s-yioSUce...
NO. 102
/ti!ERi$K/t Domovih

AM€RICAt\ IM SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND OHIO. TUESDAY MORNING. MAY 25, 1971
STEV. LXXII — VOL. LXXII
Češkoslovaška KP ima la leden svoj kongres
To bo 14. kongres KP ČSR, četudi se j'e 14. kongres vršil že avgusta 1968. Na zahtevo Kremlja so namreč tistega proglasili za nezakonitega.
PRAGA, ČSR. — Redkodaj se vidi sedanja dvolična podoba Češkoslovaške bolj nazorno kot te dni. Češkoslovaški komunisti imajo namreč ta teden svoj partijski kongres. Nanj se pripravljajo samo tovariši na eni stra-ni, na drugi pa ceste, parki, trgi, hiše, izložbe, strehe, slavoloki, tribune itd., skratka Vse, kar se lahko pokaže, ne more pa govo-r;ti. Zato je vsa Češkoslovaška podobna na drugi plati ogrom-nemu kolektivnemu vojaku Svejku, ki opravlja svoje vsakdanje delo, pri tem se pa trudi, da ne vidi in ne sliši ničesar, kar bi ga opozorilo na kongres.
Češkoslovaška javnost si je hamreč o idejni vrednosti, odnosno brezpomembnosti kongre-Sa že davno ustvarila primerno sodbo. Kongres ni nič drugega kot prilika za partijske voditelja, da ponavljajo to, kar je bilo davno preje rečeno v Moskvi. Novih idej od tam ni treba pričakovati. Primerno prežvekovan bo seveda novi petletni plan, soglasno bodo odobrene razne resolucije. Par tovarišev bo šlo z bdečega odra, par jih bo prišlo njihova mesta. Značilno je bilo, da so Čehi in Slovaki ka-2sli skoraj več zanimanja za iz-Javo tovariša Brežnjeva, da naj Se Srednja Evropa demilitarizi-ra- Čehi in Slovaki upajo nam-|eč, da bo to obenem tudi pot, ki bo Sovjetom dala priliko, da dniaknejo svoje čete iz Češko-
slovaške.
Nežim je seveda previden. Je °krepii patroliranje policije na Ubeah, se pripravil na morebit-110 demonstracije, zmaličil ves Osebni promet na mejah itd. avnost misli, da je strah var-h°stne službe odveč. Opozicija kroti Husakovemu režimu je zadrla, Husak je že ukrotil “u-korno desnico”, sedaj bo pognal levičarje v brezpomembnost. ežav pri tem ne bo imel, ker esto sledi nasvetom Brežnje-a m hoče postati njegova des-a roka na Češkoslovaškem. To j anje utegne trajati tudi par eC mislijo redki politični opa-°Valci, kar jih je še v Pragi.
^omov odbor odobril vojnega proračuna
b Washington, d.c. — od-
°r Predstavniškega doma za ar-Je odobril materialni del ' stkov za narodno obrambo v Pa&S^U	bilijonov, odbil je
tič VSe (loclatne predloge, ki se j/6'10 vojskovanja v Indokitaj-£1 m pa investicij v SAFE-ARd sistem ABM raket. iju redlog gre sedaj pred ple-Predstavniškega doma, ki ° pa obravnaval šele v juni-
strL^?tem &a bo dobil v po-°Pek senat.
Vremenski
prerok
pravi:
^ Oblačno in hladnejše. Naj-Nsia temperatura okoli 70. Možnost neviht.
Gen. Abrams se jezi nad nezadostno previdnostjo
SAIGON, J. Viet. — Pojemanje vojskovanja v Južnem Vietnamu je po vsem sodeč nekatere ameriške vojaške enote uspavalo, da so opustili nujne ukrepe previdnosti. To je bilo posebno očitno pri raketnem napadu na položaje Charlie 2 južno od Demilitarizirane cone pretekli petek, ko je ena sama raketa, ki je prebila streho zaklonišča, ubila 30 ameriških vojakov, 50 pa jih ranila.
Zaklonišče, kamor je prodrla raketa, je služilo za nekako klubsko sobo in je bilo v času eksplozije rakete nabito polno. Previdnost zahteva, da ni nikdar v enem samem prostoru, ki res ni “popolnoma” varen, toliko vojakov. Vsi izgovori so nepotrebni in neprepričljivi. To ve vsak vojak, prav posebno pa tihi, ki je bil kdaj v boju.
Vrhovni poveljnik vojaških sil ZDA v Južnem Vietnamu gen. C. Abrams je bil strašno hud, ko je zvedel za petkovo tragedijo na postojanki Charlie 2, pa tudi “globoko zaskrbljen”.
—-----o------
— V Oklahomi so začeli pridobivati petrolej za prodajo leta 1904.
Črni kongresniki niso zadovoljni z Nixonom
'1 Južni Koreji voiijo narodno skupščino
SEOUL, J. Kor. — Danes volijo tu narodno skupščino z 204 poslanci, Za zaupanje se poteguje šest strank, toda vsi so prepričani, da bo zmagala stranka predsednika republike generala Parka — Demokratsko republikanska stranka. V opoziciji pomeni nekaj Nova demokratska stranka, ki upa, da bo dobila Taj manj 73 poslancev, da vladna stranka ne bi imela kvalificirane večine, kar se ji pa nemara ne bo posrečilo.
Volivni boj se je vrtel okoli vprašanja korupcije, ki je menda tako velika, da je celo vladna stranka nastopila proti njej in svojim pristašem prepovedala, da se mešajo v umazane zadeve.
Posebnega zanimanja za volitve ni bilo. Politični krogi se bojijo le nevarnosti, da bi general Park hotel postati neke vrste generalissimus in posnemal — Čangkajška na Formozi. To bi spravilo Južno Korejo v zelo kočljiv notranji in zunanji položaj.
Skupina črnih kongresnikov, ki je pred časom predložila predsedniku Nixonu listo 60 zahtev, je nad njim hudo razočarana.
WASHINGTON, D.C. — Načelnik skupine črnih kongresnikov Charles C. Diggs, demokrat iz Michigana, je dejal, daje skupina hudo razočarana na Nixo-novem odgovoru na seznam 60 zahtev v povečanje priložnosti manjšinskih skupin in revnih. V skupini je tudi Louis Stokes, ki zastopa v Predstavniškem domu 21. kongresni okraj v Clevelandu, Ohio.
Kong. Charles C. Diggs je dejal, da je vse, kar so dosegli to, da je uzakonjeno to, kar je zvez-na vlada na tem polju že delala. “To je tragedija,” je ugotovil črni kongresnik na NBC televizijskem programu “Meet the Press”, kjer je nastopil z dvema drugima članoma skupine v razgovoru z novinarji.
Nixonov odgovor črnim kongresnikom na njihove zahteve obsega 115 strani, pa po trditvah Diggsa ne prinaša nič novega. Odgovarja s “staro modrostjo in starimi nazori”, predstavlja dejansko razlaganje in označevanje sedanje politike zvezne vlade, ki ima “uničujoče posledice za revne in črne Ame-rikance”.
Mednarodna skupina opustila vzpon na Mt. Everest
KATMANDU, Nepal. — Mednarodna odprava, ki je hotela doseči vrh naj višje gore sveta Mt. Everest po jugozahodni strani, je po treh mesecih naporov in poskusov odnehala zaradi sporov, slabega vremena in pomanjkanja oskrbe. Poskus japonskega gornika, da bi odprl pot za oskrbo v zadnji minuti, je propadel.
Odločitev opustiti poskus je napravil podpolk. James Roberts iz Britanije, vodnik odprave. Dva britanska gornika sta bila od vrha le še 1,828 čevljev. Poskus doseči vrh sta morala o-pustiti, ker nista imela več na razpolago hrane, vrvi in kisika.
Portugalskem zopet zamiranje m politiko
LIZBONA, Port. — Na Portugalskem lahko parlament vsakih 10 let debatira o spremembah ustave. Taka doba je nastopila sedaj in dala priliko razpira klikam, ki se redno nabirajo okoli vsakega diktatorja, za politično debato o ‘odprtih vprašanjih’. Klik okoli diktatorja Caetana je dosti, kajti dr. Gaetano noče ravno vladati z močno roko.
Najmočnejši struji v režimu sta Caetanova in Salazarjeva. Salazarjeva struja obožuje mrtvega diktatorja in se posebno vnema za Salazarjev upravni centralizem. Caetano je v tem pogledu bolj gibčen in ne nasprotuje misli, da je treba dati deželi in s tem tudi kolonijam večji avtonomni delokrog. Debata o teh idejah se bo začela sredi junija.
Kakih posebnih sklepov o spremembi ustave nihče ne pričakuje. Važno je dejstvo, da je problem reforme države zopet postavljen v politično debato. Ta ga ne bo rešila, po svoje bo pa prispevala, da rekonstrukcija države ne bo pokopiana ideja. Vojaški krogi se v to vprašanje ne mešajo, sledijo pa debati. Dokler se oni ne bodo odločili za kako obliko rekonstrukcije države, ne bo sprememb.
Bodimo pri vsaki vožnji previdni in zmanjšujmo število trte v I
Penn-Centrai železnica zgubila dnevno milijon dolarjev
NEW YORK, N.Y. — Prava kriza za Penn-Central v kon-kurzu se je začela lansko jesen, ko je zguba pri obratovanju znašala milijon dolarjev na dan. Položaj se ni zboljšal letošnje leto, tako poroča konkurzna u-prava.
Ako se položaj ne bo spremenil, bo uprava v avgustu-sep-tembru brez denarja v blagajnah. Da bo obratovanje sploh še mogoče, je neobhodno potrebno zmanjšati osebno režijo in racionalizirati obratovanje.
P0DG0RNY SEL PREGLEDAT NOVE RAZMERE V EGIPTU
Predsednik ZSSR Nikolaj Podgorny je priletel danes v Kairo, da si neposredno ogleda novi položaj v Egiptu, kot posledico “revolucije 15. maja”. Ta je uničila večji del “prosovjetske skupine” v Arabski socialistični zvezi in v vladi.
KAIRO, ZAR. — Predsednik zveze, v kateri naj bi bilo preko Vrhovnega sveta ZSSR Nikolaj 5 milijonov Egipčanov. Pristaše
Čilska vlada kupila bakreni rudnik
Cerro Corporation
WASHINGTON, D.C. — Čilska vlada je za $55 milijonov kupila od The Cerro Corporation bakreni rudnik, ki je komaj začel obratovati. Dve drugi a-meriški družbi, Anaconda in Kennecott, bosta dobili odškod-
Podgorny je priletel danes sem, da osebno pregleda položaj in presodi, koliko je “revolucija 15. maja” škodovala sovjetskim koristim in sovjetskemu vplivu v Egiptu. Podgorny je bil že preje ponovno v Kairu, zadnjič v preteklem januarju, ko so slovesno zaključili dela na novem, velikem Asvanskem jezu. Seda-.ija pot je zanj vsekakor težavnejša. Predsednik Sadat je bil v januarju poln hvale za ZSSR in kazal tudi obilo pripravljenosti za tesno sodelovanje z njo na vseh področjih. Ta pripravljenost obstoja še vedno, toda ta temelji na hladnem računu in potrebi, med tem ko je Sadat pokazal jasno, da ne bo dovolil, da bi v Egiptu rastla moč komunizma
Nekaj ur pred prihodom pred sednika ZSSR v Kairo je dala vlada prijeti 26 oseb, ki so obtožene sodelovanja pri poskusu vreči vlado predsednika Sadata. Koliko je dejansko zaprtih in jih čaka na sodno razpravo, ni znano, toda vsekakor presega število 100. Gre predvsem za osebe, ki so bile povezane s “progresivno aktivistično skupino” v Arabski socialistični zvezi. Ta je bila znana po svojih tesnih stikih s Sovjetsko zvezo, ki je gledala v njej odločno zagovornico in podpornico sovjetskih načrtov in želja v Egiptu. Njen vodnik je bil Ali Sabry, podpredsednik, ki ga je Sadat odstavil v začetku maja.
