Italijanski oklepni vozovi ^illnina plačana v gotovini DRUŽINSKI TEDNIK E Leto XIII. V Ljubljani, 11. decembra 1941-XX. štev. 50 (634) Kdor prijatelja kupuje, ga slano plačuje. Slovenski rek »DRUŽINSKI TEDNIK« Izhaja ob Cvtrtkih. Uredništvo In uprava v Ljubljani, Miklofiičeva 14/111. PoStnl predal St 345 Telefon St 33-82. — Račun poStne hranilnice v Ljubljani St. 15.303. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranlh dop sov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti 2 liri v znamkah. NAROČNINA 1U leta io lir, leta 20 lir, vse leto 40 lir. V tujini 64 lir na leto. — Naročnino Je treba plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (viSina S mm in Širina 65 mm) 2.70 Ure; v oglasnem delu 1.70 lire. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — Notice: beseda 0.60 lire. Mali oglasi : beseda 0.40 lire Oglasni davek povsod Se posebej. Prt večkratnem naročilu popust. Danes: Italijanščina za Slovence (Gl. str. 9.J Vel. Kralj in Cesar na Siciliji Obiskal je prebivalstvo v krajih, prizadetih pri sovražnih letalskih napadih . Rim, 8. dec. Vel. Kralj in Cesar Je zadnje dni posetil najvažnejša središča Sicilije. Vladar ee je v nenapovedanem posetu mudil v krajih, "Jer je sovražna sila najbolj prizadela dobro delovno in domoljubno prebivalstvo in kjer so padle tudi neoborožene žrtve. Njegov poset je prinesel tolažbo prizadetemu ljudstvu. Obiskal Je vojaške in civilne bolnice mesta in vasi ter je bil povsod pozdravljen z Vzkliki hvaležnosti in ljubezni. Ljud-®ivo je pri tem dokazalo svojo moral-n? silo in naglasilo, da je od sovraž- 11 dt napadov dobilo nove moči za odpor in vero v zmago, kakor tudi glo-"dkega zaupanja v svojega Kralja in Ouceja. Po6et Kralja in Cesarja v “•eiliji je bil najvišji izraz moralne ln politične moči italijanskega ljudstva. Vladar je prispel v Mesino 20. novembra ter je tu izvršil nadzor čet Protiletalske obrambe kr. mornarice •n milice. Ogledal si je vojaško in pomorsko bolnico, kjer 60- ga bolniki »prejeli z ginjeno vdanostjo ter pobožno poslušali besede tolažbe, ki jih Pm je naslovil vladar. Njegov ponosni in očetovski nasmeh je osrečil vsakogar. Vladar se je toplo pozanimal posamezne bolnike ter jih vpraševal, v katerih bitkah so sodelovali. Visokega gosta so povsod spremljali navdušeni pozdravi. V Milazzu in Bacelloni je bila pa-fada brzega oddelka, ki je poaazal izredno izvežbarost. Dne 27. novem-"ra ie poeetil ParMnico Borghetto in Monreale Kjer koli se je pomikal kralievi sprevod, so pritekali na cesto starčki, ženske in otroci ter pozdravljali Kraba z navdušenjem in s solzami v očeh. Istega dne se je mudil v Palermu, kjer se je narod takoj zbral na trgu pred palačo Dele Aquile jer mu priredil navdušen sprejem. Kralj ee ;e napotil v Borgo Nuovo. kjer si je ogledal liiše, zadete pri zadnjih sovražnih letalskih napadih. 1'osetil je tudi ranjence v bolnici. Ka- kor v Mesini tako se je tudi tu milo razgovarjal z ranjenci. Naslednjega dne 28. novembra se je vladar mudil v Trapaniju. K sprejemu se je zbrala ogromna množica, ki se ji je visoki gost večkrat pokazal na balkonu mestne hiše in bil deležen ognjevitih pozdravov delovnega ljudstva. Iz Trapanija se je vladar napotil v Šalemi. Santa Nila, Gi-bellina in Calatafini. Povsod je bister pogled Kraljev poiskal znake sovražne divjosti ter tolažil prizadete, vzpodbujajoč jih k neustrašenosti. Dne 29. novembra je Agrigent pozdravil Vladarja, ki je potoval skozi Misilmeri, Villa Frati, Mazzoiuse, Ler-cara, Castel Termini, naslednjega dne pa Cabicati, Sera di Falco in San Cataldo. V Caltar.izetli je posetil telovadišče Dux, kjer se zbirajo in vež-bajo formacije GIL-a. Od taborišča do Garibaldovega trga se je kraljev voz pomikal skozi gosto vrste fašistov in ljudskih množic, ki so Kralja navdušeno pozdravljale. Tudi v Enni so se ponovile mogočne ovacije ljudstva, ki so dosegle vrh ec. ko je Kralj pregledal častno četo posadko in mladinske centurije. Vieoki gost se je pomudil v Liktor-ilcem domu ter si ogledal obširno rriprtnlispe na nrostem, na obenem dvorišču tisočletnega gradu Lnbar-di je. Dne 1. in 2. decembra si je Kralj na svojem ti' 'alnem potov ht ogledal še celo vrsto drugih toijev na skrainein jugu Italije Nato je 3. decembra prispel v Sirakuzo. naslednjega dno pa v Catanijo. Tu si je ogledal čete posadke ter se po glavni naj ~'ii v mestno hi'u. Trg pred njo ee .je bil medtem napolnil z radostno množico, ki je z ognjevitim navdušenjem pozdravljala svojega vla-r,a;’a. ko ?e je ponovno p. .azal na balkonu. Iz Katanije se je visoki gost vrnil preko Mesine in Ville San Gio-vanni tik jx> letalskem napadu ter prispel 5. t. m. v prestolnico. Vodja nemškega delavstva o boljševizmu Dr. Robert Ley, vodja nemškega delavstva, je pretekli te-dan ob priliki nastopa novega gauleiter/a dr. Rainerja v celovškem dnevniku priobčil uvodnik z naslovom »Boljeviška kuga«. Ker ie dr. Ley eden izmed naiožiih sodelavcev kanclerja Hitletia, veljajo njegove izjave in nazlranja za ves nemški narod in so torej tem bolj zanimiva. Takole pravi dr. Ley: Kuga je strašna nadloga, ki je dolga stoletja zadajala človeštvu globoke rane. Poročajo, da je kuga v nekem svojem obdobju pokončala kar 25 milijonov ljudi, Kdor zapade kugt, je brezupno izgubljen tn potem ni drugega sredstva, kakor da požgemo hiše in vasi. in če ie treba, mesta z ljudmi in živino fn z vso opravo, da na ta način vse iztrebimo, kar ie bilo kakor koli v zvezi s kugo. Takšno radikalno sredstvo se še danes uporablja v Sibiriii in Mongoliji, kier je kuga tudi še danes močno razširjena. Tam obkrožijo vas, ki ie osumliena kuge, s ooliriio in stroinicami, zažgejo vas in postrelijo vse, kar se hoče rešiti tz plamenov ter gonijo ljudi nazai v ogenj. Kuga ni ozdravljiva, haoade človeka in žival, zato je človeška dolžnost: vse iztrebiti tn pokončati, kar je kuga napadla. Boljševizem je duševna kuga. Tudi ona je neozdravljiva, širi se in uničuie dežele in narode. Če se hoče človeštvo ohraniti, je treba boljševizem iztrebiti. To je najnujnejša človeška dolžnost. To pa je tudi smisel in namen sedanje vojne. Kuga in boljševizem sta iz istega vira, iz Sibirije •n Mongolije. Skupno pot jima pripravljata lakota in beda. Samo izmozgana telesa so napadena, V mračnih, bednih stanovanjih je kuga doma. Mr'es, podgane in bolhe so njihovi nosilci. Kuga se boji sonca, kakor se boljševizem boji veselja. Tudi bolezenski noiavi so enaki. Narodi, ki zapadejo boljševizmu, zgnijejo pri živem telesu. Boljševizem razširja enak smrad kakor kuga. Iz srednjega veka čitamo strašna poročila o človešhih zablodah, o pro-palosti in poživinjenosti. Podobne reči nam pripovedujejo tudi nemški vojaki o prebivalcih sovjetske Rusije. Sovjetski ljudje so zverine. V njih je boljševiška kuga razmahnila zver v človeku. Mrko in neumno se dajo kakor ovčje črede gnati od svojih komisarjev v boj. Kakor opice plezajo na drevesa ali pa se kakor krti zarijejo v zemljo. Ubiti se dajo kakor žival. Kajti, da bi se dali spričo brezkoristnosti borbe ujeti, za to jim manjka uvidevnosti in pameti, žro vse, naj bodo že strupene mušnice ali Carri armati italiani alPassallo sul fronte di Tobruk. — Ital. oklepni vozovi pri napadu na fronti pri Tobruka. živi črvi, miši ali celo podgane. Da, najdejo se celo taki, ki se sami med seboj požro. Nič ni tako strašnega, česar bi te zverine ne mogle izvršiti. Stalin mori, komisar mori, in bedni mali boljševik mori in žre samega sebe. Boljševizem je kuga, je neozdravljiva duševna bolezen, ki jo je treba iztrebiti z istimi sredstvi kakor kugo. Za to skrbi usoda. Stalin, ki je duševno omračen, pošilja zdaj že ženske in otroke v boj. Milijone žrtvuje te vražji pes v Petrogradu, enaka usoda bo jutri zadela Moskvo, Kijev, Odeso, Harkov in vsa mesta požene ta bandit v zrak, ljudje umirajo od mraza in gladu Kakšnih 30 milijonov ljudi je na pregonu skozi sr.eg in led proti vzhodu, kjer bodo seveda poginili. 10 milijonov ljudi je boljševizem že pred sedanjo vojno odpravil z gladom in streljanjem. Zaključki dr. Roberta Leya se glasijo: 1. Boljševizem mora biti s korenino iztrebljen, da bo svet enkrat za vselej rešen pred boljševiško svetovno revolucijo. 2. To spoznanje mora Nemce napraviti trde in neupogljive nasproti brenkanju o lažnem in pogubnem človeškem usmiljenju. 3. Če hoče Stalin noreti do kraja in hoče res goniti ruske množice, žene, može in otroke v boj, tedaj tega ne moremo spremeniti, vendar tudi to ne bo njega in njegovega peklenskega početja rešilo pred zasluženo pogubo. 4. Nemci moramo razumeti in jasno spoznati, da je nosilec boljševiške kuge skozi stoletja in tisočletja, od Mojzesa do Lenina, vedno in vselej — Zid. Nemška vojna je sveta vojna proti boljševizmu pod vodstvom Adolfa Hitlerja. Nemški vojak nosi zastavo človečanstva in svobode, Naredhe Visokega Komisarja Ustanovitev komisije za revizijo in dopolnjevanje cenika zdravil Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili bivšo jugoslovanske države z dne 27. januarja 1931, glede na odločbi bivšega jugoslovanskega ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 26. oktobra 1937, št. 27.607, in z dne 30. decembra 1940, št. 30.306. na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in ker smatra za potrebno, da poskrbi j>o posebni v ta namen ustanovljeni komisiji za revizijo in dopolnjevanje cenika zdravil in lekarniškega materiala vobče, odreja: Člen 1. Ustanavlja se komisija za revizijo in dopolnjevanje lekarniškega cenika Ljubljanske pokrajine, ki jo sestavljajo: 1. pokrajinski zdravnik pri Visokem komisariatu kot predsednik, 2. lekarniški referent pri Visokem komisariatu, 3. predstavnik d. d. »Salus« v Ljubljani, 4. šef-zdravnik Zavoda za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine in 5. 4 lekarnarji, ki jih imenuje Lekarnarska zbornica. Člen 2. Dolžnost komisije iz prednjega člena je, da zasleduje gibanje cen za zdravila, za zdravilne specialitete in lekarniški material vobče in da predlaga vsaka dva meseca, po potrebi pa tudi že prej Visokemu komisariatu v odobritev spremembe tarifnih cen, ki hi bile potrebne. Šef-zdravnik Zavoda za socialno ztU varovanje Ljubljanske pokrajine se udeležuje pretresa in revizije tarife zgolj le, kolikor se tiče predpisovanja zdravilnih specialitet za zavarovance tega zavoda. Člen 3. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne 2. decembra 1941-XX. Visoki Komisar za Ljubljansko jmkrajino: EM1LIO GI5AZIOLI Carri armati italiani avanzano verso le prime linee in Africa Settentrlona le. rajo proti prvim črtam v Severni Afriki, prodi- Zatemnite v od 18.30 do 7.30 Ljubljana 3. decembra. Visoki Komisar za Ljubljansko po-i krajino odreja glede na svoje naredbe z dne 6. junija 1941-X1X št. 42 in 12. novembra 1941-XX št. 149, sma-i trajoč za jrotrebno določiti nov čas zai zatemnitev: Čl. 1: Do nadaljnjih odredb se mo-i rajo izvajati predpisi za zatemnitev od 18.30 do 7.80 ure. Čl. 2: Ostale določbe odredbe z duel 6. junija 1941-XIX Št. 42 ostanejo nespremenjene. Čl. 3: Ta naredba stopi v veljavo! dne 6. decembra 194t-XX. Cenik za zelenjavo in sadje št. 6 veljaven od 8. decembra 1941-XX. Visoki komisar za Ljubljansko jh»-krajino določa na podlagi »voje nared-be št. 17 z dne 9 maja 194t-XlX naslednje cene v prodaji pri proizvajalcu ter pri trgovcu na debelo in drobno. Cene, ki so maksimalne, določajo v kategorični obliki mejo, za katero se morajo cene dejansko gibati pri kmetu oziroma pri trgovcih. Iz tega sledi, da je jiač mogoče prodajati nižje, nikakor^ pa ne višje, kakor po odrejeni ceni:, (prve številke so cene na debelo, v oklepajih j>a na drobno); Česen 7.05 (8.25)’ korenje (rdeči korenček! 2.40 (3); karfijola 2,85 (3.45); čebula 2 (2.40); solata I. vrste 3 30 (3,80); solata II. vrste 1.90 (2.40); paprika zebna 2.65 (3.25); paradižniki 1.60 (2); radič 3.05 (3.65); zelena 2 (2.40); špinača 2.85 (3.35); fige suhe v celofanu 9.25 (10.30); fige suhe v košarcah 8.50 (9.85); limone nad 150 g za komad 0.45 (0 50); limone pod 150" za komad 0.40 (0.45), jabolka I. vrste 5.10 (6); jabolka 11. vrste 4 45 (5.35); ma-roni I. vrste 5 (5.80); kostanj 4.10 (4.90); orehi Sorrento 12.80 (14.80); »rt-Iii italijanski navadni 10.85 (11.55); krompir domač pri kmetu 1 (1.30); krompir za seme »Bintje« 1.50; krompir za seme ostalih vret 1.30. Opombe. 1. Jabolka I. vrste so: parmene, re-netke, mošanjčki, champagne, Grafen-Bteiner, Deliziose, Morgsnduft, Jonatan, Wagner, Star, Imperatore, Abbon-danza, Sergente, Annurche. 2. Pri označbi cen je pristaviti tudi vrsto blaga po kakovosti. Trgovci na debelo morajo izročiti kupcem račun z označbo blaga, vrste in enotne cene ter morajo tudi kupci zahtevati tak račun. 3. Ta cenik mora biti izvešen v prodajnih prostorih na dobro vidnem mestu in velja — izvzemši domači krompir — le za uvoženo blago. Razume se brez tare. 4. Za domačo zelenjavo in 6adje v Ljubljani v trgovini na drobno pa ve-Ijfijo najvišje cene tedenskega mestnega tržnega cenika. 5. Okrajna načelstva lahko določijo 6“ nižje cene od zgoraj navedenih, veako zvišanje pa mora biti predhodno odobreno od Visokega komisariata. 6. Kršitelji tega cenika se kaznujejo po uredbi o cenah z dne 12. marca 1941 M. e. št. 358. Uporaba odrezkov, ki še niso zapadli Člen 11. navodil z dne 8 novembra določa, da se sme v vsakem šliri-mesečju veljavnosti izkaznice porabiti največ eno tretjino odrezkov z arabskimi številkami, tako da smejo lastniki izkaznice za odrasle v prvem štirimesečju porabiti odrezke od 1 do 40, v drugem štirimesečju od 41 do 80 in v tretjem štirimesečju od 81 do 120 (lastniki izkaznice za dečke in deklice: v prvem štirimei^čju od 1 do 32, v drugem štirimesečju od 33 do 64 in v tretjem štirimesečju ort 05 do 96; lastniki izkaznice za otroke do 4 let starosti: v prvem štirimesečju gd 1 do 24, v drugem štirimesečju od 25 do 48 in v tretjem štirimesečju od 49 do 72). Odrezki, ki se v enem štirimesečju ne porabijo, ostanejo veljavni za naslednja štiri-me^ečja. Predmeti za katerih nakup je potrebno več kakor 40 odrezkov pri odraslih, 32 odrezkov pri dečkih in deklicah in 24 odrezkov pri otrokih, se sme izjemoma nakupiti tudi v prvem štirimesečju, t. j. v času do 23. februarja 1942, če potrošnik še ni opravil drugih nakupov, t. j. če ima še ve e odrezke. Prav tako 6mejo potrošniki porabiti v vsakem štirime-sefju veljavnosti izkaznice samo eno tretjino odrezkov z rimskimi številkami (10 odrezkov), le odeje, za katerih nakup je treba ostriči več kakor 10 odrezkov je že od prvega štiri-meeečja dovoljena poraba večjega števila odrezkov. K tem določbam navodil opozarja sedaj okroglica Visokega komisariata naslednje: Imetnik osebne oblačilne izkaznice, ki se je okoristil z možnostjo za nakup predmetov, za katere je predpisano več kakor 40 odrezkov izkaznice za obrasle in 32 odrezkov izkaznice za dečke in deklice, lahko uporabi svojo nakaznico za nadaljnje nakupe šele v drugem li tretiem šiirimecečju. kolikor je pač preostalo odrezkov (če je n. pr. kupil par čevljev. za kar je oddal 80 odrezkov je izkoristil modnost za prvo in drugo štirimesečje in mora nadaHe uporabljati izkaznico za odrasle šele v pričetku tretjega tromesečja, t. j. od 1. jut''a prihodn;eea leta nanrei: če na ei je nabavil predmet, za katerega |ja oddal 75 odrezkov, n. pr. moško vohit-o obleko, lahko v času od 1. *marea do 1. juli'a inorabi še pre-O' .li 5 ezkov). Listek ..Družinskega tednika** P8AV0 DELO fš£ UTRUJA NAPISAL CAIiOL Bili D Če se zdi na prvi pogled še tako neverjetno, je le res, da se večina ljudi utrudi ne zato, ker preveč delajo, temveč zato, ker jim je dolgčas. Kronična utrujenost in — njena posledica — pomanjkanje energije, izvirata v glavnem in v večini primerih od dolgočasja, razburjenosti in strahu, Ti trije činitelji so največji sovražniki vedrosti in življenjske si!e. Zato imajo torej ljudje veliko škodo od njih. Neprestana utrujenost, ki mnoge ljudi obdaja kakor bojni oklep in ,ki jih tako ovira, da- jih pogosto spravi ob ravnotežje, je v glavnem psihološkega, ne pa fizičnega izvora. Tako vsaj trdi Marija Baynon-Reye-va, ženska, ki se je odločila, da bo raziskala bistvo teh dveh činiteljev, utrujenosti in energije. Hotela ie izvedeti, zakaj je tako malo ljudi, ki bi rekli: »Jaz sploh ne vem, kaj je utrujenost,« medtem ko drugi ljud:e nimajo te sreče in neprestano objokujejo ivojo usodo: Okrožnica Visokega komisariata nadalje opozarja, da morajo delajlisti v primeru, če gre za nakup kožuha (za katerega je treba dati 110, 90, 80 ali 90 točk, če gre za moški, ženski, deški ali dekliški kožuh) dodati listom za zbiranje točk, na katerih so nalepljeni odnosni odrezki, izjavo ki potrjuje, da 6e odrezki nanašajo na nakup kožuha. Če bo manjkala gornja 'izjava, bodo zbornica ali okrajna glavarstva detajlistom vrnila one liste za zbiranje točk, na katerih se bodo nahajali odrezki z višjimi številkami kakor 80, 65, 50 in 60 (pri moških, ženskih, deških ali dekliških izkaznicah, kar je mogoče le pri nakupu kožuha. Trgovinsko-industrijska zbornica ali okrajna glavarstva bodo vrnila tudi liste za zbifanje točk, na katerih se bodo nahajali odrezki z višjimi številkami kakor 40 ali 32 (kakršna je pač izkaznica), če odrezki niso skupaj odrezani v popolnem vrstnem redu številk od 1 naprej. Vrnienih listov ne bo mogoče prej izročiti v zameno za nabavnioo, kakor šele v onem štirimesečju, v katerem so veljavni dotični predčasno predloženi in nalepljeni odrezki. Prodaja krzna Že z okrožnico z dne 22. novembra je bilo pojasnjeno, da lisičje, zajčje in druge kože pri prodaji nieo podvržene izkaznicam, in je trgovina s temi kožami dovoljena le med prodajalci, trgovci in konfekcionisti. Nova okrožnica pojasnjuje, da ostane v veljavi prepoved prodaje kož na kožuhe občinstvu, dovoljena pa je prodaja in izmenjava omenjenih kož med trgovci in obrtniki ali kon-fekcionitu na podlagi predložitve listin, ki dokazujejo upravičenost za omenjeno poslovanje. Trgovci, obrtniki in konfekcionisti lahko uporabljajo kože za popravo kožuhov, za garnituro, za mufe, ovratnike itd. in jih tako prirejene lahko prodajajo konzu-mentom, ne da bi zahtevali odrezke. Lisice in podobne izolirane kože, ki 60 že pripremljene, niso podvržene točkam. Inventariziranje blaga Glede na pojasnila okrožnice z dne 24. novembra glede inventariziranja blaga po točkah in po stanju z dne 30. novembra, pojasnjuje nova okrožnica, da morajo trgovinske tvrdke, ki vrše trgovino na debelo in na drobno, sestaviti in predložiti ločene prijave zalog, in 6icer vsako na predpisanih obrazcih v treh izvodih: eno za blago v trgovini na drobno, drugo za blago v trgovini na debelo . Kadar se trgovska delavnost tvrdke. ki dela na debelo in na drobno, ne vrši ločeno, morajo tvrdke, ki se bodo smatrale za detajliste, predložiti samo eno prijavo. Dvomljivi primeri Končno opozarja okrožnica, da ee je treba pri razlagi predpisov za prodaio racioniranega tekstilnega blaga, oblačilnih predmetov in obutve v nejasnih in dvomljivih primerih vedno ravnati po pojasnilih, ki jih izda Visoki komisariat. Vi'karski stroški za tiskovine inventarja gredo na breme zbornice, ki je pooblaščena, da jih pobere od vseh onih, ki so dolžni predložiti inventar. Prijava pnevmatik Urad za civilno motorizacijo Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino sporoča: Ugotovljeno je, da so nekatere zasebne tvrdke, kakor tudi trgovci motornih vozil, ki imajo novo ali staro pnevmatiko osebnih avtomobilov, motornih koles in motociklov s prikoli- »Tako sem utrujen, da se bojim, da bom kmalu doživel popoln zlom.