji angel, nad. -17.15 Tri ženske, nad. -18.15 Za tvojo ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Študentov padec, film - 21.40 Utgenca, nan. - 22.30 Dragi John, nan. - 23.00 Na jug!, nan. - 0.00 M.A.S.H., nan. - 0.30 Cybill, nan.
POP TV
6.00 Jutranji program - 9.30 Divji angel, nad. -
10.30 Za tvojo ljubezen, nad. -11.25 Moč Ijubcz-2.20 Sp
ni, nad. -12.20 Športna scena -13.50 Umor, nan. -14.45 Pasji policist, nan. -15.15 Smeh v hiši, nan.
-16.15 Divji angel, nad. -17.15 Za tvojo ljubezen, nad. -18.15 Moč ljubezni, nad. - 19.15 24 ur -
20.00 Moč ljubezni, nad. - 21.40 Ladja zaljubljenih, nan. - 22.30 Dragi John, nan. - 23.00 Na jugi, nan. - 0.00 M.A.S.H., nan. - 0.30 Cybill, nan.
CAJBA TV
8.00 Thrzan, nan. - 9.00 Harry in Hendersonovi, nan. -10.00 Skrivnostni svet Alcx Mack, nan. -
11.00 Parker Lewis, nan. -12.00 Otroci ne lažejo -12.30 Obale Malibuja, nan. -13.30 Samo midva, nan. -14.00 Višave, nad. -15.00 Živa-magazin -16.00 Košarkarji, nan. -16.30 Ameriška gimnazija, nan. -17.00 Nove dogodivščine Robina Hooda, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan. -
19.00 Živa-novice -19.15 Paralelni svet - 20.10 Višinske sage, film - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Boljše življenje - 23.50 Na sever!, nan.
CAJBA TV
8.00 Tarzan, nan. - 9.00 Harry in Hendersonovi, nan. -10.00 Skrivnostni svet Alex Mack, nan. -
11.00 Parker Levris, nan. -12.00 Otroci ne lažejo -12.30 Obale Malibuja, nan. -13.30 Samo midva, nan. -14.00 Višave, nad. -15.00 Živa-magazin -16.00 Košarkarji, nan. -16.30 Ameriška gimnazija, nan. -17.00 Nove dogodivščine Robina Hooda, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan. -
19.00 Živa-novice -19.15 Paralelni svet - 20.10 Zamera, film - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Boljše življenje - 23.50 Na sever!, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Bela svetloba, film -18.25 Smo dobri gospodarji? -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Drugačne zvezde - 20.30 Rezerviran čas - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Motosport
NAGRADE V NOVO MESTO
Žreb je izmed reševalcev 6. nagradne križanke izbral Martina Tomažina in Jožeta Mesarka iz Novega mesta ter Marjeto Rogina iz Črnomlja. Tbmažinu je pripadla denarna nagrada, Mesarko in Roginova pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 6. marca na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212,8001 Novo mesto, s pripisom "križanka 8”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo Dolenjskega lista v Novem mestu.
Pravilna rešitev 6. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: SVOBODA, PARAZIT, ARETINO, PREŠEREN, RANER, KAKAV, K1KLA, ONAGER, JOAN, BIL, CELESTA, ILIR, KACIN, LINEKER, LIM, ANAMITI, OKO.
NAGRADNA KRIŽANKA 8
PO|
AVTOR:
JOŽE
UDIR
ZNANA
LONDONSKA
GALERIJA
ŠPORTNA
PANOGA
DRŽAVA NA JV ZDA
HRV. UMET. ZGODOVINAR (LJUBO, 1886-1971)
BANKOVEC ZA 100 DENARNIH ENOT
PREGLED-
NICA
OTROŠKE
OČI
ČEŠKI
KRALJ
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
IZVLEČEK IZ RŽENIH ROŽIČKOV
TKIVO PRI ~*RAŠIČU
VRSTA.
—i£a
GOSTI!
ODISEJEV
OČE
KEM. SIMBOL ZA BARIJ
ZAJEDALEC S PRISESKI ZA
PRITRJANJE
OSNOVA
ORGANSKIH
BARVIL
STARA DRŽAVA OB PERZIJSKEM ZALIVU
KRAJ NA HRVAŠKEM MED KNINOM IN SINJEM
VELEBLA-
GOVNICA
VIŠAVJE NA JUGOVZHODU ETIOPIJE
TUR. LUKA OB ČRNEM MORJU
LUKSEMBUR.
VOJVODA
BRITANSKI GRAFIK IN RISAR (MUIRHEAD, 1876-1953)
VULKAN NA FILIPINSKEM OTOKU Ml N D AN AO
TRSKA
IME GLASBENIKA SOSSA
ETIOPSKI
KNEZ
PRIPRAVA
ZA
OTIRANJE
KEM. SIMBOL ZA CEZIJ
HIMALAJSKA DIVJA KOZA
OKRAJŠAVA
ZA
DINAR
KLEŠČICE,
PRIJEMALKA
ŽENSKO
IME
ZNANI ŽE UMRLI GR. PODJETNIK (ARISTOTEL)
Darovalci organov imajo svoje društvo
Želite kartico darovalca?
LJUBLJANA - V Sloveniji že dobri dve leti deluje humanitarno društvo darovalcev organov Za življenje. Denar za osnovno dejavnost si je pridobilo s sponzorstvi, zato se vsem podpornikom zahvaljuje, prav tako tudi medi-
jem, ki o dejavnosti in o možnosti pridobitve kartice darovalca organov poročajo. Glavni cilj društva je namreč pridobiti čimveč ljudi, ki so pripravljeni pomagati sočloveku in mu rešiti življenje. Društvo je do danes po vsej Sloveniji pridobilo že preko 1000 darovalcev organov.
Darovalec lahko postane vsak. Bodoči darovalci dobijo posebno kartico, ki jo izpolnijo in nosijo med osebnimi dokumenti, ter obvestijo svojce o tem, da so se odločili pristopiti k tej humanitarni
V SPOMIN
Vse se je spremenilo čez noč, nikdar več ne bo tako kot nekoč.
24. februarja 2000 mineva leto žalosti in bolečine, kar nas je zapustil naš dragi
MILAN
MALNARIČ
Naš dom je prazen in tih brez tebe, so trenutki, ko človek ostane brez besed, ko človeški razum odpove ob veličini načrta, ki ga ima Bog z nami. Zahvaljujemo se vsem, ki nam nesebično pomagate, postojite ob njegovem zadnjem domu, mu prižigate sveče in zanj molite.
Vsi njegovi
akciji. Tako bodo sorodnikom prihranili mučno odločitev v najbolj neprimernih trenutkih. Do seznama darovalcev ima dostop samo vodstvo društva in ga ne daje naokrog, čeprav bi ga zdravstvene organizacije rade dobile iz čisto profesionalnih razlogov.
Razmislite o tem, ali ste po svoji smrti pripravljeni pomagati sočloveku in mu rešiti življenje! Če se odločite za to humanitarno akcijo, sporočite to na naslov: Društvo darovalcev organov, Župančičeva 14, Ljubljana, ali na
Naravni rezervat Kadice
tel. 040-214-789 oz. 041-549-730.
Takoj po sporočilu boste prejeli kartico darovalca organov.
ALENKA KLOPČ1Č-AMETI, predsednica društva “Za življenje”
• Zvok poljuba ni tako silovit kot topovski, toda njegov odmev traja precej dlje. OLIVER WENDELL HOLME
ZAHVALA
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od tvojega življenja.
V 70. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, tašča, sestra in teta
MARIJA ŠPAN
roj. Mirt
Ob boleči izgubi naše drage žene in mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem ter kolektivom SŽ Zidani most, Inplet ter Stilles Sevnica za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše ter denarno pomoč. Iskrena hvala tudi g. kaplanu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
Obnovili bodo pot in uredili okolico
SODRAŽICA - Naravni rezervat Kadice so zagotovo ena izmed treh večjih posebnosti občine Sodražica. Tlidi prejšnja občina Ribnica si je prizadevala, da bi z namenskim denarjem obnovila pot in uredila okolico rezervata, katerega je lani obiskalo veliko ljudi, tudi s Hrvaškega.
Pod Kadicami je izvir reke Bistrice, z regionalne ceste Sodraži-
ca-Nova vas pa bodejo v oči mogoč ne stene v obliki čebra, okolicajc bogata z živalskim in rastlinskim svetom.
Občina Sodražica je začela z obnovo poti, dolge 600 metrov, ki od glavne ceste pelje proti Kadicam- j Ob koncu bodo uredili manjše parkirišče in tako zagotovili vef reda pri obiskih. Poleti bosta Turistično društvo Sodražica, ki ga vod1 župan Andrej Pogorelc, in občina Sodražica skupaj z Vitro iz Cerknice v okolici Kadic pripravila prostovoljni delovni tabor.
M. G.
ZAHVALA
Ne jokajte ob mojem grobu, tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
V 53. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga
FANI ALOJZIJA ERJAVEC
iz Gor. Suhadola 18
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in prijateljem za pomoč v težkih trenutkih, izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter darovane sv. maše. Še posebej se zahvaljujemo osebju Splošne bolnišnice Novo mesto za oskrbo .ter g. župniku, pogrebni službi Oklešen, pevskemu zboru iz Šmihela in Franciju Srebrnjaku za izrečene besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: mož Jože, sinovi Silvo, Andrej in Zvone z Mileno, vnukinja Nina in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše.
