NO. 185 Ameriška Domovina AM€RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGG ONLY SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 21, 1950 LETO Lil —VOL. LIL Elizabeth Bentley, komunistična kurirka, je imenovala Adamiča v zvezi z vojno špionažo Bivša uslužbenka ameriške vlade pravi, da je Adamic da jal sovjetski vladi podatke, ko je bil med svetovno vojno v službi ustanove Office of Strategic Services. Sledeče poročilo, datirano v Washingtonu 15. septembra, je> poslal listu “Pittsburgh Press” njegov washingtonski poročevalec Tony Smith. Poročilo, ki je prevedeno dobesedno, se glasi WASHINGTON, 15. sept. -Pisatelj Louis Adamic, voditelj, mnogih komunističnih frontnih organizacij, je bil obtožen vohunjenja za Rusijo za časa voj ne. Tozadevno obtožbo je pred-nesla bivša komunistka Elizabeth Bentley (ki je bila v važni vladni službi, ne da bi vlada vedela za njene komunistične zveze, — uredništvo), ko je pričala pred senatnim imigracijskim pododborom, ki preiskuje komunistične aktivnosti med inozemskimi grupami. Njeno pričevanje je bilo obelodanjeno danes. Miss Bentley je dodala ime Mr. Adamiča in še devetih na-daljnih oseb listi imen “ljudi, ki so dajali informacije sovjetski Vladi.” Devet nadaljnih oseb na listi Poleg jugoslovanskega avtorja, ki je zdaj v komunistični pasji hišici, ker podpira Tita, je Miss Bentley imenovala nekega angleškega inteligenčnega častnika, nekega bivšega profesorja na Cornell univerzi, nekega člana kanadskega poslaništva ter dva bivša uslužbenca ameriške armade. Mr. Adamic je večkrat nastopal v Pittsburghu kot govornik na levičarskih shodih, v prvi vrsti na programih za zbiranje denarnih fondov, katere programe je sponzoriral Ameriški Slovanski Kongres, katerega je U. S. Attorney General označil za “nelojalnega.” Sovjetom je dajal podatke Miss Bentley, čije senzacionalno pričevanje pred kongresnim odborom za preiskovanje neameriških aktivnosti 1. 1948 je osupnilo n^rod, je obdolžila Mr. Adamiča, da je dajal Sovje- tom informacije, ko je deloval v SHOWERS Vremenski prerok pravi: U. S. Office of Strategic Services. To je bil najvažnejši urac ameriške armade tekom 2. svetovne vojne. Miss Bentley je priznala, da je med leti 1941 in 1945 delovala kot kurirka sovjetskega vohunskega kroga, že poprej je imenovala okoli 40 vladnih uslužbencev, ki so sodelovali in prispevali sovjetskemu podzemlju. Poleg drugih stvari je Mr. Adamic znan po svoji knjigi “Dinner at the White House” kateri pravi, da jo je napisal na osnovi svojih vojnodobnih izku šenj kot gost pokojnega predsednika Roosevelta in britskega premierja Churchilla. Ostali, ki jih je imenovala Miss Bentley, so sledeči: Vladimir Kazakevich, učitelj armadnih tečajev na Cornell u-niverzi. Peter Rhodes, o katerem pravi Miss Bentley, da je “brodcas-tal” z armado v Afriki in Italiji- Abraham Brothman, rezervni častnik ameriške armade in sedaj uslužben pri neki veliki jeklarski tvrdki. Bella Joseph, uradnica pri Office of Strategic Services; njenega moža je Miss Bentley že poprej imenovala. Peter Perazich, ki je bil prej z United Nations Relief and Re-habilition Administration (UN-RRA). Bernice Levin, ki je bil svo-ječasno uposlen pri War Production Board-u. Cedric Beljrage, član britske inteligenčne službe, ki je imel kontrolo potnih listov v New Yorku. Hazen Size, član Canadian Film Board-a, ki je bil pridružen kanadski ambasadi v Washingtonu. Jennie Miller, članica Chinese Purchasing Commission, žena Roberta T. Millerja, ki je bil že poprej imenovan kot uslužbenec državnega departmenta. PRODIRANJE ZMAGOVITIH MARINOV Marini, ki prodirajo od reke Han proti Seoulu, gonijo pred seboj bežeče komuniste. TOKIO, 20. sept. — Zmagoviti marini, ki so prebrodili reko Han, so prodrli danes v približno štirih milj do Seoula, podeč pred seboj disorganizirane komuniste. Številne skupine komunistov so se predale ob samem pogledu na amfibijske tanke (tanke, d operirajo na kopnem in na Vodi), ki so kakor ogromne želve prebrodili reko. Drug odred marinov se zbira in pripravlja na južnokorej-skem bregu Hana, oddaljen samo eno miljo od Seoula. — Marini so prerezali glavno cesto med Seoulom in Pyongyangom, glavnim mestom Severne Koreje ob 6:50 zjutraj, to je komaj pol ure nato, ko so prebrodili reko Han. Oklopnica Missouri v akciji 45,000 tonska oklopnica Missouri je prihitela okoli korejskega polotoka z vzhodne obale na zapadno, kjer se je pridruži-zavezniški mornarici v In-chonu, nakar je pričela bruhati svoje 16-palčne izstrelke daleč V notranjost dežele. Sodnik Woods zasluži, da ga spet izvolimo na okrajno sodnijo Novi grobovi Deloma oblačno, topleje in dežni prši med grmenjem. Tri na dan i Z Nekateri računajo, da bodo guvernerja Lauscheta kar po-mandrali pri volitvah jeseni. Ne bo šlo tako gladko in lahko, ker Lausche si je v zadnjih dveh letih pridobil mnogo prijateljev, dočim jih je zelo malo izgubil, če je sploh katerega. * * * Priznamo pa, da bo imel Frank zelo močnega nasprotnika od republikanske strani. Zato moramo pa toliko bolj vsi delati, da ponovno izvolimo sina slovenskega naroda za guvernerja. Kdo ve, kdaj bo spet slovenska kri na tako važni poziciji. Ljudje takega kova, iz kakr- Iz raznih naselbin CHICAGO, 111. — V nedeljo 10. sept. je v Viha Parku, čika-škem predmestju, prišlo do velike avtne nesreče, v kateri sta bili težko prizadeti dve slovenski družini, Henryja Bogolina in Joeva Zorkota. Do nesreče je prišlo na državni cesti 83, kjer so bili v koliziji trije avti. Neki 18-letni Walker E. Stack iz Chicaga se je zaletel v zadnji del avta Charlesa Knappa iz Elgina, nato pa krenil na drugi tir, po katerem je v nasprotno smer vozil Henry Bogolin s svoj o.3 letno hčerko, svojo ženo Ann, njeno mater Anno Zorko in 11-let-no Zorkovo hčerko Joan, in treščil v njegov (Bogolinov) avto. Vsi v Bogolinovem avtu so bili kritično ranjeni, kakor tudi Stack, povzročitelj nesreče, in odpeljani v Elmhurst Memorial Hospital, kjer je Bogolinova žena Ann zadnji pondeljek umrla. Stara je bila 27 let. Ostali so v bolnišnici v kritičnem stanju., tri zapadnih sil so bili pozvani Joe Zorko je član društva Slavi- nepričakovano v New York, ker bodo naglo organizirali for- Frank Zalar Po kratki in mučni bolezni je umrl v Glenville bolnici Frank Zalar, star 36 let, stanujoč na 709 E. 155 St. Pogreb je v oskrbi Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 East 152 St. Čas pogreba in druge podrobnosti jutri. Frank Zaletel V Woman’s bolnišnici je preminul dobro poznani Frank Zaletel St., star 57 let stanujoč na 716 E. 162 St. Bil je vdovec. Soproga Mary mu je umrla leta 1936. Tukaj zapušča 6 otrok: Mrs. Mary Hočevar, Mrs. Frances Urankar, Frank ml., Mrs. Josephine Bohinc, Rudolph, Mrs. Jean Stradiot; 9 vnukov in več sorodnikov. Rojen je bil v vasi Zagorica na Dolenjskem. Tukaj je bival 40 let in je bil član dr. Kras št. 8 SDZ, dr. Mir št. 142 SNPJ. Zaposlen je bil pri Collinwood Shale and Brick Co. zadnih 40 let. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 9:15 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzetje ob 10 uri in nato na Kalvarija pokopališče. John Trček V Beach Grove, Ind., je 19. septembra umrl rojak John Trček, ki je svoj čas živel na Darwin Ave., v Collinwoodu. Zapušča žalujočo soprogo Uršulo in pet hčera, katerih ena živi v Beach Grove, ostale pa v Clevelandu. Pokojni je bil rojen na Vrhniki v Jugoslaviji. Poklic načelnikov obrambe v N Y. London. — Obrambni minis- je SNPJ, ne pa družina. DE PUE, 111. — Vincent Oma-'macijo centralne zapadne snega je delan Frank Lausche, hc-n, se nahaja v bolnišnici St. made. Zunanja ministra Angli-se rodijo komaj vsakih 100 let. Margaret v Spring Valleyju, je in Francije bosta še ta teden So kakor aloa, ki cvete vsakih kjer je 11. sept. srečno prestal odpotovala z letalom sto let enkrat. jtežko operacijo. iYork. JESSE W. WOODS V tem mesecu lanskega leta je guverner Frank Lausche imenoval za sodnika na okrajno sodnijo v Clevelandu Jesse W. Woodsa. Vsak, ki pozna guvernerja Lauscheta ve, da pri takih imenovanjih ne gleda na prijateljstvo, ampak samo na sposobnost. Sodnik Woods je bil rojen v državi Ohio leta 1882. Leta 1909 je dobil odvetniško diplomo. Odvetniško prakso je izvrševal v Clevelandu. Od 1912 do 1917 je bil pomožni okrajni prosekutor. Pozneje so trije najbolj promi-nentni odvetniki v Clevelandu organizirali odvetniško firmo: Locher, Green, Woods. Odvetnik Woods, sedaj sodnik Woods, je poznan daleč naokrog kot izboren poznavalec postav, obenem pa kot človek,ki ima vedno odprto srce za malega človeka. Tudi kot sodnik se je vedno izkazal, da je zares sodnik, toda sodnik, ki sodi po srcu in razumu. O sodniku Woods-u bomo še pisali. Zakaj toplo priporočamo vsem slovenskim in hrvaškim državljanom v okraju Cuydho-ga, da pri volitvah 7. novembra gotovo napravijo križ na glasovnici pred imenom: Jesse W. Woods. Slovenski katoliški javnosti v Clevelandu! Clevelandska podružnica Lige Katoliških Slovenskih Ame-rikancev je na svoji zadnji seji (18. septembra) ugotovila, da je pomoč za tiste naše brate po veri in narodnosti, ki so v zadnjih letih bežali in še danes bežijo pred komunističnim prega njanjem še vedno velika. Zato clevelandska Liga kliče vse zavedne in dobromisleče Slovence v Clevelandu, da po svoji možnosti pomagajo z darovi za Ligo lajšati bedo slovenskih brezdomcev v Evropi. Da bi mogli te dobrodelne dohodke povečati, prireja Liga to jesen in prvi del zime dve večji prireditvi v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair-ju. Prva prireditev bo v nedeljo dne 22. oktobra. To bo vesela in šaljiva prireditev na odru in v prizidku dvorane, saj pade v čas vinske trgatve. Druga prireditev bo v nedeljo 3. decembra. To bo miklavževanje, praznik vseh naših malih in njih staršev. Prosimo vse naše zavedne rojake, da vsak po svojih močeh pomaga pri prizadevanju Lige v pomoč najbolj potrebnim. Podrobna navodila in pojasnila bo odbor Ligine podružnice dajal preko svoje “Slovenske pisarne” (6116 Glass Ave., tel : EX 1-9717). Anton Grdina, častni predsednik, Matt F. Intihar, predsednik, Mary Hočevar, tajnica. Nov proces v Nišu osvetljuje mahinacije kominformskih prizadevanj v Jugoslaviji Predvsem si Kominforma prizadeva ustanoviti v Jugoslaviji učinkovito podzemlje, ki naj bi rovarilo v pričakovanju tretje “imperialistične” vojne. Levičarski časopis mora plačati 6,500 dolarjev odškodnine “Slobodna Reč” v Pittsburghu obsojena zaradi obrekovanja in častikraje. Pittsburgh, Pa. — Komunistično usmerjen list “Slobodna Reč”, ki je tiskan na severni strani mesta, bo moral plačati' Božidaru Pepiču $6,500 odškodnine, ker ga je ozmerjal z “izdajalcem” in “renegatom.” Pepič je izjavil na sodniji, da BEOGRAD. — Dne 11. septembra je hrvatski parlament oglasoval, da se prekliče parlamentarna imunost ali nedotakljivost Rade Zigiča, Dušana Brkiča in Stanka Opačiča, treh hr-vatskih ministrov, ki so bili pred nekaj dnevi izključeni iz komunistične partije pod obtožbo, da so izdali Jugoslavijo Sovjetski zvezi. Ta parlamentarna akcija je sedaj odprla pot sodnemu postopku napram njim, dasi ne pomeni, da bodo klicani pred sodišče. Pomeni pa, da jih oblasti lahko, kadar koli se jim zdi potrebno, zapro in drže v zaporu do obravnave. Nov proces v Nišu Prizadevanja Kominforme, da ustanovi v Jugoslaviji svoje podzemlje, je bilo osvetljeno zdaj v Nišu v Srbiji, kjer se je pričela obravnava proti sedmim agentom Kominforme, ki so vsi jugoslovanski državljani. Pet izmed teh je bilo izšolanih v kominformskih šolah v Bolgariji, nakar so bili v poletju poslani nazaj v Jugoslavijo. Glavnemu obtožencu, Stojadi-nu Velkoviču, je bilo dovoljeno govoriti s časnikarji med odmorom v obravnavi. Velkovič, ki ima kominformsko ime Dimko, je poprej tekom zasliševanja povedal, da se ga na podlagi za- delovalo kot pete kolone v prihodnjem spopadu. John L. Lewis svari lastnike rudnikov pred sen. Taftom če ga puste v rove agitirat za svojo ponovno izvolitev, bo trpela proizvodnja premoga. Washington. — John L. Lewis je zagrozil z možnim premogovnim štrajkom v državi Ohio, ako lastniki premogovnikov dovolijo senatorju Taftu vstop v svoje rove tekom njegove kampanje za ponovno izvolitev. Predsednik organizacije pre-mogarjev je označil senatorja Tafta, so-avtorja znanega Taft-Hartleyjevega zakona, kot delavskega “zatiralca.” Svoje svarilo je poslal Lewis v obliki pisma R. Livingstone Irelandu,— predsedniku Zveze ohijskih posestnikov rovov. “Taftovi politični delavci pravijo, da bodo spustili Tafta v premogovnike, kjer bi agitiral med premogarji”, pravi Lewis v svojem pismu. “To bi bila slaba poteza s stališča premogovne proizvodnje. Taft je bil rojen v žametu ter je pripel že- je pripravljen sprejeti omenje-j^^ morda res utegne smatrati jlezni ovratnik okoli vratu milino vsoto kot v poravnavo svoje; 7a ^rUrpcfa tnda kar se ni e oa ionov ameriških delavcev. On tožbe za $250,000, naperjene napram štirim uradnikom “Slo-bodne Reči.” Toženi so bili: Jovo Krstobich izdajatelj srbskega časopisa — “Slobodna Reč”; Charles (Stan- jza krivega, toda kar se njega Jonov ameriških delavcev, samega tiče, se čuti nedolžnega Je le orodje delavskih zatiral-z ozirom na' svoje prepričanje. icev. Zabranite mu dostop v svo- !je rudnike, ker v nasprotnem Kaj pripoveduje kominformo- |slučaju utegnejo premogarji odveč Dimko iti iz njih.” Dimko je povedal poročeval- Senator Taft je izjavil, da ni imel namena iti v