All Sabry je organiziral v Centralnem komitetu Arabske socialistične zveze veliko večino proti Sadatovemu načrtu unije Egipta, Libije in Sirije. Sadat je moral delno popustiti, nato pa je Centralni komitet razpustil, odstavil tri glavne vodnike zveze in napovedal svobodno volitev novih vrhovnih organov
nino, ko bo čilska vlada prevzela njihove investicije, v postopku, ki ga predvideva čilski zakon o nacionalizacijah.
Egiptovska kriza in vojskovanje z Izraelom
KAIRO, Egipt. — Sedanja egiptovska kriza je zmešala in prekrižala račune vsem prizadetim velesilam. Zgodilo se je nekaj nepričakovanega. V Kairu ostane redkokdaj ta ali ona akcija v tajnosti, pa so zarotniki proti predsedniku Sadatu vendar postopali tako skrivnostno, da javnost o njihovih namerah ni niti slutila. Sadatova vlada se je rešila s tem, da se je njena tajna policija obnesla. Odkrila je zarotnike obenem pa znala molčati.
Sedaj sicer vemo, kdo vse je bil udeležen pri zaroti, toda konstrukcija zarote še zmeraj ni jasna. Morda bo proces proti zarotnikom spravil na dan kaj več podrobnosti. To pričakujejo tudi politični opazovalci v Kairu, ki si še tudi niso na jasnem, kako široko je bila zarota razpredena in kako globoko je segla. • Vsako ugibanje o usodi zarotnikov nima kaj prida pome-
na. Le par vprašanj ostane še zmeraj na dnevnem redu političnih razgovorov v Kairu.
Ali je Moskva vedela, kaj se pripravlja proti Sadatovemu režimu? Morda je kaj vedela, tega pa ni povedala Sadatu. Smatrala ga je in ga smatra za preveč “nevtralnega”, da bi mu skrivnosti zaupala. Da Sadat ni padel v Kremlju v nemilost, se mora zahvaliti politiki pokojnega Naserja, ki je svojo nevtralnost do Kremlja gnal veliko dalje kot Sadat. Saj je mirne duše dal zapirati egiptovske komuniste, dočim se je bratil s sovjetskimi voditelji. Moskva zato ne more nastopati proti Sadatu drugače, kot je proti Naserju, saj je Sadat napram Kremlju ravno tako “odkrit” prijatelj, kot je bil Naser.
V zaroto je vmešanih precej agiptovskih levičarjev, pa tudi simpatizerjev z Moskvo.
Vse te je Sadat vtaknil v ječo. Tudi v tem pogledu Moskva ne more očitati Sadatu kaj sovražnega.
Taki stiki med Egiptom in Sovjetsko zvezo govorijo v korist Sadatovemu režimu. V Kremlju morda niso s tem zadovoljni, toda pomisliti morajo, da jim dela na primer Castro še večje težave kot E-gipt, pa morajo Kubo podpirati, ker jim drugače ne kaže.
Mnogo opazovalcev računa tudi z možnostjo, da se bo rodila nova zarota, neodvisna od sedanje. To za egiptovske razmere ne bo nič čudnega. Ker si je sedanja zarota prilastila levičarske ideje, bo nova zarota morala iskati kaj drugega, morda napihnjen nacionalizem, kar bi vodilo v novo vojskovanje. V Tel Avi-vu mislijo na to, toda še ne vidijo te nevarnosti.
V sedanji zmešnjavi je le eno gotovo: pri sedanjem sta-
nju ni mogoče misliti na mir v arabskem svetu, še delna rešitev z odprtjem Sueškega prekopa ni verjetna, čeprav ni popolnoma izključena.
Diplomatje v Kairu skrbno opazujejo, kaj vse misli armada in kakšno je tam razpoloženje. Vojaški krogi bodo morda že v sedanji krizi igrali večjo vlogo, kot javnost pričakuje, v prihodnje bodo pa še večjo, ako pride do nove krize.
Pokopani so zaenkrat vsi izredni stiki med Egiptom in drugimi arabskimi državami. Od tam ne more Egipt ničesar pričakovati, saj bo še Sadat le s težavo ohranil ugled in veljavo, ki jo ima. Danes ni namreč na egiptovskem obzorju še nobene osebnosti, ki bi bila politično vsaj tako močna kot Sadat. Tudi ta o-koliščina onemogoča ugibanje, kaj se bo vse godilo v Kairu.
prosovjetske sKupine je potisnil tudi iz vlade.
Predsednica izraelska vlade Golda Meir je v Kopenhagenu na Danskem, kjer se je ustavila za kratek obisk, dejala, da se je Sadat izkazal za spretnega in odločnega vodnika v zadnji krizi. Ce bo tako odločen tudi v naporih za končanje vojne na Srednjem vzhodu, potem je mogoče računati na dejansko pomiritev tega področja. Goida Meir je odklonila Rogersov predlog za delni dogovor, ki naj omogoči odprtje Sueškega prekopa. Podobno je storil že preje Sadat. Oba zahtevata večje popuste od predloga, nihče pa jin ni voljan dati.
V Kairu upajo, da bodo ZDA pritisnile na Izrael, da bo popustil toliko, da bo sporazum možen in sprejemljiv za Kairo. Ce ZDA tega ne bodo storile, si utegnejo znova za dolgo zapreti v'rata v Egipt in v ostali arabski svet, povezan z Egiptom. V kolikor bo Sadatu uspelo doseči .zraelski umik s Sinaja in pomiritev z Izraelom, bo to pomenilo utrditev njegovega položaja doma in v arabskem svetu. Navezanost na Sovjetsko zvezo se oo zmanjšala in ZDA bodo lah-š.o zopet igrale večjo vlogo v Zgiptu in vsem ostalem Sred-.lem vzhodu. Vzpostavitev ravnotežja na tem področju med ZSSR in ZDA bo pripomogla k utrditvi miru in varnosti.

Zadnje vesti
LONDON, Vel. Brit. — Predsednik vlade E. Heath je včeraj poročal parlamentu o svojih razgovorih z G. Pompi-doujem v Parizu pretekli teden, razlagal novo soglasje med Francijo in Veliko Britanijo, ki bo omogočilo zadnji vstop v Evropsko gospodarsko skupnost in novo, doslej neznano dobo blagostanja za vso svobodno Evropo, če se doseženi sporazumi izvedejo. Parlament je poročilo mirno sprejel, ker opozicija ni bila enotna v ničemur drugem kot, v tem, naj bi se glasovanje o sprejemu Velike Britanije odložilo na jesen. E. Heath bi rad imel to za seboj še pred parlamentarnimi počitnicami.
PRAGA, ČSR. — Včeraj je priletel sem L. Brežnjev na 14. kongres Komunistične partije. Sprejela sta ga predsednik republike L. Svoboda in G. Husak, glavni tajnik KP. Prišla sta tudi Kadar iz Madžarske in Erich Honecker iz Vzhodne Nemčije. Na poti je E. Gierek iz Poljske, med tem ko je romunski vodnik N. Ceausescu poslal svojega namestnika. On je obsodil sov-jetsko-satelitski zasedbo ČSR avgusta 1968 in svoje obsodbe še ni umaknil.
ANKARA, Tur. — Turške oblasti iščejo 9 oseb v zvezi z ugrabitvijo in umorom izraelskega konzula E. Elroma v Istanbulu. Odločene so proti ugrabiteljem in morilcem nastopiti z vso dovoljeno strogostjo zakona.
TRAVIS AIR FORCE BASE,
Iz Clevelanda in okolice
Smrt v domovini—
V Drtijah pri Moravčah na Gorenjskem je umrla ga. Frančiška Per, kjer je zapustila hčer-m Ano Mrkun in brata Stan-kota Strekal, v Ameriki pa hčerki Frances Pršin in Mary Per, brata Joe Strekal in sestro Johano Strnad. Pred 1. 1914 je družina živela v Clevelandu. Pozdravi rev. J. Faleža iz Slovenije—
Rev. Jože Falež, kaplan pri Sv. Vidu, ki je odletel 10. maja na obisk v Slovenijo k svojim icdovnim bratom, (trapistom) m sorodnikom, pošillja faranom sv. Vida prisrčne pozdrave. Piše, da se sijajno počuti, da pa mu misli uhajajo v Cleveland. Faranom sv. Vida kliče na “veselo svidnje 20. junija, če Bog da”.
Asesment—
Danes je 25. v mesecu, ko društveni tajniki običajno pobirajo asesment.
Tajnica Društva Collinwood-ska Slovenke št. 22 ADZ bo pobirala nocoj od 6. do 8. v Slovenskem domu na Holmes Avenue asesment. Ker bo prihodnji mesec odsotna, prosi, da bi plačali tokrat kar še za mesec junij.
Tajnica Podr. št. 25 S2Z bo pobirala nocoj od 5.30 do 8. asesment v šoli sv. Vida.
Zadušnica—
Jutri -ob 6.30 bo v cerkvi sv. Kristine sv. .maša za pok. Alice Pinculich ob 35. obletnici njene smrti.
Iz bolnišnice—
Mrs. Mary Baraga, 17901 Marcella Rd., se je vrnila iz St. Vincent Charity bolnice in se zahvaljuje prijateljem in sorodnikom za obiske, karte, cvetlice in darila.
G. Anton Zallnick, 1053 E. 72 St., se je vrnili po petih tednih iz St. Vincent Charity bolnišnice in se zahvaljuje za molitve, obiske, darila in pozdrave.
Novi odpusti pri mestu—
Zaradi pomanjkanja denarja bo mesto Cleveland odpustilo s 1. junijem preko 400 uposlencev vseh vrst, med njimi tudi nekaj policajev in gasilcev.
Thomas Dodd umrl
OLD LYME, Conn. — Bivši zvezni senator Thomas J. Dodd, demokrat iz Connecticata, ki je bil v Senatu javno karan zaradi rabe politiičnih skladov v sebne namene, je včeraj umrl na svojem clomu. Pri lanskem ponovnem kandidiranju je bil poražen.
V Senat je bil prvič izvoljen leta 1958, drugič pa leta 1954. Bil je odvetnik in je bil nekaj časa v službi FBI.
Kasneje je prešel v službo pravosodnega tajništva in je bil od tega imenovan za glavnega tožilca ZDA pri sodni razpravi proti vojnim zločincem v Nuerenbergu leta 1945.
Calif. — Sinoči je prišlo tu do obsežnejših izgredov in nemirov iz rasnih razlogov. Nekaj poslopij je bilo zažganih in pri gašenju je en gasilec umrl.