Brez pomena zanje so razdalje,
krajiniaS- (M. Kačič)
V 70. letu starosti se je poslovila naša draga mama
CVETA
BERKOPEC
roj. Novak
iz Vavte vasi
Vsem, ki ste ji v času njene bolezni nesebično pomagali, se iskreno zahvaljujemo. Hvala tudi vsem, ki ste se z dobro mislijo, besedo ali dejanjem, molitvijo in pesmijo poslovili od nje, z nami delili žalost in nam lajšali bolečino.
Žalujoči: mož Franc, sinovi z družinami in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta
MARTINA
OKORN
roj. Slobodnik
iz Metlike
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče. Še posebej se zahvaljujemo sosedi za iskrene besede slovesa, g. župniku za lepo opravljen obred, pevskemu zboru in pogrebni službi za organizacijo pogreba. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Hvala za Tvojo brezmejno ljubezen, hvala za tople dlani.
V 93. letu nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica
FRANCKA GOREČ
roj. Gabrijel
Ob boleči izgubi drage mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala njenemu osebnemu zdravniku dr. Mlačku ter osebju Zdravstvenega doma Tbebnje. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem in pogrebni službi Novak. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči
i: vsi njeni
ZAHVALA
Ljubezen, delo in trpljenje, mama, tvoje je bilo življenje.
V 70. letu nas je nenadoma zapustila
MARIJA
FUŽINA
z Uršnih sel
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem za pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Še posebej se zahvaljujemo za poslovilne besede Mojci Zupančič.
Žalujoči: mož Franci in hčerka Zdenka z družino
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš
JOŽE FRELIH ml.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se od njega poslovili, ga spremili na zadnji poti, mu izrekli besede slovesa, zapeli v slovo, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam stali ob strani in izrazili sožalje. Pokojnega bomo ohranili v lepem spominu!
Vsi njegovi
ZAHVALA
Življenje tone v noč, še žarek upanja si išče pot, ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina.
Ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
V 67. letu starosti je prenehalo biti plemenito srce našemu dragemu možu, atiju, staremu atu, bratu, tastu in svaku
RUDIJU RESMANU
z Otavnika 2, TVžišče
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih lajšali bolečino, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala Kirurškemu oddelku SB Novo mesto, pogrebnemu zavodu Novak za vse njihove storitve, g. Marjanu Jamšku za poslovilni govor, zastavonošam, pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Na Tvojem grobu svečka zdaj gori, v prsih naših pa boli.
Nič več ni tvojega pogleda ne nasmeha, le praznina nam ostaja v srcih.
V 22. letu starosti nas je zapustil naš ljubljeni sin in brat
ALEŠ MAJCEN
Mestne njive 6, Novo mesto
Ob boleči izgubi nam nadvse dragega Aleša se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, sv. maše ter za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala osebju Nevrološkega oddelka Novo mesto, dr. Šuštaršičevi za lajšanje bolečin, Splošni bolnišnici Novo mesto ter Slovenskim železnicam SV Novo mesto za denarno pomoč, sostanovalcem, g. kaplanu Sandiju za opravljen obred, pevcem za lepo odpete pesmi, ge. Justi Flajsovi za ganljive besede pri odprtem grobu, g. Brcarju za zaigrano Tišino ter pogrebni službi Novak. Vsem, ki ste pokojnega poznali in imeli radi, še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mami Sonja, ati Franci, brat Bojan, i\jegova Alenka ter ostalo sorodstvo
trgovsko podjetje zrno Gmajna 6, 8274 Raka
zaposli:
' dva šoferja za vožnjo s polpriklopnikom in hiabom • trgovca za potrebe maloprodajne trgovine s kmetijskim in gradbenim materialom (lahko tudi pripravnik)
Pisne ponudbe pošljite na naslov: ZRNO, d.o.o. Gmajna 6,8274 Raka Telefon 0608/757-080
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je zapustila naša draga
ANGELA ŽUNIČ
roj. Plesec
z Lokev 20
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala govornici sosedi Danici, osebju Doma starejših občanov Metlika in Internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto. Enako tudi pogrebni službi Malerič, pevkam in g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala za zaigrano Tišino.
Vsi njeni
ZAHVALA
Nepričakovano nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in stric
JOŽE POTOČAR
1921 - 2000
Zahvaljujemo se LD Orehovica, GD Stara vas - Loka, g. kaplanu, pevcem, organizaciji Zveze borcev, Pošti Novo mesto, pogrebnemu zavodu Oklešen ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali.
Vsi, ki smo ga imeli radi Stara vas, 21.2.2000
ZAHVALA
Izginjajo sledovi, čas nezadržno prši, sušijo se solze, v prsih pa še boli.
Masi se zaveš, kmalu poljubljal boš-kupček prsti!
(Jože Sevljak)
Dopolnilo se je življenje
ANICI KOLENC
(1922 - 2000)
Rumanja vas 11, Straža
Ob odhodu drage mame, žene, stare mame, tašče in sestre Se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sodelavcem, ki ste pretreseni sočustvovali z nami in pokojno . Pospremili do zadnjega doma. Hvala za podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Prav posebno se zahvaljujemo Domu starejših občanov Novo mesto in vsem, ki ste jo obiskovali v domu. Zahvala velja g. župniku Gregorju za lepo opravljen °bred, pevcem iz Šmihela, ge. Mari za poslovilne besede ter Pogrebni službi Oklešen.
Vsi njeni
POPRAVEK
Na izrecno željo svojcev pokojnega Antona Umka sporočamo, da bi se zahvala pri imenu morala glasiti: “Ob boleči izgubi dragega ANTONA UMEKA, Zg. Mladetiče 7.”
ZAHVALA
Pomlad ho na najin vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.
Ob boleči izgubi dragega
IVANA JAMNIKA
iz Gorepjih Laknic 16 pri Mokronogu
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, vaščanom in dobrim sosedom za vso pomoč, darovano cvetje, za sv. maše, sveče, izraze sožalja in vsem, ki ste pokojnega pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Vsem in vsakemu posebej hvala!
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 70. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi brat in stric
ŠTEFAN KOCJAN
Potov vrh 28
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli polepšali njegovo življenje, ga obiskovali v domu starejših občanov v Novem mestu. Hvala osebju Doma starejših občanov za požrtvovalnost in skrb, sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter za številno spremstvo k večnemu počitku. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, svak in stric
ANTON PLANINC
iz Svibnika 21, Črnomelj
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom Aniti, Karmen, Majdi in Mimici, ostalim vaščanom, znancem in-prijateljem za izraženo sožalje, podarjeno cvetje, sveče in vsem, ki ste našega očeta pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se zasebni ambulanti dr. Paunove, Pljučnemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto za lajšanje bolezni in nego, kolektivu in oskrbovancem Doma počitka Metlika, kolektivu Danfoss Compressors za izrečeno sožalje, sosedu Jožetu Weissu za besede slovesa, pevcem, g. župniku za lepo opravljen obred, trobentaču za odigrano Tišino in pogrebni službi Malerič. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Ana, hčerki Cvetka in Minka z družinama ter ostali sorodniki
ZAHVALA
V 68. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi
ALOJZ BUKOVEC
Vel. Podljubcn 10
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in dobrim sosedom, vaščanom z Vel. Podljubna ter Uršnih sel, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih, nam izrazili sožalje, pokojniku darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala Labodu, » zdravnikom Kirurgije in sestram Visceralnega oddelka ter intenzivne nege, ge. Zupančičevi za poslovilni govor ob odprtem grobu, kaplanu za opravljen obred in pogrebni službi Oklešen. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Vse do zadnjega si se boril, da bi boj z boleznijo dobil, a na koncu pošle so ti moči in za vedno zaprl si oči.
V 66. letu starosti nas je zapustil naš dragi sin, mož, oče, stari oče, tast, brat in stric
ALOJZ HOČEVAR
iz Doiepjih Dol 20 pri Škocjanu
Zahvaljujemo se sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, pokojnemu darovali cvetje, sveče in sv. maše ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala sodelavcem Krke, skl. Končnih izdelkov, sodelavkam KZ Krka iz Škocjana, vsem gasilcem za organizacijo in udeležbo na pogrebu, govornici gdč. Anici, pogrebni službi Blatnik, pevcem in g. kaplanu za lepo opravljen obred. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je zapustila naša draga teta
JOŽEFA BOŽIČ
roj. Brkopec
iz Koroške vasi 31
Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami in pokojnico spremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Umrla je naša draga sestra, teta in svakinja
MILKA ŠIŠKO
s Kržišč 7
Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, darovali za sv. maše, cvetje in sveče ter se z lepo mislijo od nje poslovili, prisrčna hvala. Lepa hvala tudi g. župniku za pogrebni obred in pevcem za zapete pesmi.
Vsi njeni
M
ZAHVALA
Mar res odšel je tja, v neznano? Kako je mogel, ko smo mi še tu?