rove. ko) Vuich, urednik; Mane Shu- cu lista New York Times, da so shnar, poslovodja in Paul Ho-jniu njegovi predpostvljeni v dos, manager ali lastnik podjet-j,Bolgari ji dali pred njegovim od-ja American Slav Printing Asso- hodom v Jugoslavijo sledeča na-ciation in American Progress j vodila: Izvesti ne sme nobenega Printing Company. Ijavnega dejanja (v prid Komin- Pepič, bivši jugoslovanski poročevalec, ki mrzi komunizem, forme), dokler se ne prične “iiu perialistična” vojna. Njegova je navedel pred sodnijo večje;giavna naloga je obstojala v us- število datumov, ko ga je ome- njeni časopis blatil ter mu kra- ija del čast in poštenje. tanovitvi učinkovitega podzem- Ta Dimkova izjava ima lahko dvojen pomen: Da so sedanje aktivnosti Kominforme v tujih “Zatemnitev” Londona London. V torek večer je bi-j državah zasnovane na pričako-lo tukaj več ulic temnih, ker so vanju tretje “imperialistične” Newjzastavkali delavci v plinarni in j vojne, ali pa, da se podzemlje v |35,000 plinskih svetilk ni gorelo.jtujih državah pripravlja, da bo Kokoš “pohčerila” mlade mucke Lake Cormorant, Miss.—Mrs. R. D. Womack ima kokoš, ki je “pohčerila” pet mladih mačic. Kokoš ima mačice v svojem gnezdu, v čigar bližino ne pusti nikogar. Mornariško letalo treščilo v morje Pearl Harbor. — V bližini Kwajaleina je treščilo v morje veliko ameriško štirimotorno letalo ter eksplodiralo. 26 oseb, ki so bile na letalu, je mrtvih. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Dobro došla— Mr. in Mrs. Joseph Bergoč, nekdanja Clevelandčana, sta se po več letih bivanja v stari domovini zopet vrnila nazaj v Cleveland k sinu in sestri. Zdaj živita na 933 E. 140. St. Dobro došla med nami! Prva obletnica— V petek ob 7:15 bo v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Elizabeth Ahey v spomin prve obletnice njene smrti. Pozdravi— Iz Port Huron, Mich., pozdravlja poznani rojak Frank 'Čož vse svoje prijatelje širom Clevelanda. Slikovne predstave— Mr. Anton Grdina sporoča, da ima že pripravljenih nekaj slikovnih predstav slik, ki so bile posnete letos. Predstave bodo: 15. oktobra v Domu zapadnih Slovencev na Denison Ave.; 22. oktobra v Slovenskem domu v Lorainu, O.; 25. oktobra v SND na St. Clair Ave. Poleg teh bo še več slikovnih predstav, kakor hitro se bodo še ostali domovi priglasili. Pripravlja tudi eno predstavo za v Toronto, Kanada in sicer enkrat v novembru; za tam bo posebno zanimiva slika z romanja v Midland, Ontario. Vse slike bodo spremljane z glasbo. “Clambake”’ v Zak bar— V gostimi “Zak Bar” na 961 Addison Rd., bodo v soboto servirali fini “Clambake” vsem, ki si bodo vstopnice vnaprej rezervirali za to. Frank, lastnik te gostilne, je sin poznane družine Frank Zakrajšek (pogrebnik) iz St Clair Ave., in pravi, da boste fino večerjo lahko zalili z najboljšo kapljico, ki jo premore njegova gostilna. Slovenski program— Postaja WERE 1,300 Kc. — WERE-FM 98.5 Mc. v nedeljo 24. Septembra, 1950 — 8:30 — 9:00 zjutraj. Collinwoodska Polka, Kušar trio; Lipa zelenela je, Završki fantje; Euclidska polka, Kušar trio; Nova Domovina valček, Kušar trio; Clevelandski valček, Hoyer trio; Strabane polka, Yankovich in orkester; Jaka na Saint Clair ju, Hoyer trio. Dodatno poročilo— Dodatno de nam poroča, da je bilo dekliško ime matere pok. Dennis Nadraha Christine Stich. Važna seja— Nocoj ob osmih bo važna seja dr. sv. Jožefa št. 169 KSKJ v navadnih prostorih, članstvo naj se udeleži v polnem številu, da bo slišalo poročilo s konvencije. — Ta mesec bo pobiranje ases-menta v pondeljek in torek, 25. in 26. septembra. NAJNOVEJŠEVESTI TOKIO. — Ameriški marini so snoči vdrli od severozapada v Seoul. — Drugi odredi mari nov so vdrli v mesto skozi in dustrijsko predmestje Yong dongpo. — Druga poročila na znanjajo, da se pomika proti mestu kolona komunistov, ki prihaja od kitajske komuni stične Mandžurije; v kolon je približno 18,000 mož. Dru ga komunistična ojačenja hi te Seoulu na pomoč od juga. WASHINGTON. — Senat in po slanska zbornica sta včera odobrila predlogo za registra cijo in možno zatvoritev ko munistov ter jo poslala pred sedniku v podpis. /Iiiieri$ka Domovima E3EE 6117 St. CJalr Ave, HEmiersoa 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and English Editor: Mary Debevec Editor in Chief: Anton Sabec; Mg. Editor: Frank A. Turek: Associate Editor Vinko Lipovec NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for $ months. SEPTEMBER 1950 SUN MON TUE WED THU FRi SAT 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Entered as second class matter January 6th 1808. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the act ofMarch 3rd 1879,_________________________ N°- 185 Thurs., Sept. 21, 1950 Zakaj v Jugoslaviji vsega manjka “Slovenski poročevalec” od 7. avgusta t. 1. objavlja pod naslovom “Čemu uničevati potrošilo blago” med drugim tudi sledeče; “Naraščanje kupne moči najširših ljudskih množic, ki ie hitrejše od naraščanja tej kupni moči ustrezajočih količin potresnega blaga, je eno najtežjih vprašanj, ki ga danes rešujemo v našem gospodarstvu. To nesorazmerje, ki ga je mogoče odpraviti samo postopno s skrajnim prizadevanjem za povečanje naše kmetijske in industrijske proizvodnje, ustvarja še vedno občutno pomanjkanje raznih potrošnih predmetov. Spričo teh razmer, bi pač vsak delovni človek smel pričakovati, da izdeluje naša industrija blago, ki ustreza potrebam. Toda temu ni tako. Zadnji čas je prejela ljubljanska trgovina na debelo (podjetja “Izbira,” “Tekstilobutev” in “Galanterija ’) od raznih tovarn blago z nepotrebnimi napakami. Vrsta teh predmetov je predolga, da bi se mogli ustaviti pri vseh. Zadošča naj samo nekaj najznačilnejših primerov. “Tovarna volnenih tkanin Vučje” je dobavila neki gladko barvani kamgarn, ki je videti ves pikčast. Ne gre samo zato, da je človek v obleki iz tega kamgarna videli kakor oškorpljen od avta, temveč za mnogo več: z nohtom lahko iztrgaš pikce in na njihovem mestu nastane luknjica, nekako tako, kakor če bi prišel v blago molj. Trpežnost obleke je zmanjšana za 4 krat in še več. Ali je to potrebno? Tu ne gre za slabo prejo, ampak za slabo očiščeno prejo. Dalje: videl sem slabo blago za moške obleke, vendar ne poznam pil nas človeka, ki bi hotel nositi obleko takšne svetlorjave barve. Rad bi, da bi bralci tegb članka mogli videti svilo za kravate, ki jo je dobavila “Vojvodjanska industrija svile.” Pri tej svili mi ne gre toliko za vzorec in za barve, ki jih verjetno ne najdete v vsej Evropi in nad katerimi bi morda imel naivno veselje prebivaleš, kdo ve katere kulturno zaostale dežele. Gre mi zato, da najde človek v tem blagu težko 10 dolžinskih cm, kjer ne bi bilo tkalskih napak. In pri tem zahtevajo za 1 m te svile 1800 