primorske novice URADNE OBJAVE OBČIN ILIRSKA BISTRICA IZOLA, KOPER PIRAN. POSTOJNA IN SEŽANA Št. 23 VSEBINA Skupščina obline Piran ODtOk o 'premembt odtoka o občinskih uprav mh taksah OtJt Ok o prenehanju ta'tmn'ke pravtce tn Jrugih prav te na zcmtjisčih. namenjenih /a stanovanjsko postov no tn drugo kompteksno gradite' na obnočju zazidatnega načrta Ohrtne cone ! uoja Skupščina občine Postojna O!)! Ok o sprciienibt tn Jopotnuv < tvdtoka o ohčtn^kth uprav -tifh taksah O!)! Ok o Jopotimvah tvdtoka o Ja\k)h občanov Samoupravna Pianovanjska skupnos( občine koper - Skt EP o očtsceni prodajm cent kortstne stanov anjske pov r^me v vrstnih hišah zazidave \nkaran Občinska skupnost sociainega skrbstva !zo!a — STATUT občinske skupnost! sociatnega skrhat'a Izota KOPER. 13. avgusta 1982 OBČtNA PIRAN Na pod!agt 1 p!ošn:i aktov skupnost: ter družbenih dogovorov :n samoupravn:h sporazumov. — nadzira skiadnost deiovanja organov kupm : s poobiastih :z statuta :n-samoupravnih aktov skupnost:. — nadztra izvajanje skiepov skupščine m drug:h organov .p. — nadz:ra porabo sredstev skupnost — nadzira deio in posiovanje skupne drekov ne dužbe . — nadzira obveščanje čianov skupnosti. — opravlja druge naioge po skiepu skupščme 89. čien Odbor za samouprav n: nadzor tm;l pet čianov Mandat čianov od-bora traja štiri ieta. Ciane odbora voh jo :n odpokisčejo preko skupščme skupnosti dele-gaaje uporabnikov m izvajaicev. k: so čiani skupnost:, na podiagt enotne kandtdatne i:ste. ki jo prediož: skupšč:na skupnosti Po:menske kandtdate za čiane odbora prediaga pristojni organ za kadrovske zadeve pri občinsk: konferenci SZDL Skupščina skupnosti s posebmm skiepom ugotov i, da so čian: odbora izvoijeni. Za ciana odbora ne more bit: tzvoijen čian koordinacijskega odbora, drugth organov skupnosti oziroma skupščine, niti njen vodiini funkcionar, nit: čian deiegacije za skupnost sociainega skrbstva 90. čien Čiani odbora za samoupravni nadzor izvoiijo izmed sebe predsednika odbora in namestmka predsedmka 1^3 avgusta 1982 — $t 23 9! čien Odbot deia na sejah, k: j:h sk!:cuje in vodi predsednik odbora. Predsednik :e doiz m skiicab sejo odbora, če to zahtevajo: — čian: odbora. — predsedmk skupščme. — koordinacijski odbor ai: drugi organ. — najmanj ena pettna vseh deiegacij. k: deieginjo deiegate v skupsčmvi skupnost:. — na iastno pobudo. Odbor 'e mora sestat: najmanj dvakrat ietno. 92 čien 's^jmaro enkrat ietno mora organ samoupravne delavske kontroie \ /vez: z :zvajantem v neh ovojih naiog z čiena tega statuta pripravit: poročdo o svojem deiu z ugotovitvam: o (en= stania ^ skupnost: m ga prcdiožm skupščini V! SPt O^NA LJUDSKA OBRAMBA !N DRUŽBENA SAMOZASČ! ! A 9^ čien Deiovni ijudje :n občani, organiziram v skupnost:. na podiagi samoupravnega sporazumevanja skrbijo. organizirajo, poprav ijajo. usklajujejo in uresntčujejo naioge spiošne ijudske obrambe m družbene samozaščite tako. da jih oprav ijajo v ok\:ru teme)jn:h dejavnost:, za katere je skupnost ustanovljena V skupnosti se v skiadu z obrambnimi in varnostnim: načrt: zagotavlja uč:nkov:to deiovanje ustreznth dejavnost: v primeru vojne, jb narav nih ai: drug'h hudih nesrečah in v izrednih razmerah 94 čien V primerih oboroženega napada na državo izvaja skupnost mobilizacijo 'Voj:h 'd in sredstev za izvršitev naiog obrambe in samozaščite Po ukazu organa, k: ga doioča zakon, se izv aja mobdizauja tud: ob neposredni vojn: nev arnost:. ob narav nih :n drugih hudih nesrečah ter ob izrednih razmerah Oo mob:t!7aC)j: preide skupnost iz rmrrodohne v vojno organizacijo in se pripravi za vodenje spio^nega ljudskega odpora. 