Nositi moramo vsak svojo rano, molče, da mu ne zmotimo miru.
S.M.
Le solza in duša vesta,kako boli, ko te več ni. V 68. letu starosti nas je • nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric
ALOJZIJ STANIŠA
iz Konca 13, Novo mesto
pragu pomladi se je prehitro poslovil in za seboj pustil praznino v širokem krogu domačih in tistih, ki So ga poznali in imeli radi. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste °am v težkih trenutkih stali ob strani, pokojniku darovali sv. maše, cvetje, sveče in našega očeta pospremili ^ Preranemu grobu. Iskrena hvala vsem, ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje, g. župniku za opravljen °bred, LD Padež, govornikom, pevcem in pogrebni službi za organizacijo pogreba.Vsem in vsakemu Posebej, ki ste se poklonili njegovemu spominu in mu izkazali spoštovanje, še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Pomlad bo na tvoja polja in travnike prišla in bo čakala, čakala, da prideš ti, a tebe od nikoder ni.
V 96. letu starosti nas je zapustil naš oče, dedek, pradedek, tast, brat in stric
IVAN JAKŠA
po domače Janko Krakar
s Sel pri Vrčicah 1
Ob boleči izgubi dragega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrazih sožalje, pokojnemu darovali sveče, cvetje in ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Še posebej se zahvaljujemo strežnemu osebju Kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto in osebju Doma starejših občanov Črnomelj, Ivanu Križanu za besede slovesa, pevkam z Otovca za ganljivo petje, pogrebni službi Kukar in g. župniku za obred. Vsem še enkrat iskrena hvala^
Žalujoči: vsi njegovi
7 /A RM1 n [Ml /i\	tedenski KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -
U\J D m lr^ POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
tedenski
Četrtek, 24. februarja - Matija Petek, 25. februarja - Sergej Sobota, 26. februarja - Andrej Nedelja, 27. februarja - Gabrijel Ponedeljek, 28. februatja • Koman Tbrek, 29. februarja - Črtomir Sreda, 1. marca - Albin
LUNINE MENE
27.	februarja ob 4.57 - zadnji krajec
kino
BREŽICE: Od 24. do 27.2. (ob 17.30 in 20. uri) ter 28. in 29.2. (ob 20. uri) ljubezenska drama Nemirna srca. 1.3. (ob 18. in 20. uri) komedija Oropaj policijsko postajo!
ČRNOMELJ: 25.2. (ob 21.30) komedija Oropaj policijsko postajo! 26. in 27.2.
(ob 17.30 in 20. uri) akcijski film Vse in še
svet.
DOBREPOLJE: 25.2. (ob 19.30) drama Apostol. 27.2. (ob 15. uri in 19.30) kriminalni film Šesti čut.
GROSUPLJE: 25.2. (ob 19. uri) kriminalni film Šesti čut.
IVANČNA GORICA: 24.2. (ob 19. uri) kriminalni film Šesti čut.
KOČEVJE: 26.2. (ob 18. uri) drama Apostol. 28.2. (ob 18. uri) kriminalni film Šesti čut.
KRŠKO: 25.2. (ob 20. uri) in 27.2. (ob 18. uri) komedija Tista druga sestra.
METLIKA: 25.2. (ob 18. in 20. uri) akcijski film Vse in še svet. 27.2. (ob 18. in 20. uri) komedija Oropaj policijsko postajo!
RIBNICA: 26.2. (ob 21. uri) kriminalni film Šesti čut.	»
TREBNJE: 25.2. (ob 20. uri) in 27.2. (ob 17. uri) kriminalni film Šesti čut.
VELIKE LAŠČE: 26.2. (ob 19. uri) kriminalni film Šesti čut.
Male oglase
sprejemamo tudi na telefonsko številko
068/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
Osmrtnice in zahvale
sprejemamo tudi po pošti in na faks številko
068/39 30 540
KMETIJSKI STROJI
CISTERNO CRE1NA, 3200-litrsko, staro 14 let, prodam. B (0609)628-947.	492
NAKLADALKO SIP 19 ugodno prodam. B (068)346-30-85 ali (041)414-117.	532
KUPIM
DOMAČE laneno platno kupim. B (068) 347-042 ali (042)412-523.	470
ODKUPUJEMO HLODOVINO bukve, hrasta, smreke in goli. Izvajamo tudi posek in spravilo lesa. PLačilo po dogovoru B (0609)651-707.	530
MOTORNA VOZILA
OPEL VECTRO 2.0 i, 5V, letnik 1993, registrirano do 7/2000 in ford escort CLX 1.6, letnik 10/91, sončna streha, CZ, 140.000 km, 5Y prodam. B (041)628-851.	425
R 4, letnik 1990, prodam. B (041)720-065. HYUNDA1 COUPE 2.0 FX TOP-K, letnik 1998, zelene kovinske barve, prvi lastnik, prodam. © (041)292-490.	478
GOLF D, lepo ohranjen, 127.000 km, registriran za celo leto, letnik 1987, prodam. B (041)217-449.	491
LADO KARAVAN 1500, letnik 1994, prevoženih 68.000 km, belo, prodam. B (068)323-430.	502
PUNTO, letnik 1998/99, registriran do 2/ 2001, nepoškodovan, CZ, ES, airbag, prodam. B (040)202-868 ali (068)80-210.	517
GOLF III, letnik 1992 prodam. B (041)427-583.	521
GOLF SXD, letnik 1987, registriran do 9/ 2000, dobro ohranjen, prodam. B (041)964-903.	535
LADO SAMARO 1300, letnik 1988, prodam. B (0608)63-115.	543
POHIŠTVO
MALO RABLJENO kuhinjo prodam za 55.000 SIT B (068)67-623.	469
GARDEROBNO OMARO za hodnik, mizo s kotom, pomivalno korito in sesalec prodam. B(068)26-955.	479
DOBRO OHRANJENO kompletno kuhinjsko opremo ugodno prodamo. B (068)21-675.	511
STEKLENO MIZO za jedilnico, 4 stole in 6 usnjenih foteljev s klubsko mizico ugodno prodam. B (068)376-090.	515
POSEST
V OKOLICI Krškega prodam stanovanjsko hišo s prizidkom za manjšo obrt, sadovnjakom in vrtom. B (0608)25-517.	467
ZIDANICO s 7.5 a zemljišča, nad Semičem, asfalt, elektrika, voda,prodam. V račun vzamem osebni avto. B (041)634-134.	499
TRAVNIK pod vasjo Most v izmeri 58 a ter 80 a gozda na Sv. vrhu pri Mokronogu prodam. B (068)40-135, zvečer.	503
NJIVO, 60 a, v bližini Šentlovrcnca prodam. B (068)48-482.	513
V METLIKI ali okolici kupim gradbeno parcelo ali stanovanjsko hišo. B (068)52-492.
STAREJŠO HIŠO, zidanico ali vikend v okolici Novega mesta kupim. B (068)324-315.
V GOLOBINJKU pri Mirni Peči prodam parcelo, 3480 m2, primerno za vikend in vinograd, lepa sončna lega. B (061)16-18-142. VIKEND - ZIDANICO pri Brusnicah prodam. B (031) 558-346.	539 NA RELACIJI Pijavice - Gabrijele prodam njivo, 19 a, in travnik, 9 a. B (0608)42-163.
PREKLICI
RADU KORAKU, ki jc stalno prijavljen na naslovu Slovenska vas, kjer pa dejansko ne prebiva, prepovedujem, da se ob sklepanju poslov in tudi sicer predstavlja za Ludvika Koraka, stanujočega v Slovenski vasi 18, ker mi s tem povzroča finančno Škodo in krši moj osebni ugled, sicer ga bom sodno preganjal.
PRODAM
KONJSKI GNOJ prodam. B (068)79-618.
I
m
Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 220 tolarjev; naročnina za 26 izvodov v I. polletju 5.460 tolarjev, za upokojence 4.914 tolarjev, za pravne osebe 10.920 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena 1 cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.900 tolarjev (v barvi 3.100 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.800 tolarjev (v barvi 6.200 tolarjev); za razpis 3.500 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV. Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.
Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto: 970-7100-440519. Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Telefoni: uprava 068139 30 500, v.d. odgovorne urednice 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in .19 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506.
Telefaks: (068) 39 30 540.
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjskulist Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DpLO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5.