« Zbirala je različne odgovore na to vprašanje in nazadnje je o tem izdala knjigo pod naslovom »Dve življenji v enem«. »Torej kaj je vzrok temu stanju?« sprašuje gospa Reyeva. »Bistvo je v tem — tega ne trdim samo na podlagi svojega osebnega izkustva, temveč tudi na podlagi razgovorov z mnogoštevilnimi avtoritetami — da splošna utrujenost, ki je tako pogostni pojav in o kateri tako pogosto govorimo, čeprav ni popolnoma izmišljena, ni v nobenem primeru fizičnega izvora. To je čisto psihološki pojav in njeni vzroki so v naših občutkih ne pa v kakšnih fizičnih nedostatkih ali v pretiranem delu. »Vsi odločujoči činitelji, ki sem jih vprašala po tem, menijo, da je 100% utrujenosti, ki jo občuti zdrav človek, ki opravlja svoje delo sede, nedvomno psihološkega izvora. To pomeni, da ta utrujenost izvira od razburjenosti. Ti odločujoči činitelji so napravili že na tisoče poskusov širom po svetu, po šolah, laboratorijih in v zasebnem življenju in so prišli do zaključka, da utrujenost ni bila nikoli posledica pretiranega dela, ne glede na to, ali je bilo to delo fizično ali duševno. V teh primerih gre namreč za kronično utrujenost. »Jasno je, da utegne tudi fizično delo povzročiti trenutno utrujenost, ki bo po kratkem odmoru prešla. cami, brez ozira na to, ali so ta vozila prometu ali ne, ali so nova (iz tovarn) ali že rabljena, prav t;>ko brez ozira na to, ali je pnevmatika montirana ali v kakršni koli rezervi, opustili svoj čas redno prijavo Upravnemu (II.) oddelku Visokega komisariata, kakor je bilo to predpisano z odredbo št. 33 z dne 31. maja t. 1. Preden se bodo uporabile za te primere sankcije, predvidene v čl. 6 imenovane odredbe (denarna globa .‘>?0 do 3S00 lir, v težjih primerih zauoina kazen v izmeri 15 dni do 6 mesecev) se pozivajo prizadeti, da vložijo predmetne prijave pri RACI (prej Avtomobilski klub), Ljubljana, Beethovnova 14, do 31. decembra t. L, in sicer na ustreznih obrazcih, ki se dobe istotam. Po 1. januarju 1942 bo dotlej neprijavljena pnevmatika zaplenjena, zoper krivce pa bo uveden postopek z uporabo zgoraj navedenih kazenskih odredb. Morebitna pojasnila, potrebna interesentom, daje RACI (prej Avtomobilski klub) v Ljubljani. Duce je pretekli teden prisostvoval poskusnim letalskim poletom novega letala brez p^cpelerja na nekem le tališču v srednji Italiji. Duce je pohvalil graditelje in pilote in delo letalskih tehnikov. Duce je pretekli teden sprejel palestinskega velikega muftija, ki je zbežal v Italijo. Dolgo časa se je z njim ljubeznivo razgovarjal. Proučila sta vprašanja glede bodočnosti arabskih dežel na Bližnjem vzhodu. Predsednik Dopolavora Eksc. Pa-renti je v petek obiskal Ljubljano. Najprej je š.el v vladno palačo k Visokemu Komisarju, kateremu je dal točna navodila za nadaljni razvoj Dopolavora v pokrajini. Popoldne je obiskal Zvezo borbenih fašijev, po-veljništvo GILa, in pregledal pokrajinski sedež Dopolavora. Zvečer se je udeležil predstave v gledališču. Sanitetna avtokolona je prispela te dni tudi v Loški potok. V dveh dneh so g. zdravniki pod vodstvom dr. Du-ceja pregledali 3147 otrok in odraslih. Zdravniki so se o zdravstvenem stanju prebivalcev Loškega potoka povoljno izrazili. Za zmerom je zapustil Ljubljano gospod Viktor Meden, veletrgovec, predsednik Trgovske banke, podpredsednik Ljubljanske kreditne banke in svetnik Ljubljanske borze Iz Ljubljane so znanega trgovskega in bančnega delavca prepeljali k poslednjemu počitku v njegov rojstni kraj Begunje pri Cerknici. Prejšnji teden so zaprli razstavo Kregar-Omerza-Putrih in že smo dobili nove razstavljalce v Jakopičevem paviljonu. To pot razstavlja trojica slovenskih umetnikov: Božidar Jakac, Ri-ko Debenjak in Franc Mihelič. Razstava bo odprta vsak dan od devetih zjutraj pa do večera 24 decembra. V Šmihel jc prispela zdravstvena avtokolona pod vodstvom dr. Alda Du-ceia. Avtokolona je šest dni pregledovala občane Šmihela in okoliških vasi in napravila 8899 zdravniških pregledov. kar je doslej največje število pregledov v eni sami dolini. Najslabše zdravstveno stanje so ugotovili gosp. zdravniki v občini Dolž, kjer je do:'Li otiok golšavih in slabokrvnih. Bolni so samo zaradi pomanjkanja dobre pitne vode. Zdaj bodo oblasti poskrbele, da bodo ti nedostatki izginili in se bo zdravje tudi v tej občini izboljšalo. Okrog 13.000 Nemcev se je izselilo iz Kočevskega v Nemčijo, torej 99 odstotkov vsega kočevskega prebivalstva. Nekatere vasi so popolnoma izpraznjene. Zdaj so vso železniško garnituro z vsemi preeelitvenimi uradi preselili v Ljubljano in jo postavili na stranski tir med glavnim in gorenjskim kolo- Kronična utrujenost pa ne izvira od fizičnega ali duševnega dela, zato je ne moremo ozdraviti z običajnim odmorom. Večina ljudi je prepričana, da je utrujena zato, ker preveč dela. To je pa čisto napačno.« Gospa Reyeva trdi, da bi moralo biti tistih pet ur po končanem delu najživahnejše razdobje dneva, ne pa da predstavlja — kakor se dogaja običajno v življenju — njegov zaključek. Takole pravi gospa Reyeva: »Večina ljudi je ponolnoma izčrpana, utrujena in izmučena pred koncem dneva. Ničesar drugega si ne žele, kakor da se vrnejo domov in padejo v posteljo. Vendar bi moralo biti tistih pet ur po končanem delu čas, v katerem imajo dosti več zanimanja za življenje kakor v kateri koli drugi dobi dnevat Nekoč sem videla na nekem poslopju napis: ,Kaj počnete med peto in enajsto uro zvečer?' To vprašanje je resda vredno zadati. »Cas med peto in enajsto — ali od šestih do enajstih, pač po končanem delu — bi moral biti najprijetnejši čas za človeka. Moški in ženske de-laio po cele dneve samo zaradi teh nekaj uric, a ne vedo, kako naj bi Izkoristili te dragocene trenutke prostosti. Vsi ljudje delajo samo zato. da bi mogli čim lepše preživeti svoj prosti čr.s, a teh prostih ur ne znajo izkoristiti. Nikoli ne bom mog’a razumeti tisto vrsto ljudi, ki Izgubljajo čas z zbiranjem znamk, zato pa prav dvorom. Vsak ljubljanski Nemec, ki se hoče izseliti, se mora javiti v teh uradih zaradi popisa in kontrole. Doslej se je prijavilo na ljubljanskem poglavarstvu okrog 825 Nemcev, ki so zaprosili za preselitev. Tudi preselitev ljubljanskih Nemcev bodo v kratkem uredili. Nova imena cigaretam so uvedli na Hrvatskem. Cigarete Morava se bodo odslej imenovale Ljubuški, cigarete Mirjana se odslej imenujejo Trebevič, cigarete Bled pa Hum. Cene tobaku 60 naslednje: trebinjski tobak stane kilo 100 kun. <—etvanski 625 kun humski pa 450 .n. Tobak za pipe' pa stane kilo 150 kun. 1138 stanovanjskih odpovedi je prejelo ljubljansko okrajno sodišče od začetka leta pa do konca novembra. V novembru samem je bilo letos na sodišču prijavljenih že 56 odpovedi. Urad nemške delavne fronte v Celovcu je izdal ukaz, da bodo odslej po vseh tovarniških in taboriških kuhinjah trikrat na teden postregli s krompirjem v oblicah, jx> štiri dni v tednu bodo pa v kantinah, kjer se hranijo tovarniški in drugi nameščenci, izdajali jedi, h katerim spada krompir v oblicah. Sploh pa ljudstvu priporočajo, da čim pametneje uporabljajo krompir. Sedem voz koroškega filmskega urada bodo poslali na vzhodno fronto, kier bodo prirejali predstave. Celovški filmski urad je imel doslej na Koroškem petnajst takšnih voz, ki totem ga je pa spet vzela Miklavževa noč Hrvatsko ministrstvo za industrijo je odredilo, da bo v decembru smela znašati potrošnja petroleja največ pol litra za vsako družino. Liter petroleja stane 12 kun. Beograjska policija je pozvala vse beograjske hišne lastnike, da morajo takoj popraviti svoja poslopja, ki so bila delno poškodovana pri bombardiranju. Nedavno se je namreč zgodila dobro razumem ljudi, ki se bavijo z mizarstvom ali čim podobnim. »Prav tako popolnoma razumem navdušenje tistih ljudi, ki radi igrajo tenis, golf, jezdijo, balincajo, plešejo, plavajo, ribarijo, veslajo, se drsajo in športirajo sploh. »Najbolj utrujena živa bitja, ki sem jih kdaj srečala v življenju, so ženske, ki ničesar ne delajo,« pravi gospa Reyeva, takoj pa dodaja, da sama spada v tisto vrsto ljudi, ki utegnejo delati ves dan in ki — če iim nekdo reče: »Malo si odpočijtel«, takoj vzrojijo. Gospa Reyeva dalje pravi: »Nezaposlene ženske po cele dneve ničesar ne delajo. Malo se sprehajajo po ulicah, nekoliko kupujejo po trgovinah, odidejo na kosilo, na partijo bridgea, na čaj ali coctail Sl prirejajo razkošne pojedine. Sicer pa razmišljajo o tem, ali jim bodo njihovi možje poklonili biserno ovratnico, ki tako hrepene po njej, ali pa tisto čudovito srebrno lisico, brez katere ,ne morejo živeti'. »Nikoli nisem videla kakšno zaposleno žensko ali marljivo gsopodinjo, ki bi bila tako utrujena, kakor tiste ženske, ki nimajo drugega opravka kakor zabavo. A tudi med ženskami iz srednjih slojev jih je mnogo, ki so prav tako .preutrujene'. Zjutraj samo pospravijo svoje majhno stanovanje, potem so pa ves dan proste. Kvečjemu odidejo na obisk k svojim so- samo zaradi brezbrižnosti hišnega last' nika huda nesreča. Na poslopje bivs® »Politike« se je zrušil zid sosednje hiše in ubil dve uradnici. Beograjska policija je zdaj uvedla za vse taksn brezbrižne gospodarje stroge kazni. 12 znanih beograjskih restavracij j® zaprla beograjska policija, ker je^j krila v njih prejjovedane zaloge z|vl in ugotovila, da so ta živila prodaja po izredno visokih cenah. Restav.r.a‘e(!rA je je kaznovala z zaporno kaznijo = dni in denarno globo 50 do 100.WU dinarjev. Nemški propagandni minister 3® ** da! nalog, naj nemško prebivalslV zbira gramofone za vojake na vzhod fronti. Sprejemati morajo samo apar®' te. ki jih bodo lahko brez popravila * koj poslali na fronto, da se bodo n en1' šk: vojaki v brezupnih daljinah 6®vj.e,j" skega prostora vsaj malo razvedril-Problaščenci bodo gramofone pob-ira po hišah, darovalci bodo pa za min dobili umetniško izdelano liehno Z električnim tokom so zaradi P®j manjkanja premoga začeli varčna poleg Beograda tudi v ostalih srbsK mestih. V večini mest je elektrio tok podnevi sploh izključen za ^ase-] no uporabo. Tako na primer kruševa * ka občina dovoliuje porabo elektricn -ga toka samo od šeste ure zvečer sedme ure zjutraj. Veliki snežni zameti so divjali v Nišu in okolici in se je moral zara njih ustavili ves promet. V Beogradu so nstanovili več nih kuhinj, kjer dobivajo hrano jj1' siromašni sloji, ki si zaradi ponian> i -nja kuriva ne morejo kuhati hran doma. Poleg občinskih menz in Ilien za begunce, so zdaj odprli 6Vojo n,^n7^ tudi pravoslavni duhovniki v Beo-gradu. Pomanjkanje drv občutijo tudi v Veliki Kikindi v Banatu, kjer so bn drva še v prejšniih časih zelo draga-Pomanjkanje je tako hudo. da so n'°^ rali za nekaj časa celo zapreti nekatere šole Dalmatinski guverner Bastianini s® je pretekli teden mudil v Splitu, kamor se je pripeljal z letalom. Po P°j zdravu z zastopniki oblasti se je takoj podal v vladno palačo, kjer so prouči*1 vsa vprašanja, tičoča ee te pokrajin®-Guverner je pozdravil tudi skupin® genovskih pristaniških delavcev. K urejajo splitsko luko. Nato se je poda* v dom fašistovske mladine, kjer je P®" hvalil delo. Pregledal je tudi oddelk® fašistovske milice in divizije. 128 nemških mornarjev i nemšk® oklepnice »Graf Spee« od 1010, ki 6. jih internirali v Argentini v Juzu* Ameriki, je po poroMlu v argentinskem parlamentu pobegnilo iz internacije. Podali so se proti tihomorski obali, da bi jih kakšna japonska ladJa odpeljala iz Amerike. Razprava zoper skupino oseb. ob'0' Ženih protidržavnega in zarotniške?* delovanja, se je pretekli teden začel® v Tri'u. Obtožnica navaia, da so letih 1939/40. začeli z obširnim zarotniškim gibanjem. Prevevalo jih je s®" vraštvo do Italije in so izkoriščali P°' lo/aj slovenske manjšine, da bi uslva' ril: ozračje za vsta:o proti Ital i ii- I'°' munisti so sanjarili o sovjetski T^~ publiki, ki bi združevala Slovence Julijske Kraiine, Koroške in Jug«”®' vije. 11 obtožencev je odsotnih. Osial® brani 18 odvetnikov. Progo Bihaf—Karlovac so že prl' čeli gradili. Vse priprave so že k°n' čane, zdaj 60 pa delavci pričeli že prvimi deli. OKVIRJENJE SLIK solidno delo, nizke cene I.G&MBEKGER LJUBLJANA, Kolodvorska 18 vrstnicam. Žive od plač svojih Nezaposlene ženske pa najdemo tudi v nižjih slojih prebivalstva. »Te .preutrujene ženske zaman trošijo čas. Niti malo jih ne zaniro® tisto, kar se dogaja v ostalem svetu> n'.i v njihovem ožjem krogu. Nepre' stano mislijo samo na svojo zabavo-Naravno je, da se dolgočasilo, da s° vsak dan bolj utrujene in da svoji10 možem postajajo nadležne, ker se neprestano samo pritožujejo, kako strahovito so utrujene. »Ta dva ženska tipa. ki sem j1!^ tu omenila, žal niso edini ,utruJeni ljudje na svetu. Pri zaposlenih liuden je to tako pogosten pojav, da/že nekdaj obstoji pojem .utrujenega P°' slovnega človeka', Ta človek je na' vadno še bolj utrujen kakor njegova žena. Mnogi moški so prepričani, da imajo pravic*o biti utrujeni po cel®' dnevnem delu v pisarni. Prepričani so celo, da morajo biti utrujeni- To ie zanje priroden pojav. »Ti utrujeni možje doma zahteval®' da njihove žene skrbe zanje in ra ■ ajajo. Zakaj ves dan so dela1 kakor sužnii, za svojo ženo, za svoje otroke! Kaj se torej dogaja? ^ si, kakor hitro pride domov, °bu.'), copate — bog ne daj, da ne bi b’ že pripravljeni! — pade v naslonja in prebere časonise, Malo P05'’.1^, radio — če ea ima — nato pa °di" v posteljo, da re zjutraj prebudi » bolj utrujen, kakor je bil, preden J legel. . Uredbo o komisariatu asa begunce ® priseljence je izdala srbska vlada. 0 tej uredbi je komisariat za begun-®e m priseljence poseben odsek pred-“Nlništva vlade in ga vodi poseben Komisar. Komisar razpolaga z vsemi »roditi in tudi z vsemi ostalimi ered-stv>. V mejah možnosti ustanavlja do-j^ove, kuhinje, internate in ambulan-'e- Na srbsko prebivalstvo je izdal proglas, n«j se v hudi zimi spominjajo beguncev in preseljencev. Polnočnic letos ne bo zaradi predpisov o zatemnitvi in o kretanju prebivalstva zunaj stanovanj. Kako se “Odo p0 župnijah obhajali božični Prazniki, bo določeno šele, ko bodo dospela posebna navodila iz Rima. Dojenčki dobijo liter mleka na dan Po odredbi, ki jo je izdalo ministrovo za poljedelstvo in gozdove. Mate-re lahko zahtevajo to količino na podlag; posebnih izkazov pristojne organizacije za pospeševanje materin-s‘va in zdravniškega potrdila. Srbske družine so pričele spreje-®*aU otroke revnejših družin in pre-6eljencev, ki prebivajo zdaj na erb-e;fem ozemlju, da pri njih preživijo zimo. v, ^se hrvatske l judske šole in usta-Sli<' organizacije bodo dobile radijske ararate. Državni propagandni urad poziva vse ljudske šole in ustaSke orR-anizacije, naj mu sporoče, ali radijske aparate že imajo ali ne. Kjer l*h nimajo, iih bodo v kar najkraj-času dobili. . Urvatski zunanji minister Lorkovič le v spremstvu hrvatskega pravosodnega ministra Puka, odpotoval v So-Oba državnika bosta ostala v Bolgariji več dni in bosta podpisala kulturno pogodbo med Bolgarijo in J*i'vatsko. Sestala se bosta tudi s predsednikom vlade in bolgarskim zunanjim ministrom. ICupčiia z ročnimi mlini ali majhni m’ mlini, pripravnimi za domač uporabo, je v goriški pokrajini z no r^dbo prepovedana. Vsi trgovci i fcfieebniki morajo takšne mline prija '*li. Kdor mlina ne bo prijavil, b kaznovan. „ U?(len pouk na nemških srednji ”plah na Hrvatskem se je pričel pr tekli teden. Pouk se je pričel i fealnih gimnazijah v Osijeku in R na učiteljišču v Osijeku in i meščanskih šolali v Virovitici, Di kovem, Vinkovcih, Indjiji in Zemun Naredbo, ki določa, da se mora “'rini 500 metrov na obeh strani »Ce se žena pritoži, da ji ne p sveča dovolj pozornosti in da bi rada malo razvedrila, ji bo zabrus da je egoistična in brezobzirna. 1 Je pogosto vzrok mnogih družinsk Nesporazumi] enj.« Po mnenju gospe Reyeve pa ni samo poslovni možje in nezaposle’ zenske tisti, ki se večno pritožuje nad svojo utrujenostjo. Tudi dn Uslužbenci mnogih strok in obeh s; lov se prav tako pritožujejo. »A kaj je vzrok utrujenosti, če delo?