Din. Nesmiselno uničevanje blaga najdemo tudi pri novomeški tovarni perila in pri rajhenburški “Pletiljki.” Tako so v Novem mestu izdelali in poslali v Ljubljano spodnje hlače iz blaga za pižame, v Pletiljki pa pižame iz blaga, ki je kakor ustvarjeno za močne takoimenovane hodne spodnje hlače. Zato pa ne pridejo potrošniki niti do spodnjih hlač, niti do pižame in se spremenijo v cirkuške klovne, če jih potreba prisili, da morajo te-izdelke kupiti. Podobno zamenjavo pri namenu blaga si je privoščila tudi Invalidska tovarna perila v Ptuju. Za letne moške suknjiče je uporabila zelo trdo in zelo trpežno čevljarsko podlogo. Zato čevljarjem primanjkuje podloge in zato si mladeniči zvečer pred ogledalom ogledujejo ogrebotine, ki jih jim je prizadejal železni oklep jopiča. Posebno pri srcu mi je tudi Tovarna konfekcije in perila v Mariboru, kateri želim, da se nauči izdelovati moške delavne hlače. Tisto, kar izdelujejo so hlače samo po “Caj-gu,” ki ga uporabljajo, po kroju in izdelavi pa prave “gate.” Pasu te hlače nimajo, ampak trak, šivi na zadnji plati pa gredo narazen že, če primes hlače pri žepih. Tovarni “Iskra” v Zemunu bi rad povedal, to kar ve vsak tekstilec, da se reže svileno trikotažno blago za žensko perilo po dolžini in ne povprek, Pri takem rezanju ohrani i?:de!ek svojo pravilno obliko. Sedaj pa po pranju ne veš, ali imaš opravka z ženskimi hlačami ali s cunjo za čiščenje oken. Tovarna pletenin v Kranju bi se morala bolj zanimati za anatomijo človeškega telesa in nehati izdelovati jopice, ki so širše kakor daljše in pri katerih je trupelce za 2 letnega otroka, rokavi pa za šestletnega fanta. Zakaj naj bi bil dveletni otrok videti v tej jopici kot barbar, ko pa je lahko ceneje kulturen? Isto velja za tovarno pletenin “Mara” v Osjeku. #Vsak. ki vidi n ene izdelke, se mora vprašati. Ali ni škoda volne? Poleg drugih napak, prišije ta tovarna na jopice za ženske, gumbe, ki se uporabljajo za moške hlače. Vsi ti rezultati so posledica malomarnosti ali očitnega neznanja pri vodstvu nekaterih naših tovarn. fw 1 * Gornii članek dokazuje vso zlaganost in nesposobnost komunističnega sistema. Ker režim ni v stanju, da preskrbi prebivalstvo z najnujnejšimi potrošnimi predmeti, ki jih ljudje niti za visoko ceno ne morejo kupiti, trdijo, da “se je kupna moč najširših ljudskih množic dvignila.” Pet let je režim rabil, da je spregledal, da so za gospodarsko vodstvo tovarn potrebni strokovnjaki, ne pa “komunistični kričači.” Toda komunizem se ne bo lotil ukrepov, da bi odstranil resnične vzroke takega stanja. Razpisali so 2. notranje posojilo, da poberejo ljudem ves denar, odredili so znižanje birokratičnega aparata po tovarnah, tako da bodo na vodilnih mestih ostalih zopet samo partijci, ki so svojo nesposobnost že dovolj dokazali. NOVINE ZA SLOVENCE “SLOVENSKE KRAJINE” V AMERIKI CLEVELAND Pri večerji, štero jeprirfedilo Dr. Marije 7 žalosti v cerkveni dvorani na E. 40 St. je bilo jako lepo vse pripravljeno. Gosti so bili dobro postreženi in nihče ne mogeo biti lačen pri telšij dobrotaj. Mr. Steve Nemeth, Jr.' je s svojimi harmonikami držao goste pri dobri volji. Mohorske knjige, na štere so bili mnogi naši Slovenci že v starom kraji naročeni, se opet lehko naročijo. Za edno leto stanejo $1.25. Plačate lehko v Slovenski pisarni (6116 Glass Ave.) Mesečna seja Društva Srca Jezusovega (SDZ št. 55) je pri-šestno nedeljo ob pol 3 v školi sv. Vida. Za sv. mešo za pokojnega Mr. George Smolko so naročili Mr. i Mrs. Gruškovnjak ob priliki njihovega obiska v Clevelandi. CHICAGO Poroka. Nekaj mesecov nazaj se je poročila Terezija Foys s Petrom J. Panek. Vse je bilo bole na tiho. Samo najbližji rod je bio pozvani. Zdaj pripravljajo pri Foysovij velko gostuvanje. Ženi se najstarejši sin John. Nevesta je Leona Dylla hčer Mr. i Mrs. Louis Dyl- la. Starišje Terezije i Johna sta Ivan i Marija Foys. Johnova poroka de 7. oktobra v cerkvi sv. Marka, 1048 N. Campbell Ave. ob 10 s slovesnov mešov. Gostuvanje de večer v velko j Wozniak Casino. Obisk iz Canade. Na gostuvanje Mr. Johna Foysa 7. oktobra pride iz Canade tudi sestrična vsej Foysovij v Chicagi — Mary Foys, odlična slovenska violistinja (študira na Royal Conservatory v. Toronto). Igrala bo pri sv. meši.i znabiti tudi kaj zvečer. B E T H L E H EM Zahvala. Že bo skoro 1 mesec kak sam prišeo v Ameriko. Jako dobro se počutim v novo j deželi. Najprle se zahvalim Katolički Ligi, štera je za nas skrbela, ka smo prišli sem. Nadele se zahvalim svoj oj dobro j tetici, ka so nam sponzor in nam ešče zdaj pomagajo po svoji mogočnosti. Cela njihova fa-milja nam ide na roko. Bog njim povrni. Lepo pozdravljam vse prijatelje i znance, od šterij nam je vsaki obednim tudi dobrotnik. Vsem i vsakomi naj ' dobri Bog obilo povrne. — Dru-1 žina Celec, 302 Samet St., Bethlehem, Pa. — m SLOVENSKA LOVSKA l zveza ISHX* Doba piknikov in streljanja je za letos končana. Hitro je minila, izginila je kot mavrica, ki se pokaže po plohi. Zaključek srno praznovali na* sireliSču Rainbow Hunting and Fishing Cluba. prijetno smo se imeli, sicer smo pa lovci vedno vedrega razpoloženja in veselega srca. Streljanje se je zaključilo s sledečimi rezultati: 1) Rainbow Hunting and Fish- ing Club F. Stepinšek...... 15 C. Jakush......... 19 A. Zrimšek ....... 15 J. Jakush ........ 15 L. Abboth ........ 13 77 S. Jakush ........ 21 P. Hren .......... 21 J. Rangus ........ 20 D. Masont ........ 22 F. Legan ......... 18 102 Obe skupini sta torej dosegli skupaj 179 točk. 2) Slovenski lovski klub Bar- berton T. Gerbec .... 24 R. Staly 24 F. Udovič .... 19 A. Klančar .... 22 A. Sherman .... 17 T. Dečman .... 106 18 T. Gradišar .... 21 J. Vedergar .... 18 B. Sauzc 21 A. Murn 20 98 Obe skupini sta dosegli sku- paj 204 točke. 3) Euclid Rifle Club Merar ............ 20 Ivatz ............ 13 Kocec ............ 22 . Hoerning .......... 19 Baraga ............ 13 92 Mandel............ 20 Sverga ........... 15 Nagel ............ 21 Kozar ............ 14 Dolenc ........... 