ROLETE, žaluzije ter zavese izdelujemo in montiramo po ugodni ceni. B (068)44-662 ali (041)710-963.	269
LESEN OPAŽ, bruna, ladijski pod prodajamo. Možna dostava na dom. B (068)84-453 ali (041)422-133.	395
SEMENSKI KROMPIR za sajenje prodam. Dostava na dom. B (064)491-118.	468
SUH smrekov opaž, talni pod, bruna, les za ostrešje, deske, 25 mm, late, 3 x 5,4 x 5 in 5 x 8 prodam. Možnost dostave. B (041)763-653.	475
KRMO in puhalnik za seno ugodno prodam. B(0608)59-798.	477
STROJ za izdelavo strešne opeke, kletke za kunce in manjšo prikolico za traktor prodam. B(0608)81-43-201.	480
OPAŽ in ladijski pod, smrekov, z dostavo, prodam. B (063)451-082.	482
KOZOLEC zelo ugodno prodam. B (0608) 75-447.	486
GARAŽNA VRATA, 240 x 240, za 15.000 SIT in raztegljive stropne stopnice za 8.000 SIT prodam. B (068)52-123.	489
STROJ za montažo tovornih avtoplaščev, starejši, prodam. B (041)634-134.	500
5 M' SMREKOVIH PLOHOV, debeline 5 cm, prodam. B( 068)34-65-235.	518
VEČ VRST semenskega krompirja prodam. Dostava na dom in v soboto v Šentjernej. B (064)312-056.	523
ENONADSTROPNO PEČ za pice prodam. B(068)28-860.	538
PLINSKI BOJLER WR 350-1 Junkers Bosch, nov, še zapakiran, za 40.000 SIT rabljen mešalec za beton za 20.000 SIT in rabljen oljni gorilee Wcisshaupt, za 30.000 SIT prodam. B (041)860-134.	546
VEČJO KOLIČINO hlevskega gnoja prodam. B (068)75-553.	512
RAZNO
VAS ZANIMA USODA, potrebujete pogovor, nasvet? Pokličite! B (090)46-52, 156 SIT/min.	64
DELNICE VIZIJE, Krke in vseh ostalih skladov ter podjetij lahko prodate preko borznoposredniške hiše Medvešek Pušnik v Mercator centru, Novo mesto. Gotovina takoj! B (068)39-30-262.	278
GRADITELJI, POZOR! Izdelujemo strojne estrihe in strojne omete po konkurenčnih cenah! B (041)642-762.	353
MAŠKARADNE originalne kvalitetne kostume za otroke prodajamo od 2000 SIT dalje. Po želji pošljemo. Nudimo dodatke, pelerine za odrasle.B (061)1231-761 ali (0609)626-226.	354
MLAJŠO UPOKOJENKO za celodnevno pomoč pri babici v Stični iščemo. Nudimo stanovanje, hrano in denarni dodatek po dogovoru. B (061)778-409.	444
MATURITETNO PRIPRAVO za angleščino nudim dijakom srednjih šol. B (068)341-106, po 18. uri.	472
3 KM iz Trebnjega nudim vašemu malčku prijazno in skrbno varstvo z zdiavo prehrano v zasebni hiši z vrtom in igriščem. B (068)44-783.	•	481
PISARNIŠKE PROSTORE, 46.70 m2, na Mušičevi 15, Novo mesto, oddamo v najem. B (068)371 -220 ali (041 )612-368.	.	490
OBNOVA in zaščita starih salonitnih streh s premazom akrilatne smole. Azbestna vlakna zakrknejo in dajejo trdnost salonitu. Barvanje siva, opečnato - rdeča, garancija 10 let! B (041)727-243.	493
VSA SLIKOPLESKARSKA in pleskarska dela ter stenske in talne obloge vam uredimo po konkurenčnih cenah. Možnost obročnega odplačevanja. B (0608)71-186.	497
LOKAL, 22 m2, na Novem trgu v Novem mestu oddam. B (0609)628-208.	504
NOVI TRG, prodam ali oddam vpeljano trgovino, 50 m2, primerno za gostinski lokal. B(041)208-773.	514
USPEŠNO INŠTRUIRAM matematiko, fiz-iko in računalništvo na vašem domu. B (068)59-527 ali (041)544-510.	544
ANGLEŠČINO za srednjo in osnovno šolo inštruiram. B (068)377-760.	487
Prepisi vozil Gotovinska posojila 068/326-888 ali 041/546-159
ŽELITE POSTATI SAMOSTOJNI?
Postanite naš partner pri vzgoji južnoameriških činčil. Delo lahko opravljate kot redno ali dodatno dejavnost. Garantiramo odkup živali in ceno. Tel.: 062/692-250 068/52-806 (zvečer)
VINGRAD, d.o.o. in BELE VINKO, s.p.
Zaradi povečanja obsega del zaposlita:
• gradbenega inženirja z 10-letno prakso v operativi - vodja operative
• več KV zidarjev
• več KV tesarjev
• strojnika gradbene mehanizacije z opravljenim vozniškim izpitom C kategorije
Vse interesente vabimo, da pošljejo pismene prijave na naslov Vingrad, d.o.o., Smrečnikova 40, Novo mesto.
Zaposlimo natakarja, natakarico, kuharja in kuharsko pomočnico. Tel. 066/747-101 od 10. do 16. ure in od 19. do 22. ure.
Za terensko prodajo na področju Dolenjske potrebujemo vsaj tri urejene zastopnike z lastnim prevozom. Redna zaposlitev, plačilo 2.000,00 SIT/uro.
Inf. na tel. št.: 041/736-727 po 18. uri.
TURBOSCHUH
za prodajalno obutve v Brežicah iščemo PRODAJALKO-BLAGAJNIČARKO
(ali pripravnico)
Pogoji:
• srednja izobrazba trgovske smeri
• poznavanje dela z računalnikom
• natančnost, komunikativnost, urejenost
• občutek odgovornosti
Pisne ponudbe pričakujemo v 7 dneh na naslov: Stiefelkonig, d.o.o. kadrovska služba, Šentiljska 49, 2000 Maribor
ZAPOSLIMO TRGOVCA -
redno - deljen delovni čas za delo v trgovini v Brežicah. Pisne prijave na naslov:
M & MT, d.o.o., Otočec ob Krki
Skalna ulica 23,8222 Otočec ob Krki
SLUŽBO DOBI
POTNIKA za prodajo knjig in videokaset po šolskih knjižnicah na področju Dolenjske (lahko pedagoški delavec v pokoju) iščemo. B (064)524-560, dopoldan.	476
GOSTINKO zaposlimo v manjšem lokalu. B(041)729-892.	484
COMMEX, d.o.o., servis za čiščenje, zaposli več čistilk iz okolice Novega mesta. B (041)757-648.	485
SMO PODJETJE, ki je prisotno v Sloveniji že 10 let. Če želite sodelovati kot zastopnik najbolje prodajanega artikla, pokličite na B (068)376-330!	501
$ SUZUKI
AVTO
prodaja vozil
mehanika
kleparstvo
ličarstvo
Avtomehanika Jurij Murn, s.p. Resslova 4, Novo mesto S 068/24-791
Popusti za letnik 1999 od 50.000 do 300.000 SIT!
KREKOVA BANKA
UGODNA PONUDBA KREDITIRANJA PREBIVALSTVA DO 5 LET ZA KOMITENTE IN NEKOMITENTE
PE NOVO MESTO, Prešernov trg 1 Tel.: (068) 371-9860 www.krekova-t3anka.si
pa Pj	vJpžpi cfovd-fa-
OBJEM -ŽENITNO POSREDOVANJE
Ste osamljeni? Pokličite 061/274-804
ZENITNE PONUDBE
GOSPOD, 65 let, situiran, želi spoznati resno gospo, staro 55 do 65 let. B (090)46-52, 156 SIT/min.	524
ŽIVALI
VALILNICA GUNJILAC s Senovega sprejema naročila za enodnevne in večje piščance. B (0608)71-375.	39
SPREJEMAMO NAROČILA za enodnevne, kilogramske bele piščance ter rjave in grahaste jarkice. Martin Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec, B (0608)89-038. 166 MLADE NESNICE, hisex, rjave, pred nes-nostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila zbirajo: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, B (068)52-806, Gostilna Krulc, Mostec, Dobova, B (0608)67-587, in Dušan Sajevec, Vavta vas 9, B(068)84-111.	216
NAROČILA za enodnevne in vciHe piščance sprejemamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, B(068)82-424.	249
BREJO KRAVO in 7 mesecev staro telico prodam. B (068)26-058.	471
PAGATE ali “pirgelnc” prodam. B (041) 883-393.	4».