95 čien /a !/redne razmere ^e ^'eje obotoženo. subverzivnosti drugačno nasino Jelov an :e sovražnih in drugih družb: nevarnth sii. k: neposredno ovro/ i slavno ureditev Sociahstične federatone republike Jugosia -tit a!? Sv^i^Msttčne reptibiike S!o-eruje ai: druge temeijne vrednote ciaiiso r-e uredu ^ varnost držaje ai: njet:ih posameznih deiov ai: živijenje ijad' in matenainc dobnne v ^ečjem obsegu *- 9b. čien Deiavci. deiovni ijudje m občan:, organiziram v skupnosti, zagotav -ijajo * p'an:ranjem spiošne ljudske obrambe kot sestav mm deiom pia-ntrauja skupnosti. matenaine ir. druge pogoje za aktivno in neposredno udekžho v obrambnih poprat uh in /a krepdev obrambe in samozaščitne pripravljenost: V pianih skupnosti se do!oč:jo naioge v zvezi z orgamztranjem m pn-pravijanjem spiošne ijudske obrambe n Jružbene samozaščite, sredstva za uresn.čevanje teh naiog ter drugi ukrep, za pripravo na obrambo dižave in za deio v vojmh razmerah. 97 čien Za izvrševanje naiog spiošne ijudske obrambe m družbene samozaščite skrb: Odbor za ijudske obrambo m družbeno samozaščito Uresničevanje spiosne ijudske obrambe m družbene samozaščite, pravice m doižnost: organov skupnost: pri tem uresničevanju in druga pomembna vprašanja s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, se podrobneje uredijo z enim ali več samoupravnimi splošnimi akti skupnost). VH OPRAVLJANJE ADMINISTRATIVNO-STROKOVNIH POMOŽNIH IN TEM PODOBNIH DEL ZA SKUPNOST ' opravljanje administrativnih in tehničnih del za delovanje org&-nov skupnosti (priprava in razmnoževanje gradiv, razpošiljanje gradiv, ptsamtško posiovanje in drugo), -- 'zvajanje finančno^mčunovodskega posiovanja za skupnost. S samoupravnim sporazumom se iahko opredete še druge naloge, ki J!h bo opravijaia strokovna siužba. 99. čien 104. č!en Za opravljanje strokovnih, administrativnih, pomožnih in tem podobnih de!, ki so potrebna za nemoteno pos!ovanje skupnosti, ustanovi skupnost skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi občine skupno strokovno SIS (v nada!jnjem besedi!u: strokovna siužba), ki se organizira kot deiovna skupnost. Skupščina skupnosti daje sog!asje k do!očbam statuta strokovne siužbe, ki se nanašajo na uresničevanje na!og, zaradi katerih je bi!a strokovna siužba ustanovijena; k programu deia ter k razvidu de! in naiog, ki jih opravija strokovna siužba. Naioge, ki jih deiovna skupnost skupne strokovne siužbe opravija za skupnost, se natančneje doiočijo s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Zagotovitev doiočenih opravi! iahko skupnost uredi tudi z dogovorom z drugo skupnostjo, organizacijo aii z upravnim organom. 105. čien Deio deiavcev skupne strokovne siužbe vodi in usklajuje vodja strokovne siužbe (v nadaljnjem besediiu vodja siužbe). Vodjo siužbe imenujejo in razrešujejo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki so ustanoviie skupno strokovno siužbo po tem, ko dobijo mnenje deiovne skupnosti. Vodja siužbe se imenuje za dobo 4 iet in je iahko ponovno imenovan. Za svoje deio in deio strokovne siužbe je odgovoren skupščinam skupnosti, ki so strokovno siužbo ustanoviie. 