20 SO Obe skupini sta dosegli 182 točk. Kot vidite, so še vedno najboljši strelci v Barbertonu. Tekmovanje je pri kraju, toda nikari ne mislite, da bomo lovci sedaj obesili puške na klin in čakali novega poletja. Naš čas, čas lova je šele nastopil. Sedaj poj demo Svobodno v gozdove in na polja, da si poiščemo živih ciljev. V novembru poj-demo na fazane in kunce, bolj podjetni bodo poizkusili dobiti na piko srnjaka. Vsem lovskim prijateljem želim mnogo sreče in veselja v naravi. Ne hodite pa dragi prijatelji na lov s puško in “ognjeno vodo,” to ne spada skupaj in je marsikomu že prineslo nesrečo. Oni, ki misli, da se v naravi ne more zadovoljivo zabavati brez žgane pijače, naj ostane rajši doma. Z lovskimi pozdravi Tajnik. —------o------ Koncert združenih pevskih zborov Cleveland, O. — Vse pride in vse mine, smo včasih dejali. Minilo je poletje, ko smo hodili ven v naravo in na sveži zrak, jesen nas bo držala bolj doma. Da nam pripravi veselje in zabavo ob poslušanju lepih slovenskih pesmi, je priljubljeni Mr. Frank Vauter zbral vse zbore, ki jih poučuje in prireja z njimi v nedeljo 24. septembra koncert J z izredno lepim in bogatim spo-j redom. Zamisel skupnega nastopa se je že davno rodila v glavi našega pevovodje, tpda izvesti pa tako velikega in obsežnega načrta ni lahko. Mr. Vauter in n j egovi pevci so se dolgo in temeljito pripravljali, zato smo lahko prepričani, da bodo zapeli, da bo veselje in bo vsakdo od poslušalcev imel res lep užitek in zadovoljstvo. Poskrbimo dragi rojaki, da bo dvorana SND v nedeljo polna do zadnjega kotička. Nagradimo pevovodjo in pevce, ki so se za ta koncert vneto in vztrajno pripravljali, za ljubezen, ki jo goje do slovenske pesmi, z veliko udeležbo. Frank Rupert. -----_o------ —Švedska je 48,000 kvadratnih milj večja kot Norveška. “Ave Marija” in Novi naseljenci Naši novonaseljenci naj bodo danes blagohotno opozorjeni na naš katoliški verski mesečnik Ave Marija, ki že 42. leto obiskuje slovenske družine po Ameriki. Velikanske zasluge ima ta list za versko obnovitev in za ohranjen]e vere med našimi starejšimi naseljenci in težko, zelo težko bi bilo dobiti na koncu druge svetovne vojne kakega slovenskega sponzorja, ako bi našim ljudem ne bil list Ave Marija ohranil vere in ako bi jim ne bil prvi odpiral oči glede brezbožnega komunizma v starem kraju. Zato temu listu hvaležnost in priznanje! Naši stari umirajo, kot list za listom padajo. Z vsakim listom, ki odpade, je eden naročnik manj. Novi naseljenci bi lahko te odpadle liste nadomestili. To je kar naravno. Tako bomo listu podaljšali življenje. Kaj je list storil za novonaseljence, oziroma za begunce, bi lahko pogledali medvojne letnike in letnike po vojni: Zavzel je takoj pravo stališče glede begunstva in komunizma. Zbiral živila, obleko in denar za taborišča. Lemont, kjer Ave Marija izhaja, je bil središče tega dela za begunce. Ave Marija je res pisana zelo preprosto, ker se mora ozirati na one stare, desetletja zveste naročnike, ki bi kakih filozofskih razprav večina ne razumeli in preveč moderne slovenščine tudi ne, ali vsak bo lahko dobil v Ave Mariji kako zrnce tudi zase. Ave Marija bi ne bila več Ave Marija, če bi bila drugačna. Septemberska številka letošnjega leta je posebno primerna za naše nove. Vsebina je približno sledeča: V vsaki številki je kratek evangeljski prizor, Potem je eden izmed ljubiteljev Marijinih — svetnik, ki obhaja tisti mesec svoj praznik. Nato imate opis dveh novih maš, ki sta ju pela dva novonaseljenca: P. Ba-zilij Valentin OFM in p. Inocenc Ferjan OFM. P. Inocenc jo je opravil v New Yorku, p. Bazilij pa v Lemontu. Na tej novi maši v Lemontu se je zbralo okrog 200 naših novonaseljencev. List prinaša opis vse slovesnosti in tudi mnoge slike. Tudi novoma-šna pridiga prevzv. g. škofa Rožmana je priobčena v september-ski številki. “Romarski zvonovi” naštevajo slovesnosti na Ameriških Brezjah: Dan Ženske Zveze in Prekmurski dan, ter naznanjajo nadaljne slovesnosti. —Zanimivo je nadalje “Pripovedovanje starega misijonarja.” Potem je članek ob 10 letnici Slomškovega rojstva. Nato “Pohojeni nageljni,” nato so zanimivi Lemontski odmevi in na koncu lista pisma naših strih naseljencev v “Kramljanju na zapečku.” Vmes je še kratek članek o rojstvu Marijinem in stara pesem za ta praznik. Če si hočete list naročiti, pišite karto na naslov: Ave Maria Box 608 Lemont, lil. S Tržaškega, Goriške in Koroške poročajo Grška deca. — Do sedaj so Titove oblasti izročile Grkom 28 otrok, čeprav je znano, da jih je v Jugoslaviji okoli 11,000. Jugoslovani trdijo, da so ti otroci, ki jih zahtevajo Grki, pri svojih starših v Jugoslaviji. Avstrijske policijske oblasti so dne 20. julija t.l. aretirale na Dunaju tri jugoslovanske trgovec, ki so prišli z vlakom iz Češkoslovaške: Petra Paviča, Matijo Kilanoviča in Stojka Kapulico. Vsi trije so iz Dalmacije. V vozu, v katerem so potovali, je policija našla skritih 80 kg j srebra in zlata ter veliko tujih valut. Avstrijske oblasti so prepri- čane, da v tem primeru ne gre za navadno tihotapljenje, ampak za tajne trgovske zveze med Titovo vlaplo in Čehi. Beg četnikov preko meje. — Dne 24. julija t. 1. je ubila Titova obmejna policija na mejnem odseku med Gorico in Solkanom 4 četnike, ki so poskušali ponoči ob 1 uri prekoračiti mejo. Ti četniki so pripadali nacionalni organizaciji jugoslovanskih oficirjev, ki je bila deloma ujeta na meji, deloma kasneje aretirana v Beogradu. Trupla pobitih niso ob tej priliki kot običajno zakopali na licu mesta, ampak so jih odpeljali radi identifikacije v Beograd, ker jih niso mogli na licu mesta identificirati. -----o------ Dvojčki in — več Brazdnik je na kupčijskem potovanju. Hude^krbi ga tarejo, zakaj doma pričakuje žena vesel dogodek. Naposled mu vendar prinese poštar toliko za-željeno brzojavko. Brazdnik bere in se sesede. “Zdrava dvojčka, jutri več.” SELO DOBIJO MILLING MACHINE OPERATORJI DRILL PRESS OPERATORJI Morajo biti izučeni Plača od kosa (piecework) ADDRESSOGRAPH-MULTIGRAPH CORP. 1200 Babbitt Rd. _________ (186) Težaki za strojno tovarno Janitorsko delo, pometanje itd. Plača od ure.—Dnevni šift. Tretja cesta južno od Superior Ave. in E. 49 St. Skyway Machine Products 4915 Harlem Ave. _____________________(187) ENGINE LATHE TURRET LATHE OPERATORJI Dnevni šift—dobra plača od ure, bonus in overtime The Osborn Mfg. Co. 5401 HAMILTON AVE. (185) Za hišna dela ženska v starosti 20 do 39 let se sprejme za splošna hišna dela in varstvo dveh otrok. Mora imeti priporočila (references). Pokličite FA 1-3567. (185) MACHINE TOOL OPERATORJI Milling Automatic Screw Hand Screw External Grinder Internal Grinder Centerless Grinder Drill Press Samo izučeni za dnevno in nočno delo; plača od ure in od kosa (piecework). Zglasite se v “Personnel” uradu. The Marquelle Melal Products Co. 1145 Galewood Dr. A , , (186), Jih .»tis . - %. - .. 'j Odpustljivo vprašanje V zgodovinski uri so učenci slišali imena kakor Diana, Hektor, Pluton in podobna. Pa vpraša Mirko Poberajev: “Gospod profesor, zakaj so pa dajali bogovom sama pasja imena?” BELO B0BIJ0 Delo dobijo... Moški za splošna tovarniška dela; 1. in 2. šift; plača od ure in 2. šift bonus. Container Corporation of America .. 