RJAVE JARKICE pred nesnostjo ter enotne' I sečne bele piščance za pitanje bomo prodaj«' | li od 2. marca dalje. Ramovš, Šentrupert, B | (068)40-189 ali (041)542-756.	495
KRAVO za zakol, 600 kg, prašiče, težke ccs 80 kg, in kosilnico Sip, 4 diski, za rezerva« dele, prodam. B (068)30-71-630.	540)
2 BIKCA simentalca, 230 kg, in teličko simentalko, 300 kg, prodam. B (0608)44-225. j KRAVO, brejo v osmem mesecu z drugi# teletom, prodam. B (068)82-199.	498;
NESNICE, stare 3 mesece, so v prodaji vsak dan, beli in grahasti piščanci pa bodo v prodaji marca. Jože Jeršin, Kačje selo, Trebnje, ® j (068)44-389 ali (041 >708-671.	501
2 ČRNI psički,mamica čistokrvna pudljica. | oddam. B (041)762-512.	508
SIVO TELICO, pripuščeno, in potopni hladilnik za mleko prodam. B B (068)83-122.	510
TELICO SIMENTALKO, pripuščeno, pro-1 dam. B (068)81-075 .	5151
TELIČKO; staro 2 meseca, prodam. U (068)346-30-83.	5» i
KRAVO s teletom prodam. B (068)30-71 -5 lj ali (041)859-091.	527
TELIČKO SIMENTALKO, staro 20 dni, prodam. B (0608)41-566.	533
RJAVE KOKOŠI nesnice, za zakol ali nad«-Ijnjo rejo, prodajamo. Farma Kalem (Zdrav- | jc),B (041)689-427.	536
2 TELETI, enega starega 10 dni, drugega težkega do 150 kg, kupim. B (068)25-083. j
REDNO ali honorarno zaposlimo dekle za delo v strežbi. Harlcy bar Novo mesto, B (041)621-890.	506
KUHARJA (-ICO) zaposlimo za nedoločen čas. B (041)720-050.	519
V NOVOODPRTEM LOKALU zaposlimo natakarico. B (031 >543-208.	520
USPEŠEN in dinamičen kolektiv vabi komunikativne, dinamične osebe z voljo in vztrajnostjo. Nudimo redno stimulativno plačilo ter najboljšim redno zaposlitev. B (068)324-016.	531
HONORARNO ZAPOSLIMO dekle za delo v strežbi. B (068)28-860.	537
STANOVANJA
TRISOBNO STANOVANJE prodam B (041)720-065.	473
V METLIKI oddamo opremljeno dvosobno stanovanje, 61 m2, telefon, CK. B (068)22-146 ali (041 >227-061.	505
ENOSOBNO STANOVANJE oddam samskemu ali paru. B (068)770-218.	509
DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu, Vavpotičeva ul., 54 m2, prodam. B (031)538-850 ali (068)28-956.	528
V CENTRU Novega mesta oddam opremljeno stanovanje. B (068)28-135.	541
ZA DALJŠI ČAS oddam opremljeno enosobno stanovanjc v Smrcčnikovi ul. v Novem mestu. B (068)24-834.	542
STANOVANJSKO HIŠO - VIKEND, relacija Novo mesto - Bučna vas, stara 10 let, velika UK) m2, s parcelo 1.300 m2, prodam. Cena: 11 milijoupv SIT B (041)622-531.
Mestna občina Novo mesto Seidlova c. 1 8000 Novo mesto JAVNI RAZPIS
Mestna občina Novo mesto, Novo mesto, Seidlova cesta 1, PRODA na podlagi sklepov občinskih svetov občin Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Mestne občine Novo mesto in Občine Žužemberk 23/ 100 nepremičnine pare. št. 14 vi. št. 943 KO Vinja vas po ceni 337.000,00 SIT.
Predkupno pravico imajo ob enakih pogojih solastniki ostalega dela nepremičnine.
Interesenti morajo prodajalcu posredovati ponudbo z dokazilom o plačilu varščine najkasneje do 3. marca 2000.
Podrobna vsebina javnega razpisa je objavljena na oglasnih deskah Mestne občine Novo mesto v poslovnih stavbah Seidlova cesta 1 in Novi trg 6 v Novem mestu.
MERIT
INTERNATIONAL«
Za novo trgovino v NOVEM MESTU
vabimo k sodelovanju
TRGOVCE in POSLOVODJO za delo v trgovini z usnjeno galanterijo, poslovnim, ter potovalnim programom.
Od kandidatov poleg ustrezne izobrazbe pričakujemo samostojnost, komunikativnost, poznavanje trgovinskega poslovanja in delavnost.
Prosimo, da pisne prijave z dokazili in referencami pošljete v 8 dneh na naslov:
Merit International, d.o.o., Šmartinska 130, Ljubljana.
LJUDSKA UNIVERZA
KRŠKO
--------------------------------------  učimo	se za žiuljenje —
Obveščamo Vas, da se 8. marca izteka rok za prijavo v 1. letnik v študijske programe visokih in višjih šol.
Na Ljudski univerzi Krško bomo v šolskem letu 2000/2001 v skladu z objavljenim razpisom izvajali študij
* VISOKE POSLOVNE ŠOLE EF Ljubljana in
* VISOKE UPRAVNE ŠOLE Ljubljana.
Posebej pa vabljeni k vpisu v 1. letnik VIŠJE STROKOVNE ŠOLE ZA GOSTINSTVO Maribor, v katerega se lahko vključijo tudi kandidati s 3-letno poklicno izobrazbo gostinske smeri.
Informacije in brezplačne prijavnice za prvi vpis so vam na voljo na: Ljudski univerzi Krško, Dalmatinova 8, Krško; tel. 0608/22-811 ali 22-677.
RAČUNOVODSKI servis
*trokovno vodenje poslovnih knjig, izdelavo poslovnih načrtov, investicijskih programov, davčno in finančno svetovanje. Ws FVUKM.E j M, VoT¥l
Prodajni center podov
PCP PUREBERI
PARKETARSTVO
RADIO
m
107.5 MHz UKV
Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666
*3p
So
OGNJIŠČE
M	
	p
LERAN, d.o.o.
Novo mesto Lebanova 24
http://www.nepremicnine.net/leran/ e-mail: leran@siol.net
tel./fax:	068/322-282
tel.	068/342-470
mobitel: 0609/633-553
Prodamo:
• HIŠE: v Novem mestu, Brežicah, Krškem, Črnomlju, Metliki, Šmarjeških Toplicah, Malem Vrhu pri Brežicah, Orešju, Žužemberku, Mokronogu, Semiču, Straži, Gor. Vrhpolju, Dol. Brezovici, Škocjanu, na Bučki, Dol. Ponikvah, Vinj pri Domžalah in drugod;
• STANOVANJA: v Novem mestu, Krškem, Črnomlju, Šmarjeških Toplicah, Smolenji vasi;
• VIKENDE: v Kotu pri Dvoru, Borštu pri Ajdovcu, na Bučki, v Gabrju, v okolici Podbočja, na Tolstem Vrhu, v Novi gori nad Stražo, v Karteljevem (Poljane), na Trški gori, Trščini, v Šentjerneju, nad Pleterjem in drugod;
• GRADBENE PARCELE: v Mirni Peči, Mokronogu, Vrhu pri Šentrupertu, Grobljah pri Šentjerneju, Šmarjeških Toplicah, Novem mestu, na Vrhu pri Pahi;
• POSLOVNE PROSTORE; v Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center, Bučna vas), Črnomlju (picerija, diskoteka), Žužemberku;
• KMETIJE: v Gor. Nemški vasi pri Trebnjem, Orešju, na območju Bele krajine;
• NAJEM: oddamo poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu ter večje'stanovanje v Ljubljani.
Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite.
< C* KRKk
KRKA ZDRAVILIŠČA, d.o.o.
NOVO MESTO
VABI K SODELOVANJU
pogodbene izvajalce za naslednja dela:
* upravljanje in vzdrževanje športnega parka v Zdravilišču Šmarješke Toplice,
• vzdrževanje in urejanje parkovnih površin, grmovnic in cvetličnih nasadov v Zdravilišču Dolenjske Toplice.
Od ponudnikov pričakujemo, da imajo najmanj poklicno izobrazbo, za delo pod 2. točko vrtnarsko usmeritev oz. ustrezno registrirano dejavnost v okviru s.p. ali podjetja.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjenih pogojih pošljite v 8 dneh na naslov; KRKA, tovarna zdravil, d.d., Novo mesto, Kadrovska služba, Šmarješka cesta 6, 8000 Novo mesto. Dodatne informacije dobite na telefon: 068/312-566.
SMARTESKE TOPLICE
(f* KRI<KZDRAVILIŠČf\
“Da ne bo prepozno...”
Program odkrivanja in zdravljenja zgodnjih aterosklerotičnih sprememb ožilja
Program vključuje:
• specialistični pregled srca in arterijskega ožilja,
• ultrazvočne preiskave srca in ožilja,
• laboratorijske preiskave krvnih maščob in krvnega sladkorja,
* specialistični izvid in svetovanje o potrebnih ukrepih zdravljenja.
Cena pregleda znaša 19.000 SIT.
Pregled lahko nadgradimo z dodatnimi funkcionalnimi preiskavami srca in ožilja (tudi zaradi ocene invalidnosti in telesne okvare) in obremenilnim testiranjem.
Informacije in rezervacije:
068/ 73 230
ZRNO, d.o.o.
Gmajna 6 8274 RAKA
V trgovini ZRNO NA RANČU poteka posebna predsezonska akcija kmetijskega in gradbenega materiala:
• cement	769,90 SIT
• apno	385,00 SIT
• mod. blok (cel kamion) 74,90 SIT + prevoz
• arm. mreža 9x6	5.299,00 SIT Najugodnejše fasade avstrijskega proizvajalca OUARZOLITH
• stiropor fasada debeline 5 cm kp.
1.487,00	SIT
• toplotni omet supertherm - vreča
1.050,79 SIT
Cene za gradbeni material veljajo do 15.3.2000. KMETIJSKI REPROMATERIAL Posebno ugodna ponudba gnojila PETROKEMIJA KUTINA v času od 22.2. do 5.3.2000:
• NPK15-15-15	1.458,00 SIT
•NPK 8-26-26	1.799,00 SIT
•NPK 7-20-30	1.760,00 SIT
•KAN	1.080,00 SIT
Izredna ponudba semenske koruze: PIONIR, AGROSA1KWS itd.