« boste morda vprašali in Pravici. Odgovor se glasi: nejevo! Taka gospodinja, ki se nepresta pritožuje, da je utrujena, mrzi svc gospodinjstvo. Jezi se, ker mc opravljati to delo. Kakor mnoge di Se ženske, tudi ona občuti, mor celo podzavestno, da je delo, ki opravlja, nevredno človeškega dost Janstva. Zenske čutijo, da je njiho’ delo najnižje od vseh tistih, ki j ^■orajo opravljati ljudje. Ta občutt Jih moti, zato so zmerom tako utn Jene. Zmerom občutijo, da jih nek; Pritiska k tlom. Nekdo je vprašal gospo Revevi *aj naj stori ta utrujena gospodinji Gospa Reyeva je odgovorila: »Izbira naj: ali ima smisel in talen Za kakšno drugo stroko in naj se bav * tisto stroko, ali naj pa prizna, d Je gospodinjstvo prav tisto delo, ki j Najbolje ustreza. V tem primeru na ®voje delo vedro opravlja. Če nckd ne ljubi tisto vrsto dela, ki ga mor cest odstraniti vse drevje in grmičevje, so izdali v Srbiji. Naredbo je treba izvršiti najkasneje do konca februarja in določa natančen seznam cest, ki zanje velja ta določba. Med njimi so vse ceste, ki drže iz Beograda na deželo. Za izvršitev so odgovorni župani, za prestopke je pa predpisana smrtna kazen ali robija. Obdavčenje prekomernih dohodkov so uvedli na Španskem. Novi zakon določa, da bodo dodatno obdavčeni dobički podjetij in posameznikov, ki presegajo povprečni dobiček v treh letih pred državljansko vojno, odnosno pri pozneje ustanovljenih podjetjih 7% investiranega kapitala. Dobički flo 10% vloženega kapitala bodo obdavčeni s 40%, dobički od 10 do 25% vloženega kapitala a 50%, dobički od 40 do 60% s 70%, ostali pa še več. Anglija je napovedala vojno Finski, Madžarski in Romuniji. Prav tako je predsednik kanadske vlade po radiu objavil, da je tudi Kanada v vojni z omenjenimi tremi državami. Vse tri države so vojno napoved sprejele, zatrjujoč, da bodo vztrajale na strani osi. 23. obletnico zagrebškega upora z dne 5. decembra 1918. proti versajskemu sistemu in proti srbski dinastiji so svečeno proslavili v Zagrebu. Ob tej priložnosti so ustanovili peto rezervno ustaško milico, ki nosi naslov po tem zgodovinskem datumu. Vso zalogo masti bodo popisali v Beogradu po ukrepu upravnika centrale za ureditev prometa z živino. Da bodo preskrbeli Beograd z drvmi je minister za narodno gospodarstvo odredil, da se naj posekajo vsi gozdovi v beograjski okolici. Za stoletnico Matice Hrvatske že zdaj pripravljajo vse priprave za proslavo. Razen spominskih izdaj v matični nakladi, bodo priredili tudi posebno zgodovinsko razstavo, ki bo odprta prihodnje leto v Zagrebu. Zlorabe krušnih nakaznic v Zagrebu 6trogo kaznujejo. Tako so kaznovali denarno in z zaporom več oseb, ki so jemale kruh na krušne nakaznice oeeb, ki so živele izven Zagreba ali v inozemstvu. Julijanski koledar so pred nedavnim ukinili na Hrvatskem. Največ je bil v rabi pri pravoslavnih Srbih na hrvatskem ozemlju. Odslej bodo morali praznovali svoje praznike po gregorijanskem koledarju. Vse posnemalnike in bobne za mleko morajo vrhniški občani oddati najkasneje do 12. t. m. svoji občini. To 6o ukrenili zato, da bodo Vrhničani dovolj preskrbljeni s svežim mlekom. Z lokomotive je padel strojevodja novomeške glavne postaje Jože Kastelic na progi Črnomelj—Novo mesto. Pri Semiču je izgubil ravnotežje in padel s stroja. Padca ni opazil niti kurjač, ki je menil, da strojevodja popravlja stroj. Težko poškodovanega strojevodjo so prepeljali v vojaško bolnišnico v Črnomlju. Izredne ukrope je izdal gospodarski Orminnmnnr.-- n ’ ‘V' V"“‘ r-■ * '■< Hrvatskim oblastem se morajo javiti vsi rezervni in upokojeni častniki. Hrvatsko vojaško poveljstvo je izdalo nalog, da morajo vsi rezervni častniki javiti vse svoje osebne podatke. Kdor se ne bo pravočasno prijavil, ga bo hrvatsko vojaško poveljstvo uvrstilo med navadne rezerviste brez čina. Tudi na Hrvatskem so racionirali prodajo čevljev in usnja. Vsak kupec mora, ko kupi čevlje izpolniti dve posebni izjavi kdaj in kakšne čevlje je kupil. Eno izjavo obdrži trgovec, drugo pa kupec. Usnje za popravilo čevljev in podplatov pa ni racionirano. Državna nemška gimnazija v Osje-ku bo imela svoje prostore v tamkajšnji lirvatski deški realni gimnaziji. Pouk na obeh gimnazijah bodo tako uredili, da bo imela ena pouk dopoldne, druga pa popoldne. Ravnateljstvo za prehrano v Beogradu je dobilo zadnje dni na razpolago nekaj olja, ki ga bodo razde- pričela redni promet. Določila je pa tudi, da mora biti prostor pol kilometra ob progi popolnoma čist. »lirvatski Domobran«, hrvatsko vojaško glasilo, je prineslo več navdušenih člankov o hrabrosti njihovih vojakov na ruski fronti. Med drugim piše, da je sam Hitler rekel, da so ti vojaki najboljši med najboljšimi in najhrabrejši med najhrabrejšimi. 71 likovnih umetnikov razstavlja svoja dela v zagrebškem umetniškem paviljonu Društva hrvatskih likovnih umetnikov. Od razstavljalcev je 56 slikarjev in 15 kiparjev. Osebni promet na rečnih progah Beograd—Zemun, Beograd—Pančevo in Beograd—Smederovo je od preteklega petka ukinjen. 54 milijonov kun kredita so določili za izvršitev velikih javnih del na področju velike župe Baranje na Hrvatskem. Dobite jo: pri pooblaščenih zastopnikih, za Julijsko krajino pri Giovanni Parovel. Trieste. Via Francesco Denza št. 5, ali direktno pri nas: J, Blasnika nasl.. Ljubljana, Breg 10. lili med beograjsko prebivalstvo. Olje bodo razdelili za tri mesece naprej. Vsak Beograjčan ga bo dobil 27.50 dl. Notranje posojilo je najela zdanja občinska uprava v Nišu. Razpisala je notranje posojilo za 10 milijonov dinarjev, ki jih bodo izključno porabili za nabavo življenjskih potrebščin. Posojilo je najela na predlog in pobudo premožnejših meščanov. Uprava nemških državnih železnic opozarja uemško prebivalstvo, naj ne pošilja po nepotrebnem pošiljk po nemških železnicah, ker potrebuje železnica vše vagoue za dobavo vojski na fronti in za preskrbo prebivalstva. Kadar gre za nujno preskrbo vojaštva, si pridržuje nemška železniška uprava pravico, da bo prisilno raztovorila posamezne vagone s pošiljkami zasebnikov. Od 15. uovembra dalje ne smejo v Nemčiji več predajati čokolade in ka- Osefene vesli Poročili so se: V Ljubljani: g. Miha Hlade, dipl. pravnik, in gdč. Majda Olupova. Pii Sv. Križu nad Litijo; g. Viljem Curk, uradnik KDE, in gdč. Marta Božičeva; g. Jože Avguštin, magistratni uradnik, in gdč. Vida Krajnerjeva. Bilo srečno l Umrli so: V Ljubljani: Terezija Gorjančeva; Uršula Hribemikova; Peter Kompare; Marija Čebular jeva; Viktor Meden, industrialec in trgovec; Fani Križniče-va; 241etni Ferdinand Erker, abs. ing.; Rudolf Kalan, uradnik državnih železnic v pok.; Rudolf Lavrenčič, profesor; Andrejček Pipuš; Eci Fedora Zupanova, abiturientka; 701etna Viktorija Budinova; Karel Krušič, zvonarski mojster v pok. ŠPORTNI TEDNIK Belo-zeleni na vajah pred romanjem. Po sedmem kolu so Tržačani spot v vodstvu. — Par rezultatov z ostalega sveta. Iz raznih napovedi o bližnjem gostovanju nekega ljubljanskega moštva po mesah severne Italije se je naposled izcimila vsaj približna gotovost: belo-zelenemu moštvu naj bi bila poverjena naloga, da zastopa slovenski nogomet v močnih (če ne celo premočnih!) športnih središčih Padovi, Torinu in Milanu. Turneja naj bi se izvedla preko božičnih praznikov, torei že nekako jutri ali pojutrišnjem. Belo-zeleni so se vrgli na delo in — niso uspeli. 2e prejšnjo nedeljo so v okviru zve-zine prireditve porabili priložnost za primeren trening, šiškarjl so jim zapisali v kroniko 5-3, malo laskav rezultat. To nedeljo naj bi bili možje 3 Poljan protivnik za vajo, in spet so belo-zeleni zabeležili 5-3 v svoje breme. Tudi ta rezultat ni ravno izpod-bujajoč. Nista samo rezultata, ki dasta misliti. O rezultatih se da to in ono reči, tudi resno se dado opravičiti, posebno v nastopih, ki so pripravljalnega značaja in v katerih sparring partner običajno napne vse sile, do-čim se igralcem v preizkušnji nič pv.i.v ne ljubi. Toda v našem primeru ,ie treba ugotoviti in tudi odkrito povedati, da velika večina igralcev, ki naj bi prišli v poštev, ni v nikaki form:; ne samo to, igralcem ne gre prav nič od rok, nobena stvar jim ne uspeva, skratka: se jim ne ljubi. To je še dokaj razumljivo. Padli so iz velikega okvira v tesne okoliščine. In sedanje vsakdanje življenje domina ša tudi svoj delež. V domačem sporedu ni bilo nobenih nad za kako napredovanje, za uveljavljenje, za viden napredek. Brez teh elementov je šoort-nik, zlasti iz onih vej, v katerih se nastopa v kolektivu, kakor riba na suhem. S časom se mora vsega naveličati in športno preminiti. Nič ni temu reči: lepa bi bila pot po mestih severne Italije. Toda preko noči se toka reč ne da brez škode improvizirati. Tisti, ki bi v danem primeru utrpel morda ta trenutek n?po-pravljivo škodo, bi bil slovenski nogometni šport. Zato bo treba dvakrat preudariti, preden se bo spreiel sklep o odzivu na sicer nadvse laskavo vabilo. Pri nas je sedaj sneg in mrzlo in mnogo slabe volje. Nobenih pravih pogojev ni za resno pripravo k takemu podvigu. Naj bi se počakalo do spomladi, ko bodo lepša vremena in to bomo šli spet s svežimi ur>i na lelo. Takrat bo dovolj nriložnosti za sakovrstne vaje in vežbe in bomo logli stopiti dodobra strenirani na .teško borišče — z vsa.l rahlo nado, i ne bomo slabo opravili. Kakor pa oj*- stvari sedaj, bi bila katastrofa ;izbsžna. * Ambrosiana-Livorno 1-1, Lazio-Mo-na 2-1, Liguria-Napoli 2-1, Torino-tlcgna 1-0, Triestina-Juventus 3-0, >nezia-Genova 2-1, Atalanta-Roma 3, Fiorentina-Milano 4-3 — so bili sultati sedmega kola italijanskega venstva v prvem razredu nacionalne e. To kolo je dalo samo tesne rezul-te, z izjemo tržaškega; v Trstu so >ralt ponosni Torinci položiti orožje 0-3 po veliki in napeti borbi, šest sštev je znalo izkoristiti prednost do-ačega igrišča in pospraviti obe razložljivi točki; dvema četama, Romi Livornu, je uspelo, da sta na tuni spravili vsaj po eno točko na irno. Po gornjih rezultatih so se Tržačani boljšim količnikom vrnili na prvo ssto razpredelnice. Po deset točk najo še Venezia, Roma in Fiorenti-a. Benečani in Florentinci so še edno ohranili ničli v rubriki porazov, sa druga moštva so že utrpela po kak ©raz. Prvi bodo morali prihodnjo ne-elio prestati tozadevno težko preiz-ušnjo v Rimu (Roma-Venezla), dru-;im bo morda le uspelo ohraniti nažno svoio rubriko porazov v nastani proti Livornu. Srečanje v Rimu itegne obenem prinesti malo razčišče-lja v vrhu razpredelnice, če ne bo rtalo neodločeno; zmagovalec se bo >dtisnil za trenutek od svojega zvc"te-ra spremljevalca. Težavna bo pot Tržačanov v Genovo, zakai Genovda.nl !o doma neukretliivi. V Torinu bodo mell z Juventus-Torino prvi domač lerby. V razredu B tekma Barl-Prato na Šteje za prvenstvo: ob začetku tekmo si bilo sodnika, pa se moštvi nista nogli sporazumeti za nadomestnega, rnlco so igrali samo prijateljsko tekmo (2-2), ki se je pa ped vodstvom sodnika iz zadrege pretvorila v nepristno zadevo. Ostalih osem tekem so f redu odigrali in ;e bilo zaniman:e zanje znatno: pod 3009 Gledalcev ni bilo na nobeni tekmi, borb& Spezia-Fan, Nadaljevanje v 4. stolpcu spodaj Teorije o pleši Celo mislecev - In laj tiči za njim Ali se morajo misleci odpovedati lasem, ali Je pa tako imenovano ,čelo mislecev' posledica angleške bolezni? Ko se začno lasje na čelu redčiti, prično ljubeznivi in vljudni ljudje govoriti, da dobivamo znamenito ,čelo mislecev1. Manj vljudni in bolj odkriti ljudje nam pa v obraz povedo, da nam se je jela pleša delati. Oboji imajo prav, prvi zato, ker vedo iz izkušnje, da bolj ali manj težko duševno delo res povzroči razredčenje las spredaj ob čelu, drugi pa zato, ker je to razredčenje las na koncu koncev le plešavost, čeprav jo nekateri iz vljudnosti imenujejo — čelo mislecev. Teorije o plešavosti Otrokom, ženskam in evnuhom nikoli ne izpadajo lasje; to je dokaz, da je plešavost v zvezi s spolom. Tudi kreteni nikoli niso plešasti, dokaz, da je plešavost tudi v zvezi s hormoni, če postanemo plešasti zaradi posledic kakšne nalezljive vročične bolezni ali zaradi kožne bolezni na glavi, lahko prej ali slej ozdravimo in pospešimo porast las. Zanimivo je, da so severnjaki bolj plešasti kakor južnjaki, ki se odlikujejo po zelo močni in trdni rasti las. Glasbeniki nizkih, okretnih postav In živahne narave niso skoraj nikoli plešasti, medtem ko so debeli, veliki 'glasbeniki skoraj zmerom plešasti, O plešavosti so si učenjaki izmislili več bolj ali manj verjetnih teorij. Ali se morajo misleci odpovedati lasem? Dokazano je, da glava dalje časa raste kakor ostalo telo. Mnogo ljudi, posebno moških, je na svetu, ki morajo tudi v zrelih letih vsakih pet let kupovati klobuk, ki je za številko večji od tistega, ki so ga dotlej nosili. Ker glava tako dolgo raste, se polt na njej napne in ne dobiva več toliko hrane kakor poprej. Lasne korenine na tistem mestu izumro in prično izpadati. Tam, kjer polt ni napeta, ostanejo lasje v tako imenovanem ,vencu‘, ki je pri mnogih plešcih lepo okrogel, dokaz, da ta teorija ni tako napačna. Ker je dokazano, da je med rastjo glave in velikostjo možgan neka zveza, moremo sklepati, da imajo ljudje z velikimi glavami tudi velike možgane. Po tem takem sklepamo, da imajo ti ljudje tudi izredno razvito duševno življenje, kar pa nikakor ni pravilno, zakaj dokazano je, da so nekateri zelo inteligentni ljudje imeli majhne, toda na poseben način nagubane možgane. Plešavost posledica rahitisa? še ena teorija je o plešavosti, ki pa za plešce ni tako laskava, kakor teorija o ,čelu mislecev1. Znani nemški ortoped profesor Lange je opazil, da so tako imenovana ,čela mislecev1 za čuda podobna čelom rahitičnih dojenčkov. Ta ugotovitev ni tako napak, kakor ce zdi na prvi pogled, zakaj profesor Lange je dalje razvijal svojo teorijo tako, da so imeli ljudje, ki imajo zdaj izredno visoko in izbočeno čelo, kot dojenčki angeško bolezen, ki ne vpliva samo na ostalo telo, temveč tudi na lobanjo. Na srečo pa ,čelo mislecev' ni samo pleša in rahitična iznakaza, temveč opazimo pri ljudeh s takšnimi čeli tudi neko širino in plemenito obokanost ob sencih. Ta znamenja so značilna tudi za mislece, ki niso postali plešasti. Ce bomo naposled angleško bolezen pri dojenčkih popolnoma odpravili, bo izginilo morda zloglasno ,čelo mislecev1, nikakor pa ne .izrazito inteligentno čelo', ki je značilno za nenavadno nadarjene ljudi. Tistega leta J; berlinsko policijsko ravnateljstvo izdalo ukaz o cestnem redu s takšnole vsebino: »Vozniki in jezdeci na cestah in poteh javnega prometa so dolžni pešce, ki hočejo čez cesto, opozoriti z glasnim »Pozor!« in jih tako opozoriti na grozečo nevarnost. Ce pešec opozorila ne razume, ali ne sliši, kar se navadno razvidi iz tega, če svarilu ne sledi, so vozniki in jezdeci dolžni tako dolgo čakati, dokler pešec ne odide, ali ga ne odneso.« Kakor blisk se je razvedelo! Pogosto se čudimo, kako je mogoče, da se kakšna novica razve v tako kratkem času. če bi pa natančneje pomislili in preračunali, kako se to zgodi, bi prišli do logičnega zaključka. če na primer nekdo zjutraj ob osmih pove novico dvema osebama in če jo ti dve osebi čez deset minut povesta dalje spet dvema osebama in če novico vsakih deset minut izvesta vsaj dve osebi, potlej v eni uri izve novico 64 ljudi. Ob desetih, torej čez dve uri, ve novico že 4096 ljudi in opoldne 15,622.016. Okrog pol dveh bi lahko vedelo že vse človeštvo omenjeno novico. čeprav se novica praktično ne razve v tako kratkem času, vendar iz teh števil razvidimo, kako hitro se lahko novica raznese od ust do ust. Težavni poklic Trgovina z diamanti zadnje leto vojne strahovito napreduje. To posebno občutijo v Ameriki, kjer je naku-pičenih mnogo teh dragocenih kamnov, katerih vrednost gre v milijarde in milijarde. Lani so v Ameriki izmenjali za 124 milijonov dllarjev diamantov, letos je pa baje izmenjava že zdavnaj prekosila to številko. Eno izmed velikih newyorških podjetij, ki je znano po visoki kakovosti svojih diamantov, je zadnje leto svoje osebe podvojilo, če stopite vanj, doži-Jvite nenavaden prizor: 30 brusilcev 'diamantov se nepremično in molče (Sklanja z zadrževanim dihom nad diamanti, katerih vrednost presega 100 .milijonov dolarjev. Kdaj pa kdaj kdo lizmed njih vstane, gre ven in zatuli, j kolikor more. | »To je najboljši izhod za sprostitev [živcev,« mirno pojasni ravnatelj osuj ljenim obiskovalcem! Največji zaklad na svei čuva zenska Naj večji zlati zaklad na svetu skrit v trdnjavi Združenih držav Fort-Kncxu Ta grad, v katerem naloženih za štiri milijarde zlatih larjev, narodna podlaga Združenih žav, nadzoruje in zanj odgovarja spa Mrs. Kelly Rossova. To edins 'no in važno ter hkrati odgovorno d ■ nest izpolnjuje mirno in preudarn i Preden je nastopila to službo, 'bila ravnateljica Narodne banke Z< zenih držav, kjer se je pač dobro urila za svoj poznejši odgovorni ložaj. Hkrati je pa še doma zgle in ljubeča mati. Zanimivo bi bilo deti, kakšno vlogo igra pri tem r mož. Kobilje mleko proti oslovskemu kašlj Na velikih konjskih farmah in sp povsod tam, kjer imajo kmetje d< konj, navadno zdravijo oslovski kai otrck s kobiljim mlekom. Za to < mn če in poceni zdravilo so se poza mali tudi svetovni zdravniki in si r deli nalogo da bodo ugotovili, ali res tako zdravilno ali ne. žal pa zdravilno vrednost kobilje mleka proti oslovskemu kašlju ni zdravniško priznali, zato ga ne bo ,za zdaj še uporabljali v medicini, č jprav na farmah niso odstopili od sv jega mnenja, kar se njegove ^drav: noeti tiče. Enajsta zapoved? Pred nekaj stoletji je baje bila ki toliška cerkev in njeni poglavarji pre veliko zadrego: ali smejo duhovnil kaditi, ali ne? Preti tobaku ni bilo n kjer v Sv. pismu nobenega govori vendar se jim kajenje spet ni zdei nič kaj primerno za duhovnike. Tako kroži tudi anekdota o papež pjju XI. in o tobaku. Nekoč je baj teki posvetni vladar vprašal Pija XI ki je kadil pipo, ali se kajenje sklada z njegovo duhovno suverenostjo. Poglavar katoliške cerkve mu je tedaj odgovoril z lahno ironijo: »Moj dragi, nobene zapovedi ni, ki bi zapovedovala: »Ne smeš kaditi«. Naravno! Takrat ko je Bog poslal ljudem deset zapovedi, še niso odkrili tobaka! Prometna pravila nekoč Leta 1834. cestni promet še ni bil tako bliskovit kakor je dandanašnji, niti v največjih mestih ne. Zato se je tudi dosti manj nesreč pripetilo. In vendar so imeli že takrat po nekaterih mestih cestna pravila, tipična za tedanjo dobo, ko je imel človek še večjo vrednost kakor jo ima dandanašnji. ♦♦♦♦♦♦»»♦♦*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•'< I prigionieri russi devono, possibilmen-te, aiutare nei lavori di sgombero nelle citta russe bonibardate. Qui vediamo un gruppo di prigionieri, adibiti allo sgombero della prineipale strada di Kijev, sepolta ora tra le macerie delle case crollate. — Ruski vojni ujetniki morajo, kolikor je to mogoče, »*"-magati pri očiščevalnih delih v bardiranih ruskih mestih. Gornja nam kaže skupino ujetnikov pri nju nekdanje Kievske glavne ceste, ki je vsa zasuta z razvalinami razbitih hiš Siccome i soldati tedeschi non hanno tempo di pulirsi gli stivali, hanB noleggiato allo scopo intraprendenti Ucraini che lo fanno assai volcntier > accontentandosi di un modesto com penso: una sigaretta o tre rubli. Ker nemški vojaki ne utegnejo čistiti sami škornjev, so najeli podje**1 Ukrajince, ki jih jim radevolje čistijo. Plačilo je skromno: cigareta 8 trije rublji. 1500 ljudi. V bližini eksplozije ni osta1® Ta nesrečna pisava V kitajski pisavi pomeni znamenje za »žensko« beseda »prepir«, napisana dvakrat zaporedno. Ali ni to kratko in malo žaljivo za pripadnice nežnega spola? ŠIROM PO SVETU V pristaniških napravah Buenos Airesa je izbruhnil velik požar. Uničil je veliko blaga, tako da je škoda izredno velika. V Užicah je eksplodiralo municijsko skladišče partizanov in povzročilo smrt IT.FVT^tO BREZ PRO**w,ir r ei 1« nobeno poslopje celo. Do eksplozije J* prišlo med bojem med partizani vladnimi četami. Norveške oblasti so zaplenile vse P1 moženje bivše norveške kraljevske or ^ žine. Gradovi, umetnostne zbirke > zakladnice so prišle v last norves*8 države. _ Največji slapovi na svetu so v K‘ nadi. Največji izmed njih je 61o metrov, torej je dvakrat večji »*' kov Eifflov stolp v Parizu. , Bruhati je začel 3600 metrov v^s0Ja ognjenik na otoku Javi. Iz njegoveS^ žrela so pritekle že ogromne količin žareče lave s povprečno temperatu1 500 stopinj. 38 kilometrov naokrog 1 uničeno vse življenje. Velike poplave so v južnih pokra!' nah Britanske Indije. Po poročilih Bombaya je voda izpodkopala že 'je' lezniške nasipe, tako da je železnis promet z južnimi pokrajinami p°P°' nema ustavljen. Prebivalstvo je ec bilo hudo prizadeto, ker po večini 5 ni spravilo pridelkov s polj. Sedem danskih teroristov so Pr< tamkajšnjim sodiščem obsodili na et ječe, ker so s peklenskimi stroj ^oškodovali dve španski ladji, ki s u pravkar zgradili v danskih lad.’ ' ielnicah r Turška vlada je prepovedala up°" abljati belo moko za izdelavo slašci • ia prebivalstvo so uvedli enotno ki'Us^ io moko, samo vojaki bodo še da.J meli bel kruh. .j V Parizu so neznani atentatorJ istrclili nemškega vojaškega zdl’d,g lika. Nemške vojaške .oblasti so izd°‘ laredbo, po kateri ima pariško P’*" ivalstvo teden dni časa, da javi 21 inee, sicer so določene stroge rep1 T alije. „ Več tisoč čilskih žensk je i",, izglas, v katerem nastopajo proti sv»* nim nogavicam in svare svoje šice pred nakupom. Po njihovem P®7 >čilu bodo cdslej čilske ženske raj >sile debelejše nogavice. .j Neki švedski raziskovalec je °d*'', ičin, po katerem bi lahko izdelova netno gumo iz acetilena. Sved.*_ . ada je njegov izum kupila in xio na veliko začeli izdelovati no' netno gumo. Veseli iea^er NOV PROGRAM ŠTEV. 11 Opera: RMALDO RiNALOINI Predstave v sredo, četrtek in soboto ob 18.30 (pol 7). Ob nedeljah in praznikih tri predstave: ob 14.30 (pol 3), ltj.30 (pol 5) in 18.30 (pol 7)- MARJANA Im Ni TELEFONSKI R0Z8V napisala e.walkesjeva IBterjana je prišla domov okrog eed-Bleda luč ceotne razsvetljave in 'bajhna modra vežna Inč sta ji svetila’ P° stopnišču. Nocoj jo b.o Štefan poklical po tete-stf je mislila, ko je odpirala vra-«• Nocoj zanesljivo. Medtem ko si je v kuhinji pripravka večerjo, je pustila vrata v sobo °®Prta, da ne bi preslišala telefonskega zvenenja. Nič ni hitela, vendar je P* stresla za pest riža več v kozico, (morda pride Štefan) je počasi pogrinjal« mizo in je med delom zmerom postala, prisluškujoč majhnemu ornemu aparatu. Aid Štefan sploh ne 1)0 več poklical? Jedla je pod svetilko v kolu svoje sobe. Riiž se ji je dobro posrečil, nad ^jem se je vila para kakor prozoren, penavaden obrazek. — čemu neka ča-kn na Štefana, je premišljevala, saj jhj je čisto lepo sami. Če mu ugaja Jmdrti svoja pota. prav, jaz ga ne bom čakala. Pospravila je z mize, sed-'8 na svoj priljubljeni stol. si poeta-čajno skodelico v bližino in je Pri branju večemiika počasi in zadovoljno kadila. Pozneje je nameravala •*pati nogavice, na sinji bluza ji je manjkal gumb, v kopalnici jo je pa oakal kupček umazanega perila — veka je bila, da je imela še dolg ve-®er pred seboj, da bo naposled iahko °pravila vse, kar se je že davno namenila. Ce bi zdaj Štefan poklical in kakor običajno vprašal: »Kako je kaj?< — zmerom poudari kako — »kaj počneš?«, potem “i rekla: »Hvala, prav dobro mi je, bbsti opravka imam in bom šla kmalu 8Pat.< , Hotela mu je pokazati, kako malo je odvisna od njega, da prav za prav eploh ne čaka nanj. Grdo je bilo od njega, da sploh ni dal nobenega glasu več od 6ebe. Res mu je dvakrat odrekla sestanek iz nekakšne naveličanosti. a fxj tega sta minila že dolga dva tedna, katerih večeri so se vlekld kakor neskončnost. Vendar ti pa, Štefan, ni treba mi-•Bti, da nate čakam. Lahko bi šla v kino, se je poskusa!« spametovati, in si s tem dokazati, da sploh ne čaka. Brez Štefana v kino? To je kair neaiannko. Štefan bi moral biti zraven, zakaj v najbolj smešne filme se tak0 vživi, da se kar trese od razburjenja, če gangster stojo' z nabitim revolverjem pred vrati. Potem začuti Stefanovo roko in niepov glas: »Takšna izumetničena neumnost,« in to je kakor olajšanje. Takrat se lahko mirno nasloni nanj. prepričana, da je vse, kar se dogaja na platnu, samo ne-smn«e]. nikakršna resničnost Ne, ne bo šla v kino, rajši bo Se naprej brala M^d branjem podlistka 80 ji na lepem oči ušle k črnemu telefonskemu aparatu. Obe črni bunki sla ®e svetlikali. Če nekdo nekje obrne njeno številko, pozvonita. Morda bi iu spravila k življenju tudi. če bi ju dol-ffo ogledovala. A molčali sta dalje, kakor da bi bili že davno mrtvi. Tako je bilo torej V6e končano, končano, kakor sd je bila že dolgo želela. Takrat je svojo ljubezen primerjala s staro vžigalično škatlico. Stekleni papir je že obrabljen, nobene iskre ne more več vžgati. »Drug drugemu nimava ničesar več povedati,« si je mislila. In ker sd nimata ničesar več Povedati, sta se večkrat razdražena fprla. Štefan, ki je bil starejši od nje, je bil v marsičem prevdaren in to Prevdarnost, ki jo je v začetku ljubila, je pozneje sovražila, tisto neprestano ponavljano: »Tako govore vse ženske, tako govori večina žensk, ne Preseneča me torej, da sd tudd ti takšna.« Nekaj tega sovraštva se je zdaj zbudilo v njej. Vstala je, stopila k oknu. Iz temnega neba, visečega tik nad hišami, 60 dolgi deževni curki v svitu cestnih svetilk padali na črno se lesketajoči asfalt. Tako je bilo tudi takrat, ko je Štefana prvič srečala, nekega zimskega večera. Prišel ji je nasproti, s snegom na ramenih in na laseh. — Ljubezen na prvi pogled. Uro Pozneje je stal pri vratih v baru, kjer je slučajno sedela s svojimi znanci. Ni je zasledoval. »A vedel sem, da ®e bova kmalu našla, moralo je tako biti,« je rekel. Ali je moral biti tudi konec? Ali je Štefan poza bil tiste dneve in tedne, a'i mu usojeno srečanje ni ničesar več Pomenilo? O, tudi njej že dolgo ni več nič pomenilo, pozabila je na to v vsakdanjih skrbeh, ki se splazijo f-udi v čustva. Vendar je v teh dveh tednih pogosto mislila nanj in epo-snala: samo en človek je na svetu Janjo in to je Štefan. Vsi drugi ne Štejejo. Val vetra ji je pihnil deževne kaplje v obraz. Zaprla je okno. Če bi vendar poklical. »Štefan,« bi mu ! rekla, »nespametna sem bila, prosim, ; oprosti. Brez tebe nič ne pomenim, I *o šele zdaj vem.« j . Ni je poklical. Skoni zrak pa ne polijejo takšni zračni valovi, ki bi mu Kamena doba še pred tri sto leti Poslednji ostanki modrookih Guanšev Prebivalci Kanarskih otokov so ostali nepomešanl Ob severozahodni afriški obali leže Kanarski otoki, katerega gospodarji so že več stoletij Španci, čeprav bi človek mislil, da so pod vplivom španske kulture prejšnji nomadski narodi izumrli in ni o njih niti duha niti sluha več, je vendar ravno narobe. Berberi, nomadi, ki so že od nekdaj prebivalci teh otokov, še danes na njih žive in so kljub vsemu ohranili precejšen del svojih starih navad. Guanši, posebno pleme Berberov, imajo svoje posebne rasne znake. Guanši so vsi po vrsti svetlolasi, imajo modre oči in močne lične kosti, še do danes so ostali čistokrvni. Ko so pred nekaj stoletji Španci zavzeli Kanarske otoke, so Guanši živeli še v kameni dobi. Niso poznali kovin, svoje orožje in orodje so izdelovali iz kamna. Živeli so v masivnih kamnit-nih hišah in so klesali podobe v skale. Ko so ti ljudje ugledali prve Špance na svoji zemlji, so obupali nad svojim življenjem. Španci so tedaj začudeno opazovali, da si premagani Guanši kar v skupinah sami jemljejo življenje. Njihova čast jim namreč ni dopuščala, da bi živeli pod tujim Jarmom. Guanši imajo še danes svojega vladarja in svoje posebno »kraljestvo«, ki seveda nima svojih predpravic, vendar bo Guanši silno ponosni nanj. Le malo so se namreč pustili vzgojiti Špancem in njihovi kulturi, ostali so zvesti svojim pradedom. Zanimivo Je, kako so predniki današnjih Guanšev častili svoje rajnke. Postavljali so jim svojevrstne spomenike in jih balzamirali, podobno kakor Egipčani. V tej umetnosti so jih baje še prekosili, ker so njihove mumije danes bolje ohranjene, kakor egipčanske. Svojim kraljem in drugim viso-kim osebnostim so zgradili predniki Guanšev posebno pokopališče, ki pa nima z današnjimi pokopališči nič skupnega. V obliki elipse so zgradili dva metra visok zid, v njegovi notranjosti pa vse polno kamnitnih stavb, kjer so počivali njihovi mumizirani kralji, še danes je to pokopališče posebnost, ki jo hodijo ogledovat tujci z vseh krajev sveta. Tudi sicer so predniki današnjih Guanšev kaj čudno živeli, španski raziskovalci so na primer na otoku odkrili še drugo vrsto pokopališča, ki bi ga lahko imenovali pokopališče samomorilcev. Pod zemljo so odkrili ne- kakšno skalnato trdnjavo, kjer so se Guanši, ki so se naveličali živeti, dali od svojih znancev žive zazidati. Takšnih okostnjakov je še danes mnogo. . Zanimivo je tudi, kakšne pojme o; • lepoti in ljubezni so imeH predniki današnjih Guanšev. Dekleta, ki so bila godna za možitev, so morala najprvo v poseben samostan, kjer so jih pitali, da so se zredila. Po njihovih pojmih, je bilo suho dekle grdo, samo debela dekleta so bila lepa in so se lahko možila. Po poročilih španskih raziskovalcev so v tem samostanu pitali dekleta s samim mlekom in močnatimi jedmi Danes se Guanši preživljajo * rejo domačih živali in lovom. Mojstri so posebno v ribolovu. Navadno pa ne love na trnek, temveč kar i roko ali posebno okorno pripravo, prej pa rit« omamijo s posebnim rastlinskim strupom, ki ga doma izdelujejo. Na njihovi zemlji namreč raste posebno grmičevje, katerega deblo izločuje mleku podobno tekočino — Izredno mo-čan strup. Ta strup vlijejo v morje in zastrupe z njim daleč naokrog vse ribe. Zastrupljene ribe potem same od sebe priplavajo na površje vode, kjer jih guanškl ribiči v skupinah lov«. Zgodovinski lunini vplivi Luni so ljudje že od najstarejših dob pripisovali vse mogoče vplive na človeško življenje in njegov razvoj. 2e v zgodovini starih Grkov in Rimljanov, prej pa še Egipčanov, je igrala luna veliko vlogo v vojni. Noben vojskovodja tiste dot« si na primer ne bi drznil začeti vojno pred polno luno, pa če bi bilo to še tako potrebno. Vera v slab vpliv luninega krajca je bila namreč pri njem samem in pri njegovih vojakih tako velika, da bi boj že samo zaradi njihovega pesimizma slabo končal zanje. Danes je luna sicer precej izgubila na svojih častilcih, ker dobro vemo, da je prav tako nebesno telo, kakor naša zemlja. Vendar se je, če že drugače ne, bojimo vsaj takrat, ko je polna in se na njej kažejo vse mogoče izpreminjajoče oblike, ki dajo slutiti različne znake in podobe. Tedaj ko se veliki lunin krog pokaže izza oblakov, marsikdo še danes rajši skrije glavo in jo ne ogleduje preveč, iz same bojazni, da ga ne bi »nosila«. Nenavaden vlak Pred kakšnimi petdesetimi leti so imeli v nekem kalifornijskem mestu nenavadno, takorekoč »mezgovsko« železnico. Podobna je »pocestnici«, ki so jo letoviščarji od blizu in daleč občudovali v Makarski v Primorju. Ta »vlak« je namreč vozil v breg na neki ne preveč strm hrib. Gor grede so ga vlekli mezgi. Lahko si mislite, Največji igralec podoknic je bil pač Paganini (1782—1840), virtuoz, ki so o njem verovali, da ima zvezo s hudičem. Grofica Lucca, pri kateri je bil umetnik v službi, se je dolgo časa onesvestila vselej, kadar je igral. Poznejši skladatelj Rossini je p>a prvič, ko je slišal njegovo igranje, zaihtel kakor otrok. Konj upropastil 200 ljudi Izredno smolo so imeli obiskovalci konjskih tekem v San Franciscu. Gledalci teh izredno velikih in razkošnih tekem so po veliki večini stavili na kobilo »Golden Arrow«, kobilo, ki je bila zdaleč boljša in hitrejša od drugih in je zmagala že na marsikateri tekmi L J U BU ANA-TAVČAR J EVA * Zdelo se je nemogoče, da ne bi zmagala. Vendar je hotela usoda drugače. Kobila je že na pol pu-oge omagala in je komaj prišla na cilj. To bi še ne bilo tako hudo, če ne bi toliko ljudi stavilo prav na to kobilo in — stavo izgubilo. Tako je neki časopis ugotovil, da je šlo bolj p>očasi, a zanesljivo. Na- I da je »Golden Arrow« spravila na kant zaj grede so bili pa mezgi prav tako ' nič več in nič manj kakor 2Q0 ljudi, gosposki kakor potniki. Priključili so ki so vsi stavili skoraj vse premoženje jim namreč dodaten vagon in vanj so spravili mezge. In tako je šlo veselo navzdol, zakaj vlak je vozil po tiru. Na srečo proga ni bila preveč strma, sicer bi bilo bolje, če bi bili mezgi vpreženi zadaj in vlak zavirali. Rossini je jokal kakor otrok Glasba utegne imeti skoraj čudežen nanjo. Prvi »dr. esk.« V Kjobenhavnu na Danskem je pred nedavnim promoviral prvi »dr. esk.«. Ta naslov se vam gotovo zdi nenavaden, saj je pa tudi čisto nov. Podelili so ga nekemu bivšemu obrtniku, ki se je udeležil polarne odprave Knuda Rasmussena. . Novi doktor si je ta naslov zaslužil vpliv na človeka. Pomislimo samo na j s tem, ker je pridno študiral pravljice nekatere zgodbe, Iti nam pripovedu- in pripovedke ter verske obrede in obi Pred nedavnim smo pa brah, da si je neld Liliputanec, BemSs po imenu, 80 cm veliki mož iz Budim pošte, izbral drugačen poklic: postal je sodni izvršitelj. Sprva so nekoliko oklevali, da bi mu poverili ta težavni in včasih celo nevarni poklic, a Bernčs je kljub svoji majhni postavi tako odločen, da je ▼; svojem poklicu doslej že mnogokrat; bolj uspel kakor njegovi veliki tovariši ; Če nesportnik kupuje športno obleko Gospod Valentin si je hotel kupiti! športno obleko. Ne zato, da bi mislil na športne podvige, pač pa zato, kori | je zdaj moderno biti športnik. Odšel je v veliko modno trgovino in; zahteval moderno športno obleko z vsemi potrebščinami vred. Tako bi po stal od nog do glave moderen in nje-;: govi prijatelji in znanci bi res mislili, da je izvežban tudi v tej panogi. Pregledoval je obleko za obleko, vlekel zadrge, pomerjal nogavice in čevlje, vendar se nikakor ni mogel odločiti. Prodajalka, ki mu je stregla, se je najbolj navduševala za modro obleko, češ da mu ta najbolj pristaja in Je najboljše ukrojena. Gospod C op je dolgo prelagal obleke;; sem ter tja, potem p>a zagledal na;; mizi črno športno obleko. »Ne, rajši mi dajte tisto črno,« je potem ves sijoč izjavil, »črna barva je zmerom elegantna, človek jo lahko uporabi tudi za večerne prireditve.« Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 8 lir Brezsrčnost | Mnogo s« donet govori o brezsrk Inosti, to pa še primeri, id presegajo r,vse meje. '. Ni dolgo tega, ko te je pred našo : hišo primeril dogodek, ki jt vsega I obsojanja vreden. Bilo je zgodaj zjutraj in nad mo-•stom je ležala gosta megla. Po cesti je podati prišla stara ženica l kato-; glico o roki, namenjena v bližnjo mio-; leame po mleko. Za njo te je pa j»ri-podil na kolesu mlad kolesar. K e jo pred teboj zagledal ženico, ni pozvonil, kor je najbrže mislil, da go bo slišala in te mu umaknila. Toda ženica ga ni slišala, kolesar se ji po tudi m umaknil ta se je zaletel naravnost vanjo ta je podrl na tla. Ke so pa zagledali ljudje, ki so tudi čakali pred mlekarno na mleka, starko na tleh, se te, mislite si, pričeli hudovati na starko. Bila je ono knva nesreče, ker se ni umaknila neprevidnemu kolesarju. Uboga žena jo pri padcu dobila precejšno poškodbo, tako da so jo morali naslednji lan peljati v bolnišnico. Mislim, da je ta resnični dogodek dovolj zgovoren dokaz, koliko sočutja tmaje še nekateri ljudje do svojega bližnjega, ki je v nesreči. Djjak Ali je to prav? Ko sem zadnjič obiskal svojo prijateljico ▼ bolnišnici, sem bil presenečen nad mrazom, ki je vladal ▼ bolniški ^ sob L Soba je zelo velika in ima_ majhen radiator, ki pa nikoli ne greje. Bolnice so bile oblečene in zavite v tople volnene jopice, toda kl.iub temu so se pritoževale nad mrazom. Ko _ pogledam proti oknom, pa na svoje še večje presenečenje zapazim, da zunanjih oken sploh ni, ker so jih bili sneli, da jih popravijo in prepleskajo. Zdi_ s« mi, da je to prav, če popravljajo in pleskajo okna, ne zdi se mi pa prav, da vsa okna naenkrat snamejo in bolnice prepuščajo mrazu, Bolnice, ki bi morale imeti toplo sobo, da kar najhitreje ozdravijo, so zdaj prepuščene mrazu in v nevarnosti, da si poleg svoje bolezni na-:! kopljejo še kakšen prehlad. Mirko Imejmo usmiljenje tudi z živalmi! Večkrat grem mimo neke hiše, kjer ;; je na dvorišču pes čuvaj volčje pas-;: me. Pes je star približno eno leto i« ;; je ves sestradan in prestrašen. Poleg tega pa nima niti tako uvidevnega »Moderni« srednji vek Normann Petrus Debosco, srednje-? , . _ veški vitez, je daleč prerasel tedanji ■ gospodarja, da bi^mu naredil kočice čas. Uvesti je hotel na vseh področjih novotarije, ki si jih tedanji človek niti v sanjah ne bi mogel predstavljati. < ■ mrazu in dežju. Tako je hotel uvesti enotno vojaško;: Poleg vsega tega je pes največkrat riformo. obvezno vojaško godbo in plačen in ob vsaki priliki tudi tepen. jejo o pravljičnih pevcih. Ljubezenske pesmi srednjega veka so imele ta namen, da bi nekako začarale ljubljeno bitje in ga pridobile za oboževalca. Takšen vplv so imele pesmi morske deklice Sirene, pravljične vile Lorelei, kakor tudi pravljične popevke starih Egipčanov in čarobne pesmi srednjeveških trubadurjev. Celo vsaka podoknica ima v prvi vrsti ta namen, da oboževanko pretrese do srca in jo pridobi za oboževalca. čaje Eskimov. Zdaj je torej edini človek na svetu, ki nosi nenavadno titulo »dr. esk.« Liliputanec kot sodni izvršitelj Običajni zemljani smo navajeni, da vidimo Liliputance kvečjemu nastopajoče v cirkusih. Ce bi jih videli kod drugod, bi se nam neznansko čudno zdelo. dali čutiti, kako nestrpno ga pričakuje. Ni dobro ob dolgih samotnih večerih premišljevati o minulih srečnih urah — zdaj je sedela tam, kakor otrok, ki so mu bili vzeli jgrače. Začela sd je prigovarjati. Drži se, Marjana, drži se! Spomini varajo, samo lepo kažejo. Stefan ji je pogosto zagrenil življenje; privlekla je na dan njegove muhavosti in jih razsvetlila od vseh strani. Ne, tako je bilo, lepi sipomini so lagali, lepi spomini veljajo samo čustvom ne pa ljudem. Zdaj se bo pomirila in odšla spat. Že precej časa je od tega, kar je odbilo deset udarcev v bližnjem cerkvenem zvoniku. Tisti trenutek, ko je šla Marjana iz 9obe, da bi nesla skodelico v kuhinjo, je zazvonil telefon. Kakor hudournik je planil zvok v tišino, napolnil sobo, umolknil in spet začel zvoniti. Zad-rževaje sapo je obstala. Odložila je skodelico in šla počasi, čisto počasi k telefonu. Hotela je odpalmiti tre- [ rekla in legla. nutek, ko ee je razveselila. Videla je Štefana, kako nekje s postrani nagnjeno glavo čaka, dokler ne bo odgovorila. Začutila je nekaj nekdanje naveličanosti, a val nežnosti jo je preplavil. Pri tretjem zvonenju je hitro dvignila slušalko, da je Štefan v svoji stari nestrpnosti ne bi spet odložil. »Hal©,« je rekla in se začudila svojemu hripavemu glasu. »Gospodična.« je spregovoril moški glas, »nasproti vas stanujemo in smo vas hoteli opozorita na to, da nimate zatemnjeno.« »Kako, prosim?« je vprašala vsa iz sebe, nato pa mirno odgovorila: »A tako, najlepša hvala za pozornost, pozabila sem. Res, prav lepa hvala. — Lahko noč.c Nekaj trenutkov je obsedela s po-bešenimi rameni, potlej je šla in spustila zavese. »To je bila torej resničnost, ki se moram zdaj navaditi nanjo,« si je uniformo, obvezno vojaško godbo obvezni 'pouk po šolah. Hotel je celo, da bi po šolah uvedli strogo obvezni pouk arabskega in bizantinsko-grškega jezika, ki je takrat vladal svetu. Celo tako moderno navdahnjen je bdi, da se je ogreval za to, da bi dekleta študirale, postale zdravnice in pravnice. Skušal je ustanoviti več sirotišnic in zavetiič za osirotele otroke, kjer bi jih vzgajali in izučili kakšnih praktičnih poklicov. Nastopil je celo odločno proti temu, da hodijo mlada dekleta v samostane in sploh delal na to, da bi tudi one iahko postale samostojne. Bil v starem oklepu, toda z modernimi nazori. Najidealnejši poklic V Ameriki velja marsikaj za poklic, s čimer bi si v Evropi ne mogli prislužiti niti počenega groša Tako se je na primer neko spretno de Ide, ki je:: bilo že dalj časa brez službe odločilo, 11 da se bo lotilo novega poklica. Odšla je v veliko modno trgovino s čevlji in jim povedala svojo zamisel. Posamezne pare novih modnih mode- iz desk, ki jih leži po dvorišču vs« polno in pusti, da je pes zunaj na Res je, da so danes kaj slabi časi in da je z živežem težko, toda če imal že psa, vsaj poskrbi toliko, da se bo vsaj enkrat na dan pošteno najedel. Tudi ni vseeno, kam daš psu jed, ali mu jo daš v celo posodo ali pa v razbit lonec, kjer lahko poleg jedi poji še blato in pesek. Ko sem nekoč prišla k njemu in mu prinesla nekaj ostankov, se ja ubogi pes kar plazil proti meni in se tresel kakor šiba na vodi. Gospodarji, imejte malo več usmiljenja s svojimi živalmi, saj imate je torej edinstveni x8I]pdnje»«šW^ ritez,• • 0 ii 111111111111111111111111 ■ 111111111111111111 ir ;; gotovo naš trud ne bo zaman. Tudi ;: drugi, ki z nami vred tvorijo dom, ;; se bodo kaj kmalu pustili zavesti naši Pritlikavce vzgajamo v raznih umet-,, volji In našemu prizadevanju nih oblikah, ki se imenujejo kordoni palmete piramide, pahljače in grmiči. Razen grmičev in piramid sadimo druge zgoraj imenovane oblike najraje ob stenah stavb v olepševalne svrhe. Grmiče in piramide pa na prosto Predno pa posadimo umetno vzgoje-j na drevesca, moramo postaviti odgo-< varjajoče ogrodje. ; Glede vzgoje umetnih oblik pritli-; kavčev so različni načini, ki so Jih; vsak po svoje podali sadjarski stro-; kovnjaki Gaucker. Pekrun, Loretti 'n; Feraqutti O tem pisati bi bilo pre-; obširno. Sadjar, ki mu je za pridelek; sadja, ne gleda na umetno zraščeno; drevo temveč na drevo, ki obilno; rodi To je oblika grmiča. ; Grmič je najrodovitnejša oblika pri-! tlikavcev in edina dobičkanosna. Raz-! na dela tekom rastjo poleti in spo-; m’adi pri grmičih skoraj odpadejo • Edino opravilo je, da vzgojimo 3 do 4^ vejne vence v oddaljenosti 60—70 cm.' da glavno, debelno voditeljico skraj-j šamo na 80—90 cm, če zraste daljšaj Ako pa kaka veja nesorazmerno močnejše raste, kakor druge ob njej, jo zaradi ravnotežja skrajšamo v dolžini sosednjih. V poznejši starosti se veje preveč zgoste, se pobesijo druga na drugo ali pa se križajo. V tem nri-meru odstranimo manjvredne (redči- ta tS^je malo prida Skopaj ni^vrta brez pritlikavcev, ki »o pa zgoščene, metlaste In aerodovftfte pokveke. Temu je krivo protinara\nio vsakoletno striženje mladik in mladičic. ki ne ustreza in sami postali takšni, kakršne si želimo. Tistim članom našega domačega ognjišča, ki so pa najbolj zakrknjeni In mislijo, da imajo zdaj naposled vendar pravico, biti nataknjeni, moramo pretkano posvetiti in jih z zvijačo spraviti iz njihovega začaranega kroga. Pri tem je važno, da veste tudi tole: vaši domači so prav tako kakor vaši prijatelji In znanci samo slabotni ljudje, včasih nabiti s samimi eksplozivi slabe volje, drugič spet muhasti, kakor vreme. Včasih zadostuje samo Iskra, ie bodo Izbruhnili v smeh, drugič spet samo nenamerna, nekoliko nepravilno Izrečena besedica in ie je ogenj v strehi. Paziti moramo tore), da o pravem času povemo pravo. Poleg tega moramo paziti, da jih ne žalimo, čeprav mislimo, da so naših žalitev potrebni. Z eno samo besedico bi namreč lahko podrli, kar smo gradili neskončno dolgo. Mislim, da boste ie obilno poplačani za svoj trud, če vas bodo doma zmerom veseli, kadar boste prišli, ker boste prinesli s seboj tudi dobro voljo, ki je vsakemu ob vsakem času potrebna. Ce boste Izvedeli od tujih ljudi, da je vaša mati rekla: »Oh ve-ste, edina sreča je ie, da smo doma zadovoljni drug z drugim*, In se bo Naša kuhinja KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? Četrtek; Krompirjeva juha, zelnate krpice, solata. Zvečer: Gobova rižota. Petek: Fižolova juha, sirovi makaroni1 Zvečer: Fižol v solati, sir kava ali čaj. Sobota: Goveja jruha z vlivanci, pražen ohrovt, kromnirjev pire. Zvečer: Goveji guljaž*, polenta. Nedelja: Obara, krompirjevi svaljki, solata, Sokoladni puding*. Zvečer: Goveji zirezki, solata. Ponedeljek: Vampi s krompirjem, jabolčni riž4. Zvečer: Pljučka v omaki, rezanci. Turek; Zelenjavna juha, pražen riž. cvetača v sotala. Zvečer: Mlečen močnik. Sreda; Prežganka, ohrovtove klobasice. šolala. Zvečer: Krompirjeva solata e safalado, pečen kostanj. Pojasnila: 1 Sirovi makaroni; V slani vodi skuhamo makarone. Ko makaroni mj-kaj časa vro, jih odcedimo, prelijemo z mrzlo vodo in spet pristavi mo k ognju, da se do konca skuhajo. Tako odstranimo kuhanim makaronom ves neljubi priokus po škrobu. Med kuhanjem pa pripravimo sir takole: Med sir za štruklje, ki ga potrebujemo četrt kile, vmežamo 5 dek masla ali kakšne druge maščobe, nastrgano lupinico 1 limone, lahko tudi luninico pomaranče ali mandarine, vanilijev prašek, ščepec soli, 1 rumenjak, po okusu sladkorja in sneg enega beljaka. Ce imamo. Inhko dofiOTrio tudi nekai rorin. da izbo!gamo okus. Kuhane makarone nas pol ohladimo, jih primešamo siru, vse dobro premešamo in denemo v namazano pekačo peč. Ko i® vrhnja skorja lepo zlatorumena, stresemo vse skur>ai na krožnik in potresemo e sladkorjem. Jed je zelo okusna in izdatna. ’ Goveji guljnž: Guljaž pripravimo svoji družinici tudi z malo količino mesa im je vendar lahko okusen m izdaten. Naiprej prepražimo na marti dve precejšnji, drobno sesekljani 8e-buli. Čebulo pražimo počasi, da da več soka in se lepo rumeno zapeče Ko je čebula rumena, stresemo vanjo meso in ga dobro prepražimo. Če nismo jeseni vložile zelenjave za zimo, sd jo pripravimo za guljaž takole: Vzemimo korenijček, nekaij zelenega petr-Silja, košček zelene in list, kolera bi co in vse skupaj zmeljemo na mesnem stroju. Seveda pa zelenjave ne sme biti več kakor za dobro jedilno žlico. Dobro popraženo meso potresemo z moko, jo prepražimo, dodamo žlico paradižnikove mezge, sladko papriko in zrezano zelenjavo. Vse skupaj pražimo in mešamo, da se ne prismodi. Ko je vse dobro opraženo, zalijemo z vodo, a ne preveč, in pustimo, da se duši. Ko voda vsa povre, guljaž zalijemo z Juho ali pa vodo, osolimo in pustimo, da počasi vre. Tako lahko pripravimo guljaž že dopoldne za večerjo, le da ga osolimo zvečer. * Čokoladni puding: 5 dek masla, 2 rumenjaka, 5 dek sladkorja, 4 deke nastrgane čokolade, 5 dek zmletih orehov in »neg 2 beljakov dobro vmešamo. Vse skupaj denemo v namazan pudingov m odej in kuhamo ‘A ure. ■ Praktična ženska, ki hoče biti hkrati tudi elegantna, si omisli velik krmen muf in čepico iz istega krzna. Ta dva modna okraska lahko nosi menjaje k umskemu kostimu in zimskemu plašču in si tako prihrani nakup dvojnega krzna. Ko je kuhan, ga zvrnemo v plitvo skledo in po okusu okrasimo z marmelado ali kakšnim drugim ledom. * Jabolčni ril: Na vodi in mleku skuhamo za vsako osebo po j>eM riža. Ohlajenemu primešamo 5 dek masla ali mae znala, da je takšen hotel svet zase in da se ljudje, ki zahajajo vanj. ločijo od drugih ne samo po d<> hodkih, temveč tudi po vedenju. Dalje prihodnjU Fizika vsakdanjega življenja Zakaj se mi ogenj v peči ne razgori?« Če pravilno kurimo peč, prihranimo kurjavo in energijo V BESEDI IM SLIKI Un paio di panialoni ~ Due sante donne!... veramen-te due sante donne! — e il povero Professore Attanasi, professore di Paleografia, che leggeva il san-scrito a menadito, si affannava, Per mettere d’accordo le due sante donne, a cercare termini conci-liativi, a scrutare 1’orizzonte per sventare incidenti temporaleschi, che ripullulavano fatalmente ogni giorno. Una della due sante donne era sua madre; l’altra era sua moglie, entrata in casa da sei mesi. Sua madre lo aveva sempre do-minato, amato, vezzeggiato, e sempre lo aveva considerato come un bambino: davvero non voleva :i-Mnciare al suo dominio. La sposa 1’aveva visto cosi agnello, docile, umile, tenero, remissivo e s'era lu-singata, naturalmente, di tenerlo sotto la propria pantofola: ora tra 'e due donne egli si trova,va mar-tire inconscio, pieno di buona vo-lonta di dimostrarsi come l’una e l’altra lo volevano: marito fedele, figlio modello... E piu fedele e piu modello era. e piu nascevano sce-nate. La moglie gli veniva incontro nel corridoio quando udiva la chiave girar nella toppa: egli le dava un bacio, ma non aveva ancora staccate le labbra, e la »regina madre« appariva nel corridoio, inquisitiva: egli la salutava con effusione filiale, abbraccian-dola, e la moglie slmbronciava. Ed ecco la madre faceva il viso arcigno e le labbra strette, perche infine e intollerabile una nuora immusonita, che non vuol che un figlio porti alla madre il rispetto dovuto... II professore Attanasi era appp-na uscito da un incidente diplo-niatico »dei giornali«, che gli aveva amareggiata 1’intera settimana. Una volta, sei mesi fa, quando non era ancora ammogliato, Attanasi si accontentava di portare a casa un giornale. Ce n’e piu che a suf-ficienza di uno, perche un professore di paleografia sappia le no-tizie del mondo moderno. Ma la madre — che era sempre stata una tiepida lettrice di giornali, come si conviene alla madre di un professore di paleografia — quan-do si accorse che la nuora s'impa-droniva del giornale appena egli tornava a casa e lo leggeva con grande interesse, naturalmente re-clamo il giornale per se; era lo-gico, giusto. per il rispetto dovuto alla canizie, che il giornale fosse prima offerto a lei. e il figlio modello subito si arrese. La madre allora si faceva un delizioso pia-cere di mettere il giornale nel suo cestino da lavoro fino a sera, -en-za leggerlo per insegnare alla nuora a pazientare... — Come! diceva la sposa, puo bruciare Roma e Toma e io nr . lo sapro che l’indomani? Sono un pezzo di legno io?... — Zitta, zitta!... il marito cer-cava di calmarla, di blandirla; *tu — Figlio mio — sentenzio la regina madre — il fondo dei tuoi calzoni te 1’ho rifatto Dio sa quan-te volte e Dio sa con che amore; ma questo oramai e un compito chc tocca non a me, ma a tua moglie; non e mica per nulla che un uomo prende moglie! II professore ando dalla moglie: — Bella mia, ai visto? II sarto mi ha portato un paio di calzoni, che sono veramente troppo lunghi: tu non potresti con le tue brave manine ritargliarmeli di due dita in fondo? — Si, si, perche tua madre ven-ga poi ad esaminare il lavoro e a torcere la bocca, come fece l’al-tro giorno, quando preše in mano le tue calze. che io avevo aggiu-state, e le guardo contro luce! Io di calze e di calzoni ne ho aggiu-state in vita mia, ne ho aggiustate piu di cento paia, e nessuno ci ha mai trovato bucce da rivedere; ma se tua madre ce le trova, le bucce, io le abbandono ben volon-tieri i tuoi calzoni e le tue calze e le tue camice... Oh, io... non m’offendo se lei faggiusta i calzoni... io so che cosa valgo e chi sono... Sotto quel fiotto di fiere parole il marito si fece piccino piccino, capi che minacciava di scatenarsi un’altra bufera analoga a quella del giornale, e volle ripararci subito subito. Si represe i suoi calzoni, ne fece un involtino, che nascose sotto la giacca, e passando dalla portinaia, che era sua vecchia amica perche gli rigovernava la casa quando era solo, l’estate, le disse: Mi potrebbe, cara portinaia, raccorciare questo paio di calzoni di due dita? — Ma figuratevi, disse la portinaia; quando tornate a casa, li trovate pronti. E cosi fu: tornando dall’univer-sita, il professore raccolse i suoi calzoni accorciati, e zitto zitto li riporto in casa sua e li mise nel-l’armadio. Llndomani mattina la vecchia signora, la »regina madre«, usci con suo figlio — e era la sua abi-tudine il giovedi mattina — an-dava a messa, poi al mercato, e restavano fuori tutta la mattinata. Ouf! si respira! La sposa si sbat-teva qua e la per la casa, riordi-nando, pulendo, affacciandosi alla finestra; poi, alle dieci e mezzo, quando fu pronta, ravviata, arric-ciata, penso: — Ora aggiustero i calzoni di quel buon uomo. Che eccellente ragazzo. buono come il pane, come lo zucchero. Se non gli stesse die tro quella vipera di madre! E accorcio i calzoni di due buo-ne dita e li ripose nell'armadio. II giovedi dopopranzo, era con venuto, restava in casa la suocera e usciva la nuora/per visite e com-missioni. Oh! a far la cutrettola e sco dinzolar per le strade. nessuno la altannarsi truditi se. termine m meja; izraz, beseda. conciliativo spravljiv. scrutare iskati, raziskovati. sventare (zventare) odvrniti. temporalesco viharen, hudouren. ripullulare (ripuHulo) vnovič, na novo vzkliti, pognati. ^ Pravilno in varčno kuriti ni lahko; •marsikdo se te umetnosti nikoli ne {priuči. Če se hočemo seznaniti z njo, {moramo izvedeti vsaj, kako to, da {ogenj v peči sploh gori. Ko to razumemo, že ni več tako težko, dobro in varčno kuriti. Videli bomo, da bomo hkrati še marsikaj zanimivega izvedeli. Če kakšna snov izgoreva, pravimo, da se zveže z delom zraka, s kisikom. Takšno izgorevanje pa ne potrebuje dominare obvladovati. vezzeggiare (-eggio) ljubkovati, než-?zmerom visoke vročine, zvezane s no ravnati s kom. {plamenom. Presnavljanje v našem te- dominio m oblast. {|esu je na primer tudi takšno izgore- cignello m jagnje. {vanje in vendar se vrši pri naši na- docile ubogljiv, krotak, mehak. {vadni telesni toploti, ki ne preseže umile ponižen; prislov: umilmcnte. {normalno 37° C. Pogrebni kisik vdiha- *mo iz zraka s pomočjo pljuč. Zrak, ki tenero nežen. remissivo poslušen, uslužen. lusingarsi nadejati se, domišljati si. pantofola f copata. martire m mučenik. inconscio (inkonšo) nezaveden. ^ga vdihavamo, vsebuje na 100 delov ■ 20 delov kisika; ostanek je skoraj Isam dušik. Vdihavanega kisika pora-’bimo v pljučih približno 4 dele, tako Ida je v zraku, ki ga izdihnemo, le še modello m vzorec; liglio m. vzoren {približno 16 delov kisika. Zato so pa sin. e piu... e piu čim več... tem več. scena/a f oduren nastop, škandal. corridoio m kondor, hodnik. girare vrteti (se). toppa f ključavnica. bacio m poljub. stacccne ločiti. labbro m (množ. le labbra) uslnica apparire (nepr. glag.) (pri)kazati se inquisilivo inkvizitorski. con e/hisione s prekipevajočim srcem (effusione f izlivj. abbraciare (abbracio) objeti, imbionciarsi razhuditi se, kujati se ed ecco tedaj. arcigno temen, mračen. stringere (nepr. glag.) stisniti, infine končno, naposled, na koncu koncev. intollerabile neznosen. nuora f snaha. immusonito slabe volje. appena komaj. incidente m incident. ammareggiare zagreniti, intero ves. ammogliato poročen, oženjen. accontentarsi zadovoljiti se. piu che a sufficienza več ko dovolj. perche da. tiepido mlačen. si conviene spodobi se. accorgersi (nepr, glag.) opaziti. s'impadroniiši polastiti se. canizie f sivi lasje; starost, si arrese se je vdal (a) (arrendersi, nepr. glag.). delizioso slasten. cestino m košara. pazientare (paziento) potrpeti. bruciare (z)goreti; zažgati, Rome e Toma fraza; Rim in ves svet. 1‘indomani drugi dan. blandire dobrikati se, ljubkati. inluriarsi raztogotiti se {v tem delu štirje deli plina ogljiko-{ ve kisline in razen tega še nekaj vod-{ne pare. Da je v zraku, ki ga izdiha-{mo, res tudi para, prav lahko dokaže- • mo. Če je zunaj mrzlo, nam huškne • para iz ust v obliki megle, če pa • hušknemo na mrzlo steklo, se nabere tamkaj v obliki drobcenih vodnih kapljic. Ogljikova kislina nastane pri pohodnem izgorevanju ogljika, iz katere-;;ga ie tudi premog in ki je važen del našega telesa. Če se pa ogljik zveže ;;z manj kisika kakor se more, se stvori plin ogljikov okis, ki je izredno strupen in je pri slabo gorečih pečeh že pogosto povzročil smrt, če je prodrl v sobo. kjer so spali ljudje. Ogljikova kislina je prav takšen neviden plin: iz nje so mehurčki v pivu, sodavici in penečih se vinih. V slabo prezračeni sobi, kjer diha mnogo ljudi, se kisik počasi porabi, namesto njega se pa tvori ogljikova kislina. Na dlani je, da je to škodljivo. Neprijetni vonj slabega zraka pa ;; ne prihaja od ogljikove kisline, tem-;;več od drugih izparivanj. Ogljikova kislina sama je brez duha, tako tudi ogljikov okis in prav zato je poslednji tako nevaren. Izmenjava ogljikove kisline in vodnih hlapov za kisik je za naše življenje prav tako važna kakor sta važna hrana in pijača. Ker je izgorevanje zveza goriva s kisikom, ogenj brez kisika prav tako ne more živeti kakor mi ne. Pri izgorevanju se uničuje kisik in namesto njega nastaneta — razen nekoliko pepela, ki je iz mineralnih ostankov — ogljikova kislina in para. Da se para res tvori lahko kaj hitro doka-{žemo tako, če podržimo steklo za S trenutek nad plamenom. Takoj se ore-| vleče s paro, kakor če hušknemo nanj. Ogenj, ki ne dobiva dovolj kisika, soluzione f razplet, rešitev, j (0 se pravj svežega zraka in pri ka tacquero so umolknili (tacere, nePr-* tereni se ogljikova kislina in para 8la8)- tstalno ne izločata, se mora zadušiti. approfittare izrabiti. ♦Pravilne je, da uporabljamo ta izraz armistizio m premirje. »tudi za ogenj. Prav kakor pri človeku blu moder, višnjev, sinji. J pomanjkanje kisika tudi pri ognju po- ' vzroči smrt. Pravimo, da mora imeti piuttosto rajši. supera! pensava la »regina modre«, nare, quel povero figlio, quel povero li- ci aclrettini knriran. ordinatigli pri njem naročeni (ordi- sei tanto buona: una santa donna! jjlio in che mani’e caduto!... Per Niente! la santa donna s’mfu-1 fort’una che ci sono ancora io per riava; finche gli venne in me n te, in un lampo di genio, la soluzione: portare a casa due giornali invece di uno: uno alla madre, l’£fltro alla sposa; e le due donne — oh miracolo! — tacquero con-tente. Dunque, approfittando di questo periodo di pace relativa, di armi-stizio, il professore Attanasi pensč di farsi un paio di pantaloni. La moglie avrebbe preferito un paio di pantaloni blu, la madre avrebbe voluto piuttosto un paio di pantaloni grigi. Gli parve di metter bene le cose a pošto. — Li faro a quadrettini grigi e blu; per non rompere la pace e dar ragione a tutte due. II sarto porto un giorno il paio di calzoni ordinatigli e fu subito pagato. II professore se li misuro e vide che erano di parecchio lunghi: bisognava accorciarli di due dita buone. Riportarli al sarto, che stava fuori di barriera all’altro capo della citta? Ora poi che era gia pagato, il paio di pantaloni gli sa-rebbe tornato a casa chi sa quan-do! Egli ando da sua madre — gli pareva piu prudente, piu doveroso cominciar da lei — e disse umil-mente: — II paio di pantaloni, che mi ha portato il sarto, dovrebbe esse-re scorciato di due buone dita; non ho tempo di riportarglieli perche quel poveretto sta a casa del diavolo; non potresti tu mamraa doro, ritagliarmeli in fondo. lui... Quella streghetta non ci pen-sa certo ai suoi calzoni... Per for-tuna io ci penso!... E ando alParmadio, preše i calzoni e anche iei li accorcio di due dita. Poi, zitta zitta, li ripose nellar-madio. Llndomani mattina il professore penso, vedendo che era una fresca giornata di primavera: Ora posso mettermi i calzoni nuovi. Li infilo, si guardo e rimase li a bocca aperta. Quei calzoni, ar. cor troppo lunghi ieri, non gli arri-vavano neppure piu allo stivale. Questa e curiosa. questa e curiosa! pensava il professore. E la madre e la moglie giunsero in quel punto. perche ognuna delle due voleva dire: Vedi. hai trovato i calzoni accorciati! Perche io ci ho pensato... (e non 1’altra!...) II professore levandosi i calzoni (potevano servire per il figliuolo del portinaio che aveva dodici anni!) disse abbracciandole: Ma se lo dice io che tutt e due siete due sante donne, due sante donne! Paola Lombroso, Milano. Razlaga besed paio m (množ le paia) par. pantaloni m;pl hlače. paleografia f paleografija (veda o starih pisavah). a menadito natanko, gladko, kakor navito. grigio siv, ^oecnj vlek (prepih), če hočemo, da gori parve se je zdel(o) (parere, nepr.|.£ ^ Ce Qgenj v peči dobro ga87’ . i^ori, slišimo vlek kot bolj ali manj mettere a pošlo urediti. Jfnočno tuljenje, tedaj pravimo, da v ; peči tuli. Lahko tudi opazimo, kako stalno Iveje skozi vratca peči v peč struja '■ zraka. Če odpremo vratca in podrži-► mo pred odprtino gorečo vžigalico, viam jo struja ugasne: če se sklonemo 5 k vratcem z gorečo pipo v ustih, čuti-*i. i, kako nam jo .potegne' v peč. I Ogenj v peči torej srka zrak od | zunaj. Tako spoznamo, da ogenj v ;peči skrbi tudi za zračenje sobe. To ; je prednost lončenih peči pred cen- misuraTe (po)mcriti, ■’i parecchio nekoliko. accorciare (s)kiajšati. dito m (množ. le dita) prst, barri:T> ‘ i; fv.on di barriert zup-’ i mestnih vrat. capo n. konec. do. ' n; primeren.' scorciare skrajšati. portam »<••> 'i mu >>h nazaj. stare a casa del diavolo stanovati J tra*no kurjavo m koncu sveta. rit'’c::ore >r’' ^iioi ritagliarmeli odrezali m; jih. in ior.■ ia;. senlenziare (sentenzio) (raz)soditi fondo m Juji cl .. c ilzoni m pi hlače. 5 oramai zd j. comr i 'oca. toccare (a me, a te itd.) tikati se (mene tebe itd ). non e mica per nuila che ne brez vzroka. rnanina f ročica. torceie (nepr glag.) zaviti, skriviti. calza f nogavica. aggiustare popraviti, bučna f skoija lupina, koža; rivedere le bucce grajati kaj. abbandonare prepustiti. oflendcrsi užaljenega se čutiti. valgo Inaj] veljam (valere, nepr. 8>ag.). fiotto m va’ovanje; povodenj. fiero ponosen. piccino majhen; piccino piccino neznansko majhen. capi je razumel (capire). minacciare (minaccio) groziti, žugati. scatenare (z verige) spustiti. buleto f vihar. analogo analogen, podoben. Da ogenj izčrpava kisik, se lahko vsakdo sam prepriča. Vzemimo skledo z vodo in postavimo na dno gorečo svečo. Nato vzamemo velik ko-. zareč in ga Doveznemo čez svečo, ? tako da se dotika rob kozarca dna posode. V nekaj sekundah sveča porabi kisik v kozarcu in ugasne. Hkrati vidimo, da se je voda v kozarcu znatno dvignila. Vsekako sta se zato stvorila ogljikova kislina in vodna para. Para se je pa takoj izpremenila v tekočo vodo, ogljikova kislina se je pa razkrojila v vodi, kakor se razkroji v sodavici, toda ne tako v veliki množini, da bi se videli mehurčki. Zato je je bilo premalo. Prosto goreča sveča, prosto goreč ogenj si sam priskrbi svoj vlek. Plamen segreje zrak v svoji neposredni bližini. Topel zrak je pa lažji od mrzlega zraka in ker je lažji, se dvigne v hladnejšem zraku v višino. Prvi zračni baloni niso bili tako kakor danes polnjeni z vodikom, temveč s toplim zrakom, ki so ga proizvajali z gorečim ognjem pod balonsko prevleko, Dviganje toplega zraka dviga tudi dim, ki ni nič drugega kakor neskončno drobceni delci nedogore-lih snovi. Včasih potegne ta topli, dvigajoči se zrak tudi cele krpe napol dogorelega papirja s seboj. Tudi ogljikovo kislino in vodno paro, ki se tvorita pri izgorevanju, potegne topli zrak navzgor. Od spodaj pa priteka plamenu nenehoma sveži, neporabljeni kisika polni zrak. Ogenj v peči gori v skoraj popolnoma zaprtem prostoru, zato moramo pa peč zgraditi tako, da si lahko ogenj v tem prostoru sam priskrbi krepak vlek. Če hoče pošteno goreti, potrebuje celo zelo močan vlek. Za proizvajanje vleka je predvsem peč-nica, ki veže peč z dimnikom. Tam se ta proces razvija takole. Takoj, ko zakurimo, potrebujemo močnega ognja, da se zrak v pečnici napolni z vročim, porabljenim zrakom, ki prihaja z ognja. Zrak ima pa, kakor vsi plini, svojo težo. Kajpak je to prav malenkostna teža. toda teža je. Zrak je približno tisočkrat lažji od vode. Vsekako pa tehta liter zraka že več ko 1 gram, kubični meter zraka pa več ko 1 kilogram. Soba v kateri sedimo, je 5 metrov dolga, 4 metre široka in 3 metre visoka, torej vsebuje 5X4X3 metrov zraka ali 60 kubičnih metrov zraka. Ta zrak tehta že več ko 60 kil. Ker ima tudi zrak težo, pritiskajo gornje zračne plasti na spodnje zračne plasti, tako da je teža zraka spodaj zmerom večja. To pa ne velja samo za zrak v sobi in na prostem, temveč tudi za razgreti zrak v pečnici. Tudi smo že povedali, da je topli zrak lažji od hladnega. Zato v toplem zraku gornje plasti ne pritiskajo s takšno težo na spodnje kakor v hladnejšem zraku in zato p; sk navzdol v toplejšem zraku ne postaja tako hitro močnejši kakor v hladnejšem zraku. Zgoraj pri veliki odprtini dimnika ima topli zrak, ki prihaja iz pečnice zmerom isti pritisk kakor zunanji zrak. Spodaj pbstaja pa pritisk v zunanjem zraku vse močnejši, kei je težji, kakor na vročem zraku v pečnici. Zato je pri ozki odprtini vratc, ki naj preprečijo prehitro izravnavo zraka, zunanji pritisk močnejši od notranjega. Ta močnejši pritisk privaja stalno sveži zrak v ogenj in povzroča potrebni vlek. Če peč dolgo ni bila kurjena in je zrak v pečnici še mrzel, se zgodi, da se naš ogenj ne mara zagoreti, ker mu manjka potrebnega vleka. Zgodi se celo, da se vlek obrne in nam buši ves dim v stanovanje, včasih pa tudi strupeni plin ogljikov okis, ker ogenj zaradi pomanjkanja kisika slabo gori in premog ni dodob . zgorel. Lahko si pomagamo, da vratca ki so pogosto pri mnogih pečeh na spodnjem koncu pečnice, odpremo, potisnemo vanje kos gorečega časopisnega papirja in jih takoj spet zapremo. Tako napolnimo pečnico z vročim zrakom, vlek potegne in kmalu zaslišimo v peči veselo tuljenje. Ko je naposled vlek v redu, ogenj že sam poskrbi, da ne ugase. ripararci preprečiti, prestreči. involtinc m majhen zavoj; svežnjič, zavojček. nascose je’ skril (nascondere, nepr. glag.). giacca f jopa. passare da ustaviti se pri. portinaia f vratarica. rigovernare ( verno) v red spraviti. ma figuratevi o, nrosiml raccolse je vzel s seboj (raccdglie-re, nepr. glag.) zitto zitto prav po tihem. armadio m omara. abitudine f navada. messa £ maša. mercato m sejem; trg. respirare oddahniti se. sbattersi premetavati se, otepati sc-, hoditi sem in tja. qua e la sem in tja. riordinare (rldrdino) preurediti. pulite čistiti. ffaciarsi kazati se. Tavviato čedno napravljen. Nadalievanie na 12. strani arricciato nakodran. vipera f gad, modras, kača. dopopranzo (-prandzo) m popoldan. convenuto dogovorjen. suocera f tašča. commissione f nalog, naročilo; nakup. cutrettola f pastirica. scodinzolare (scodinzolo) z repom mahljati, oprezovati, postopati. superare prekositi. streghetta f majhna čarovnica fstre-ga f čarovnica), mettersi obleči se. inlilare nit vdeti, nataknali; obleči. arrivare priti; segati. neppure niti. curioso čuden, nenavaden. giungere (nepr. glag.) dospeti, doseči. levarsi vstati, sleči si. figluolo m sin, potomec. abbraciare (abbraccio) objeti; oviti. , ma se Jo dico Jo fraza: saj ttol auerom pravim. 10 DRU2INFKI TEDNIK 11. XII. 1941-XX. KAJ £>/ RADA ~y~\ DEKL/CA P M/LO M/ JE PADLO t/ VODO, KO SEM PRALA 03 PO VOKU, PA SEM SKOČ/LA ZA MJ/M MAČEHA B/5E TAKO JEZILA . ČE 3' / NE PR/A/ESLA Domov, r— ru JE —- \ 4/4Š4 Ki/H/NDA ((pPEDNO PG/DEŠ DO —\ ”T|\ KRAL JJCE, &OŠ MORALA /r' SKOZ! VEČ SOB. /O.U&OqE MALE MUCKE, V TAKO VEUK/H LONCI m gd >1 MORATE KUHAT/: POJO/ ft NAŠ/ KRAl J/Ct, MORDA 77 ONA POMORE IZVIRNA ISTRSKA PRAVLJICA * BESEDILO JE NAPISAL IN RISBE NARISAL STRIC MIŠKO %» SE JE ODPRLA L /A// C A A'A VRAT/H. . . (dalje PRIHODNJIČ^ KRIŽANKA 12 3 4*678 l 3 H 5 6 7 8 9 10 Vodoravno: 1. Lastnost, s katero se pri sočloveku največ doseže. 2. Kvartopirec največkrat izreče to besedo, če sodi, da ima še močnejšo karto kot nasprotnik, napiše jo pa. redkeje tudi kemik kot znak za nenavaden element; afriška rastlina iz rodu lilij z mesnatimi listi; pevci, Komani in kemiki jo velikokrat izgovarjajo in pišejo. 3. Vidimo jih v tujih očeh, v lastnih pa niti bruna ne; umira. 4. Samo če se to dela, nastane hiša; angleško industrijsko ve- no in ošabno nastopa (skozi). 6. Po-j stavljal jih je človek iz pozne kame-* ne dobe zaradi večje varnosti. 7. Za-Z to to delaš, da živiš in ne obratno* (tudi s prvo črko isto stori); del * pohištva, ki ga gostu najprej ponu-} dimo; dalmatinski otok. 8. Hudo je, t če si trmoglavci kaj takega store;} medmet. 9. Domači otok neke vele-* sile; zelo razširjeno moško ime ime-} nitnejše oblike. 10. Okrajšava iz slov-* nice; del mesta, ozemlja. 11. Lovec} na neke zveri to dela. 12. Pritok Pa-* da; dva samoglasnika, ki tvorita v} nekih tujih jezikih dvoglasnik. } Navpično: 1. Lastnost, ki znači} stremljenje, pridnost. 2. Lovsko ali * rudarsko okrožje; steblo. 3. Veliko* žensk časti muhavosti te kraljice;} pripovedna pesnitev + slaba lastnost » onega, ki ga čaka po Vodniku strgan} rokav... 4. Mlada, malomeščanska go-* spoda, ki jo je tudi Kersnik v svo-} jem romanu opisal. 5. Vprašalmca* ali veznik; živeči angleški kemik, ki} je dobil 1. 1922. Nobelovo nagrado;* tolmun. 6. V ustih ga imaš (a konec} se mu je odkrušil); kazalni zaimotc; ♦ moško ime. 7. Glagolske oblike. 8. } Orehe drobiš (prva črka gre na pred-* zadnje mesto); s sadom, s cvetico pa } tudi z kom se to zgodi. 9. Tisti, ki } je za nekom; švicarski pritok Rena.} lemesto, sloveče po izvrstnem suknu in britvah. 5. S to francosko besedo] 10. Kazalni zaimek; čistoča ga za-} označujemo lastnost tistega, ki drz-l hteva. } ♦ * I ZLOGOVNICA 1 3 POSETNICA MINA NOS Kakšno podjetje vodi ta gospa? Sestavi iz zlogov: a, ce, e, ho, iz, jan, je, ko, lit, lja, lu, mi, mir, miš, nje, nje, njej, njen, no, no, o, ob, pi, re, re, sa, ščim, tra, ti, va, viš, zi, zje, zur dvanajst besed teh pomenov: 1. prebivalci sever, dela Benečije, 2. ime ljubljanske knjižne založbe, 3. staroperzijski upravitelji, 4. ji, 5. domišljanje, 6. upoštevan, 7. vsi, ki sede pri isti mizi, 8. iščem jedro, zrno, 9. sinje, 10. slovanski knez. 11. povrtnina, 12. na novo postaviš. Prve, tretje in zadnje črke od zgoraj navzdol povedo pregovor. * IZLOČILNICA Creta, lani, kolač, krava, krovnik, glog, Epir, breg, organ. * Iz vsake besede vzemi po eno črko, da ti ostane nov samostalnik. Izločene črke sestavljajo priimek našega pesnika, če jih le v pravem vrstnem redu prečitaš, * ČAROBEN KVADRAT 1 2 3 4 5 1 A A C E E 2 H I I K K 3 M 0 0 0 0 4 0 0 P R R 5 K R R T T vodoravno in navpično: 1. stroj 2. posebna pomoč 3. dan v tednu 4. okusen sadež 5. majhna vodna žival ZAKAJ? Zakaj so previdni vozni voli ori-mernejši, da z njimi potegnemo težko obložen voz, kakor pa iskri konjiči? Rešitev ugank iz nreišn>e številke! Križanka: vodoravno po vrsti: 1. pre.} vejanost. 2. o, bil, sod, r. 3. tarča,} sila. 4. uho, Una, nit. 5. ha, ukoru,} ha. 6. n, Ig. d, me, m. 7. ju, Arabija.} 8. ep, so, ev, os, 9. ni, N. b., la, kt.} 10. e, vinjeta, e. 11. cistercijan. } Izprcmenilnica: glagol, razvada, El-} brus, geodet, občestvo, redkev, četnik, } izmena, čečkam; Gregorčič — Lastov- ♦ kam. } Podobno ni enako: samota — sr a-} mota. Z Sestavljenka: as, go, ol, os, Gal, gol,} gos, las, log, los, sol, glas, laso, Olga,} osla, slog, glosa, oglas, sloga. } Čaroben lik: 1. kri. 2. Krist. 3. Tri-} glav. 4. islam. 5. tam. Z Dolg hlod: Medtem ko pešec za en} korak napreduje, se premakne hlod} za y korakov naprej (dolžina hloda} je x). Ko je pešec naredil 112 korakov,} je bilo bruno za 112 y naprej. Pot} 112 korakov pa je enaka x + 112 y. } Ko je šel pešec v nasprotno smer,} je rabil 16 korakov in hlod se je med.} tem premaknil za 16y nazaj. Obe raz-} dalji skupaj dasta dolžino hloda. To-} rej: x + 112y = 112 in 16 + 16y”x;| x -= 28 korakov. Z Zakaj? Cinki tolšče, ki plavajo na} vrhu juhe, imajo mnogo višje vrelišče} kot voda in zato tudi vse višjo toploto,} ki pa se ne kaže, kakor pri vodi,} z dviganjem hlapov. } Ce na primer zavremo 100cm* vode} z 20 cm* parafinovega olja, se pri ku-} hanju obe tekočini zmešata. Po sre-} grevanju moremo zaznamovati v olju,} ki se dviga na površje, še več minut} toplino 105 stopinj Celzija. Obenem ta } plast olja preprečuje, da bi se voda} prehitro shladila. } UGANKA Bil nisem, nisem in ne bom, ni videl nihče me, ne imel saj manjši sem kot vsak atom, čeprav vesoljstvo sem spočel; pa vendar se slabo imaš in godrnjaš — ni šala — čim več me imaš! Gina se je prikazala na pragu in molče pozdravila. Bencolin ji je segel v roko, jaz sem se pa molče priklonil. »Prosil sem vas, da pridete sem, gospodična Prevostova,« je začel Bencolin, »da bi vam zadal nekaj vprašanj... predvsem eno: kako ste predsncčnjim prišli v avto Etienna Galanta?« Gina je zardevala in preblede-vala. Spoznala naju je bila prejšnji dan pri gospe Duchenovi in je bržčas imela vtis, da tako rekoč ničesar ne veva o njej. Očitno je domnevala, da hoče policija dobiti qd nje kakšno pojasnilo o Odetti... Zdaj jo je Bencolin presenetil z vprašanjem, ki ji je bilo dokaz, da so mu znane reči, ki je upala, da jih bo mogla izbrisati iz svojega spomina. »Stvar je tale,« je nadaljeval Bencolin — »Galant je zapustil .Moulin-rouge' tik pred poldvanaj-sto... Zakaj tisti večer prav za Prav niste nastopili?« Gina ni mogla niti besedice izdaviti. »Zdi se mi, da ste se prestrašili m^esa vprašanja... obžalujem... Ali ste morda mislili, da ne vemo, ^do se skriva za imenom gospodične Estelle?« £e zmerom ni dobil odgovora. »Da — torej... Galant,« je nadaljeval EencoLn. »V svoj avto je stopil — kakor rečeno — o poli • dvanajstih in se je odpeljal v neki lokal. Avto je čakal v neki stranski ulici. Ko je dve uri nato stopil Vanj, je sedela v njem neka da-ta dama ste bili vi. Zato že-um polasnila.« »Srečala sem se z Galantom...« Je rekla Gina obotavljaje se. »Slučajno?« ji je Bencolin segel v besedo. Gina je prikimala. »Kje?« »V bližini Rue Apolline. šla sem ‘ja, da bi...« beseda ji je zastala. »...da bi se sestala z neko prijateljico, ki so jo umorili,« je dostavil Bencolin. Gina je prebledela in umolknila. »Dalje!« jo je izpodbujal Bencolin, »sodim, da ste srečali Galanta, P je bil na poti v klub pisanih krink. Ali drži?« »Da...« je s težavo izdavila Gina. »In...?« »Povedala sem mu, kaj sem videla. Galant je opustil svojo namero, da bi šel v klub, in me je odvedel k svojemu avtu.« *Kam vas je peljal?« »Ukazal je šoferju, naj odpelje... kamor koli... samo stran iz tistega okolja.« »Ali je kaj rekel?« »Da ga v klubu pričakujejo... da mora telefonirati nekemu tovarišu. Ustavili smo se pred neko telefonsko celico.« »Nekemu tovarišu...« je zamrmral Bencolin, »hm... Potem vam 3e Pa gotovo povedal, da mora takoj k Porte St. Martinu v neki nočni lokal « Gina je strmela v Bencolina s pogledom občudovanja in strahu, kakor otrok, ki so ga prvič peljali k pravljični predstavi. »Sel je torej v lokal...« je na-dal eval Bencolin. »In vi?« »Ostala sem v avtu.« »Ves čas?« je presenečen vzkliknil Bancclin. . »Oprostite — sicer se me to ne tiče... a zakaj se niste peljali domov?« »Galant je rekel, naj ga počakam — da je boljše tako... da mora pozneje z menoj govoriti... in F bila sem preveč razburjena, da bi mogla izraziti kakšno željo.« »čakali ste torej... in nazadnje vas je spremil v vaše stanovanje. O čem je hotel govoriti z vami?« Gina je molčala. Njene oči so švigale sem in tja. Opazil sem, da je bila spoznala, v kako nevarno smer se podaja naš razgovor. Očitno se je na vse pretege trudila najti čim manj nevarno pojasnilo. »Mislim, da je hotel vedeti, kdo je umoril Claudino Martelovo...« je znova začel Bencolin. »Zakaj mu prav za prav niste tega povedali?« »Ker šele od nedavna vem, da je Galant izsiljevalec. Iz tega bi si bil napravil kapital...« Takoj nato je umolknila in se prestrašena ozrla okrog sebe. Bržčas je izprevidela, da je bila posredno priznala, da pozna morilca. Bencolin se je naredil, kakor da bi bil to preslišal. »Ali ste brali časopisna poročila 0 smrti gospodične Martelove?« jo je vprašal. Gina mu je preplašeno pogledala v oči. Očitno se je hotela izogniti pasti, ki je še ni mogla odkriti. »Da... brala sem jih!« je nazadnje odvrnila. »Ali se vam ne zdi nenavadno, da je morilec svojo žrtev nesel v kabinet voščenih lutk? Kaj je hotel tam?« »Ne vem...« je počasi odvrnila Gina, »morda... je hotel pridobiti časa... to se pravi — da bi zločin šele pozneje odkrili...« »Saj so ga bili že vendar od- 1 krili... V i ste ga bili odkrili, gospo-j dična Prevostova... Ali prav za prav Ine veste, da je v takšnem primeru 'dolžnost obvestiti policijo?« Gina je molče gledala v tla. »No... vsekako je niste obvesti-li...«je nadaljeval Bencolin. »Zakaj ne?« Nobenega odgovora. »Sam vam bom povedal, gospodična Prevostova... ker ste hoteli morilca kriti. Ali veste, da je to kaznivo...?« Gina je poskočila. »Zaprite me!« je zakričala, »storite, kar hočete! Od mene ne boste ničesar izvedeli!« Bencolin je pozvonil. Nič nisem dvomil, da se je bil odločil, dekle res zapreti. Na pragu se je pojavil kriminalni asistent Leblanc. »Kozarec vode za damo!« je naročil Bencolin. Ko se je Gina okrepčala, je spet sedla. »Prosim, da mi oprostite...« je zamrmrala, »običajno imam svoje živce bolje v oblasti...« »Nič ne de,« je odvrnil Bencolin. »Kje smo ostali? Da, res... govorili smo o tem, kako čudno je, da je zločinec truplo zavlekel v muzej... Vaša razlaga, da je morda hotel pridobiti časa, se mi ne zdi čisto verjetna... prenos v kabinet voščenih lutk je vendar dosti časa stal in je torej še pomnožil nevarnost, da bi ga kdo videl; zakaj sleherni trenutek bi kakšen klubski obiskovalec utegnil priti skozi prehodne, mislim, da je kratko in malo zato šel v muzej, ker je potreboval luči.« »Luči?« je začudeno vprašala Gina. »Da — nekaj je iskal... in za to je potreboval luči. Da se lahko tudi prehod razsvetli, očitno'ni vedel... zato je nesel dekle tja, kjer je lahko bolje videl. Kaj mislite o tej razlagi?« Uganil sem, kaj je Bencolin‘nameraval. Gina pa ni slutila, za kaj gre; zato je bila od minute do minute bolj nemirna. »Meni je težko izraziti kakšno mnenje,« je nazadnje odgovorila, »seveda se je utegnilo tako zgoditi...« »Ali sploh ne vprašate, ali je morilec našel, kar je iskal?« »Nisem vedela, da to veste...« »O da — to vemo... mislimo, da celo vemo, kaj je bilo: ključ. Klubski ključ, ki ga je vaša prijateljica nosila na verižici za vratom. Ali si mar morete razlagati, zakaj ni morilec vzel ne denaria... ne prstana... ničesar — samo ključ?« Niti trenil nisem od Gine in bi bil lahko prisegel, da si s problemom, ki mu nismo našli nobenega razpleta, ni niti najmanj glave belila. Kljub temu se je zdelo, da mrzlično razmišlja — a samo zato, da bi našla nekaj, kar bi nas spravilo na napačno sled. »Vi mislite, da veste, da je Claudina imela kliuč na verižici...« je nazadnje izdavila. »Torej ni za-nesliivo?« »Ne — a zanesljivo je, da obeskov in podobnega ni mogla trpeti... zato torej ni verjetno, da bi nosila kaj takšnega« Gina je molče skomignila z rameni. »Ali ste vi drugačnega nazira-nja...?« »Da.« Bencolin jo je vprašujoče pogledal. »Lahko si predstavljam, da človek ni prijatelj obeskov,« je rekla Gina, »da pa kljub temu nosi na verižici okrog vratu medaljon — morda zato, ker je v njem slika, katere ne mara, da bi jo drugi našli...« Moral sem si priznati, da je res nekaj jedra v tej razlagi. Zdelo se mi je čisto razumljivo, da se je dekle, ki morda ni imelo nobene možnosti skriti fotografijo pred radovedno materjo, poslužilo tega izhoda. Če je bila v medaljonu morilčeva slika, bi bilo tudi razumljivo, da jo je po vsaki ceni hotel dobiti v roke... a eno je pričalo proti temu: da nam je Gina dala ta na-mig. Ali je bilo verjetno, da je na eni strani izjavila, da se rajši pusti zapreti, kakor da bi izdala morilca, na drugi strani je pa delila nasvete, ki bi nas utegnili pripeljati na njegovo sled? »Medaljon...« je brundal Bencolin, »hm... denimo, da bi imeli prav — a kje je imela potem ključ...? Saj je vendar nameravala z vami odifi v klub...« »To še ni bilo gotovo!« je hlastno vzkliknila Gina. »Morda bi bili šli samo v kakšno kavarno...« »V okolici Madeleinske cerkve je mnogo kavam...« je tiho odvrnil Bencolin. »Ne razumem, zakaj sta se v ta namen peljali prav do Rue Appolline...« Gina se je ugriznila v ustnico In molčala. »Ali ste danes prav za prav že bili v ,Moulin-rougeu‘?« je vprašal Bencolin takoj nato. »V ,Moulin-rougeu‘.„?« je zajecljala Gina, »...jaz... ne... to se prar vi... kako...?« »Kako to mislim...? Saj je vendar verjetno, da ste šli tja, da bi poiskali nož, ki ga je bil Galant skril v vaši garderobi. Toda niste ga našli... to čisto natanko vem — zakaj včeraj smo ga že mi vzeli. Morali smo vendar orožje, s katerim so Odetto Duchenovo zabodli v srce, spraviti na varno.« »Odetta se je vrgla skozi okno...« je zakričala Gina na moč razburjena, »umirala je... tisto z bodalom je res... a prisežem vam, da jaz nimam nobenega opravka s tem!« »To vem...« je odvrnil Bencolin, »to je Galant storil... a je hotel stvar vam podtakniti... Mi mu sicer ne bi bili verjeli, a tega niste mogli vedeti... Ali ste ga zato umorili?« Gina»je nepremično obsedela. »Umorila...?« je hripavo izdavila. »Kaj... hočete s tem reči...? Galant menda vendar ni mrtev...?« »Da, mrtev je,« je odvrnil Bencolin. »Davi ob dveh so ga umorili v kabinetu voščenih lutk.« »A kako je to... saj vendar ne more... jaz sem ga...« »Premislite vse, kar rečete,« ji je Bencolin segel v besedo, »pozneje bi to utegnili uporabiti proti vam.« »Galant je mrtev...« je mrmrala |Gina vsa zmedena. »Kako... kako Ise je to zgodilo?« »Izvabili so ga v muzej in ga v [stranskem prostoru... ne daleč od I električnih stikal... zabodli.« »In vi mislite, da sem jaz to storila...« je rekla Gina, ki je počasi prišla k sebi. »Vsekako da marsikaj misliti na to,« je odgovoril Bencolin. »Da ste imeli takrat... ali vsaj malo prej razgovor z njim, je gotovo... tudi to, da vam je grozil in da vam je postal nadležen... Kako ste ga pripravili do tega, da vam je ob tej uri sledil v muzej, vsekako ne vem.« »Torej vendar nekaj, česar ne veste...« je podsmehljivo rekla Gina. »Očitno me zdaj nameravate prijeti.. Prosim — v vaši oblasti sem.. Nekoč boste izprevideli, da ste se zmotili... meni žal to ne bo več koristilo... Časopisi bodo takrat že vse moje življenje prevohali... po možnosti bom takrat že na zatožni klopi... v središču škandalne-ga procesa... a na takšne malenko sti se kajpak ne morete ozirati.« »Odkrito povem, da ne vem, o čem govorite,« je vzkliknil Bencolin. Nato se je obrnil k meni: »Ali ste kaj slišali o tem, Jeff, da sem nameraval gospodično Prevostovo aretirati...?« Odkimal sem. »Vidite,« je nadaljeval, »Jeff tudi ni nič slišal, če hočete tu ostati, mi bo seveda v veselje — a nikakor vas ne zadržujem.« Gina je vstala. Bilo je očitno, kako osupla je, in meni — odkrito priznam — se ni nič bolje godilo. Ko je zapustila sobo, sem z glavo majaj e pogledal Bencolina. »čudite se, da sem ji dovolil od-jiti...« se je zahihital. »In da nisem I storil ničesar, da bi izvlekel iz nje morilčevo ime, sploh ne razumete — no... vse to je star trik: dekle sicer pustim oditi, a moji agenti Jo bodo noč in dan nadzorovali — prepričan sem, da nas bo kmalu pripeljala k zločincu.« »To utegne biti res,« sem odvrnil, »a doslej ljudi, ki bi bili tako obremenjeni, kakor je Prevostova, niste puščali, da so se svobodno sprehajali po mestu... že zaradi nevarnosti kolizije.« »Torej ste trdno prepričani, da je ona umorila Galanta? Jaz nisem.« »Po mojem je drugo z drugim v zvezi. Gina je mislila, da ima izbiro samo med Galantom in jetnišnico... Bržčas je pristala na njegove predloge... Ko sem g:a slišal reči, da namerava oditi, je imel gotovo namen, spremiti dekle domov... Pretveze, s katero ga je izvabila v muzej, si gotovo ni bilo težko izmisliti. Morebiti je Gina rekla, da je nekaj izgubila, ko je po tej poti šla v klub. Galant je torej odprl in šel tja, da bi prižgal luč. Gina mu je sledila, mimogrede zagledala boda-lo v Maratovih prsih, ga izvlekla in z njim umorila svojega ljubimca.« »Vse prav in lepo, Jeff,« je zagodel Bencolin, »a to so vendar samo domneve... Kajpak razumem, da ste bili na koncu svojih moči... in da ste se trudili okrog gospodične Augustinove, ki ima očitno nežnejše živce, kakor se pa dela, tudi razumem... a ljubše bi mi bilo le, če bi takoj stekli tja, da bi zločinca prijeli, kakor da ste mu pustili časa za beg... Bil sem sicer deset minut po vašem telefonskem pozivu že tam, a sledi nisem našel... prstni odtisi so pa nejasni.« Priznati sem moral, da je imel Bencolin prav — v zadnjem trenutku sem bil včeraj odpovedal... Srčno sem si želel, da bi svojo napako popravil ali da bi za nadomestilo našel nekaj, kar bi nam pomagalo naprej... Napeto sem premišljeval, ali je bilo moje poročilo res popolno. Pri tem sem se spomnil zmečkane muzejske vstopnice, ki sem jo bil našel v Robiquetovi sobi... »Bržčas sicer nima nobene vrednosti za vas,« sem rekel in vzel košček papirja Iz svoje listnice, a vseeno sem ga vzel s seboj... našel sem ga v kaminu na številki 19.« Bencolin je poskočil. »Kaj je to?« je zakričal. Presenečen sem ga pogledal. Nisem si mogel pojasniti njegovega razburjenja. »Nič posebnega,« sem odvrnil, »vstopnica za Augustinov muzej.« Bencolin mi je iztrgal listek iz rok, dolgo strmel vanj, potem pa brez zveze zamrmral predse: »Bog nebeški... da... da... seveda je tako... Neverjetno, da nisem že prej prišel na to... To vendar vse pojasni... Bil sem kakor oslepljen...« »Nikoli si ne bi bil mislil, da vas bo vstopnica zanimala...« sem rekel. Bencolin ni odgovoril. Dovolj dolgo sem ga poznal, da sem vedel, da je najboljše, ako ga v takšnih trenutkih pustim samega. Tiho sem vstal in stopil proti vratom. »Nocoj bova šla ven!« je zaklical za menoj. Začuden sem se obrnil. Ali sem prav razumel? »Ven...?« sem ponovil. Bencolin je prikimal. »Pridite ob devetih v hotel Scri-be. Rezervirati bom dal mizo za tri osebe.« »Za tri?« »Da,« je odvrnil Bencolin. »Večerjala bova z morilcem.« Dalje prihodnjič Mrzlo piegleno Jutro je bilo. čakal sem pred hišo na ljubljanski tramvaj. Iz hiše Eta prišli dve dijakinji, počakali sta na postajališču, da se popeljeta s tramvajem do šole. Eno izmed njih ;e trerel mraz. Bržč s je f:e pred kratkim uživala po~lednje sladke trenutke ped toplo odo jo. Treslo jo je vse h ir še, zobje so ji Ktfeli šklepetati, trepetala jeres ko »šiba na vodi«. Vse to je deklici zeo zrbavalo. Sme.ali sta se, češ da ve samo Beg, zakaj se tako tre~emo. če nas zebe. No, Beg je pa bil tako deber, da je Povedal fiziologom (sicer so se morrli zato roiteno truditi), .kako Je s togoto človeškega organizma, ko v njem nastaja, kakšen pomen ima in kako organizem z n‘o gospodari. Med temi fiziologi je bil posebno Rubner tisti, ki *e največ prispeval k laž emu razumevanju go-.pcdiirstva toplote v organizmu Ta moi 1e izumil pripravo, ki ji pravimo kalorimeter. S to prinravo lahko določimo, kako te s tcp’otno u^odo v o'"Tan:zmu. koliko toplote organizem oddaja rli porablja v vseh Mogočih cko’i"činah. V nekaj vrstice.h bomo skušali o^o- *oriti ra raiv-ižne^a deirtva iz tega, Poglavja. Morda vas bo to zanimalo! človeško življen'e ;e en sem kenrden Proces Proces, pri katerem re uoorab-l'a kirik, nwta''a pa o"!jikova kislina. Podlago za ta proces izgorevanja predstavil naša h-ena, ki se v želodcu in črevoh razl:čnih ^okovih tako r>ri-Pravi, da 1-^ko potim, ko pr'de s krvjo v raz^čna organe nagega tele~a — žgo-i. Tako ko 'e pri vakem rtro'u. se t”di tu pre*var'a e^”tTi'a. ki p-ide v rae telo s hr:ro v to^lo^o !n de’o, N«*a r.rrhrana. bcHe emri:ja. ki jo * n*/> debl'”,rrf>. d*'>*e delo. k' pa on ivlja n a Se telo in zuran’e ckrU-ščine. v katerih živimo, so zelo raz- Naše zdravje Orgfonizam, gospodar bmšo toplote lične. Kljub temu je pa notranja toplota našega organizma vedno ista. Pceimi, po eti, na soncu in v senci, v vodi, ko plavamo ali takrat, ko se tiščimo tople peči, vedno se suče naši temperatura okoli 33,5 do 37,2 stopinj Celzija. Ce je tako. smo zdravi. Kakor hitro pa toplomer pokaže termpTpturo, ki je izven omenjenih meja, je znak, da je zdrav a nonec, ztoivii smo. ssi-cer se pa večkrat zgodi, da znaša razlika med našo jutranjo in večerno temperaturo par desetink stopin.e. Vendar je to še normalno. Velike razlike opazimo pa le pri toiezni, tako na primer znižano temperaturo pri koleri, povišano pa pri vseh vročinskih boleznih, na primer pljučnici, tifusu, sepsi in drugih. To stalno vzdrževanje telesne toplote na isti višini pri tako zelo različnih zunanjih toplotnih okollščinch, kakor krro !ih navedli, se moramo pa zahvaliti le posebnemu toplotnemu gospodarstvu. ali toplotni regulaciji organizma. To tenlctro regulacijo vodi posebno središče (center) v možganih, ki skrbi za vre ukrepe in izpremensbe, ki se v organizmu izvršujejo, da se toplota vedno obdrži na i ti višini. Ti ukreoi in izprememfce ro ali kemične pli fizikalne narave Potem takem ločijo kemično in fizikalno toplotno re-gulrci;o v našem telesu. Kemična toplotna regulacija nsšega telesa se nam kaže v večjem in maršem izgorevanju hrane v njem. Pri -H- padcu zunanje temperature jeseni in pozimi porabimo več in boljše hrane. Več hrane poirebu.emo, da se stvori več toplote. Narobe je paleti pri visoki zunanji temperaturi potrebno manj hrane" manj toplote, da se temperatura tele-a cbdži na svoji navadni višini. Človeško telo je torej podobno peči. ki jo kuri razumen kurjač. Tak kurje č to gospodaril s kurivom pamet, no. Ko bo mraz, jo bo naložil bolj ko tedaj, ko se to južilo. Ne bo ravnal nespametno in ne-motrno, da bi na-metaval van o vedno in vsak dan isto količino goriva. Pri utrjenih ljudeh, na primer pri športnikih, je ta kemična tčplotna re. gulacija posebno dobro urejena. T.kš-ni ljudje so le malo občutljivi preti hitrim ' nenadnim vremenskim sme-membam. Le redko poznajo prehlad in to’ezni, ki so z njim v zvezd. Fizikalna toplotna regulacija, ki smo jo tudi imenovali, cb to.i pa v večjem, ali man1 šem oddajan’u toplote iz organizma. Po potrebi oddiha orga-r!7^m več'o ali manjšo količ'no toplote, da bi se n'egcva lastna obdržala na svoii pravi višini. To bomo razumeli tako'e: Ce je toplota okolice nizka, odda or-?an>c-m le malo svoje toplcte, bolje se še brani, da bi jo izgubil, ker mu p~eti nevarnost ohla'enja. Ce je pa okolica vroča, je organizem prril en. oddajati svojo odvečno toploto, da se ne bi v njem kopičila in s tem motila njegovo pravilno življenje. Oddajauje toplcte doseže organizem s pomočjo toplotnega izžarevanja in drugič s pomočjo vodnega hlapenja. Toplota izžareva v predmete, ki so v stiku s površino človeškega tele'a, to so zrak, voda in drugi predmeti, ki pridejo z njim v stik. Tudi mrzle stene, ki so v bližini našega telesa, povzročajo toplotno izžaicuanje organizma. To izžarevanje je toliko večje, kolikor večja je razlika med toploto tsle-r.e površine in okoliščno toploto. Podčrtati moramo pa, da se to toplotno izžarevanje iz organizma vrši I.hko le tedaj, če je zunanja toplota nižja, ali vsaj ista kakor telesna V primeru, da je zunanja toplota višja, trikrat se oddajanje odvečne toplote vrši s pomeč o omenjerega vodnega iznarevan a. V vročini obstoji nevarnost, da bi se začela toplota grmad ti v našem telesu, če se ne bi to pravi čas preprečilo. Takrat se žile na tekmi površini razširijo, kri kroži » o njih hitreje, koža žari in postrne vroča Zaradi vega tega Ee tudi zelo poveča delovanje žlez zno‘nic. Znoj poliva telo. Zroj, ki se pretežno sertoji iz vode, hlapi in sprošča tako velike kol'čine toplote \z or^an;zma. Na tak način se naše telo reši preteče nevar-no'ti. Organizem se po~luži fiz:kalne toplotne regulaci'e tu"H v pr merih, ko mu preti preveliko ohlajenje. V takš- nih primerih je treba preprečiti preveliko izžarevanje, če to ne zadostuje, je treba še hitro proizvajati nove to- Eicte. Organ zem nreoreči preveliko i'';-srevanje tako, da se njegove vrhnje žile zožijo, koža portane bieda, suua in bolj hladna. Razlika med njegovo toploto in toploto okolic je majhna — izžarevanje izostane. Ce je pa potrebno hitro proizvajati nove toplote, da bi se organizem ogrel in obdržal svojo normalno toplo.no višino, se nam to tako pokaže v obliki dveh znanih pojavov. To sta kurja polt in tresenje ali trepetanje na mrazu. Pri telesnem mišičnem delu, kakor smo že rekli, tudi nastaja telesna toplota. Kurja polt nastane, če se skrčijo male kožne mišice okoli la*nih korenik. S tem malenkostnim mišičnim delom se je že stvoriio nekaj telesne toplote, ki je prihranjena telesu, da bi laže doeeglo svoj cilj. Prav isto je s tresenjem ta trepetom. Pccizave tno se z. čno v mrazu sunkovito krčiti ta zopst popuščati razne mišice, da bi s tem ustvarile kar na’več toplote in da se telo ne bi v mrazu, ki" ga nenadno zajame, ne bi nreveč ohladilo. Po vsem tem, kar smo povedali, nam bo zdaj jasno, zakaj se je dijakin'a v hi .~dnem zimskem jutru, ko je čakala na tramvaj, tako tre-Ja. S toplega j« prišla na mraz. Površina njenega telesa se je nenadno ohladila. Nevar. not, da bi se zniž-la njena not ra n a telesna temperatura, kar se pri zdravem telesu ne sme zgoditi, je telo s a n*o hitro oln1 avilo s pametnim po''<> da^tvom tonlc-te Poda-ved*1© je načela trepetati »kot šiba na vodi«. Nastlala .je nova toplota in obdržala n‘eno telesno tempe aiuro kliub mrazu na Isti normalni višini RORII 11 "j | IIIA Hil j ŠE IHISO IZUMRLI #NAF*ISA1. E, KASTNER To, kar vam hočem povedati, sem doživel pred dvema letoma, ko sem pozimi bival v nekem gorskem hotelu. Od takrat je zadevo pokrilo že mnogo novega snega. Vendar si šele zdaj upam z besedo na dan. V hotelu sem srečal kakšnih trideset let starega moškega, pravega Don Juana. Mlada dekleta in žene so zatrjevale, da jih je ta moški očaral in bi mu slepo sledile, kamor koli bi hotel. Med njimi so bila dekleta in žene vseh mogočih značajev in starosti. Bile so različnih postav, različne barve las in bile so različno izobražene. Vendar je ta moški imel na vse enak vpliv. Ta nevarni moški je imel nedvomno smisel za popolnost. Kadar je šel skozi hotelsko jedilnico, v kateri je sedelo mnogo žensk, so je človeku zdelo, da sliši, kako so vsem začela srca hitreje utripati ob pogledu nanj. Moški niso imeli oh navzočnosti tega človeka res prav nič zavidanja vreden položaj Dobro so se zavedali, da irna-io v svoji sredini izredno nevarnega moža, s katerim nihče izmed njih ne bi mogel tekmovati. 1‘oleg tega ni bilo zanje nobenega sodišča, kjer bi lahko dvignili tožbo proti njemu. Zadeva je bila prav za prav smešna in skrivnostna hkrati. Vendar je bilo za nevtralnega opazovalca od sile zabavno opazovati, kako tega nevarnega moža spremljajo skozi dvorano deljeni občutki vsakega posameznega hotelskega gosta. . Lahko mi verjamete, da sam nisem kar tako podlegel skrivnostnemu čaru tega moža. Nekaterim svojim zaupnicam, ki so mu pele hvalo, sem si celo upal oporekati. Saj je znano, da ženske, ki obisku jejo takšne velike'gorske hotele, ne mislijo v njem samotarsko živeti. Prav zato sem domneval, da je uspeh tega moža odvisen pač od razpoloženja hotelskih obiskovalk. Čeprav so to domnevo vse zaup-lice zanikale, vendar nisem popustil in sem ji pripisoval več vpliva kakor kakšni morebitni skrivnostni moči tega človeka. Sele ko sem nekega večera opazil, kako je neko dekle v moji bližini ob pogledu na tega nevarnega moža vztrepetalo in so ji. čeprav samo na rahlo, zašklepetali zobje, so mi skrivnostni čari tega moža dali misliti. Pozneje sem opazil, da mu je isto dekle, ko jo je prosil za ples, dalo košarico, čeprav je to nasprotovalo hotelskim predpisom. Pri tej priložnosti sem v njeni odklonitvi videl neskončen strah pred dotikom s tem moškim. Ko sem pa videl, kako so se ob pogledu nanj vedle tudi poročene žene, katerih možje so sedeli z njimi pri mizi, sem oostal sila radoveden in nevarnega noža nisem več izpustil izpred oči. Nekega dne je neka moja znanka v uotolu povedala, da pride prihodnji lan njena prijateljica. To dekle je >ilo baje silno odločno in neomajno, tako da bi jo nevarni hotelski Don (uan po mnenju njene prijateljice po nobeni ceni ne mogel spraviti ob pamet. Napeto smo pričakovali njenega prihoda. Ta nenavadno pametna in odločna ženska je res prišla. Don Juan, ki je imel posebno veselje za novotarije, jo je takoj prišel prosit za ples. Preden je naša nova znanka vstala, so nam je veselo nasmehnila. Njen smeh je obljubljal: >Zdaj vas bora vse maščevala!« Potem je plesala z njim in se naposled vrnila k mizi. Bila je bleda iu so jo naslonila nazaj: »Nikdar ne bi mislila, da je kaj takšnega mogoče,« je zašepetala. Potem je pripovedovala. Don Juan jo je med plesom ves čas gledal in govoril stvari, ki se prav za prav med prvim plesom ne spodobijo. Kljub svoji odločnosti in pameti, mu pa nikakor ni mogla pokazati, da ji to ne ugaja. Narobe. popolnoma se je morala prepu-stiti svojim čustvom in mu slediti. Odkritosrčno je priznala, da bi takoj zapustila dvorano in odšla z njim kamor koli, če bi to zahteval. Zmajevala je z glavo in dejala: »Strašno, da mora Človeka kaj takšnega doleteti! Zdaj vidim, kako malo se more človek zanesti sam nase.« Tisti večer smo imeli še eno senzacijo. Moški je plesal z neko damo, o kateri smo vedeli, da se mu je doslej zmerom umikala in je nikdar ni mogel pripraviti do tega, da bi z njim plesala. Ko je Don Juan tretjič priplesal s to žensko mimo nas, smo videli. da je zaprla oči. nenadoma prenehala plesati, se na kratko plesalcu oprostila in odšla opotekaje se iz dvorane. Pozabil sem opisati moževo zunanjost. Sicer pa ta popis bralcem ne bi mogel ničesar pojasniti. Bil je srednje velik, v obrazu je pa imel nekaj brutalnega, edino lene na njem so bile njegove temne oči in usta. Noben Izprehod v neznano naravo Skrivnostni zažigalci Kaj je zanetilo ogenj v kupu sena, sladkorja, železnih ostružkov? Na nekem kmečkem posestvu je ležal več stotov velik kup sena. Cez nekaj tednov je pa začelo sicer tako prijetno dišeče seno čedalje bolj zaudarjati po dimu, kakor da bi se smodilo. Ko je začel uhajati celo rahel dim, se je gospodar odločil, da bo seno previdno oc.kidal. Ugotovili so nekaj nenavadnega. V gornjih plasteh se je namreč seno tako zelo »potilo«, da so kapljica visele na bilkah, znamenje, da je bilo preveč vlage na senu in da se torej ni bati ognja. A kolikor globlje so vdirali v kup sena, tem temnejše ’n tem bolj vroče je bilo seno in nazadnje so v neki globini naleteli na iskre, ki so jim kmalu sledili pravcati plameni, tako da se je notranjost kupa v trenutku razplamtela. Podoben primer se je pred dobrimi 20 leti pripetil v neki sladkorni tovarni na Moravskem. V zaprtih shrambah je ležala zaloga nekaj stotov p>o vojni uvoženega trsnega sladkorja. Ker nikoli nihče ni stopd - v shrambo, so na ta sladkor kmalu pozabili. Iznenada je pa sladkor sam opozoril ljudi nase, in sicer tako, da j j z močnim hrupom kratko in malo eksplodiral, pri čemer se j« ostrešje skladišča raztreščilo. Ko so ogenj pogasili, so ugotovili, da se je sladkor prav na dnu na nepojasnjen način vnel in dolgo časa prikrito tlel, dokler m nazadnje z eksplozijo dal duška skritemu plamenu. Zdaj pa še najskrivnostnejši in naj-neverjetnejši primer. Neka železarna, ki je vsako leto predelala na sto in sto tisoče stotov starega železa, je ku-pila kakšnih 15 do 20 vagonov naoljenih železnih ostružkov. To pošiljko so zložili na tovarniško dvorišče in jo pustili več tednov nedotaknjeno. Iznenada so pa opazili, da sta se začela iz kupa dvigati para in dim. Delavci so kup razložili in pogledali, kaj se je zgodilo. Na splošno začudenje so ugotovili, da je bil kup, ki je bil zunaj čisto mrzel, na znotraj postajal čedalje bolj vroč, celo tako vroč, da so v sredini naleteli na žareče jedro popolnoma zlitih železnih ostružkov. Kako se Je to moglo zgoditi, je uganka, zakaj znano je, da je potreben zelo močan, umetno podneten ogenj, če hočeš železo toliko segreti, da se začne taliti in zlivati. Na vprašanje, kdo so bili v teh primerih požigalci, še danes ne vemo pravega odgovora. Da se utegnejo sicer nerado gorljive snovi v določenih okoliščinah same od sebe vneti, vemo že nekaj tisočletij, a zakaj more n. pr. sladkor eksplodirati, ali se pa železni ostružki vneti — to še danda našnji samo ugibamo. Vročična rana v senu še najrazumljivejši se nam zdi primer, ko se je seno vnelo. Takole se je zgodilo: Najprej je v porezanih rastlinskih delih nastala nekakšna bolezenska vročina, to se pravi, veneče seno ie vsaj za kratek čas imelo višjo temperaturo kakor o -o To zvišan e tem. perature pa povzroči, da se povsod navzočni kolibacil, ki — mimogrede povedano — požrešno stika tudi po naših prebavnih organih, silovito razplodi. Ta kolibacil torej počasi s svojim kemičnim učinkom zviša temperaturo v senu do štiridesetih sto pinj C. Sicer s tem le sam sebi grob izkoplje: zakaj če temperatura le nekoliko poskoči, popolnoma uniči vse milijarde ln bilijone kolibakterij. A kar je enemu v pogubo, je drugemu v veselje! In tako se tudi tukaj zgodi. Zakaj ta temperatura je naredila pot povsod in v velikih množinah nastopajočemu bacilu c a 1 f a k -t o r j u, ki se zaradi zvišane temperature prebudi k življenju in s tem spet povzroči zvišanje temperature do približno 70 stopinj C. Takrat kajpak pride tudi njegova zadnja ura in tako imenovani biološki proces samoogreva-nja Je končan. Zdaj se pa začne zelo nenavaden fizikalni pojav. Zakaj pri temperaturi 70» C nekateri deli posušenih bilk že zogljene. Nežnovlaknrto rastlinsko oglje ima pa to lastnost, da kisik iz zraka tako pritegne nase, da se čedalje bolj in bolj segreva, tako da na lepem začne tleti in naposled vzplamti. Tako se samo od sebe vname. Proces, ki zaneti kup sena, je torej precej kompliciran. Da je pa precej pogosten in precej nevaren, dokazujejo predpisi požarnih zavarovalnic, ki za zogljenelo seno ne priznajo odškodnine. Samo če je seno shranjeno v primernem skladišču in če je popolnoma suho, je varno pred ognjem. Čeprav še tako paradoksno zveni: vlažno seno se hitreje vname kakor suho, prav zato, ker imajo bakterije v njem dosti boljše življenjske pogoje. Električni čuvaji Vzrok vnetja sladkorja, železnih ostružkov hi mastnih volnenih kip, (ki jih je treba tudi zelo previdno shranjevati) itd., pa ni tako jasen. Narobe si pa lahko prebližno predočimo kako nastane tlenje premoga, ki je bil neke č strah in trepet mornarjev. Znano je, da Kosa premoga ni tako lahko pripraviti do gorenja. Z vžigalicami bi ga na primer sploh ne mogli prižgati, da, celo z dosti oo.j vročim špiritnim plamenom ne. In vendar poročila o vnetju premoga na ladjah niso prav nič pretirana. Kakor dokazujejo ladijska poročila, se je njega dni v desetih odstetkih primerov vseh ladij, ki so prevažale premog, zgodilo, da je nastal na njih požar, ki so v mnogih primerih povzročili strahotne katastrofe. Tu nam preprost poskus pripomore do razlage. To je znani problem z nasičeno vato. Dno steklenice pokrijemo s tekočino, ki že pri običajni sobni temperaturi izhlapeva, na primer s koncentriranim amonijakom. Skozi tesno zaprt zamašek vtaknemo v steklenico toplomer, čigar kroglica z živim srebrom je ovita z vato. Tedaj opazimo, da kaže toplomer dosti večjo temperaturo, kakor jo ima okolica, zakaj v drobnem vatinem tkivu ee zgoščajo amonijakovi plini, pri čemer poskoči temperatura za 10 do 15 stopinj više od okolice. Isto — tako si vsaj predstavljamo — se dogaja pri premogu. Premog leži milijone in milijone let stisnjen globoko med kameninskimi plastmi, daleč od kisika. Ko ga izkopljejo, začne torej vsrkavati kisik, in sicer 5 do 10 */o svoje teže. Pri tem pa temperatura spet izredno naraste, in kakor je pokazala izkušnja, je treba vselej, kadar ostane temperatura v notranjščini kupa premoga dalje časa na višini pri 60 stopinjah C, računati s tem, da se premog vname. Zelo velike količine premoga morajo torej nadzorovati avtomatiki čuvaji. V prejšnjih desetletjih so ta problem reševali tako, da so v velika skladišča premoga napeljali podzemeljske vodne moški v hotelu ni mogel razumeti, kako more biti človek a takšno postavo in takšnim obrazom Don Juan. Ženske sl prav tako tega niso mogle razložiti. Ker ml niti njegove oboževalke niti njegova zunanjost nista mogli pomagati pri razvozljanju njegove skrivnostne privlačnosti, sem se odločil za poslednje, kar mi je ostalo. Odšel sem k njemu in mu dejal, da me izredno zanima, kaj na njem tako skrivnostno privlači vse zastopnice ženskega spola. Don Juan jo bil zadovoljen. Odšla sva v bar. pila sva in se pomenkovala. Don Juan je bržčas mislil, da me zanimajo njegove ljubezenske pustolovščine, zato mi je začel razlagati vse mogoče dogodovšči-ne, ki pa niso vredne, da bi jib povedal. Videti je bilo. da je sam začuden nad svojim uspehom. »Sam prav za prav ne vem, kaj je na meni takšnega, da mi ženske kar same letijo v mreže,« je dejal. »Pri tem je najzabavnejše to. da se je moja sreča z leti še povečala.« Potem mi je spet pripovedoval vse mogoče dogodovščine. tako da sva do iutra sedela v baru. Šple ko se je pričelo daniti, sva se razšla. Naslednji dan je odpotoval. Rekli so, da je odpotoval v Afriko, kjer bo krotil leve in tigre. Baje so mu postali dogodovščine v Evropi že nevarne. Tedaj so si ženske oddahnile. Mnogo zakonov se spet vrnilo na svoj pravi tir. Vsi hotelski gostje so priznali, da jih je bilo pred tem moškim strah že od daleč, kaj šele, če so prišli z njim v osebni stik. * Leto pozneje sem sedel z neko prijateljico v eni izmed berlinskih kavarn Zagledal sem Don Juana pri sosednji mizi in dih mi je zastal. Tedaj sem svoji prijateljici omenil njegove zmožnosti. »Tega si ne morem predstavljati,« je radovedno dejala. »Morala bi ga videti v obraz,« sem dejal, »morala bi videti njegove oči. Sicer se ti pa prav gotovo že mudi domov,« sem pristavil in pričel siliti, da bi odšla. Moja prijateljica me je začudeno pogledala. Vendar mi ni bilo do tega, da bi še ostala. Predobro sem poznal nevarnega tekmeca pri sosednji mizi, zato se mi je zdelo bolj varno, o pravem času umakniti pete. cevi, od katerih so pokončne cevi vodile do sredine teh kupov premoga. Tam so se končale; na konceh so bile zamašene z lahkotopiivimi zlitinami. Č3 se je temperatura premoga zvišala, se je zamašek stalil in voda je tako avtomatsko imela prosto pot. Pri tem načinu avtomatskega gašenja so bile pa strahovite eksplozije na dnevnem redu. Dandanašnji to tem-peraturo drugače nadzorujejo: pod na-kupičene plasti premoga zakopljejo tako imenovane termoelemente, ki na željo sleherni trenutek s pomočjo električnega prenosa strokovnjakom pokažejo, kolikšna je temperatura pod na-kupičemm premogom, Ce se temperatura res zviša na več ko 50 stopinj C, je nevarnost, da se premog vname. Tem električnim čuvajem, ki izpolnjujejo svojo dolžnost v vseh velikih premogovih skladiščih, se imamo zahvaliti, da zdaj lahko zadušimo strahotne, vseuničujoče požare, še preden prav za prav izbruhnejo. Eksplozije prahu Cisto nejasni so pa za zdaj še vzroki mnogih nenavadnih, a razdejalnih eksplozij prahu. V podjetjih, kjer e zrak močno nasičen s prahom, kakor na primer v mlinih, tovarnah za izdelovanja briketov in sajastega barvila (saje so zelo upoštevano barvilo), v žagah in v mnogih sušilnicah tekstilnih tovarn, nastanejo kdaj pa kdaj uničevalne eksplozije. To se zgodi tako, da se na drobno porazdeljeni prah na lepem vname in v izredno kratkem času dogori z velikansko temperaturo. Danes je nedvomno dokazano, da nastanejo takšne eksplozije tudi brez plamena ali iskre. Strokovnjaki sodijo, da se na prašne delce naselijo ma.ee-na bitja, torej bakterije, ki s svojimi kemičnimi sposobnostmi prah predelajo v množico izredno lahkovnetljivih ogljikovodikov — bencin in bencol na primer spadata tudi med te spojine — k: se nazadnje sami od sebe vnamejo. Na svetu je torej mnogo skrivnostnih, nevidnih požigalcev, dvakrat nevarnih zato, ker doslej še niso prodrli v skrivnostne spletke njihovih zažigal-nih umetnosti. Inž. A. Niklitschek. »Zakaj se mi ogenj v pet ne razgori?11 Naclaljevanie z 9. strani Zelo praktično je, da se nam ni treba več truditi za vlek, ko se ogenj zagori. Samo s pravilnim zapiranjem vratc skrbimo, da vlek ni premočan in ne prešibak. Pri centralni kurjavi imamo posebno napravo, ki skrbi, da se vratca bolj in bolj zapirajo, ko se voda v ceveh segreje in ne potrebuje več tako hudega ognja. Kolikor višja je pečnica, toliko večja je razlika pritiska zunanjega, mrzlega in notranjega toplega zraka v peči in toliko močnejši je vlek. Zato imajo tovarne, ki potrebujejo za velike kotle hud ogenj, peči, ki imajo regulančna vratca zelo visoko. Razen tega pri takšnih pečeh plini, ki se stvorijo pri gorenju, ne pronicajo v prostor, ki ga peči segrevajo, ker gredo naravnost skozi pečnico v dimnik. Vlek v poslopjih, če nima vzroka v vetru od zunaj, je v bistvu zelo podoben vleku v peči. Če je zrak v hiši toplejši od zunanjega zraka, prav tako kakor v j ečnici, toplejši zrak splava navzgor in prihaja iz hiše pri razpokah na strehi in visokih podstrešnih oknih. Spodaj pa priteka v hišo hladni zrak. Zato posebno na visokih, ozkih stopniščih tako rado vleče. Prav tako ima prenos toplote v centralni kurjavi v bistvu isti vzrok, samo da se vse to godi z vodo in ne s toplim zrakom. Ta voda priteka iz peči in kotla, ki stojita v najnižjem delu poslopja, po ceveh v višja nadstropja. Radiatorji v sobah imajo več reber, zato da imajo večjo površino in bolje grejejo prostor. Druge cevi vodijo iz radiatorjev navzdol nazaj v spodnji kotel. Kakor je topli zrak lažii od hladnega, tako ie tudi topla voda lažja od hladne. Zato se povzpne iz spodnje peči po ceveh navzgor, v radiatorjih se shladi in vrača nazaj v peč, da se tam spet ogreje. V tej pripravi voda torej venomer kroži. Zdaj bomo tudi razumeli, zakaj mora stati peč centralne kurjave s kotlom, ki naj greje veliko poslonje, v kleti in ne, denimo, v podstrešju. Če bi namreč peč centralne kurjave stala v podstrešju, bi topla voda nikoli ne pritekla v radiatorje, in sobe. kurjene s centralno kurjavo, bi ostale zmerom mrzle. (Po »Fiziki vsakdanjega življenja«) Za kcatck las Modemi otrok Miško ima pet let. Med nevihto 39 igra v sobi in pri nekem izredno močnem gromu prisluhne: »O, to je posebno poročilo od ljubega Boga!« Med filmskimi igralkami V Hollywoodu poučuje filmski ravnatelj neko filmsko igralko: »Živeti boste morali skromno in neoporečno...« Igralka: »Ali ne bi mogla tega storiti moja dvojnica.« Tosredovalec Posredovalec: »Pokazal vam bom zdaj hišo, prav takšno, kakršno potrebujete...« Kupec: »Ne pozabite prosim, da mora stati pet minut od železniške postaje !« Posredovalec: »Lepo, potem teciva.« Ze ve, zakaj »Mira, zakaj pa si napisala v da-f im, da smo 10., ko smo pa šele 3.<« »Namerno!« »Kako namerno?« »Ker nameravam pismo dati tebi, da ga boš oddal!« Fantastična pomota »Ko sem šel včeraj čez most,« P1’^ poveduje neki Irec, »sem srečal P*“ Howinsa. ,Howins, kako ti kaj