100. čien Strokovna siužba se ustanovi s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi, ki ga skienejo med seboj samoupravne interesne skupnosti, za katere bo deiovna skupnost skupne strokovne službe opravijaia določena deia. 101. čien Medsebojne pravice, obveznost) in odgovornosti med deiovno skupnostjo in skupnostmi — ustanoviteljicami strokovne siužbe, doioča samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki ga skienejo skupščine skupnosti — ustanoviteijic in deiovna skupnost. Samoupravni sporazum iz prejšnjega odstavka tega čiena ureja zia-sti: vrsto dei, ki jih delovna skupnost opravija; osnove in meriia za pridobivanje dohodka deiovne skupnosti; pravice, ki jih ima deiovna skupnost giede odločanja o zadevah in uporabe sredstev v zvezi z opravljanjem njenih dei; temeijne pogoje giede strukture de! oziroma naiog; kvaiifikacijsko strukturo kadrov v deiovni skupnosti; odgovornost deiovne skupnosti za opravijanje dei; način reševanja medsebojnih sporov; način koordiniranja deia v deiovni skupnosti; druga pomembna vprašanja skupnega pomena. 106. čien Vodja siužbe opravija predvsem nasiednje naioge: — organizira, vodi in uskiajuje deio strokovne siužbe, — skrbi, da je deio v strokovni siužbi zakonito, praviino, pravočasno in racionaino opravijeno, — organizira sodeiovanje z drugimi organi in organizacijami v skiadu z naiogami strokovne siužbe, — poroča skupnosti o deiu strokovne siužbe, — skrbi za zakonitost deia skupnosti in njenih organov ter racionaino posiovanje, — uresničuje pravice, doižnosti in odgovornosti posiovodnega organa v odnosih do deiovne skupnosti skupne strokovne siužbe in v notranjih samoupravnih odnosih, — je odredbodajaiec za izpoinjevanje finančnega načrta, periodičnih obračunov in zakijučnega računa strokovne siužbe, — opravija tudi druge naioge po skiepih skupščine in njenih organov. 107. čien Skupščina skupnosti izvoii enega delegata v komisijo za izvedbo razpisnega postopka za vodjo strokovne siužbe. Samoupravni sporazum o ustanovitvi strokovne siužbe podrobneje ureja način imenovanja, pravice, dolžnosti in odgovornosti vodje siužbe. 102. čien Deiavci deiovne skupnosti strokovne siužbe pridobivajo dohodek iz ceiotnega prihodka, ki ga deiovna skupnost ustvari s svobodno menjavo deia. Pridobivanje prihodka ureja samoupravni sporazum o svobodni menjavi deia med deiovno skupnostjo strokovne siužbe in skupnostjo ter drugimi ustanoviteijicam) strokovne siužbe na osnovi opravljenih storitev v skiadu s sprejetim programom deia. 103. čien V samoupravnem sporazumu iz prejšnjega čiena se doiočijo ziasti nasiednje naioge in opravila, ki jih opravija strokovna siužba. — priprava osnutkov in prediogov ietnih in srednjeročnih pianov skupnosti, ***^ priprava samoupravnih splošnih aktov in drugih aktov, ki jih sprejema skupščina skupnosti, *— izvajanje skiepov skupščine skupnosti ter njenih organov, priprava anaiiz, informacij in poroči! o izvajanju naiog skupnost), — priprava strokovnih podiag in gradiv za delo organov in e ovm tcies skupnosti, — organiziranje in skrb za uresničevanje oziroma uveljavljanje e-namih in materialnih pravic, Samoupravni splošni akti 108. čien Skupnost ima nasiednje samoupravne spiošne akte: — samoupravni sporazum o temeijih piana in pian, — statut skupnosti, — poslovnik skupščine, — druge samoupravne spiošne akte. Samoupravni spiošni akti skupnosti morajo biti skiadni z zakonom in ne smejo biti v nasprotju s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti ter samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, ki jih je skupnost skieniia aii k njim pristopiia. Postopek sprejemanja samoupravnih splošnih aktov doiočajo ti akti v skiadu z zakonom in tem statutom. Postopek sprejemanja samoupravnih spiošnih aktov doioča v skiadu z zakonom ta statut ter spiošni akt. Statut sprejme