• koruza STIRA 25 MK	5.860,00 SIT Na zalogi imamo tudi semenski krompir vseh vrst:
• DESIRE E	98,00	SIT/kg
•KENEBEKE	124,00	SIT/kg
Škropiva so znižana za 10% v času od 22.2. do 10.3.2000.
- PRIMEXTRA GOLD	2.203,20 SIT
Telefon: 0608/75-410, 0608/75-086
BESEDO IMA ZDRAVNIK S preventivnimi pregledi do zgodnjega odkrivanja bolezni srca in ožilja
Bolezni srca in ožilja so danes najpogostejši vzrok smrti po 50. letu starosti. Srčni infarkt, srčno popuščanje, možganska kap, povišan krvni pritisk, sladkorna bolezen in bolezni arterij so najpogostejši vzroki obolevnosti v razvitem svetu. Način življenja, fizična neaktivnost, stres, kajenje, prehrambene navade so najpogostejši dejavniki, ki s časom privedejo do prezgodnje ateroskleroze, poapnevanja ožilja in do kliničnih znakov bolezni. Pomembni so tudi dedni faktorji, saj se nagnjenost do bolezni srca in ožilja pogosto pojavlja med sorodniki. Znano je, da že minimalno povišane vrednosti krvnih maščob holesterolov lahko bistveno pospešijo procese arterioskleroze. Vse prekmalu smo zadovoljni z laboratorijskim izvidom, da so vrednosti holesterola normalne, ob tem pa pozabljamo, da so tudi t.i. “normalne vrednosti” ali tudi povprečne vrednosti holesterola v slovenski populaciji previsoke in pomembno pripomorejo k nastajanju arterioskleroze. Vzpodbudni so rezultati raziskav, ki kažejo, da bi lahko do 80 odst. bolezni srca in ožilja preprečili sami.
Obiski pri zdravniku so premalo, če ob tem nismo tudi sami pripravljeni narediti kaj za svoje zdravje. O pomenu preventivnih ukrepov pri varovanju zdravja se posvetujte s svojim zdravnikom. Vsekakor si vzemite čas za razgovor oziroma si izberite terapevta, ki je pripravljen prisluhniti vašim težavam. Seznanite se s pomenom redne telesne vadbe pri preprečevanju bolezni srca in procesov staranja. Prehrana postaja vse bolj ključna pri ohranjanju zdravja, zlasti varovalne snovi v prehrani, kot tudi določeni vitamini in minerali.
Preventivni pregledi srca in ožilja žal ne sodijo v osnovni program zdravstvenega varstva, so pa preiskave pomembne pri odkrivanju ogroženih bolnikov in zgodnjem zdravljenju in s tem preprečevanju kasnejših komplikacij bolezni. Začetki arterioskleroze se pojavijo v stenah arterij že zelo zgodaj, praviloma deset ali več let pred nastankom akutne bolezni, kot sta možganska kap ali miokardni infarkt. Pomembna je zgodnja diagnostika v začetnih fazah bolezni. Na osnovi zdravniškega pregleda in laboratorijskih preiskav se lahko zdravnik odloči še za obremenilno testiranje na kolesu ali na tekočem traku in vključi v preiskave še ultrazvočne preglede srca in ožilja. Ultrazvočne preiskave srca in ožilja so zdravju neškodljive neinvazivne preiskave, s katerimi lahko že v začetni predklinični fazi bolezni prikažemo zgodnje spremembe, kot so strukturne in pretočne motnje na srcu ali zgodnje aterosklerotične spremembe arterijskega ožilja.
Največje uspehe imajo preventivni pregledi pri ljudeh, ki jih zdrav način življenja zanima in ki se zavedajo, da edino sami lahko naredijo za svoje zdravje kaj resnično pomembnega. Pravočasno odkrivanje in zdravljenje dejavnikov tveganja arterioskleroze nam pomaga ohraniti zdravje srca in ožilja, kar pomembno vpliva na popolno m neodvisno življenje tudi v pozni
Star0Stl' Dr. METOD PRAŠNIKAR specialist internist kardiolog Zdravilišče Šmarješke Toplice
Tijcina
a.
b.
c.
Staro za novo: Vsem našim GSM naročnikom, ki želite zamenjati svoj stari, vendar delujoči mobilec (katerekoli znamke) s standardnim priborom**, ponujamo novega (se ve, katere znamke). Za 35.880 tolarjev. Samo pri izbranih zastopnikih: Avto-Phone, Avtoakustlka, Kobra, Ram 2, Januš Trade, Sloga & T.I.M., Yanni Mobiltel. Staro in novo: Tudi tisti naši GSM naročniki, ki bi radi obdržali star telefon, si lahko privoščite še enega, novega. In še Mobiplavček je vštet v ceno 45.880 tolarjev. Samo v Mobitelovih centrih. Novo: Če še niste naš GSM naročnik, pa boste to v času akcije vsaj za leto dni postali, si lahko kupite prvega, pravega. Za 45.880 tolarjev. V Mobitelovih centrih in pri vseh naših zastopnikih.
* Telefoni Motorola Timeport / L 7089, kupljeni v naši akciji, so zaklenjeni na omrežje Mobitel GSM. ** Polnilec mora biti označen s slovenskim a-testom. Prinesite tudi garancijski list. Telefon ne sme biti zaklenjen na omrežje drugega ponudnika.
Pri nakupu Timeporta v času akcije ne velja običajni 25-odstotni popust za nakup telefona ob sklenitvi naročniškega razmerja za Študentski paket.
*** Staro za novo je del akcije, za katerega so pristojni navedeni zastopniki. Mobitel ne prevzema nobene odgovornosti.
Motorola Timeport / L 7089 Odlike:
• tri band 900/1800/1900
• glasovno izbiranje številk in menijev
• vibraklic
• diktafon - 180 sek.
• serijsko vgrajen IR modul
• ALS - dve številki na eni kartici
• slovenski meni
• Li-ion baterija
Informacije: Center za pomoč naročnikom: 041700 700 in 031700 700 in v Mobitelovih centrih
W W W . MO B I T E L . S I
mobitel
SLOVENSKI OPERATER NMT & OSM
svoboden kot ptica
Agencija 41, design: LUKS Studio, foto: T. Gregorič Mobitel d.d„ 1537 Ljubtjana
Pustni kamevalv Ribnici bo!
Ribniška občina je prevzela sponzorstvo 5. srečanja etnografskih skupin - Pustno društvo Goriča vas napoveduje rekordno število udeležencev in gledalcev
PORTRET TECjA TEONA
Peter Dichlberger
I
Ko je semiški kaplan povabil dvanajstletnega Petra Dichlber-gerja in še nekaj njegovih vrstnikov na Triglav, se je pot začela tako slabo, da si mali Peter niti v sanjah ni mislil, da bo še kdaj lazil po planinah. Zaradi slabega vremena so namreč dva dni čakali v Kranju, a prav ta potrpežljivost se jim je bogato obrestovala. Poplačana je bila s čudovitim pogledom s Triglava, ki je segal vse do Tržaškega zaliva. Prav to je bilo odločilno, da se je Peter zaljubil v gore in jim odpustil vse, kar se je pozneje zgodilo nepredvidenega. Tudi to, da mu Triglav, čeprav je bil na njem še devetkrat, nikoli več ni ponudil tako lepega razgleda.
Tako je Dichlberger pred šestintridesetimi leti postal član svojega prvega planinskega društva, ki mu jih je pozneje sledilo še nekaj, nazadnje pa je pristal v Planinskem društvu v Črnomlju. Pred tremi leti, ko je v tem društvu prevzel krmilo, pa je največjo pozornost namenil pohodništvu, ki je njegovim planinskim so-drugom zelo pri srcu. “ V Planinskem društvu je bila že tradicija, da so bili predsedniki pomembni občani, vendar so se v glavnem ukvarjali z gospodarskimi zadevami v društvu. Tudi jaz tega nisem zanemaril, saj smo lani veliko vložili v planinski dom na Mirni gori, precejšen zalogaj pa nas čaka tudi letos. A sem želel čim bolj prisluhniti planincem in njihovim željam po pohodih, druženju,"pravi Peter. Samo lani so imeli petnajst pohodov, ki se jih je udeležilo 555 ljudi. Ustregli so vsem, tistim, ki imajo radi sredogorje, visokogorje ali zgolj belokranjske griče. Tudi v tem je mogoče iskati razlog, da se je v
črnomaljskem Planinskem društvu v lanskem letu število članov povečalo za petino, medtem ko se drugod po Sloveniji v glavnem soočaja z osipom. Zasluga za uspeh gre tudi Dichlbergerju, čeprav v svoji skromnosti priznava, da precej odtehta privlačnost pohodov, dobro obveščanje in izvrstna ekipa vodnikov. Ne gre pa prezreti, da so v društvu kar cele družine, medtem ko je med najstarejšo in najmlajšo članico več kot sedemdeset let razlike. Danes dobro leto stara Valentina Šavor, ki je postala nekakšna maskota društva, je namreč že, ko ji je bilo komaj tri mesece in je bila najbrž najmlajša slovenska planinka, z mamo pohajkovala po planinah.