12401 Euclid Ave. (190) MOŠKI POMAGAČI (HELPERS) Plača od ure; za prvi in drugi šift Joseph T. Ryerson & Son, Inc. 5300 LAKESIDE AVE. ________________(185) OPERATORJI ZA SURFACE GRINDERS MILLING MACHINE LATHE OPERATORS THREAT GRINDERS Plača od ure D. P.’s dobrodošli NATIONAL TOOL 11200 MADISON (186) PUNCH PRESS * OPERATORJI dnevni in nočni šift dobra plača od ure, piecework, overtime, nočni šift bonus. Employment office odprt ponoči in podnevi. Zglasite se osebno: Modern Tool & Die Co. 5389 W. 130 St. (188) PLANER HANDS z 5 let izkušnje Nočni šift; overtime; nočna premija; pension plan. CYRIL BATH CO. 6984 Machinery Ave. _____________________(185). Izučeni Punch Press operatorji ZA DNEVNI ŠIFT THE CUYAHOGA STAMPING CO. 10201 HARVARD AVE. _____________________(185) Aircraft Machinists Radial Drill Press Engine Lathe Milling Machine Machine Repair Men Pipe Fitters Welders “Set up” in operiranje svojega stroja. Visoka plača od ure. Employment urad odprt dnevno od 8:30 a.m. do 4 p.m. , Ob sobotah od 8 do poldne. Cleveland Pneumatic Tool Co. 3781 E. 77 St. (blizu Broadway) GLASILO SLOVENSKE KATOLIŠKE SKUPNOSTI Misel o Združeni Evropi je naletela na boljši odmev v USA kot v Evropi sami. Težave pa, ki so zvezane z uresničitivi j o te misli, so naletele v USA na manjše razumevanje kot v Evropi. Odkod to? USA so si o federativni ureditvi države že davno na jasnem. Poznajo jo nele iz teorije ampak tudi iz lastne, desetletja stare prakse. Na drugi strani pa je federativna ureditev njihove države bistveno vplivala na formiranje njihovih pojmov o državi in narodnosti, ki so zelo različni od onih, ki so v navadi v Evropi. Kadar govorijo o državi, mislijo najpreje na svojih 49 “states”, Ne bodimo malenkostni r , , .— ■ * #1®! Trdili smo in še trdimo, da smo politična emigracija in ne socialna, ki je zapustila dom in šla v svet sreče iskat. Z nekakim ponosom smo zatrjevali, da smo odšli v tujino, ker nismo marali kloniti pred nasiljejm, trdili smo, da smo hoteli rešiti osebno svobodo, svobodo govora, besede zborovanja, sploh javnega delovanja. Svoboda nam je bila dražja od vseh snovnih dobrin. Rešili smo se v svobodo, prišli smo v deželo, kjer nas nihče ne ovira pri našem delovanju. Govorimo in pišemo, kar se nam zljubi. Ni nam treba spraševati policije, kadar hočemo zborovati. Res? Da, vse to je res! Kako to, da je potem naše javno delovanje tako skromno? Mar smo mi res še politična emigracija? Politični emigrant je oni človek, ki je zapustil domovino, ker v njej ni našel možnosti, da bi živel in deloval tako, kot je smatral za pravilno. Med politične emigrante mora- ^ , mo prištevati tudi one, ki so iz domovine bezali iz strahu pred političnimi nasprotniki. V tem smislu smo mi vsi, ki smo v zadnjih letih zapustili domovino pravi politični emigranti ali če hočete politični begunci. Politični emigrant se bo ob prvi priliki, to je takoj po spremembi političnih razmer v domovini hotel vrniti do mov. Mi pred tako odločitvijo še ne stojimo. Zato nam na to vprašanje trenutno ni treba iskati odgovora, čeprav bi bil verjetno zelo zanimiv. Če smo torej politični emigrantje, prav gotovo želimo, da bi se trenutek vrnitve čim hitreje približal. Dosledni temu bomo storili vse, da prihod tega trenutka pospešimo. Tu se pa, prijatelji, le malo ustavimo! Izprašajmo si vest! Ali smo v tem smislu še pravi politični emigrantje? Ali smo kaj storili za osvoboditev domovine? Ali smo pri kakem 'takšnem delu pomagali? Ali smo sploh poskušali kaj storiti? Premnogi izmed nas bo moral priznati: ne, jaz svoje dolžnosti, kot slovenski politični emigrant, nisem storil. Zakaj; pa je nisi? Le kaj bi jaz, ubog kmet ali delavec storiti mogel, se glasi odgovor. Vprašaš človeka, ki je delal leta in leta na političnem polju. Prizna, če ga le priviješ, da bi bilo treba nekaj napraviti, toda kaj bi on, on se za politiko ne zanima več. Kako? Da se za politiko ne zanima, se začudiš. Ne, delal je na tem polju, veliko delal, vse žrtvoval, vse izgubil, pa jih je za to požrtvovalnost še po glavi dobil, zato se je umaknil. Morda se bo spet vrnil na delo, toda zdaj ni čas za tako reč. Ko se vrnemo, pravi, bo pravi čas! Čudno ga pogledaš, le kaj je možaku? Mar je že prenehal biti politični emigrant? Mar mu domovina ne pomeni več kaj prida, da se je delu za njo odtegnil? No, nad njim še ne smemo obupati, prej ali slej se bo vrnil v bojno vrsto, te vrste lju- Zedinjena Evropa Imajo prav, a Evropa jim kar vzorcih. Skratka: centralistično dje ne morejo stati dolgo ob strani, seveda če so v javnem vadi v Washingtonu, je identificirajo z državo. Država je zanje sklep vseh javnih teles (lokalnih, državnih in federalnih uprav), ki si niso med seboj nad-reiene in podrejene v evropskem smislu in ki njihova medsebojna povezanost izvira predvsem iz njihovega skupnega namena, da namreč državljanom varujejo in zajamčijo to, kar Amerikanci razumejo pol “ame-rikanskim načinom življenja.” Amerikanec smatra vsa ta javna telesa kot tiste narodove organe, ki morajo služiti njegovim inte^ resom, ne brigajo ga pa dosti od' nosi med temi organi. Ako se prepirajo med seboj, se on za te spore seveda interesira, ne vidi pa v njih kake nevarnosti za obstoj države ali naroda. Ko govorijo o Združeni Evropi, si jo zamišljajo po lastnem vzorcu: mislijo, da bi osrednja evropska vlada morala prevzeti samo tiste kompetence, ki Evropi jamčijo trajnejši mir in boljše blagostanje, kot ji nudijo sedanje posamezne narodne vlade. Smatrajo vse evropejske narode za majhne v primeri z njimi ali Rusijo in vedo iz zgodovine, da si mali narodi sami po sebi morejo z lastno močjo trajno zagotoviti miru in blagostanja, že pride kaka mednarodna vihra, ki jih popolnoma ali deloma uniči. Mislijo, da v Evropi ne bo miru, življenju delovali res iz idealizma, če jih je pa pri tem nji hovem delu vodila korist, potem bodo ob strani ostali. V tem slučaju se za njimi ni treba jokati. Srečaš starejšega intelektualca. Ja, res prav imate, toda mene nihče ne mara, nihče me noče poslušati. Delal sem, dokler ne bo v vojaškem, političnem, gospodarskem in socijal-nem oziru zedinjena. Ne podcenjujejo sicer žrtev, ki bi jih morale doprinesti posamezne narodne vlade, prepričani pa so, da bi bile končno koristi vendarle večje od žrtev. Kakšna bi bila na primer danes Severna Amerika, ko bi obstojala iz 49 samostojnih držav? Niti sence današnjega blagostanja in svetovnega pomena ne bi bilo na tem delu sveta. slavljal predloge, pisal sem temu, pisal sem onemu, pa še od govora nisem dobil. Kaj bi se vsiljeval, pa naj drugi delajo! Sicer bi bila pa to v prvi vrsti naloga mladine, ona ima več volje, ona je podjetnejša. Ja, ja, mladina! Ko smo bili mi mladi . . . Naša šolana in nešolana mladina pa se 'tudi čuti prizadeta in zapuščena. Nihče je nič ne vpraša, nihče ji nič ne pove, skratka “odgovorni” hodijo mimo nje, kot da je ni. Premišljal sem o tej pritožbi in skoro bi ji bil pritrdil. Saj to je bila pri nas že neozdravljiva bolezen še v času, ko smo bili doma. Z izjemo prof. dr. L. Ehrlicha in prof. E. Tomca so se starejši za akademsko mladino kaj malo brigali. Tudi kmečka in delavska mladina ni bila dosti na boljšem. Razmišljal sem o tem znova in znova tehtal ugovore, pomisleke in izgovore, ki sem jih slišal. Preprost človek se ne pritožuje veliko, dela in podpira svojce v domovini, podpira Ligo, da kak dolar tudi v kak drug dober namen in kar je najvažnejše, s svojim življenjem in delom dokazuje, da mi, ki smo prišli iz starega kraja, nismo taki razbojniki, kot so nas tukaj slikali. Svojim znancem, ki jih je tu našel, pripoveduje o fazmerah doma, jim govori o komunizmu in jim tako odpira oči. V glavnem stori, kar storiti more. Sodim, da bi z boditev domovine, kolikor je le v njegovi moči. Preneka-teri z nestrpnostjo"čakajo na kako širšo akcijo v tej smeri. Pri intelektualcih je stanje malo drugačno. Težkega telesnega dela nevajeni se ubijajo dan na dan, da si zaslužijo vsakdanji kruh. Telesni napori in iz njih izvirajoča utrujenost jim ne puščata veliko prostega časa za skupno delo. Vendar bi se s požrtvovalnostjo kljub vsemu dalo še nekaj storiti. Pravi vzrok nedelavnosti leži v zagrenjenosti, ki ima svoje korenine v vseh mogočih dogodkih in doživetjih iz vojnih in povojnih let. Vsak človek, ki v javnosti deluje, mora že v naprej ra- ne more slediti. Zakaj? V Evropi ni nobenega enotnega mnenja o vrednosti in koristi federativne državne ureditve. Skoraj vsak narod ima o njej svoje mnenje. Germanskim narodom na primer federativna misel ni tuja, saj jo poznajo in deloma še pomnijo iz lastne zgodovine. Drugače je pa pri romanskih narodih, ti gledajo na federativno misel precej skeptično. Najboljše se to trenutno vidi v Italiji. Tam so po hudih bojih sprejeli v ustavi preureditev države v federativnem smislu. Ista vlada, ki je tako preureditev države dala izglasovati v ustavodajni skupščini, je pa sedaj ne upa praktično izvršiti. Ima v tem oziru proti sebi velik del javnega mnanja, politično tradicijo, predvsem pa socijaliste in liberalce vseh odtenkov, da skrajnih nacijonalistih ne govorimo. Italija je namreč že od svojega rojstva sem (1870) strogo centralistična država, razdeljena na okoli 100 provinc. Prefekti, ki upravljajo te province, so navadni upravni uradniki, zastopniki centralne vlade, brez vsake politične moči, imenovani od vlade in od nje odvisni v vseh, tudi najmanjših stvareh. Niti policije nimajo v rokah, kajti kvestorji (policijski ravnatelji po provnicah) so podrejeni naravnost ministru policije Rimu. Ljudje so se na to stanje tako navadili, da ga smatrajo za dobrega in si predstavljati ne morejo, da bi bilo morda boljše, ako ne bi vsi ukazi prihajali iz Rima. Utrjujejo jih v tem mnenju socijalisti, ki so, kot socijali-sti v večini držav, načelno za ne centralizem in pristajajo na federacijo samo tam in takrat, kadar ne vidijo drugega izhoda; istega mnenja so pa tudi vsi napredni, liberalni in nacijonalni krogi, ki pa vidijo v federativni ureditvi Italije nevarnost za narodni obstoj. Bojijo se, da bi italijanski narod pn federativni ureditvi države razpadel zopet na Sardince, Sicilijance, Lom barde, Benečane itd. Nastane torej vprašanje; Kako naj se italijanski narod navdušuje za ev ropsko federacijo, ako jo odkla nja doma? Isti položaj imamo pri ostalih romanskih narodih v Evropi in poleg tega še pri tistih slovanskih narodih, ki so organizirali svoje države po romanskih delamo zaradi hvale in priznanja, ampak zaradi vrednosti stvari same. Naša mladina ni rastla in dozorevala v rednih razmerah, zato je razumljivo, da so njeni pogledi na življenje in njegove probleme v marsičem drugačni od pogledov starej šega rodu. Vsled prestanih izkušenj je postala nezaupljiva in morda malo preveč kritična. Vneme do dela za občo narodno stvar ji prav gotovo ne manjka, le često se zdi, da ne ipira UUl. V ui. % • .''""'•v ALL-ELECTRIC CONVtNIINCE • CLIANLINd • CCONOMr AND SAKI V BLAG SPOMIN SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE MATERE Frančiška Hegler ki so izdihnili svojo blago dušo dne 21. septembra 1943 Sedem let je že poteklo, kar srce zlato našlo je pokoj, k; vedno je za nas skrbelo ves čas do zadnjega dne. Žalujoči ostali: JOSEPHINE KOSIČ, hči JOSEPH, LOUIS, JOHN, JAMES in FRANK, sinovi Cleveland. O., 21. sept. 1950. a. FRAN DETELA: ZBRANI SPISI M Mo življenje Na tihem se je zvršila poroka i dejal, “hočem pregledati vse to in tiha je bila popotnja v Primoževi hiši. Ženske, ki so stale na hišnih pragih, so rekle: “Ženin je čeden, nevesta pa nič,” Fantje pa so menili, da je nevesta brhke j ša. Kar pa je bilo bolj moških, tem se ni zdelo vredno gledati hribovske ženitve. Tem glasnejše pa je bilo veselje na nevestinem domu, kjer je Miha neutrudno vlekel harmoniko in skakal od radosti, da zopet enkrat v delavnik gode. Ožbe je plesal na stare dni, ko je bil zastonj poskušal prevpiti sivega Premca, ki se je polagoma prijaznil z nevesto. Nevesta pa se je jokala in smejala in objemala mater in svakinjo in Anico. Le-ta se ji je otožno nasmihala, a ko je videla družbo v živem razgovoru, je zapustila izbo in si šla hladit vro- dovoljnosti našim hribovcem. skalovje.” Če bi ga ne biPOžbe povabil na domačo pijačo, bi bil prišel sam. Ostal je precej časa, in Ožbetova žena še ga ni mogla naslušati, češ, da tako smešnega in kratkočasnega moža še ni videla. Odsihmal je gospodaril Jurij na Strmi peči, Rozalka je pa z materjo gospodinjila. Mihu je tudi oče zastonj prigovarjal, naj pride zopet k njemu na Gorico; drugače se bo skisal v hribih, da ne bo za nobeno rabo več. “Še oženil se mi boš navsezadnje,” je dejal nekako sluteč podobno nesrečo. A sam se je starec vračal in tarnal, da je izgubil Franceta, Jurija in da se mu bo gotovo tudi Miha izneveril. XXV. Hitro so tekla leta mirne za- čo glavo v večernem zraku in težek vzdih je odnesla hladna sapa. — Pozno drugi dan so razhajali svatje, razen Premca, ki še ni hotel iti. “Ker sem že gori,” je Krog Pečarjeve hiše je že skakal mali Jurček in se igral s konjiči, piščalkami in vozovi, katere mu je delal stric Miha; malo potolčen je bil po obrazu, ker mu je tolikrat sveta zmanj- kalo; govoril je že pomalem in babica mu je bila privezala višnjev trak na desno roko, da je vedel s katero križ delati. Kakor bi bil sanjal, se je zdelo Juriju vse prejšnje življenje in kdor bi ga bil videl, kako gospodari, bi bil dejal, da je iz mladega rasel na Strmi peči, se mu je tako priljubila nova domačija, da je vselej nerad šel od doma. Prišla je bila zopet jesen. Čvrst veter je pihal rumeneče listje z drevja in lastovice so se zbirale, da polete v gorkejše kraje. Ožbe je iztrkaval