skupščina z ločenim glasovanjem po predhodni 30-dnevni javni obravnavi osnutka statuta. Spremembe in dopoinitve statuta se sprejme po istem postopku kot statut, razen tistih, ki se nanašajo na uskiaditev z zakonodajo in jih sprejme skupščina z iočenim giasovanjem obeh zborov s posebnim skiepom. Ostaie spiošne samoupravne akte in njihove spremente sprejme skupščina po istem postopku kot statut oziroma njegove spremembe, URADNE OBJAVE 310 če ni z zakonom drugače določeno Spremembe in dopolnitve statuta lahko predlaga vsaka delegacija in tudi vsak delegat v skupščini skupnosti. V!M DRUŽBENE MATERIALNE POMOČ! V SOCIALNEM SKRBSTVU 109. člen V skrbi za socialno varnost občanov zagotavljajo delavci. delQvni ljudje in občant. združen) v občinski skupnosti, družbeno denarno in drugo materialno pomoč (v nadaljnjem besedilu: materialna pomoč) občanom, k) so nesposobni ali btstveno zmanjšano sposobni za pridobitno delo m k) 'O gmotno ogrožen), cc tem osebam n) mogoče zagotovit! preži\ljanje o/iroma jtm pomagat) na drug ustrezen način. Skupščina skupnost) ^prejme poseben samoupravni splošni akt, s katerim se v skladu z zakonom natančneje določijo pogoji za uveljavitev in trajanje pravic !o matenalne pomoči, obhke materialnih pomoči v socialnem skrbstvu v občini !zola. obveznosti tn odgovornosti prejemnikov materialne pomoč) do občinske skupnosti ter druga pomembna vprašanja v zvezi z matenalnimi pomočm). Do materialne pomoči v socialnem skrbstvu v občini !zo!a nima pravice občan, k) formalno steer izkaže, da izpolnjuje pogoje za dodelitev materialne pomoči, se pa na podlagi drugih dokazov ugotovi, da ne živi v slabih gmotnih razmerah tn torej materialne pomoči ne potrebuje ! IB. člen Skupščina skupnosti sprejme kriterije za dogovarjanje in sklepanje sporazumov o višmi prispe\ka, k) naj bi ga za preživljanje občana, kateri uveljavlja ali \ katerikoli obliki že prejema materialno pomoč socialnega skrbst\ a. pnspev ale osebe, k) so tega občana po zakonu dolžne prežiš Ijati, a s\ ojega prežiš ninskega prispevka ne dajejo niti na podlag) dogovora o prežiš nini, nit) na podlagi sodne odločbe ali kakšnega drugega akta. Sporazume s smislu prejšnjega odstavka sklepa skupnost, ko socialno ogroženemu občanu dodeli materialno pomoč, z osebami, ki so dolžne prispesati za preživljanje prejemnika materialne pomoč). S samoupravnim splošnim aktom )z 109. člena tega statuta se določi načtn ukrepanja skupnosti v primeru, če osebe, ki so dolžne prispevati za preživljanje občanov iz prvega odstavka, ne dajejo svojega prispevka v skladu z navedenimi kriteriji. 111. člen Skupščina skupnosti v skladu s planskimi akti skupnosti in drugimi samoupravnimi akti s sklepom določi višino denarne pomoči, ki predstavlja prejemnikom \ občini edini vir sredstev za preživljanje, najvišjo možno višino enkratne denarne pomoči ter vLŠino drugih oblik materialne pomoč), pri katenh je določitev višine možna Podrobne določbe o tem vsebuje samoupravni splošni akt skupnosti iz 109. člena tega statuta. Sklepe tz prejšnjega odstavka sprejme skupščina najmanj enkrat letno, če ni z družbenim dogovorom ali samoupravnim sporazumom določeno, da se opravi uskladitev (valorizacija) materialnih pomoči tudi med letom oziroma da se tudi med letom na novo določa višina posameznih oblik materialnih pomoči soctalnega skrbstva 112. člen O pravici posamezntka ali družine do materialne pomoč) odločajo posebni organi skupnosti, in sicer svet za varstvo otrok in družine ter svet za varstvo odraslih oseb, vsak v okviru svoje pristojnost), določene s tem statutom, v skladu s samoupravmm sporazumom o ustanovttv) skupnosti. V nujnih, neodložljivih primerih, ko je socialna stiska občana ah druge upravičene osebe tako huda, da m mogoče počakati na odločitev pristojnega sveta, odloči o pravici posamezntka ali družme do enkratne denarne pomoči individualni poslovodm organ centra za socialno delo. ki pa mora svojo odločitev predložiti v odobritev prjstojnemu svetu na prvi seji. 13. avgusta 1982 — §t. 23 111. člen Najmanj enkrat letno, če je potrebno pa tudi večkrat, se ponovno preizkusi, ali in v kolikšnt meri prejemniki matenalne pomoči socialnega skrbstva izpolnjujejo pogoje za nadaljnje prejemanje materialne pomoč) v skladu z določil) samoupravnega splošnega akta iz 109. člena tega statuta (revizija materialnih pomoč'). 114 člen Postopek /a uveljavljanje pravice do materialnih pomoči,za revizijo ter za v alorizacijo materialnih pomoč) določa Prav ilnik o postopku za uveljavljanje pravice do matenalnih pomoči in za valorizacijo materialnih pomoči v socialnem skrbstvu, k) ga sprejme skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije IX. RAZMERJE SKUPNOSTI DO SKUPŠČINE OBČINE IZOLA 115. člen Skupnost je dolžna najmanj enkrat na leto poročati skupščini občine o delu skupnosti, zlasti o izvajanju politike na področju socialnega skrbstva, izvajanju sprejetih programov razvoja in dela, uresničevanju drugih samoupravnih odločitev in sprejetih obveznosti, uresničevanju drugih nalog skupnosti ter o drugih pomembnih vprašanjih v zvezi z delovanjem skupnosti. Skupščina obravnav a priporočilo in mnenja skupščine občine in njenih organov ter obvešča skupščino občine in njene organe o sprejetih ukrepih v tej zvez) XI. SODELOVANJE SKUPNOST! Z DRUGIM! SAMOUPRAVNIM! INTERESNIM! SKUPNOSTM! V OBČtNi 1 lb. člen Za zagotovitev celostnega in enakomernega razvoja družbenih dejavnosti ter zagotovitev širših družbenih interesov v ovčini sodeluje skupnost z ostalimi interesnim) skupnostmi v občini ter usklajuje z njimi predvsem: — izhodišča za srednjeročne in dolgoročne dejavnosti, — izhodišča za srednjeročne tn dolgoročne investicijske programe, — prednostne naloge na področju investicij, — skupne zadeve v zvezi z delovanjem strokov ne službe ali delovne organizacije, ki opravlja de io za skupnost, — druge zadeve skupnega pomena. 117. člen O skupnih izhodiščih iz prejšnjega člena statuta sprejme skupnost z .drugimi samoupravnimi interesnim) skupnostmi občine Izola poseben sporazum ali družben) dogovor oziroma posebne sporazume ali družbene dogovore. 118. člen Za reševanje skupnih zadev, za koordinacijo, načrtovanje in usmerjanje programskih izhodišč dela interesnih skupnosti ter za pripravo strokovnih podlag usklajenih predlogov področij iz 116 člena statuta, ustanovi skupnost skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi občine Izola koordinacijski odbor SIS. ! 19 člen \ koordinacijski odbor SIS delegira skupščina vsake od interesnih skupnosti izmed delegatov po dva člana in njuna namestnika. 120. člen Koordinacijski odbor SIS izvoli izmed svojih članov predsednika in namestnika predsednika. 13. avgusta 1982 — $t. 23 URADNE OBJAVE 311 t2t. č)en Koordinacijski odbor S!S deta na sejah. Natančneje določbe o detu koordinacijskega odbora vsebuje postovnik skupščine skupnosti ' 122. čten (e skupščina katere od skupnosti ne sprejme samoupravnega sporazuma iz 117. čtena statuta se prične usktajevatni postopek. Usktaje-vatni postopek vodi koordinacijski odbor SIS Za usktajevatni postopek iz tega čtena statuta se v ostatem smiset-no uporabtjajo dotočita usktajevatnega postopka med zboroma skupščine skupnosti. X!!. JAVNOST DELA 123. čten Seje skupščine in drugih organov so javne, če s tem statutom za posamezne primere ni drugače dotočeno. 124. čten Predstavniki organizacij združenega deta, krajevnih skupnpsti, družbenopotitičnih skupnosti, družbenopotitičnih orgamzacij in društev, predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti, sredstev javnega obveščanja in občani, imajo pravico biti navzoči na sejah skupščine in njenih organov ter sodetovati v razpravi, nimajo pa pravice odtočanja (gtasovanja). Na seje se redno vabijo tudi predstavniki sredstev javnega obveščanja zaradi obveščanja javnosti. 12$. čten Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno m popotno obveščanje javnosti ztasti o stanju m probtematiki na področju sociatnega skrbstva v občini, o razvoju sociatnega skrbstva, o uresničevanju sprejete poti tike in vseh samoupravnih odtočitev v skupnosti, o detovanju detegat-skega sistema in detegatskih odnosih, o detu skupne strokovne stužbe. o uporabi sredstev združenih za sociatno skt bstvo in o drugih pomembnih vprašanjih. 12b. čten Obveščanje o detu skupnosti se izvaja: — preko detegatov v skupščini, — s pismenimi gradivi za seje skupščine in njenih organov. — s pomočjo sredstev javnega obveščanja, — z drugimi obttkami obveščanja, ki jih dotoči skupščina skupnosti. 127. čten Za redno in pravočasno obveščanje javnosti o detu skupnosti je odgovoren predsednik skupščine 128. čten Skupščina in njeni organi v posebno utemetjenih primerih tahko sktenejo, da bodo dotočena vprašanja obravnavati brez nav/ovnovi javnosti. Tako sktenejo ztasti v primerih, kadar zakon ati drug predpis dotoča, da je dotočene podatke treba šteti kot tajnost. 129. čten Skupščina skupnosti s postovnikom natančneje uredi uresničevanje načet javnosti deta in varovanje tajnosti. Družbenoekonomski odnosi v skupnosti 130. čten Detavci, drugi detovni tjudje in občani združujejo sredstva za izvajanje natog sociatnega skrbstva, ki se izvajajo v skupnosti, na podtagi svobodne menjave deta. Sredstva iz prvega odstavka tega čtena razporejajo in usmerjajo detavci. drugi detovni ljudje in občani na podtagi dotočb samoupravnega sporazuma o temetjih ptana in drugih samoupravnih sporazumov. X!!t PREHODNE !N KONČNE DOLOČBE 131. čten Do izvotitve organov po tem statutu, opravljajo natoge teh organov sedanji organi skupščine. * t32. čten Dotočha o števitu detegatskih mesi v zboru uporabnikov m /boru izvajatcev iz 3 ! čtena tega statuta prične vetjati s konstituiranjem zborov skupščine skupnosti po vohtvah detegacij S!S v !etu WS2 13'. čten Organizacija m detovanje skupnosti morata biti usklajeni z dotoč-bami tega statuta najkasneje v roku 12 mesecev po njegovi uvetjavuvi. 134 čten /a raztago dotoči! tega statuta je pristojna skupščina skupnosti ! 1$. čten Stanu sprejme skupščina skupnosti in da k njemu sogtasje skupščina občine Vetjati začne S. dan po objavi. Statut se objavi v uradnih objav ati. Ho čten Spremembe in dopotnitve statuta, razen tistih, ki se nanašajo na us-ktaducv z zakonodajo, se sprejemajo po istem^ostopku. kot vetja za njegov sprejem. t37. čten / dnem uvetjavitve tega statuta preneha vetjati statut Občinske skupno sociatnega skrbstva tzota. ki je bi! sprejet t2 3. t97o Štev : 2S(VH1 Izota. 30. decembra !9K2 Predsednica skupščine S WISASitva. ! r. 312 URADNE OBJAVE 13. avgusta 1982 — 23 s*