ANKARA, Tur. — Na področju Bingola, kjer so imeli v soboto večji potres, je prišlo včeraj do manjših novih potresnih sunkov, ki so napravili le nekaj škode, niso pa zahtevali človeških žrtev. Skupno so do včeraj našteli na potresnem področju 812 mrtvih.
Ameriška Domovina
/V V»* I/ ■ <- * V— 110 1.1 I
6117 St. Clair /Vve. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July-Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
2a Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$13.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18 nQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND Cl ASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
>83
No. 102 Tuesday, May 25, 1971
Senator Mansfield ubija N ATQ?
Med voditeljem demokratskih senatorjev Mansfieldom in Nixonovo administracijo je nastopilo pravo bojno stanje, ki je veliko hujše od trenj, ki vladajo med senatorjem Ful-brightom in Belo hišo. Dočim se Fulbright prepira s predsedniki ZDA le o vprašanjih pristojnosti zakonodajne in upravne veje, je Mansfield zagrabil v bistvo spora, ali pravilno rabimo naše oborožene sile, ki so nam stroški zanje navalili pravo gospodarsko krizo.
Senator Mansfield zahteva nič manj kot zmanjšanje za 50% naših oboroženih sil v Evropi. Z vprašanjem zmanjšanja se senator peča že dolga leta. Je pa po značaju potrpežljiv, zato ni nikoli silil v federalno administracijo, naj vendar zmanjša naše obveze do evropske varnosti kar na hitro roko. Sedaj se je odločil za konkreten predlog: Amerika naj zmanjša za polovico svoje vojaške obveze do NATO do konca leta 1971.
Mansfield utemeljuje svojo zahtevo takole:
Naša dežela ima sedaj preko 2,000 vojaških postojank v 30 deželah po vsem svetu; na njih je zaposleno okoli
1.750.000	vojaških in civilnih uslužbencev z njihovimi družinskimi člani. Vse to nam dela letno $4.5 bilijonov stroškov! V Evropi sami imamo 300,000 vojaških uslužbencev z 225,000 družinskimi Člani, pa tudi z 128 generali in nad
7.000	atomskimi bombami. Kako širokogrudna je pri tem naša dežela, se vidi po tem, da plačuje za svet, kjer se nahajajo postojanke, celo vse davke na nepremičnine! To se pravi: da moremo varovati Evropo, moramo v določenih slučajih plačevati celo zemljarino in zgradarino!
Naša javnost vse premalo zve o vsem tem, ker Mansfield nima nobenega senatnega odbora, kjer bi lahko s pomočjo televizije delal propagando za svoje stališče in zah-hteve, kar je pa po našem napačno. Je še celo tako potrpežljiv, da brez gordnjanja čaka cele mesece na odgovor federalnega tajnika za narodno obrambo na vprašanja, ki se tičejo obrambe, pa ga ne dobi. Sedaj je kar naravnost v živo zadel federalno upravo. Hoče izsiliti umik polovice našega vojaštva iz Evrope s tem, da je svoj predlog oblekel v obliko dodatka na nek drug zakon, ki je že v debati v Kongresu.
Mansfieldov korak je Nixona ne samo presenetil, ampak tudi hudo prizadel. Najbrže ga je tudi hudo zabolel. Nixon je namreč takoj organiziral odpor proti Mansfieldo-vemu predlogu in pritegnil vanj vse, kar je kdaj kaj sodelovalo pri NATO na političnem, diplomatskem in vojaškem polju. Nixon se je torej oborožil z lepim številom somišljenikov v tej zadevi — stalnih in priložnostnih —, ki so vsi proti umiku čet. Zgodilo se je tako kot že večkrat: političen svet je proti umiku, druga javnost bo pa za umik. Seveda bo političen svet gledal, da se prepir hitro pozabi. Gorje namreč kandidatom, ki bodo prihodnje leto kandidirali in morali zagovarjati svoje letošnje stališče pred volivci, ki bodo vse kaj drugega kot zadovoljni s tako sedanjo republikansko politiko.
Debata med Mansfieldom in njegovimi nasprotniki je namreč obnovila tudi spomine na nekatere temne strani v delovanju NATO. Teh pa ni malo. Zopet slišimo, da je Evropa stalno gledala, da je breme varovanja svoje svobode valila na našo deželo, da se je prevzetim obvezam rada izmikala, da bi bila morala več žrtvovati za lastno varnost. Za te trditve je dovolj dejstev, številk in statistik, ki jih zagovorniki NATO ne morejo razveljaviti.
Največ opore ima Mansfieldova zahteva v dejstvu, da glavni cilj NATO sploh ni bil nikoli dosežen. V duhu idej NATO bi morala Evropa že takoj po 1. 1947, ko si je opomogla, začeti izvajati politiko evropskega zedinjenja, ki naj ustvari tretji blok v mednarodni politiki in ga podpre ne samo s svojo gospodarsko močjo, ampak tudi s primerno obrambo. Na ta cilj države NATO niso nikoli resno mislile. Počemu naj torej Amerika tam še drži toliko vojaštva, tem bolj, ker se je položaj na svetu s pojavom močne kitajske komunistične države čisto spremenil.
Zanimivo je bilo, kako hitro je za Mansfieldovo idejo zagrabil sedanji gospodar v Sovjetski zvezi Brežnjev. Je takoj sprožil idejo, da naj bo zmanjšanje oboroženih sil v Evropi skupna zadeva obeh svetov ob železni zavesi. V tem ne tiči samo sovjetska propaganda. Moskva bolj rabi mir v Evropi kot Amerika. Amerika ne vidi v Evropi nobenega zaledja, Sovjetska zveza ga pa. Čim varnejša je Moskva na svoji zahodni meji, tem lažje zavaruje svojo vzhodno mejo proti Kitajski. Kdor tega ne verjame, naj samo sledi kitajski reakciji na Mansfieldove ideje.
Ne vemo, kakšna bo končna usoda Mansfieldove akcije. V Senatu je bila za enkrat odklonjena z nepričakovano veliko večino, toda sen. M. Mansfield je izjavil, da bo svoj predlog ponovil, ko bo čas ugodnejše
K delni krepitvi Mansfieldovega stališča je nekaj pripomogla tudi kriza dolarja. Je že pokazala ugoden vpliv
na željo po večji evropski vzamejnosti, čeprav ta ideja še Matere S6 ZaHvaijujeillO nima praktične oblike in se šele lovi okoli vprašanja, ali	#
Anglija spada v Evropo ali ne.
osmih so se v prostrani dvorani župnije sv. Vida prvič predstavili širši clevelandski slovenski javnosti s samostojnim koncertom “Slovenski fantje”, to je znani clevelandski moški pevski zbor, kateri je doslej nastopal samo prigodnostno; največkrat ob različnih slovenskih* narodnih spomin skih prireditvah. Zbor vodi že od vsega početka Martin Košnik, organist župnije sv. Vida. Sobotni svoj koncert pa je zbor podal pod vodstvom skladatelja in glasbenega strokovnjaka maestra dr. Jerka Gržinčiča, ki se že od novega leta sem mudi pri fari sv. Vida.
Moški pevski zbor “Slovenski fantje” šteje devet tenorjev in trinajst baritonov in basov, to je že kar pravšnje število za prvi somostojni nastop. Vsak, ki se je bil udeležil njihovega sobotnega koncerta, se je lahko prepričal, kaj zmore majhna
S
BESEDA IZ NARODA
m vn imunim' Min mtiim«
Od Svetega Vida zvon
CLEVELAND, O. — V sobo- kih slovenskih kulturnih prire-to, 22. majnika 1971, zvečer ob ditev v njej in sploh v našem
mestu.
Med odličnimi gosti, ki so obiskali koncert “Slovenskih fantov”, bi omenil rad domačega župnika Fathra Rudolfa Praznika, Fathra dr. Pavla Krajnika od Marije Vnebovzete in Fathra dr. Franca Blatnika, SDB, iz Pa-tersona, N.J., in pa generala Ivana Prezlja in skupino sester vidovske župnijske šole s sestro upraviteljico na čelu.
Po koncertu so zbrani ostali še nekaj uric v dvorani. Nekateri so tudi zarajali. Za zabavo in rej so skrbeli naši “Veseli vandrovci”.
V nedeljo, 30. majnika, ob 30.45 dopoldne, pa se zberemo clevelandski in okoliški Slovenci pri lurški votlini na Chardon-ski cesti. Dekleta in žene, fantje in možje, zlasti pa mladina naj pride v narodnih nošah, lam bo maševal Father dr. Pavel Krajnik za vse, ki so padli za vero in domovino. Popoldne
skupina sposobnih in voljnih ob dveh bodo tam litanije, ob
ljudi v spretnih rokah.
Izbor pesmi, katere so podali, j: bil vsestransko pisan, vendar pa logično in idejno tesno povezan: Moja domovina, kako si ti
štirih popoldne pa se bomo zbrali na grobeh na pokopališču Vernih duš, da še tam z molitvijo in pesmijo počastimo spomin vseh, ki so doprinesli naj-
lepa! — Življenje, kako trnjeva večjo žrtev za Boga in domovi-je dostikrat tvoja pot! — Lju- no. Vse to nas moralno obvezu-bezen, ch ta ljubezen! — in Vin- je, da jih ne pozabimo.
ček, ki nam razvnemaš srce, in
Naša slovenska šala in dovtip, bo v vidovski farni dvorani zad-
Vse to je zbor zavil v trinajst
pesmi. Vse, razen ene, so dela na prireditev v tej sezoni, nam-
znanih sloven skih mojstrov. Med njimi so bile tri zborovne-ga maestra dr. Jerka Gržinčiča, in sicer: Slovenski fantje, Jobo-va pesem in Hiš’ca pri cesti. S prvo je zbor začel koncert. Zelo je užgala. Z njo je zbor, čeprav ni bila na sporedu, svoj sobotni koncertni program tudi zaključil. Podoba je, da bo to odslej zborovna himna. Nič pa ne bo čudno, če bo s časom zaradi svoje melodioznosti in učinkovitosti ponarodela.
Ko sem po koncertu govoril z enim izmed najboljših poznavalcev slovenske glasbene kulture med nami v Clevelandu, mi je s temile besedami označil sobotni koncertni nastop “Slovenskih fantov”: “To so pevci z zvenečimi glasovi, odličnim posluhom in toplo ljubeznijo do pesmi. Rekel bi, da so vsi solisti med seboj kompaktni in disciplinirani, saj jih povezuje iskrena ljubezen do slovenske pesmi. To so pevci, pozorni na vsak migljaj svojega dirigenta, ki vnaša v pesem življenje in srčni utrip.”
Ena izmed podanih pesmi, namreč J. Gašperičeva “Koso nekdo kleplje”, je bila posebej posvečena spominu mož in fantov, ki so dali življenja za vero in svobodo domovine. Prihodnja nedelja je namreč Slovenski spominski dan, ko se bo teh naših mož in fantov spominjala vsa naša skupnost. Pesem je bila podana z vso pieteto. Ko so jo odpeli, je vsa dvorana vstala in se za trenutek v vsej tihoti predala njihovemu spominu Hvala Fantom za gesto!