Posledica uspešnega dela Petra Dichlbergerja in “njegovega" društva pa je bila, da je ob nedavnem črnomaljskem občinskem prazniku društvo prejelo ekološko priznanje, imenovano breza. A Peter je tudi tokrat ostal skromen. Prepričan je, da niso naredili nič presenetljivega in odmevnega na ekološkem področju. Pa vendar so samo lani črnomaljski planinci porabili 800 prostovoljnih delovnih ur za čiščenje in označitev planinski poti po občini ter obnovo lično izdelanih smerokazov, ki hkrati tudi poučujejo in opozarjajo. Ne čudi torej, da so planinske poti, ki jih urejajo, v nekaterih slovenskih turističnih publikacijah opisane kot ene naj lepših. A Peter se ne da. “To bi naredili v vsakem primeru, saj ne delamo za priznanja. Veseli pa smo, če kdo opazi in spoštuje naše delo, ” pravi zadovoljni predsednik in poudarja, da je enak med enakimi. Očitno pa so zadovoljni tudi v mnogih podjetjih in na črnomaljski občinski'upravi, saj jim zlasti pri obnovi doma na Mirni gori ni težko dobiti sponzorjev, kar danes že meji na čudež.
Čeprav se še tako hrani pohval, Peter le prizna uspehe na področju, ki ga imenuje ekologija srca. “Tisti, ki v nedeljo prinese s seboj z gora svoje smeti in še odpadke, ki jih je pobral za nevestnimi pohodniki, zagotovo ne bo v ponedeljek peljal v gozd odrabljenega štedilnika. Takšno ekološko osveščanje, ki ga nosi človek v sebi, v svojem srcu, pa je tisto, na kar sem ponosen. Prav tu smo se planinci že velikokrat izkazali, ” se nasmehne Peter. MIRJAM BEZEK-JAKŠE
Izlet naročnikov Dolenjskega lista
Čateške Toplice, Mokrice, Bizeljsko
V soboto, 11. marca gremo na letošnji prvi izlet, in sicer ob 8. uri izpred novomeške avtobusne postaje. Najprej se bomo ustavili v Zdravilišču Čateške Toplice in si pod strokovnim vodstvom ogledali nove objekte ter bazene. Naša druga postaja bo grad Mokrice, slikovit in skrivnosten kulturnozgodovinski spomenik. V Isteničevi šampanjski kleti nam bodo pokazali celoten proizvodni proces in po že|ji bomo imeli še degustacijo. Zanimiv bo ogled repnice, naravne dediščine Bizeljskega in ogled vinske jame za shraivjevanje buteljk. Videli bomo Nujčev hrast, najstarejši in največji hrast v Sloveniji.
Ker bomo po pustu in dnevu žena, se bomo po dobrem kosilu v kmečkem hramu Tonija Hervola poveselili ob glasbi domačega ansambla, ki bo zabaval samo nas. Pripravili smo vam tudi predstavitev zdravilnih zelišč, ki jo bo opravila gospa Veronika iz zdravilne kmetije Fabinc.
Cena za naročnike Dolenjskega lista je 3.900, za ostale 4.500 tolarjev. Doplačilo za oglede bo 600 tolarjev.
Prijavite se čimprej, najkasneje pa do ponedeljka, 6. marca, na telefon: 068/321-115, 325-477 Na izlet vas vabita
DOLENJSKI LIST
in
MANA8*
tutLitičnOL agencija
Brejc bo razstavljal v Loki
Prvonagrajenec 6. natečaja za najboljšo slovensko fotografijo
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Pisma na pokopališče - Neprijetni novomeški ulici - Kulturni praznik in kulturni dosežki -Obramba - Tildi ta televizijski spored - V naslovu pogosto pozabijo na Gabrje
Četrtkov dežurni telefon razkriva, da se ljudje na rovaš vsakdanjih dogodkov in tudi problemov radi celo pošalijo. Včasih njihovo dobro voljo prežene razočaranje, vsemu navkljub pa se očitno najde priložnost tudi za pohvalo, za katero še vedno nekako velja, da jo rad sliši vsakdo. Tudi v četrtek je dežurni telefon potrdil opisano.
Bralce iz Novega mesta z Mestnih njiv pradlaga občini Novo mesto, ki je investitor novega pokopališča, da bi na novo pokopališče postavila tudi poštne nabiralnike. Tako predlaga, ker davkarija pošilja položnice in obvestila tudi že pokojnim. “Po novem zakonu ne bo mogoče dobiti uradnih odločb, preden občani ne bodo imeli plačanega vsega, kar zahteva država.
S---------------------------\
Halo, tukaj DOLENJSKI LIST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam ho pozorno prisluhnil.
V___________________________S
Ko je naslovnik mrtev, se bo izdajanje odločbe še posebej zapletlo.” Motijo ga razmere v Koštia-lovi in Lamutovi ulici v Novem mestu, ker tam ni pločnikov in prehodov za pešce. “Kdaj bodo tu posodobili? Koštialova je prometno obremenjena, tudi zato, ker so v nekdanji Ajdičevi hiši 'začasni’ stanovalci, ki pa so tam že veliko let. Ali ti stanovalci plačujejo vse potrebne mestne in druge dajatve?” je vprašal bralec iz Novega mesta.
Marija iz Novega mesta je pripomnila, da bi bilo prav, ko bi se na osrednji novomeški proslavi ob kulturnem prazniku spomnili nekaterih kulturnih dosežkov, ki po njenem nekaj pomenijo. “Pevski zbor Revoz je na tekmovanju amaterskih zborov na Floridi prejel srebrno diplomo. Zbor Pomlad tudi prejema najvišja odličja. To je ljubiteljska kultura v pravem pomenu besede. Ljubiteljski kulturniki smo zato razočarani, da nas na proslavi niso niti omenili.” Marija meni, naj bi mestna občina Novo mesto podeljevala občinske nagrade in priznanja ob kaki drugi priložnosti, prireditev ob kulturnem prazniku pa naj bo “kulturni dan za kulturnike, kjer bodo ocenjevali dosežke v kulturi”.
Poklicni častnik Slovenske vojske je pojasnil, da Slovenska vojska ne pošilja pozivov za vpoklic vozil v vojaške enote. Vpokiicuje-jo, kot je rekel, drugi iz obrambnega sistema. * K častnikovemu pojasnilu velja dodati, da časopisni sestavek o civilnih vozilih v obrambnem sistemu posebej ne omenja Slovenske vojske. “Vojska” se v zapisu uporablja kot
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - 25-letni fotograf Tomo Brejc iz Ljubljane je prejel na nedavnem 6. natečaju za najboljšo slovensko fotografijo v organizaciji revije Emzin prvo nagrado (v vrednosti 200.000 tolarjev) za avtorsko fotografijo za ciklus Pozni čas. Brejc je sodeloval že na 1. kreArtu Loka 98 kot umetniški fotograf. Svoja dela skupaj z naj-
splošna in pomensko najširša oznaka za obrambni podsistem v Sloveniji.
Lojzka Hvasti iz Kranja je pohvalila Dolenjski list, ker jc uvedel televizijski spored Pop TV, ki ga je predlagala tudi ona.
Več vaščanov iz Gabrja opaža, da je različna pošta, ki jo dobivajo, med to tudi uradna, naslovljena pomanjkljivo. Gre za to, da je v naslovu ime in priimek, ulica ter poštna številka in ime pošte Brusnice, imena kraja bivališča, tj. Gabrje, pa pošiljatelji velikokrat ne napišejo. Za mnenje o naslavljanju, na katero opozarjajo iz Gabrja, smo vprašali na geodetsko upravo v Novem mestu. “Predpisa, ki bi urejal naslavljanje, ni. Obstaja predpis, ki določa, kaj je naslov v državnih evidencah. Po tem sestavljajo naslov ime in priimek, naselje, ulica, če ta obstaja, in hišna številka. Naslov brez teh podatkov je nepopoln. Po omenjenem predpisu ni obvezni sestavni del naslova npr. pošta,” je povedal Franci Bačar, vodja Območne geodetske uprave Novo mesto. Dodal je, daje pravna podlaga za pisanje popolnega naslova Zakon o centralnem registru prebivalstva.
M. L.
NESREČA ZARADI PSA
BIZELJSKO - Na Bizeljskem je voznik zapeljal v obcestni jarek in pri tem poškodoval svoj avto. Policisti so ugotovili, da je do nesreče prišlo zaradi psa, ki ni bil primerno varovan in je skočil pred voznika. Lastniku psa so izdali plačilni nalog.
RIBNICA - Pustno društvo Goriča vas, ki bo letos že 15. zapored organiziralo pustni karneval v Ribnici, je imelo v soboto svoj redni letni občni zbor. Na njem so ob pregledu poročila o delu društva v preteklem letu sprejeli tudi program letošnjega pustnega karnevala, ki bo potekal v soboto, 4. marca.