svoj kožuh, Pečarjevi pa so spravljali jesenske pridelke v shrambe. Koliko več lepih dni šteje pač jesen od pomladi in vendar imajo pesniki in drugi živočut-ni ljudje poslednjo bolj v čislih od prve. To pa menda le zato, ker smo po pusti zimi že z nestanovitno pomladjo zadovoljni, jesenska krasota nam pa budi otožne misli na prihajajočo zimo. Lepega jesenskega popoldne je bilo in Pečarjevi so bili ravno posedli k mali južini, ko se prikaže siva glava Premčeva. “Ah, oče, kaj pa vi hodite tod?” vzklikne Jurij in mu hiti naproti. “Prisedite k nam!” “Bog vam blagoslovi, pa meni tudi!” reče zasopli starec, ne da bi se dal dvakrat prositi. S pol drznimi, pol plašnimi očmi je gledal Jurček tujega moža. Ko pa je videl, da mu ta ničesar ne stori, stopa počasi do moževe palice, ki bi jo tolikanj rad unesel. A zdaj se oglasi Premec: “Ho, Jurček, kje imaš konja?” in fantu upade srce; po-, makne se nazaj za mater, potlej pa steče na vso moč in sultan za njim, ki je hotel vedeti, kaj je Jurčku. “Kaj boste povedali dobrega?” vpraša po jedi Jurij. “E, kaj! Nič takega. Miha, daj mi malo tobaka!” “Oče, ta je zadnji, ki ga imam,” pravi Miha in vleče počasi mehur iz žepa. “Nič ne de; le daj! — Jurij, pojdi danes z mano, če moreš!” “Oh, toliko je dela,” se oglasi vmes Rozalka. “Prav težko ga pogrešamo.’ ’ “Kaj pa je posebnega?” vpraša zopet Jurij. “Posebnega nič. Če se ti ne zdi, pa pusti. Rožanec me je poslal pote.” “Rožanec!” se čudi Jurij. “Da, Rožanec. Hudo mu gre, staremu norcu. Prej je bil vrag, zdaj se je izpokoril. Norec pa je, ker ne zna živeti; denar ima, pa strada. Zadnje dni ga je bilo- pa prijelo in huda mu prede. Predvčerašnjim se je ulegel in včeraj so ga prevideli. Pri njem sem bil, pa mi pravi, da ne more umreti. Ali naj ti pomagam? sem dejal; potlej mi je začel praviti, kako se kesa, da je tebe ovadil, kako ga srce teži in vest peče in to in j ono. Vzdihoval je dedec kakor tri sto duš v vicah in jokal, da se mi je smilil. Prosil me je za žive in mrtve, naj grem po tebe, da te še vidi pred smrtjo. Zdaj pa stori, kakor se ti ljubi. Da ne bi mogel umreti, pri-mojdun'ij, tak dedec, to je babja vera. Naj le prava ura pride, nihče se ne bo ustavljal. Toda če hočeš, pa pojdi!” Jurij je vstal in mignil ženi, naj mu prinese suknjo. “Jaz pojdem,” je dejal in priganjal Premca, da sta kmalu odrinila. —Odkar je bil Rožanec pot kazal žandarjem na Strmo peč, se ga je prijela nesreča in ga ni izpustila iz pesti. Ljudje so se začeli ogibati lakomnega moža, ki še prej ni bil priljubljen, ga zaničevati in črtiti. Sam in zamišljen je hodil s puško po gozdih, dasiravno ni več streljal; doma pa je bil oduren, da se ga je žena bala vprašati po kaki reči. Kadar sta se srečala s Premcem, je moral slišati trde besede in nekoč ga je bil oni tako razsrdil, da je s puško pomeril vanj. “O ti grdoba!” je vpil Premec. “Jurija si dal ustreliti, mene boš pa sam?” In skočil je k njemu, mu izvil puško in ga z njo otolkel, da se je Rožanec komaj priplazil ; domov. Ne dolgo potem mu je umrla žena in isti dan, ko so jo pokopavali, mu je pogorelo vse pohištvo. Ves obupan je bil mož in kaj mu je pomagalo, če so za nekaj časa zaprli njegovega preganjavca! Hiše ni hotel več zidati zraven takšnega so- j seda; prodal je vse posestvo in j kupil majhno bajto na koncu ’ dolinske vasi, kjer je bival do smrti. V cerkev je hodil vsak ^ dan, v bogajme je začel dajati in nobena kaplja vina ni zmočila več njegovih usten. Ko je pa umrl v vasi ponočni čuvaj, se je on ponudil za pol plače. “Ponoči jaz kar spati ne mo- rem, gospod župnik,’ ’je dejal. “To bi bila služba zame.’ ’ “Podnevi pa tudi ne spite, Rožanec,” je opomnil župnik. “Tudi ne. Veliko spanja nikdar nisem imel, star človek ga ima pa še manj.” S sulico v rokah je stopal Rožanec vsako noč krog cerkve, klical ure in molil. Ker je bila s tem opravilom združena tudi služba grobokopa, je prekopo-val zemljo po pokopališču in postiljal tesne postelje svojim soobčanom. “Oh, poleti je to lahko delo,” je dejal, “ali pozimi me že pobira, pozimi, ko je zemlja zmrzla.” Z nepretrganim delom je dušil mož svoje misli in svoj spomin, a kakor hud duh je hodil za njim Premec in ga mučil z grenkim očitanjem. “Oh, pusti me, Premec!” ga je prosil nekdanji sosed. MI DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE THE MAY CO.’S BASEMENT enzacionamo LHC I Lepe parcele naprodaj! Kupite parcelo in postavite si hišo zunaj mesta, kjer boste varni pred bombami. — Pripeljite se v nedeljo po 84. cesti do lepega zemljišča, ki je razdeljeno v parcele raznih velikosti. V tem kraju ima že več naših rojakov hiše ali parcele. Najmanjša parcela tukaj meri 100 čevljev v širini in je 300 čevljev globoka; druge so raznih večjih mer. Izpeljana je na zemljišču že lepa nova cesta. Ogledati si morate sami lego tega zemljišča, da boste znali ceniti lepoto kraja. Lahko si postavite hišo po svojem okusu ter si na obširnem prostoru urfedite lep vrt. Na vašo željo vam mi napravimo načrt za hišo ter vso zgradbo za vas financiramo po zelo ugodnih pogojih. Cena parcelam je od $750 in naprej, kakor je velikost parcele Pripeljite se v nedeljo 24. sept. kadar koli čez dan. Vozite po cesti št. 84 (Mentor, Ohio) in na levi strani ceste boste videli velik napis DEMSHAR DEVELOPMENT Ustavite se tam v nedeljo, da vam vse razkažemo in razložimo. Take prilike so zelo redke, ker tukaj je že skoro vse razdeljeno in pokupljeno v parcelah. Vsak se pripravlja, da bo šel enkrat prebivat ven na deželo. Kot poje stara pesem: Res luštno je bit’.na deželi ... Opomba; Takoj naprej je pa znana Jos. Demsharjeva rezidenca, kot kaže napis ob cesti. v AAAA do B širine STYLES Ankle Strap Sandals Instep Strap Sandals Double Anklet Sandals Sling Pumps Ties Closed Back, Open Toe Pumps BARVE: • črne • Rjave • Plave • Sive • Zelene MATERIALS • Suedes • Patents • Smooth Leathers • Simulated Alligator Senzacionalni nakup 24,000 parov ženskih čevljev ... vsi nove jesenske mode in barve. Kupljeni so od ene največjih newyorških trgovin na debelo. \ Mnogi so splošno oglaševane vrste čevlji. Mi smo kupili vso zalogo po posebno znižani ceni in s tem vam omogočamo prihranek. Pridite zgodaj v pondeljek, da si boste lahko izbrali. Sorry — No Mail or Phone Orders Basement Shoe Department ...........................................mu..muon.........................................................................................non....................me:............................................... katerega podajo 1 Združeni pevski zbori ADRIA - PLANINA - SLOVAN - ST. PAUL - TRIGLAV pod vodstvom pevovodje, Frank Vauterja, A.A.G.O. v nedeljo 24. septembra 1950 v Slovenskem narodnem domu na Sl. (lair Ave. OB 4 POPOLDNE