Koncert je bil lepo obiskan. Z vseh koncev clevelandskega mesta so nanj prihiteli rojaki. Vem, da ni bilo nikomur žal za to žrtev. Vsem, ki smo se ga u-deležili, bo ostal ta prvi samostojni pevski nastop “Slovenskih fantov” v naj lepšem spominu. V teh dneh je poteklo petnajst
V soboto, 5. junija zvečer, pa
nja slovenska notranja družab-
reč “Senklerski slovenski večer”. Tudi od te prireditve pojde del dohfcdka za potrebe naše slovenske cerkve pri Sv. Vidu. Zato je prav, da se rojaki tudi te prireditve udeležimo v lepem številu. Je pač tako, slovenska stvar, če jo hočemo med nami ohraniti, zahteva od vseh nas žrtwv, včasih kar precej hudih.
Faran od Sv. Vida
itoaftje k Lirski Mariji
EUCLID, O. — Kakor nas že več let nas tudi letošnjo pomlad vabi Društvo SPB zadnjo nedeljo v maju ob enajstih dopoldne k Lurški Mariji na Chardon četi. Ker je ta božja pot najbližja za Cleveland in okolico, zato se te žalne svečanosti udeleži veliko romarjev, da skupaj molimo za naše drage, ki so bili mučeni in pobiti v domovini in tudi za vse, ki so padli za svobodo pod ameriško zastavo.
Letos je že 26 let, odkar smo nekateri vse zapustili doma in odšli v begunstvo. To je bila za nas huda bolečina in je bila za nas edina tolažba to, da bomo živeli v svobodi. Po štirih letih težkega begunskega življenja so nas mnogo sprejele ZDA, za kar smo jim hvaležni. Posebno zahvalo smo dolžni tistim Slovencem, ki so bili delavni in so mnogo dobrega storili pred nami za slovensko skupnost.
Lepo bo od nas, ko bomo letos na B i n k o š t n o nedeljo zopet
NEW YORK, N.Y.—Že nekaj let imamo v New Yorku Slovenci svoj materinski dan. Kdo more biti tega bolj vesel, kot matere. Toplo nam je pri srcu videti svoje otroke na odru, pa nas z našo besedo in našo pesmijo počaste. Vsa morebitna žalost, ki ti jo vsak otrok da ob kaki svoji nagajivosti, je pozabljena. Ob tem trenutku se tudi morebitno trpljenje materinstva spremeni v veličastje tega najsvetejšega poklica.
Da newyorski Slovenci - in zlasti še me slovenske matere -lahko doživljamo takšen veličasten dan vsako leto v cerkveni dvorani, se moramo zahvaliti predvsem gdč. Cirili Saksidovi, ki je pred leti pokazala dar požrtvovalnosti in nam je otroke, v kolikor so jih starši bili voljni pošiljati, zbrala v malo sobotno slovensko šolo. Pouk je zmeraj v prostorih pod Cerkvijo sv. Cirila na OSMI.
Od takrat imamo vsako leto lep materinski dan! Naši otroci so ta dan srečni in zadovoljni, srečne smo me matere, ko spoznamo, da naši otoci se izživljajo v mali koristni narodni skupnosti — v šoli za našo besedo, pesem in molitev.
Gdč. Cirila Saksidova si je v teh letih vzgojila nekaj pomočnic, ki so bile pred leti učenke prvega letnika. Tako sta ji v veliko pomoč Francka Babni-kova in Marjanca Jenkova.
Tudi naš kaplan p. Bertrand Kotnik že dve leti poučuje verouk.
G. dr. Franjo Delak, pevovodja naših “Fantov ž Osme”, jih vadi v petju.
Vsem tem se me matere, katerih otroci obiskujejo to slovensko šolo v New Yorku z vso iskrenostjo zahvaljujemo, ko spoznavamo, da nam ravno požrtvovalnost omenjenih članov naše skupnosti pomaga v svetem naporu, ne le rešiti otroke pred tolikimi prilikami zablod, ampak jih tudi ohraniti svojemu narodu, katerega smo me matere najneposrednejše zastopnice na tujem. Če mu svoje otroke ohranimo, smo opravile dvojno sveto dolžnost.
Boleče je seveda, ko spoznavamo, da toliko naših mater nima več živega čuta za slovenski narod. Zato je v njihovih domovih že prešla beseda slovenska in zato tudi ne pošljejo svojih otrok v našo šolo na Osmo in zato se je tudi toliko družin že kar odtujilp in ne prihajajo več v domačo cerkev.
Na kraju se moramo letos zahvaliti še newyorski pisarni Slovenske katoliške lige, ki je preskrbela za vse letnike prave učne knjige, dobila jih je od doma ter jih poklonila naši slovenski šoli. S tem je bil pouk lažji in uspešnejši ter otroci bodo lahko slovensko brali tudi v poletnih mesecih.
Še enkrat vsem požrtvovalnim, ki nam vodijo to malo narodno šolo in nam pripravijo dve lepi prireditvi na leto, naj iskrenejša hvala, ker nam pomagajo v naši težnji: ohraniti naše otroke našemu narodu - slovenskemu!
Slovenske matere
zbrani pri Lurški Mariji pri sv. maši, katero bo daroval č. g. dr.
a p u m i ii tl.	-	°
to spoštljivo 1 avel Krajnik, in molili za naše drage pokojne in se hvaležno spomnimo omenjenih naših dobrotnikov. Pridimo k- Lurški Mariji tudi ta dan zato, da z gorečo molitvijo in lepo Marijino pesmijo prosimo zaupno našo nebeško Mater za njeno varstvo, ker le tako lahko upamo, da bomo srečno v teh težkih časih
......—	pemajse Preživeli določene dni in dali
let, odkar je bila zastavljena lep zfled naši mladini, za katero
■v~wv>.»~	__^	natisi n n J \ revoi o oLrr’Kf
prva lopata za postavitev naše vidovske šolske dvorane, pa si upam zapisati, saj sem se bil v tem času udeležil vseh slovenskih kulturnih prireditev v njej, da je bil ta koncert ena najlep-
.je naša naj večja skrb!
Vincenc Povirk
Najobsežnejša panoga
Jeklarska industrija je najobsežnejša od vseh v naši deželi.
Kov slovenski “doktor”
PATERSON, N.J. — V Sloveniji je še vedno pomanjkanje duhovnikov, ker še ni napolnjena vzel, ki j,e nastala s pokoljem toliko duhovnikov med vojsko in po njej ter z odhodom v begunstvo.
Ker je bilo toliko fara brez dušnih pastirjev, se mladi salezijanski duhovniki niso mogli posvečati višjim študijem, ampak so morali takoj po novi maši prevzemati zapuščene župnije. Tako salezijancem v Sloveniji zdaj primanjkuje usposobljenih profesorjev za malo semenišče v Želimljem in vabijo begunce, naj bi se vrnili in jim poma-gali.
Nova knjiga in jubilej pisatelja Karla Mauserja
Da je Mauser eden tistih redkih ljudskih pripovednikov, o katerih ljudstvo pravi, da znajo pisati, “kakor bi rožice sadili”, vem že dolgo. Njegove povesti sem začel čitati že pred več kot dvajsetimi leti in so mi vedno bile v velik užitek. Vendar je v mojih bukvah podčrtan predvsem kot avtor trilogije LJUDJE POD BIČEM, v katero je zajel vso tegobo hitlerjevskega vesoljnega potopa in vzporedne komunistične poplave tako prepričevalno, da se človek ne more dovolj načuditi odpornosti in žilavosti ljudstva, ki je vse to pretrpelo in preživelo. Po obsegu in globini temu delu ne najdem primere v slovenski književnosti, kvečjemu pri Rusih, pri Tolstoju, Dostojevskem in pri Borisu Pasternaku, ki nam je postal znan predvsem z Doktor jem Živagom. Za človeka, kateremu je slovenska in svetovna — književnost prešla v kri še otroku in mladcu, kakor e meni, je bila izdaja te mogočne trilogije resnično nepozaben dogodek, tisoč sto in trinajst strani naj večjega knjižnega u-žitka.
Ampak ne mislite, da sem nanj užival nad NA OZARAH. Ali pa da nisem hvaležen Slo-/enski kulturni akciji v Buenos Airesu prav tako za to lepo knjigo kakor za LJUDI POD'S BIČEM, kakor tudi za njeno oM gromno kulturno delo sploh (73| publikacij v 25 letih obstoja jel več kakor so npr. ameriški Slovenci kdaj dosegli!) In h koncu Tinetu Debeljaku za njegov naključni esej “Karel Mauser in ijegova knjiga” in Janezu Se-/erju za prav posrečeno ureditev te zbirke. Vsi zaslužijo pohvalo za to lepo knjigo, ki je Judi tehnično (tisk, papir in ve-
CLEVELAND, O. — Pravkar sem prebral zbirko črtic Karla Mauserja NA OZARAH, ki jo je izdala Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu v Argentini kot njegovo petindvajseto knjigo v petindvajsetih letih, odkar se je v tujini razbohotil v enega najbolj plodovitih in v emigraciji najbolj priljubljenih slovenskih pisateljev. Knjiga obsega okrog 85 črtic, ki jih je zbral in uredil nekdanji ljubljanski profesor Janez Sever in je razdeljena v pet delov:	Vas
pred nevihto, Vasi ni več, Leta,
Mlada leta, The Cleveland Twist Drill Co. in Pojdi, moj sinko, na pot.
Od teh sta naj obširnejša in najmočnejša prva dva, ki tako prekipevata lepote in domačnosti pa tudi žalosti in groze, da bi jaz nikomur ne svetoval, da bi jih prebral na en duše k, brez oddiha. Tri ali štiri, naenkrat, to že, čeprav včasih že ena sama zgodba zadostuje, da začne človeka dušiti v grlu in razburkana čustva zahtevajo oddiha.
Prvi del je namreč posvečen slovenski zemlji in slovenskemu kmetu, ki sta pisatelju strašno pri srcu, drugi pa grozotam okupacijskih dni med drugo svetovno vojno,-ko se je zdelo, da mora slovenski narod izkrvaveti pod strašnimi valjarji iz Rima,
Berlina in Moskve in katerim je bil pisatelj sam priča. Ob poznejših delih, v katerih opisuje svojo lastno mladost, begunsko življenje v Avstriji in nazadnje življenje v Ameriki, pa se človek oddahne in vtis groze in o-hupa, ki veje kako zimski viharji iz drugega dela, popusti in človek se nazadnje nekam sprijazni z mislijo, da je sicer življenje strašno klavrna in žalostna zadeva in često kar brezupna godlja, vendar ne čisto brez le- ,	,	,
pote in brez lažjih in veselejših/ava) 'Pf0VrS!fa; trenutkov, katerim pravimo sre- Trojni jubilej pisatelja Mau-ča in da še vedno tli upanje, da ser j a in Slovenske kulturne ak-se bo človek navsezadnje ven-;rije v Buenos Airesu je bil s to darle naučil slediti nauku Uči-')knjigo v resnici dostojno zane-telja iz Nazareta: Ljubi svojega! šen v slovensko kulturno zgodo-bližnjega kakor sam sebe!	vino.	Ivan Jontez .
Tako je na dunajski univerzi doktoriral g. Valter Dermota in bil, nekaj let ravnatelj malega semenišča v Želimljem, zdaj je pa docent za katehetiko na bogoslovni fakulteti v Ljubljani. V Španiji je končal višje študije g. Rudolf Borštnik in je zdaj ravnatelj v Želimljem. Lansko poletje se je vrnil g. Jo-fe Simčič, ki je bil zaposlen v salezijanskem provincialnem u-radu v San Franciscu v Kaliforniji, zdaj pa v Želimljem uči angleščino, ob sobotah pa hodi pomagat na faro v Kočevje.
Iz istega razloga se je pred leti vpisal na Katoliško univerzo v Washingtonu g. Stanko Ceglar, SDB., da bi se usposobil za poučevanje klasičnih jezikov. Pred tremi leti je dosegel Master’s degree, v nedeljo, 16. maja, pa doktorsko diplomo. Pri slovesnosti so ga obkrožili wa-shingtonski Slovenci in njegov brat g. Drago Ceglar, SDB., e-konom v salez. zavodu v Sherbrooke, Que., v Kanadi. Novemu g. doktorju iskrene čestitke.
Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB..
------o------
Slovensko prvenstvo v odbojki
CHICAGO, 111. — Dne 29., 30. in 31. maja t. L, bo v Clevelandu velik shod slovenskih odboj kašev, vršilo se bo prvenstvo v odbojki na Slovenski pristavi. V soboto bo večerja in ples, za katerega bo igral orkester “Vandrovci”. V nedeljo popoldan se vrši turnir, v katerem se bodo borila moštva:	SAVA
iz New Yorka, SAVA iz Clevelanda, SAVA iz Minnesote, od-bojkaški klub iz Chicaga, Slovenski športni klub iz Clevelanda, Slovenska telovadna zveza iz Toronta in odbojkaški klub iz
Hamiltona. Po končanem turnirju bo kres in petje.
Vsi Slovenci ste vabljeni na turnir, kateri bo prvi v zgodovini slovenstva v Ameriki. Pokažite mladini, da stojite,za njo. Podajte ji moralno podporo; saj vidite, kaj se godi po vsem svetu glede mladine. Pridite in S tem povejte mladini, da vas zanima njeno delovanje. Pričakujemo vas! To naj bo vam v ponos in mladini v moralno podporo.
Če kdo želi nadaljna pojasnila, naj kliče g. Edija Mejača v Clevelandu ali pa vpraša kateregakoli Savana.
Na svidenje na turnirju!
Poročevalec
-----o------
ČEMU SE SMEJEJO DOMA
Da z nemškim gospodarstvo^1 nekaj ni v redu, nam bo jasno šele, ko bodo začeli odhajati tjn na delo tudi naši direktorji.
*
Če malemu stopiš na prste, ^ udari, če velikemu, te pohodi.
*
Če veliki kihne, se mali lahk° obriše pod nosom.
Zal pregovor “Kdor visoko le' ta, nizko pade” ne velja za tisi6, ki visoko sede.
Za nemškim in j a p o n s ki111 imamo tudi Jugoslovani svoj š°' spodarski čudež: več porabim0’ kot ustvarimo.
•
Kar enako se nam zdi, ko P56' nico podražimo za 15 din, krU*1 pa za 15%.
Ustanovili so slovensko orga nizacijo svobodnih umetnik0'; Ali to pomeni, da bodo še snemali?
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Vsakdo naj pomaga reševati probleme v družbi
Kjer človek živi, tam so ved-no težave, ali kakor pravimo z Učeno besedo, problemi. Čim več ljudi je skupaj, tem več je teh težav. Ko so ene odstranjene, se pokažejo druge, ker popolne družbe človek ne bo nikdar u-stvaril, ker sam ni popolen. Življenje v skupnosti je prav za Prav neprestano reševanje problemov. Kar je žalostno, je to, da jih rešujejo samo nekateri, večina pa udobno čaka, da se bodo zadeve izboljšale.
In je znova spregovoril Pastir svoji čredi in ji je rekel, naj si Vsak malo izpraša vest. V čem Pu naj bo to izpraševanje? Pa-Pež Pavel IV. je pozval kristjane, naj si izprašajo vest o tem, kuj napravijo, da bi Kristusov duh prišel do izraza v skupnosti v družbi, v narodu in na svetu.
“Lahko je govoriti o načelih,” Pravi Kristusov namestnik, “ka-2ati na krivice, ki se godijo in ■vsevprek kritizirati. Take bese de nimajo nobene teže, če se ti-•Sti, ki jih izjavlja, ne zaveda o-Sebne odgovornosti in ni pripravljen tudi na dejanja.”
Papež je poslal ta klic kanad' skemu kardinalu Maurice Roy lu> ki je predsednik sveta za la-hke in papeške komisije za pra-vteen mir. To je storil ob priliki 80-letnice znane okrožnice 'Kerum novarum”, ki jo letos °bhaja katoliški svet.
Bistvo te papeževe poslanice lei da je vsakdo osebno odgovo-ten za trpljenje in krivice, ki se Sodijo okoli njega. Lahko je me-teti kamenje odgovornosti na druge, osebno pa se izogibati Vsakega dejanja za izboljšanje razmer. Vsakdo je po vesti dolžan nekaj prispevati. Pri kateri ukciji bo sodeloval, kje bo polagal in kaj bo naredil, to mora °dločiti vsakdo sam. Navadno razmere, v katerih živi, to nakažejo.
Papež v svojem apostolskem Ptenau nakazuje poseben prob v današnji družbi, ki ga jteenuje urbanizacija. Po naše 1 rekli prevelika natrpanost Judi v mestih. Mestna prena-rPanost je otrok industrijske ružbe. In ta prenatrpanost pestih pravemu razvoju in na-v.du življenja ni naklonjena Oljenje družine v tej prena-Panosti je prizadeto; sosedstva ako rekoč ni več; krščanska uPnost je zgubila svoj okvir. Človeka se je polastilo neko . 0v° dolgočasje; obdaja ga brez-®Uska masa, v kateri se sam s°^Uti tujca; v množici je človek dl. Zapreke in težave v me-te so ogromne, a kristjani ne teejo izgubiti poguma. Nepre->0 je bodo
^°r za življenje. Poskušati je utv Ustvariti nov na'ten sosed-. a med mestnimi prebivalci teles se večina sosedov ne po-r a ^ op. por.). Posebno je da-s na mestu klic po socialni j^avičnosti. Zaradi njenega po-j^djkanja je mnogo trpljenja v
v.kled ljudstvi tega sveta nara-
Vso srečo na novi poti
V soboto, 15. maja, je mladi
posebno vlogo vršiti, obenem pajltem Fir obljubil pred oltarjem naj bi -zavarovala njeno neodvis- (v cerkvi Brezmadežne s cu o-nost in njene pravice, da sode- delno svetinjo zali gdč. Slavici luje v kulturnem, gospodar-1 J^eb zvestobo do groba. V za-skem, družbenem in političnem meno je dobil enako obljubo Po-
ži vi j en ju družbe.	j™čne obrede je °Pravil mlad11
Dalje sv. oče posebno poudar- <Mn>vnik g. Boznar, ki je prišel dolžnost kristjanov, da sode-1** Clevelanda. Navzočih je bilo lujejo v boju proti okuženosti1 Poleš staršev in sorodnikov se
veliko število prič, prijateljev.
Zvečer istega dne se je zbrala velika družina okoli mladega
okolja (pollution).
Kristjan se mora teh novih problemov zavedati. Mora jih videti okoli sebe in mora pre- Para v cerkveni dvorani na ve-
vzeti nase del odgovornosti pri!seli svatbi- Jerebi s° v Tor°ntu reševanju. Reševati:znani Podjetniki. Hiše gradijo, naporih z'zato ni čudno, če se je na svatbi njihove hčerke zbralo vse, ki kaj pomeni v slovenskem pod-
Prvi uradni podatki o letošnjem popisu prebivalstva in stanovanj v Sloveniji
njihovem
jih mora v skupnih drugimi ljudmi.
To papeževo apostolsko pismo daje obilo gradiva za izpraševanje vesti vsakemu posamezniku posebno pa naslednjim štirim vrstam ljudi:
1.	Tistim, ki v življenju poznajo samo svojo osebo in svoj kotiček, za probleme drugih pa nimajo ne smisla ne skrbi. Vrhovni pastir je tem jasno povedal, da taka sebičnost danes še posebno ni na mestu.
2.	Tistim, ki hočejo živeti na račun družbe in za vse težave in probleme, ki so v življenju, mečejo krivdo samo na druge, sami pa ne naredijo niti koraka za lastno izboljšanje, kaj šele za izboljšanje, ki ga je potreben bližnji. Zajedavci so to!
3.	Tistim, ki so že to tolikokrat hoteli dopovedati čredi, naj se v javne zadeve, zlasti v politične ne vtikajo. Politika je vendar skrb za javni blagor, za družbeno dobro in pri delu za to dobro naj bodo kristjani navzoči, pravi papež.
4.	Apostolsko pismo papeža Pgvla VI., daje dosti gradiva za razmišljanje tistim, ki so bili in so še aktivni v zadevah kultu-ve, gospodarstva, politike in družbenih'razmerij. V tem pismu bodo dobili novih pogledov in novih navdihov za svoja prizadevanja. .
Por.
jetništvu v velikem Torontu. Dvorano so krasili rdeči nageljni; mize so bile obložene z obilico najrazličnejših dobrot; “Veseli vandrovčki” so dajali ton razpoloženju; pevci so prepevali mlademu paru, ki sta ob pesmi in veselju stopila na novo pot. Med svati je bil tudi pisatelj Karel Mauser iz Clevelanda s soprogo go. Mimico.
Bog daj, Slavica in Toni, da bi se Vama v življenju izpolnile vse dobre želje številnih prijatelj ev-svatov!
P. M.
Zavod SR Slovenije za statistiko je sporočil prve uradne podatke letošnjega popisa prebi-
imel več prijateljev, ki jih pa nismo mogli obvestiti o smrti, ker nismo imeli naslovov. Umrlega smo položili k večnemu počitku 21. maja s pogrebno sv. mašo v cerkvi Sv. Trojice. Naj počiva v miru božjem!
Vid Rovanšek
.teno je treba delati na to, da mesta postala boljši pro-
sta
Jakosti
predvsem dve težnji:	po
Drobne vesti, ki govorijo o življenju
Živimo v mesecu maju, v času cvetja, pomladi in zelenja. V o-beh slovenskih župnijah so zvečer šmarnične maše in branje.
Slovenska šola je zaključila svoje delo in njeni učenci so odšli “na počitnice”. Šola pa že vpisuje za naslednje leto. Pravi jo, da morajo vedeti, koliko pro: štorov bo treba v jeseni pripraviti in koliko učnih moči, zato naj se vsi kandidati za slovensko šolo vpišejo že pred počitnicami.
Pri Mariji Pomagaj je bila nedelja prvega sv. obhajila dne 2. maja. Slovesnost je bila pri drugi maši ob 9h dopoldne.
Po dolgi bolezni je dotrpei g. Stefan Balažič, župljan Mari je Pomagaj. Pokopali so ga dne 29. aprila.
Slovensko letovišče bodo prli v nedeljo, 23. maja. To nedeljo se bo začela poletna sezona in bodo pri Mariji Pomagaj samo tri maše vsako nedeljo: ob 8h, 9h in 10.30. Na letovišču pa bo kot že vsa ta leta ob 11.30.
Katoliški škofje v Ontariju da bi jim pomagali ohraniti in ki
Družinska sreča
TORONTO, Ont. — G. Jožetu ge. Nežki Škulj, roj. Petek, Westacres Dr., Toronto, Ont., Canada, se je nedavno rodil tretji otrok, drugi sinček, ki ga bodo to nedeljo krstili v cerkvi Marije Pomagaj v Torontu. S tem sta postala g. Franc in ga. Nežka Petek, Cleveland, Ohio, enajstič stari oče in stara mama, ga. Frančiška Škulj iz Toronta pa osmič. Čestitke vsem!
Pri vsej zaposlenosti nam piše
Baragov misijonski krožek v Torontu je dobil kratko pisemce od misijonarja g. Buha, ki deluje na Madagaskarju. Takole piše:
Veliki torek je in ura bo polnoči, a če vam ne pišem, boste čakali, pa se spodobi, da se vam oglasim. Bog povrni!
Ker sem že pri velikeip torku, naj omenim še veliko nedeljo. Ker vi vsi tam v krožku gotovo še verujete, da se bodo nekoč tudi vaše kosti pririnile preko korenin in prsti in prahu do svetega večnega dneva, vam želim, da bi se tega dne že sedaj veselili.
Nič novega na fronti. Kranjski fantje in dekleta zdravi, veseli in korajžni. Za to se moramo seveda zahvaliti zaledju, ki na nas ne pozabi. Včasih si mislim, kako bi bilo, če bi se npr. vsa pomoč ustavila. No, od lakote ne bi pomrli. Midva s Petrom Opeko sadiva koruzo, ki že tudi domačinom postaja simpatična, ko vidijo, kako jo midva nate-pava.
K dobri volji pripomore tudi lepo vreme. Ni več vroče, ni hladno, kakor v nebesih. Gotovo veste, da imamo novega škofa domačina. Posvečen bo prvo nedeljo po Veliki noči v Farafan gani. Se mi zdi, da bo z njim tudi naš zapuščeni jug škofije zacvetel. Pa tudi novi kranjski fantje se nam obetajo: brat Stane morda na jesen; študiran zidar, za njim Janez Puhan C.M Prihodnje leto pa še dva koprske škofije. To bomo zaorali.
Mojim pozdravom se pridru žuje Peter, ki pa že spi kot ubit, saj je vse popoldne garal in dvigal “lamparje” cementa, da zalil steber za novo manjšo šolo bližnji vasi. Sestra Terezija je
* .	— in po soudeležbi. Ta izpopolniti šole, ki se trenutno
j.. Ja vključuje tudi soodloča- nahajajo v velikih finančnih te-jP Ti dve težnji postajata v žavah- ker sedanja konservativ-tedeh od dne do dne močnejši, ?a vlada noče Podpreti srednjih sp ^ Zaradi boljše informirano- od IT dci I^1 razreda. Škofje 1 te izobrazbe.	i prosijo duhovnike in vernike,
težnja p0 enakosti je pred-'Pravij°. da katoliške šole vzdr-}oete narastla med ženskim spo-lžuje.i° duhovno rast mladine, ki stm- Ta krik po enakosti gre če-|j° osvetljujejo z lučjo evangeli-0 Predaleč, ker bi rad spre-'ia’ zato ie nal°ga vsakega katoličana, da piše svojemu političnemu predstavniku in zahteva
teepii Jte To spre;
samo naravo ženskega bitje lažna enakost, ker hoče
teeniti razlikovanje, ki ga je arnik položil v žensko nara-°, ki
dru^r naj' bo srce to •] e' Zakonodaja naj bi zagona« da bi mogla žena svojo
družine in
Sedaj popravljajo lapake: zdomce bi radi dobili domov
Problem delavcev, ki odhajajo na delo v tujino, najsibodi na sezonsko ali za stalno, je začel sedaj resno skrbeti domače oblastnike. Razni pojavi, med katere je zlasti šteti pomanjkanje visoko kvalificiranih delavcev v domači industriji, je prisilil, da so se s problemom začeli ubadati odgovorni vladni organi v Sloveniji.
Na raznih sejah so prišli do zaključka, da si bo moralo politično vodstvo le “ustvariti svoj koncept o zaposlovanju naših delavcev v tujini”. Do tega so prišli potem, ko ho statistični uradi ugotovili, da v Sloveniji nastaja okoli 15,000 nezasedenih mest vsako leto, hkrati pa ekonomska emigracija dosega že zaskrbljujoče številke.
O tej problematiki je razpravljal na seji Odbor za družbene ekonomske odnose gospodarskega zbora slovenske vlade. Ta je pa seveda stvar proučeval precej iz birokratičnega vidika. Problem bi radi prenesli na ramena drugih. Tako je že takoj na začetku dotične seje predstavnik republiškega Izvršnega sveta med drugim povedal, da bi “vse samoupravne organizacije morale graditi svoje razvojne programe na podlagi tega e-lementa, ne pa čakati na rešilno potezo političnih vrhov”.
Kako te organizacije gledajo
valstva in stanovanj. Popis je trajal od 1. do 10. aprila 1971.
Po teh podatkih živi v republiki Sloveniji 1,725,088 ljudi, kar je za 8.4% več kot leta 1961 in 14.7% več kot v letu 1953. Letos so popisovalci, ki jih je bilo 8,337, našteli 515,761 gospodinjstev, medtem ko jih je popis 1961 naštel 458,853; to pomeni, da se je število članov v enem gospodinjstvu zmanjšalo od 3.5 na 3.3, ali z drugo besedo, število članov “družine” se počasi, vendar stalno zmanjšuje.
Zanimivi so podatki o številu prebivalstva po občinah, primerjani s popisoma v letih 1961 in 1971. Močno se je povečalo število prebivalstva v občinah, kjer je močna industrija, trgovina, turizem in druge dejavnosti. Take so vse ljubljanske ob čine, razen občine Ljubljana-center, kjer se je število prebi valstva celo zmanjšalo, potem občine Maribor, Domžale, Koper, Kranj, Celje, Kamnik in druge. Pri vseh pretežno “kmetijskih” občinah se je število prebivalstva povečalo manj, kot je republiško povprečje, pri nekaterih pa se je celo zmanjšalo. To so občine Cerknica, Ilirska Bistrica, Krško, Lenart, Lendava, Litija, Ormož, Radlje, Ribnica, Sežana, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Tolmin in Trebnje.
Vzrokov za to je več. Med njimi je vsekakor to, da je ravno v naštetih občinah največ nerazvitih območij, da je tu še nad polovico kmečkega prebivalstva in da mladina odhaja iz teh krajev v svet s trebuhom za kruhom, saj je iz teh krajev skoraj praviloma največ zdomcev, ki za boljši jutri garajo v tujini.
Po podatkih popisa dela v tujini 49,563 občanov republike. Verjetno je številka večja, ker so tu šteti samo zaposleni, ne pa tudi udje njihovih družin, ki so v tujini, poleg tega niso upoštevani sezonci, ki odhajajo tujino šele sedaj v poletnih mesecih. Vsekakor veliko število pridnih rok, ki bi lahko s pri dom doma poprijele za delo.
Prvič so letos popisali tudi stanovanja in jih našteli 473,390. Tu niso upoštevana zasilna stanovanja niti vikendi, pač pa le stalno naseljena in prazna stanovanja.
Hkrati s popisom prebivalstva in stanovanj so občani dajali tudi podatke o številu živine, in sicer za konje, govedo, ovce in prašiče. Po podatkih
piščancev na 20 milijonov letno.
Za ohranitev narave
Odbor za varstvo narave in naravnega okolja je sklical na posvetovanje o umestnosti graditve hidrocentrale Kobarid v zgornji soški dolini urbaniste, geografske in turistične delavce poleg predstavnikov Soških e-lektrarn. Ti zadnji so seveda zagovarjali svoj projekt, ostali pa so v glavnem bili proti novi e-lektrarni, ki bi zaradi zajezitve precej spremenila gornjo soško dolino, ki je med vsemi predeli Slovenije še najbolj naravna in deviška.
Malo tujih družabnikov
V Idriji so imeli “okroglo mizo” o izkušnjah pri delu s tujimi partnerji, ki so vložili svoj kapital v navišjem možnem odstotku 49;51. Predstavniki podjetij so poudarili, da s prihodom tujega kapitala ni oslabljeno ali onemogočeno samoupravljanje, ker pač tuje partnerje zanima le ekonomski učinek vlaganja. (Pa so verjetno tuji partnerji o ekonomskem učinku le bolj malo prepričani, saj je bilo v treh letih po sprejetju zakona v vsej Jugoslaviji sklenjenih le 27 pogodb, in od tega največ s slovenskimi podjetji.) Med vzroki zd tako majhno število so navedli tudi “pretogo jugoslovansko zakonodajo, dvojno obdavčenje in pomanjkanje carinskih olajšav”.
Pošta v Sloveniji na višini
Slovenske pošte, ki jih je 593, so na evropski ravni, okrepile so dostavno službo, tako da prejemnik dobi pismo ali pošiljko že v istem dnevu, ko pride le-ta na poštni urad.
V Sloveniji niso na evropski ravni glede telefonskih naročnikov: Na 100 prebivalcev pride le 6.2 telefona, medtem ko je evropski povprečfjk 15. Zato bodo skušali doseči izboljšanje, ko naj bi leta 1975 bilo 12 telefonov na 100 prebivalcev. Seveda evropski povpreček tedaj ne bo več 15 telefonov.
Bolnišnico povečujejo
Dela pri povečavi novomeške bolnišnice tečejo po načrtu; pravijo, da bo objekt dograjen do konca oktobra. Gradnja bo veljala 11 milijonov dinarjev, od katerih jih je zagotovljenih o-koli osem, ostanek pa bo bolnica prejela iz sklada za zavarovanje delavcev. •
Sovjetsko nadzvočno potniško letalo bilo na ogledu v Pragi
PRAGA, CSR. — Sovjetsko nadzvočno potniško jet letalo TU 144 je pristalo preteklo nedeljo na tukajšnjem letališču potem, ko je nekajkrati zakrožilo nizko nad mestom. Danes leti od tod dalje v Pariz, kjer bo na letalski razstavi skupaj s fran-cosko-britanskim Concordom.
Opazovalci letala in njegovega leta so izjavljali, da leti TU-144 zelo tiho, vsekakor tišje od letal, ki pristajajo na praškem letališču.
V Moskvi so izjavili, da bo novo nadzvočnn potniško letalo TU 144 še pred koncem letošnjega leta vključeno v redni promet v Sovjetski zvezi.
tudi že v deželi sanj. Danes je gotovo imela preko 200 bolnikov. Iskren in hvaležen pozdrav! Buh.
na problem, pa je razvino iz te-1popisa redijo v Sloveniji 43,231 ga, da je predanih državnemu .konj, 445,912 govedi, 25,695 ovac tožilstvu 29 delovnih organiza- in 374,730 prašičev, cij, ki so osumljene, da so nezakonito “posredovale” svoje delavce v nekatere zahodne države. To sedaj imenujejo “nelegalne kanale”, da jih ločijo od legalnih, ki prav tako posredujejo delavce tujini.
V razpravi pa so prišli tudi do zaključka, da bi bilo treba najprej ustvariti ekonomske pogo-
štorklje izginjajo
Na Pomurski turistični zvezi se sprejeli sklep, da bodo v sodelovanju z ljubitelji živali naredili vse za ohranitev štorkelj in njihovih vse bolj redkih domovanj v Pomurju. Štorklje vse bolj izginjajo iz Pomurja, ker se cmečke domačije umikajo novim hišam, z njimi pa kopnijo dimniki z velikim gnezdi, ki so jih predniki skrbno varovali, saj je pomenila naselitev štorklje za domačijo znamenje sreče in blagostanja. Leta 1965 so našteli še 611 gnezd v Pomurju, sedaj jih je skoraj polovico manj.
Podjetni Ptujčani
Podjetje Perutnina iz Ptuja namerava dvigniti produkcijo piščancev na osem milijonov, od tega naj bi kmetje kooperanti zredili tri četrtine, ostale pa na lastni farmi. Bavijo se še z večjimi načrti — gradijo lastno klavnico' in predelovalnico za je, ki bodo sami privabili zdom- meso, tudi za goveje, in v ne-ce. A tu je problem potrebnih kaj letih mislijo dvigniti izrejo delovnih mest, in zlasti stanovanj ter ustreznega dohodka.
Opazili pa so tudi (kot da' ne bi celo domače časopisje na to stalno opozarjalo), da je odtok delovne moči zlasti velik na kmetijskih območjih, zaradi česar je treba nujno ustvariti boljše možnosti za kmetijstvo, da se
Ssnrt rojaka v Ssiflbur^jt!
SUDBURY, Ont. — Pretekli torek, 18. maja, je nenadno u-mrl zadet od srčne kapi 58 let stari rojak Lojze Potokar, doma iz Cikave v fari Šmarje pod Ljubljano. Mnogo rojakov se ga spominja še iz begunskega taborišča v Spitallu na Dravi najnadaljni odtok vsaj delno ustavi.
vlano podporo in pa da moli za Koroškem, kjer je bil, dokler ni srečno rešitev katoliških šol. odšel v Kanado.
Še marsikaj drobnih novic je Tu ni imel nobenih sorodni-med nami, pa še drugič kaj! kov, pač pa ima brate in sestre
Por. v Sloveniji. V Clevelandu je
Cb koncu pa so v vsej svoji nemoči znova potrdili, da je vprašanje odhajanja delavcev v tujino tako aktualno, da ga je
treba postaviti pred politični organizem, ki naj izdela kon cept reševanja tega problema.
S tem se je seveda konkretna rešitev prestavila za nedoločen čas. Vzrok je gotovo uradna bi rokratska n e u č i n kovitost. Po drugi strani pa na tako zavlačevanje gotovo vplivajo tudi devize, ki jih režim krvavo potrebuje, in ki v naj večjih količi nah prihajajo prav od delavcev, zaposlenih v tujini. Za judeževe groše...
V Kini se nekaj kuha!
Ko je rdeča Kitajska za ozko režo odprla vrata, prihajajo od tam vsakovrstne vesti.
HONG KONG. — Iz Kitajske je prišlo zadnje čase nekaj novic, ki jih ne moremo uvrstiti med redne. Čisto na tihem se je prikradla vest, da so v notranjosti dežele izbruhnili nemiri. To ni na Kitajskem nič nenavadnega. Dežela je ogromna, razdeljena je sicer na 29 provinc, toda province so prevelike, da bi jih sedanje uprave mogle držati na vajetih. Posebno sedaj, ko so posledice znane kulturne revolucije še zmeraj čutijo. Tako smo zvedeli, da so se na severu dežele spopadli o-boževatelji tovariša Mao-Tse-tunga in pristaši nekdanjega glavnega Maovega nasprotnika in tekmeca Liu Šao-či. Ime tega Maovega tekmeca še ni pozabljeno, seveda ga pa tudi nihče ne spravlja v javnost, saj niti ne vedo, ali je še živ. Njegovo ime je postalo znamenje vsega, kar na Kitajskem ni zadovoljno z Maovim režimom. Pod površino kitajske vsakdanjosti torej zmeraj nekaj vre.
Izredno poguihen je zadnje čase postal tudi ministrski predsednik Ču En-lai. Do sedaj je navadno govoril le kot vodja federalne vlade, glavno besedo je pa imel Mao. Sedaj je na nekem banketu izjavil, da je bil vzrok za razkol med Moskvo in Pei-pingom bivši sovjetski ministrski predsednik Hruščev s svojo politiko “revizionizma”, ki se kaže v načelu mirnega sožitja. V Peipingu so upali, da bo Brež-njev to politiko opustil, kar se pa ni zgodilo.
Znani zaupnik Maovega režima časnikar Burchett poroča, da je 1. 1967 obstojala prava zarota v okolici tovariša Mao, ki je bila naperjena proti maršalu Lin-?iao. Zarotniki so hoteli pognati maršala z oblasti in sami prevzeti vlado, dočim bi Mao igral e vlogo zastavonoše.
V Kamniku bi obnovili Zaprice
Kamniški muzej si že dalj časa prizadeva, da bi obnovili pročelje gradu Zaprice, katerega zgodovina sega tja v četrto stoletje. Za obnovo bi potrebovali okrog 150,000 dinarjev, katerih pa ni, saj je v proračunu kamniške občine namenjenega za kulturne potrebe še manj denarja, kot prejšnja leta.
Pred dvema letoma bi pdpra-vilo pročelja veljalo le polovico tega. Koliko pa bo treba denarja čez nekaj let? Morda niti ne bo potreben, ker ruševin ne bo mogoče popraviti.
Vse to priča, da se je sedanji kitajski režim sprijaznil z mislijo, da lahko kaj več odkrije od tega, kar se godi ali se je godilo za kulisami. Verjetno je prišel do prepričanja, da si ne bo v tujini pridobil zaupanja, če se bo še naprej tako nepredirno zapiral proti javnosti, kot se je do sedaj.
Kupec: “Daj mi mlado kokoš zadnjič si mi dal staro.” Prodajalec: “Kako pa veš, da je bila stara?”
Kupec: “Poznam na zobeh.” Prodajalec: “Kokoš ja nima zob.”
Kupec: “Jih imam pa jaz.”
CLEVELAND, O.
Moški dobijo delo
Mizar dobi delo
Izkušen ali pripravljen se izučiti v izdelovanju omaric. Stalno delo! Oglasite se osebno na 17529 So. Miles Avenue.
(102)
MALI OGLASI
V najem
Šest velikih lepih sob, zgoraj, se odda v najem odraslim na E. 71 St. Za pojasnila kličite: 361-7860
ALEXANDRE DUMAS*
Grof Monte Cristo

“Ah, ne govorite o Marseil-lesu, Maksimilijan, kajti jedina ta beseda me spominja na mojo dobro mater, na tega angelja, za katerim je žaloval ves svet, na mater, ki je bila tekom svojega bivanja na zemlji vidni angeij varuh svoje hčere in je, kakor upam z gotovostjo, zdaj njen nevidni angeij. O Maksimilijan, če bi živela moja uboga mati, bi se ne imela bati ničesar, povedala bi ji, da vas ljubim, in ona bi čuvala nad nama.”
“Ah, Valentina,” odvrne Maksimilijan, “če bi živela ona, bi vas skoro gotovo ne poznal, kajti rekli ste mi, če bi živela ona, da bi bili srečni, in srečna Valentina bi se pač ne menila za ubogega Maksimilijana.”
“Ah, prijatelj,” pravi Valentina, “zdaj ste nepravični vi,... Toda povejte mi...”
“Kaj naj vam povem?” vpraša Maksimilijan, opazivši, da se Valentina obotavlja.
“Povejte mi,” nadaljuje Valentina, “če je nastalo kdaj prej v Marseilleu med vašim in | mojim očetom kako nespora-zumljenje.”
“To pač ne,” odvrne Maksimilijan, “razun če bi bilo to, da je bil Vajš oče več nego strasten pristaš Bourboncev in je bil moj udan cesarju. Kolikor vem, je to vse, kar bi bilo moglo razdvajati ti dve rodbini. Toda zakaj to vprašenje, Valentina?” “Povedati vam hočem,” odvrne mlada deklica, “kajti vedeti morate vse. Oni dan, ko ;pe bilo v časopisu objavljeno vaše imenovanje častnikom častne Legije, smo bili zbrani pri mojem dedu, gospodu Noirtierju, mi vsi in tudi gospod Danglars, oni
CHICAGO. ILJL
bankir, katerega konji bi bili, kakor veste, skoro ubili mojo mater in mojega brata. Glasno sem čitala svojemu dedu časopis, dočim se je pogovarjal moj oče z gospodom Danglarsom o njegovi hčerki in njeni nameravani zvezi z grofom Morcer-fom. Ko sem prišla do mesta, ki se je tikalo vas in sem je čitala že prej, kajti bila sem opozorjena nanj s tem, da ste mi povedali veselo novico že sami... ko sem torej - prišla do onega mesta, sem bila zelo srečna ... toda tudi v veliki zadregi, da sem morala izgovoriti vaše ime, in zato bi bila to mesto najraje preskočila; boje se pa, da bi tega ne razlagali napačno, sem se opogumila in čitala.
“Ljuba Valentina!”
“Ko je čul moj oče vaše ime, se je obrnil k meni; bila sem prepričana — iz tega vidite, kako sem neumna —, da mora zadeti to ime vsakega človeka kakor strela in da vidim svo-
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
12 YR. old brk. bungalow, 3 bd-rms., cent, air cond. - extras. Full bsmt., 2 car garage. Vic. 43rd & Artesian. By Owner.
927-1166 aft. 5 P.M.
FOR SALE BY OWNER 6 room brick bungalow, 3 bdrms., ww crptg., full bsmt., & full attic, 2 car garage. Exc. cond. Vic. 64th & Whipple. Mid $20-’s.	434-0304
(103)
BY OWNER — VVz rm. custom ranch, 3 bdrms. & den, att. garage, 60 ft. lot, full bsmt., screened and glazed patio, storage and cabinets galore. Vic. 61st & Meade. 586-1890
HOUSEHOLD HELP
MOTHERS HELPER Prefer high schl. girl for summer (or longer). Live in North side home nr. lake. Room & board -p Balary. Care of 2 sm. children.
477-9422 eves. aft. 6 P.M.
HOUSEKEEPER
Need mature reliable woman to live in good Southwest sub. home. Care of 15 yr. old daughter. Own rm. + bd. + TV and $50 wk. Refs. 687-1449
BUSINESS OPPORTUNITY
RESTAURANT — GLEN ELLYN
Well establ. Centrally loc. Seats 70. $7,000. Prk. facilities. Ideal for couple. By Owner.
469-2175 or 469-2195 _______________________ (103)
CARWASH
Very good Southwest location. Established 2 years. Large poten-
598-8816
I	(103)
REAL ESTATE FOR SALE
NR. 80th & WESTERN 2 dlx. stores, 1-6 rm. dlx. apt. Air cond., 2 car elec. dr. garage. See it. $92,500 — Terms. By Owner. 434-3919
__ (102)
MARQUETTE PARK —
VIC. 67th & WESTERN Store w-apt. in rear -f 6 rm. apt. up. All new dec., sanded firs., gas heat, 2 ear brk. garage. $21,900. Pvt. party. By appt.	925-1675
(102)
OSWEGO — 3 bdrm. Fam. rm., liv. rm., din. rm. Kit. & dinette. 2Vi baths, laundry area, full 8 ft. bsmt. Cent, air, ranch style brk. Lge. wooded lot. Mid $60’s. Owner. By appt. Call 554-3115 aft. 5 P.M.
(103)
RIVERSALE — Sharp 5 year old, 3 flat, 2-3’s, 1-2. SVi car heated garage. 2 blocks I.C. Extras. 568-4343
FRAME 2 flat, 2-5’s. By Owner. Completely remod. Interior, formica cab. kit. Vanity & ceramic tile bath. Full bsmt. w-fin. fam. rm., 2 car gar. Low taxes. Vic. Fullerton-Austin. Full price $31,900. 637-8649
HOFFMAN 4 bdrms., raised ranch, 2 years old, carpeting, dishwasher, range, pan. rec. rm., 1% baths, storms and screens. Extras. Nr. schls. Assume mortgage. By Owner. Mid $30’s. Early occupancy.	885-1556
VIC. SOUTHPORT & ADDISON — BY OWNER
2 flat brk. 2-6’s, 3 bdrm. ea. Enclosed pan. porches, fin. bsmt., mod. kitchen, bath, sep. gas ht., 2 car garage. Low $30’s.	472-1075
(103)
BLUE ISLAND
12 fiat, 1 bedroom each. 12440 Vincennes. Asking $119,000. Many extras. Call for information. 636-8323
APPROX. 2 A. Heavily wooded, some fruit trees, big pines, creek through property on. quiet street in Warrenville.$14,000. Pvt. owner.
By appt.	393-9148
__________________ (103)
BY OWNER—VIC. 64th & AUSTIN Brick house. 3 bdrms., mod. kitchen & bath. Fully finished basement. 2 car garage. Extras. Low $30’s.
. 586-8048
(103)
WOOD DALE — Colonial brk. ranch, 3 bdrms., mosaic tile bath, colonial style cab. kit., open beam ceil, thruout. Fruit & pine trees, lot 50x150’ blktop drive and patio, full bsmt., semi finished rec. $30,000, $6,000 down. By owner for appt. ph. 766-5376	(103)
jega očeta, kako se trese, in celo — toda kar se tiče tega, sem se varala gotovo — celo o gospodu Danglarsu se mi je zdelo isto.”
“ ‘Morrel!” pravi moj oče. ‘Čakaj nekoliko!’ In pri tem zgu-banči svoje obrvi. ‘Ali naj je ta jeden izmed Morrelov iz Mar-seillea, jeden onih strastnih bonapartistov, ki so nam povzročili leta 1815. toliko hudega?’
“ ‘Da,’ odvrne gospod Danglars, ‘zdi se mi celo, da je to sin prejšnjega trgovca.’ ”
“Res?” pravi Maksimilijan. “In kaj je rekel na to vas oče? Povejte mi, Valentina.”
“O, nekaj gnusnega, da si komaj upam ponoviti.”
“Vseeno mi povejte,” odvrne Maksimilijan smehljaje.
“‘Njihov cesar,’ je rekel s pretečim čelom, ‘je znal postaviti take fanatike na pravo mesto: imenoval jih je meso za topove, in to je edino ime, katero so zaslužili. Z veseljem opažam, da se ravna nova vlada po istem pametnem načelu. In če bi bilo to samo za to, da obdrži Alge-rijo, bi vladi čestital, dasi nas stane precej mnogo.’ ”
“To je res precej brutalna politika,” pravi Maksimilijan; “toda, ljuba gospica, ne zarude-vajte vsled teh besed gospoda Villeforta; moj vrli oče v tem oziru ni nič zaostajal za vašim in je vedno ponavljal: ‘Zakaj vendar cesar, ki je ukrenil že toliko izbornega, ne ustanovi polka sodnikov in advokatov, katerega bi poslal vedno prvega v ogenj?’ Vidite, ljuba prijateljica, kar se tiče izrazov in dobrohotnega mišljenja, so si vse stranke jednake. Toda kaj je rekel k tej izjavi kraljevega prokuratorja gospod Danglars?” “O, ta se je smejal z onim potuhnjenim smehljajem, ki bi ga imenovala krutega. Nato sta odšla oba. Zdaj sem šele opazila, da je moj ubogi ded čisto razburjen. Povedati vam moram, Maksimilijan, da sem samo jaz .zapazila ta duševni blisk ubogega deda, in nemogoče je bilo dvomiti, da ga je razburil pogovor, ki se je vršil v njegovi prisotnosti, kajti ona dva se nista ozirala na mojega ubogega deda čisto nič. Razvnel se je skoro gotovo, ker ni govoril moj oče na najprijaznejši način o cesarju in zdi se mi, da je bil moj ded njegov strasten privrženec.”
“Njegovo ime je res jedno najznamenitejših izza dobe cesarja; bil je senator in —kakor veste, Valentina, ali pa tudi ne veste — vdeležil se je vseh bo-napartističnih zarot za časa restavracije.”
“Da, včasih slišim govoriti čisto temno o onih razmerah, ki se mi zde tako čudne; ded bona-partist, oče rojalist: kaj naj si mislim o tem?... Toda nazaj k moji povesti!”
“Obrnem se k njemu, in on vpre svoj pogled na časopis.
“ ‘Kaj želite, papa?’ mu pravim. ‘Ali ste zadovoljni?’ “Napravi mi znamenje, ki potrdi, kar sem vprašala.
“ ‘S tem, kar je rekel moj oče?’ vprašam.
“Napravi mi nikalno znamenje.
“ ‘S tem, kar je rekel gospod Danglars?’
“Vnovič mi zanika.
“ ‘Torej s tem, da je imenovan Morrel’ — Maksimilijan si nisem upala reči, — ‘da je imenovan Morrel častnikom častne Legije?’
“Pritrdi mi.
“Ali mi verjamete, Maksimilijan? Veselilo ga je, da ste postali vi, ki vas niti ne pozna, častnik častne Legije; morda je to njegova duševna slabost, kajti menijo, da je otročji; toda jaz ga za to ljubim le še bolj.”
“To je čudno,” meni Maksimilijan. “Vaš oče me sovraži, dočim vaš ded baš nasprotno ... Čudne prikazni s sovraštvom in ljubeznijo strankarskega duha!”
“Pst!” pravi naenkrat Valentina. “Skrite se, rešiti se! Nekdo prihaja.”
Maksimilijan pograbi senene vile in prične silno nerodno prevračati meteliko.
“Gospica, gospica,” zakliče glas za drevjem, “gospa Ville-fort vas išče v celi hiši; v salonu je obisk.”
“Obisk!” pravi Valentina vsa razburjena. “In kdo je napravil ta obisk?”
“Velik gospod, princ, kakor pravijo, gospod grof Monte Cristo.”
“Takoj pridem,” odvrne Valentina glasno.
Pri tem imenu vstrepeta onstran omrežja mož, kateremu je ‘takoj pridem’ vedno veljalo v slovo.
“Stoj!” pravi Maksimilijan in pomišlja, opiraje se na svoje senene vile. ‘Kako naj pozna grof Monte Cristo gospoda Ville-forta?”
XIV.
Pouk o strupih.
Res se je prikazal v salonu gospe Villefortove grof Monte Cristo, in sicer z namenom, da vrne kraljevemu prokuratorju njegov obisk. In kakor si je lahko misliti, spravi to ime celo hišo pokonci.
Gospa Villefort, ki je bila, ko so ji javili grofa, sama v salonu, da takoj poklicati svojega sina, da še enkrat izrazi grofu svojo hvaležnost, in Edvard, ki že dva dni ni slišal govoriti o nič drugem kakor o tem velikem možu, hitro priteče, ne iz pokorščine in ne, da bi se grofu zahvalil, ampak iz radovednosti in da bi delal opazke, med katerimi je upal narediti par takih, h katerim je rekala njegova mati: “O grdi otrok! A mu moram že od-
pustiti, ker je tako duhovit!” Po prvih običajnih uljudno-stih vpraša grof po gospodu Villefortu.
“Moj mož je šel na obed h kancelarju,” odvrne mlada žena. “Pravkar se je odpeljal in zelo mu bode žal, da je zamudil srečo, videti vas.”
Dva obiskovalca, ki sta prišla pred grofom in sta ga požirala z očmi, sta odšla; kakor hitro jima je bilo mogoče.
“Kaj pa dela tvoja sestra Valentina?” pravi gospa Villefort Edvardu. “Daj ji povedati, da jo pričakujem v salonu, da jo predstavim gospodu grofu.” “Vi imate hčerko, milostiva?” vpraša grof. “Biti mora še o-trok.”
“To je hčerka gospoda Villeforta iz njegovega prvega zakona,” odvrne mlada žena, “odrasla in lepa deklica.”
“Toda melanholična,” se vmeša v pogovor mali Edvard, ki je stopil k pozlačenemu drogu, kjer je sedel krasen ara in, hoteč si napraviti na klobuk perjanico, ruval ubogemu ptiču iz
repa peresa, da je kričal vsled bolečin.
Gospa Villefort mu reče samo:
“Tiho, Edvard!”
Nato pristavi:
“Ta mali porednež ima skoro prav in ponavlja samo to, kar je slišal mene stokrat izgovoriti z bolestjo, kajti gospica Villefort je kljub vsemu našemu prizadevanju, da bi jo razvedrili, zelo žalostne narave in zelo molčeča, tako da je to
mnogokrat na škodo vtisu njene lepote. Toda kje vendar je? Poglej, Edvard, zakaj ne pride.” “Ker jo iščejo tam, kjer je ni.”
“In kje jo iščejo?”
“Pri dedu Noirtierju.”
“In ti meniš, da je ni tam?” “Ne, ne, ne, ne, tam je ni,” zapoje Edvard v odgovor “In kje je? Povej, če veš.” (Dn'ie prihodniič)
Oglašajte v “Amer Domovini’'
^ /
“ŽENSKI EVNUH” — Tako je naslov knjigi, ki jo je napisala 31 let stara Avstralka Germaine Greer, ki je promovirala na univerzi Cambridge na Angleškem in sedaj tam poučuje. V svoji omenjeni knjigi razlaga svoje poglede na “žensko osvobdoitev”.
SRDIK0VA POGREBNA	ZAVODA
1053 East 62 St	431-2088
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
GROMOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM	
15301 Waterloo Road	531-1235
MATI IN HČERKICA — V prosti uri počivata in se igrata na trati mati i% hčerkica. Tako ju je iznenadil očka, ko se je vrnil iz službe na letalskem oporišču Barskdale, La.
«!S"
itg
r'
M
K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa
takoj po rojstvu.
•	Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
t ca onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico Izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.

IME NASLOV .
MESTO ..
DRŽAVA .


1
»••••••••••••••a
»••••••••••••••••••a



CODE
•»»•••••••••••••M

ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave-	Cleveland, Ohio 44103
// Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
■ '■1;
USTREGLI SO MU — Rev. Thaddeus Piotroivski v Phil&' delphiji je pustil svoj motocikel na parkališču univerze in našel, ko se je vrnil, gornji napis na nemalo iznenadenje.