Izvedba letošnjega karnevala v Ribnici je bila kar nekaj časa vprašljiva, vendar so se, kot je povedal predsednik društva Cveto Marinšek, končno le dogovorili z ribniško občino, da bo prevzela generalno sponzorstvo. Zaradi slabega vremena se jc karnevala lani udeležilo le okoli 8 tisoč obiskovalcev, v sprevodu pa je sode-
TEDEN VEDE
NOVO MESTO - V prostorih Visoke šole za upravljanje in poslovanje (KC Janeza Trdine) bo od 24. februarja do 1. marca potekal teden Vede. Rdeča nit predavanj bo tehnika transcendentalne meditacije. V četrtek,
24.	februarja, boste lahko zvedeli nekaj več o učinkih tehnike omenjene meditacije, v petek bodo predstavili vedske pristope k zdravju, sobotno predavanje pa bo namenjeno vedski arhitekturi. Tema nedeljskega srečanja je “Znanstvene raziskave o tehniki transcendentalne meditacije”, v ponedeljek, 28. februarja, bodo govorili v Vedski astrologiji, naslednji večer pa bo posvečen predstavitvi vedskega izobraževanja in uporabi tehnike meditacije v podjetjih po svetu. Teden Ved bodo sklenili v sredo, 1-. marca, s predstavitvijo transcendentalne meditacije Sidhi programa in prikazom jogijskega letenja v živo. Vsa predavanja bodo ob 19. uri, petkovo pa ob 20. uri. Vstopnine ne bo.
boljšimi avtorskimi in reporterskimi fotografijami (na razpis je prispelo kar okrog 2000 fotografij oz. 25. avtorskih opusov!) razstavlja v Cankarjevem domu 10. februarja na razstavi Fotografija leta 2000.
Brejc je žirijo “prepričal z izredno izenačeno kolekcijo sicer tematsko tradicionalnih fotografij. Prepričljive so predvsem zaradi dobrega kadriranja in odlične izbire pravega trenutka.” Brejc je nagrajeni ciklus posnel v Trubarjevem domu upokojencev v Loki in je obdobje starosti hotel prikazati brez negativnega prizvoka. V marcu naj bi pripravil samostojno razstavo v galeriji Trubarjevega doma upokojencev. S članki in recenzijami sodeluje tudi v reviji Fotografija, med drugim pa je s fotografijami opremil tudi CD ovitek in plakat glasbene skupine Hic et nune.
P.P.
ZDROBIL PRST
ŠENTJERNEJ - V tovarni pohištva Podgorje je 18. februarja prišlo do delovne nesreče, v kateri se je hudo poškodoval 22-letni delavec B. Ž. iz Škocjana - zdrobilo mu je kazalec desne roke. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico.
Slike so dobile lastnike
Spoštovani naročniki in bralci, obljuba dela dolg, in tako smo v četrtek, na dan, ko je pred 50 leti izšla prva številka Dolenjskega lista, izžrebali dobitnike pet slik, izvirnih uokvirjenih olj na platnu, ki so jih v Galeriji Kralj sicer uporabili za opremo stenskega koledarja, ki ste ga prejeli po novem letu.
S krasnimi slikami si bodo stanovanje polepšali Marija Kralj iz Šolske ceste 53 na Dolžu, Slavko Kumelj iz Pra-proč 18 pri Novem mestu, Jože Pavlakovič iz Starega trga 2, Franc Ratajc iz Lu-kovka 5 pri Trebnjem in Pavla Strenar iz Novega gradu 7 pri Boštanju.
Dobitnikom čestitamo, preostalim pa več sreče prihodnjič.
Uredništvo Dol. lista
lovalo le 700 mask. Če jim bo vreme letos bolj naklonjeno, pričakujejo, da bodo presegli pred tremi leti doseženi rekod, ko si je karneval ogledalo več kot 15 tisoč ljudi, rekordno pa naj bi bilo tudi število mask. Poleg številnih domačih skupin, med katerimi so na karnevalu ob organizatorju kot ponavadi prisotne skupine iz Do-
Cveto Marinšek
GLEDALIŠKI PREDSTAVI IN LUTKE
ČRNOMELJ - V petek,
25.	februarja, bosta ob 19. uri v tukajšnjem kulturnem domu gledališki predstavi Video klub in Bejbe, kiju je pod vodstvom mentorice Helene Vukšinič pripravila Dramska skupina Šrednje šole Črnomelj. V nedeljo, 27. februarja, pa bo ob 16. uri v črnomaljskem kulturnem domu na lutkovni predstavi Pikin rojstni dan nastopil Sten Wilar.
DOLENJSKI VEČER NA OTOČCU
OTOČEC - Jutri zvečer bo v restavraciji Tango na Otočcu Dolenjski večer, v katerem se bosta prepletala glasba in kulinarika. Igral bo ansambel bratov Poljanšek, nastopila bo Zreška folklorna skupina, ha ogled bo razstava slik znanega slovenskega slikarja, ki sc bo obiskovalcem tudi predstavil. V kuhinji pa bodo pripravili dolenjsko pojedino, mokronoške žlinkrofe, tlačenko v solati, v testu pečeno šunko in druge domače dobrote.
O VARSTVU POTROŠNIKOV
NOVO MESTO - Knjižnica Mirana Jarca vabi nocoj ob 18. uri na predstavitev Zavoda za varstvo potrošnikov. Osnovna dejavnost te neodvisne nevladne strokovne organizacije je nevtralno in neodvisno svetovanje in obveščanje potrošnikov. Na predstavitvi, ki jo bo vodila Dubravka Oberžan, boste izvedeli vse o ciljih in dejavnostih, ozaveščanju, svetovanju, obveščanju in zastopanju potrošnikov v zvezi z varstvom ter uveljavljanjem njihovih pravic in interesov.
lenje vasi in Lipovca ter šolskih in predšolskih otrok, bo namreč na letošnjem karnevalu sodelovalo vsaj še 18 skupin od drugod".
Pustni sprevod se bo pričel ob 14.02 nd Marofu in se bo vil preko mostu do Škrabčevega trga in po njem do “prižnice”, kjer bo osrednji prireditveni prostor. Na čelu sprevoda bo burovž, sprevod pa bo tudi tokrat razdeljen na dva dela: prvega, po katerem si je karneval nadel ime “Srečanje etnografskih skupin iz Slovenije in tujine”, ki bo letos že peto zapored, ter drugega, v katerem se bodo predstavile druge maske. Sprevod bo trajal do približno 16. ure, nakar bo v športni dvorani sledila pogostitev udeležencev sprevoda do 19. ure, ob 21. uri pa se bo pričel pustni ples s skupino Kingston.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Verderber darovalcu
Narodno-zabavni ansambel Tonija Verderberja iz Starega trga ob Kolpi bo tudi nastopil na veliki dobrodelni prireditvi Dializa 2000, ki bo 8. marca oh 19.30 v športni dvorani Leona Štuklja v Novem mestu. Za to priložnost je s tekstopis-cem Tonijem Gašperičem, s katerim uspešno sodelujeta že vrsto let, pripravil pesem Darovalcu, ki bo prvič izvajana prav na omenjeni prireditvi. Pesem je zahvala darovalcem organov, hkrati pa bi ustvarjalci radi opozorili, da je darovanje organov v Sloveniji še vedno premalo znana tema in neke vrste bavbav. Vižo bo moč slišati tudi po radijskih postajah, ki bodo propagirale največjo človekoljubno prireditev na Dolenjskem v prvi polovici tega leta.
Vstopnice po 1.000 tolarjev za prireditev bo moč kupiti v Novem mestu v trgovini Flopi, na dializnem oddelku ter pri vratarjih bolnišnice, v Fotostu-diu Maver na Dvoru pri Žužemberku, v trgovini KZ Žužemberk na Grajskem trgu 3, v Trebnjem bodo naprodaj v menjalnici Ažur, v butiku Klavdija ter v cvetličarni Agrari-acvetje, v Dolenjskih Toplicah jih bo prodajala Agencija za turizem in razvoj K2M, v Krškem Mehanooptika RIMC, v Brežicah menjalnica Ažur, v Metliki pa bife Gala, Mercator Dolenjska. Nekaj vstopnic bo na voljo tudi uro pred prireditvijo, in sicer pred vhodom v dvorano Centra srednjih šol Novo mesto. Zanimive so tudi tako imenovane pokroviteljske vstopnice po 50.000 tolarjev. Na voljo jih je dvajset, namenjene pa so vsem tistim, ki bi želeli za nov dializni oddelek Splošne bolnice Novo mesto prispevati omenjeni znesek. Vsa pojasnila so interesentom na voljo pri sestrah Jožici Majcen in Marici Parapot na dializi v Novem mestu.
DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Ivanu Starihi iz Vrtače 16 a pri Semiču. Nagrajencu čestitamo!
Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna:
1. (8) Nisem pozabil - ansambel Mladi Dolenjci
2. (-) Cviček ni navaden striček - ansambel Vrisk
3.(4) Bilo je na Valentina - Fantje izpod Rogle
4.(1) Beli venček - Jože Bohorč s prijatelji
5. (-) Ta šmentani lov - ansambel Pogum
6. (2) Daleč od srca - Bratje iz Oplotnice
7. (-) Slovenska pesem - ansambel Petovio
7. (5) Na Dolenjskem - ansambel Petra Finka 6. (3) Novo leto 2000 - ansambel Rubin 9. (7) Otožno dekletce - ansambel Mavrica Predlog: Slovenski pozdravi - Brata Avsenik in Policijski orkester
§«§  --------------------------------------------------------------
KUPON ŠT. 8 Glasujem za:
Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto