Naročnina žiiaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 C'in. Posamezna štev. 1 Din. UREDNIŠTVO - UPRAVA: pri o. jos. Denko v M Soboti telefon številka S. Sv. rač poštne hran. -2.549 izhaja v a a k o nedeljo Tednik za gospodarstvo, prosveto in politike Cera oglasov Na oglasni strani : cela stran SCO Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več t Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vračajo. Murska Sobota, %7 © Motor a 1937. STEV, 42? Kitajci, Japonci... Več tednov je že preteklo odkar so na Daljnem vzhodu zagr-meii topovi in ko so se pod izstrelki zgrudili prvi ijudje, čigar naloga je bila, da branijo svojo ogroženo domovino, oziroma da izvršijo dejanje pohlepa po tuji svojini, ki naj služi za temelj novi velesili na pragu Evrope. Japonski pohlep po kitajskem ozemlju je zakoreninjen že v preteklosti. Šele pred leti je nagnala svojo armado na kitajsko obrežje in dosegla je tudi svoj namen. Od ogromne Kitajske države si je samovoijno odtrgala velik kos ter ga enostavno proglasila za svojega. Izgleda, da je biia to predigra današnjim dogodkom, ki so naperjeni za tem, da se spravi Kitajska pod Japonsko peto. Tokrat pa ja njihova akcija zadela na nepričakovane ovire. Kitajska sama se je notranje v zadnjih letih toliko opomogla, da se z uspehom stavija v bran napadajočim Japoncem, poleg tega pa so se zganile tudi velesile, ker so uvid-le nevarnost, ki jim grozi od Japoncev, če bi dosegli svoj načrt po katerem strmijo. Hrepenenje po oblasti pa je le zunanja sila, ki goni Japonce v boj z Kitajci. Za sporom, ki je nasta! na Daljnem vzhodu, pa stoje drugi momenti, ki so mogoče z vso večjo silo nagnali vojake japonskega vladarja v bojni metež Cenitev sil, ki si sioje v Ja-ponsko-kitajskem sporu nasproti, ne sme nehati pri naštevanju vojakov, tankov, bojnih ladij in ero-planov. Ta neposredna vojaška moč predstavlja le majhen del sproženih sil, ki so se zadele druga ob drugo na Kitajskem. Upoštevati se mora, da ima Kitajska okrog 486 milijonom prebivalcev in da je to množica proti kateri se je težko boriti. Poleg tega pa obsega Kitajska država 8,4 milijonov kvadratnih kilometrov in nič ni pretirano, če se trdi, da bi bila ta ogromna država v stanu, da vsako japonsko armado, ki bi silila v njeno notranjost, utopi v svoji neizmernosti. Na jasnem pa si moramo biti, da tudi gotovi momenti v razvoju, ki se nanašajo na gornje podatke, ne govore v prilog Japonske, kar baš tem povzroča precejšnje skrbi. V prilog napadalcev govori i £3 Tri leta Pred tremi leti je kri kralja Zedt-nitelja poškropila marsejskt tlak. Strašna je bila žrtev, ki je zahteval 9, ok- tober od našega naroda. Naše objokane oči so se takrat strahotna zazrle v mračno bodočnost: Kam nas bo vodila pot brez našega Voditelja ?... Streti niso bili naperjeni le proti Njemu temveč tudi v nas. Jn rana se še danes ni zacelila. Še krvavi... Le poglejmo okrog nas in se vprašajmo, ali izvršu jemo Njegov testament, Njegovo zadnje naročilo: „Čuvajte Jugoslavijo r Mar slkateremu bo težko pri srcu ... Pa nas tudi v teh mračnih trenutkih navdaja svetla misel ko se ozremo na prestol k Njegovemu nasledniku: V Njega zaupamo da bo izvršil zapo* četo delo očeta mučenlka. Slava spominu kralja Mučenlka J le njih večja kulturna stopnja. Japonska se je v zadnjih šestdesetih do osemdesetih letih razvila iz zaostale srednjeveške države, z neprimerno naglico, v industrijsko in trgovsko državo. Ta razvoj je omogočal Japoncem, da so se tudi moderno oborožili, s čimer se Kitajska niti daleč ne da primerjati. Japonska oboroževalna industrija, njene tovarne za zrakoplove in velike ladjedelnice so v stanu, da v polni meri zado-volijo domači trg, seveda če so jim potrebne količine sirovin na razpolago. In baš v tem zadene-ino ob jedro današnjega spora. Vprašanje sirovin je rak rana japonskega gospodarstva. Dežela sama ima le malo sirovin, zato je ves razvoj japonske industrije silovito utesnjen ter si išče skozi vsa zadnja leta izhod na ta način, da si pridobi ozemlje, iz katerega bi črpala svoje življenske potrebe. Japonska je bila navezana, da si je nabavila sirovine v inozemstvu ter je v tej borbi za blagom zadela ob druge, predvsem evropske industrijske države, ki so se čutile s tem prikrajšane in oškodovane za stare pridobljene pravice. In ker je Japonska rabila mnogo sirovin, je predvsem pospešila svoj izvoz in vsem je še v spominu doba, ko si žarnice, kolesa, svinčnike, ure itd. japonskega izdelka dobival po neverjetno nizki ceni. Ta val cenenega blaga, ki je zaplul iz Tokia (glavno mesto Japonske) pa je kmalu upadel, ker so japonski gospodarstveniki prišli do spoznanja, da se na ta način ne bo moglo zgraditi trdnih temeljev japonskemu gospodarstvu in omogočiti eksistenco vedno bolj se množečemu japonskemu delavstvu. Življenski obstoj 65 milijonov prebivalcev Japonske se ne more prikleniti na milost ali nemilost svetovnega tržišča. To prebivalstvo pa se od leta do leta veča in ker postaja ozemlje japonskega cesarstva pretesno, je bilo treba poiskati novih dežel, za nove množice. Najbližja pot je do prostrane Kitajske in tja je Japonec nameril svoj korak. Potrebne so sirovine, potrebna so pa tudi ozemlja za naselitev tisočerih in tisočerih za katere ni v domovini več prostora. Iz tega vzroka je prišlo že pred leti do vojne, do spora z nekdanjo caristično Rusijo, do zavzetje Mandžurije, ustanovitve Mandžukoa, nekdanje kitajske pokrajine, in širjenje japonskega vpliva po ozemlju severne Kitajske, Temu prebujajočemu Japoncu se je morala postaviti v bran Kitajska in to skoraj popolnoma nepripravljeno. Šele pred razmeroma kratkem času. se je Kitajska povspela in to politično in gospodarsko, iz staroveških razmer, ki so dušila sto in stoletja vsak njen podvig in napredek. Priti so morale revolucije v državo, da se je vzdramila iz svojega tisočletnega sna in še danes ni prebolela teh notranjih potresov, ki rušijo tisočletno navlako. To ogromno delo, da se dovede Kitajce iz zaostalosti v tok sedanjosti, pa je delo le posameznikov, zato je v sivi bodočnosti dan, ko bo ta naloga dovršena. Boriti se morajo proti starim navadam, ki so v ljudstvu zakoreninjene, boriti pa se morajo tudi proti revolucionarnim novotarijam, ki bi radi udušili vse, kar spominja na preteklost. Ustvariti je bilo treba novo državo, zgraditi vso gospodarstvo na novih temeljih, kar je zahtevalo neizmernih naporov. To bi bii v splošnih obrisih podan vpogled v vzroke, ki so Japonce pognali v vojno, a obenem tudi kratek obris gospodarskega položaja vojskujočih se držav iz katerega se da marsikaj sklepati. Obletnica koroškega plebiscita Deseti oktober leta 1920 je bil temen dan v nsži narodni zgodovini. Globoka rana se ja zasekala v naše srce: izgubili smo naš Korotan. Po nesrečnem p!eb;sc:tu je ostalo it 100 000 naših rojakov v sužnesti ter prepuščeni še nadaljnemu boju za svoje narodne pravice pod nemškimi tlačitelji. Nič ni veselega, nič ni prijetnega, kar doživljajo tam onstran mejž nsši rodni bratje. Kijub temu, da se niso nikdar s silo upirali trenutnim gospodarjem, so za svojo strpnost žeii le posm?h in preganjanje. Nemci so jim odvzeli slovenske šole, da jim lažje vcepijo nemško miselnost in da bi jim iztrgali materin jezik, ki je največja ovira vsakega raznarodovanja. Naši bratje onstran Karavank so talco obsojeni na težek križev pot, ki jim tes pije živijenske sile, ne more jim pa odvzeti in zamoriti slovenske miselnosti in ljubezen do vsega, kar čuti in misli slovensko. Ta bolest pa nas zadene še huje če pomislimo, da uživa peščica raztresenih Nemcev po nekaterih naših mestih vse pravice narodne manjšine: nihče jih ne ovira v njihovem kulturnem delu, imajo svoje šole in svoje učitelje ter najsvetejše kar nosi vsak človek v sebi, to je zavest narodnosti in ljubezen do materinega jezika, jim nihče ne ogroža. Med tem, ko se vsi Slovenci spominjajo z tugo v srcu na usodo tiso-čev naš h bratov, ki žive ob Gospe sveti, ob Zilji in Dravi, v Rožu in obronkih Karavank, se tamkaj \rie bučne proslave, ki jih prirejajo oni ljudje, ki so pred 17 leti zagospodovali nad našo narodno lastnino. Kakor se je plebiscit krivično končal za nas in nam na goljufiv način iztrgali naše najlepše pokrajine, tako upamo, da bo v bodočnost! opran ta madež v naži zgodovini in da nam bo zasijal dan, ko se bodo po pre roških besedah pesnika preroka zdru žili vsi Slovenci, pod streho ene hiše. Naj bi pomenila letošnja obletnica stvarnega dela v tem pravcu, To bi bii najboljši odgovor onim, šd si proti človeškim in božjim postavam lastijo Po vsej držaja sc preteklo soboto svečano počastili spomin na blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zediniieija. Kraljeva družina z Nj. Vel. kraliern Petrom II na čelu se je na ta daa podala na grob pokojnega vladarja na Oplenac. Glo boko občutene proslave so bile posebno v Beogradu, Zagrebu in Ljub ljani. Enako poročajo tudi iz inozemstva, kjerkoli žive skupine jugoslo venskih rojakov, da so se povsod spc-minjali obletnice rnarsejske tragedije. O zadevi konkordata, ki je bil pred meseci sprejet v narodni skupščini, je izjavii predsednik vlade dr. M. Stojadinovič, da je istega dne, ko je bil konkordat sprejet v skupščini izjavii, da pogodba s katoličansko ne sme kaliti verski mir v državi in da ne bo vlada takoj izročila konkordata v nadaljno razpravo. Nadalje omenja, da se razmere niso spremenile v taki meri, da bi mogel spremeniti svoje stališče, ki ga je podal pred dvema mesecema. Dosledno te-mu stališču ne bo vlada izročila senatu zakonodajnega predloga o ken-kordatu v razpravo in sprejetje. Po dolgotrajnih pogajanjih se je slednjič združena opozicija sporazumela za enoten nastop in program. »Hrvatski dnevnik" je objavil v svoji posebni izdaji službeno objavljeno besedilo, iz katerega povzamemo nekaj točk: Sestava nove koalicijske vlade, ukinitev ustave, sestavitev nove začasne ustave, sestavitev novega volilnega zakona, volitve v ustavodajno skupščino, delo v skupščini, v kateri bi bila zagotovljena enaka pravica tako Srbom, kakor Hrvatom in Slovencem. Takoj po objavi sporazuma, ki je stal v središču notranje političnega življenja v zadnjih dneh, so začeli razni časopisi pisati za in proti sporazumu. Posebno politični krogi izven združene opozicije so se razpisali ter pravijo, da sporazum ne bo uredil tisto, kar mu je glavni cilj, to je hrvatsko vprašanje, ki ostane še nadalje popolnoma odprto kot predmet novih in nadaljnlh pogajanj. Nadalje pišejo predvsem o ustavi ter naglašujejo: »Pri vsem tem se pozablja važno dejstvo, da v naši državi danes obstoji kraljevo namestništvo, ker je kralj mladoleten. Ali se v takšnih razmerah sploh more spremeniti ustava in zlasti, ali se more k temu še vsa ustava ukiniti ? In mar ni ravno nasprotno dolžnost vseh in vsakogar da varuje ustavo, ki nam jo je zapustil pokojni kralj Zedinitelj — ustavo takšno, kakršna je do polnoletnosti kralja ?" pra??co nad našim in sarao našim Korotanom Mirovno pogodbo so slšSetoiii Čeravno delno, pa vendar! G J tiči je zadovoljen, drugi pogodbeniki tudi, Najbolj pa ?. Šandor in g. Julika, g Joško se je cd veselja silno soiejai. K te®u se z veseljem pridružujemo iti k pogodbi iskreno čestitamo I Iz teh In še drugih dejstev tr dijo krogi izven združene opoz'c'je, da spomzum ne ureja glavnega pro biema (Hrvatsko vprašanje), da vodi sklenjena pogodba državo v negoto vost in da ne spoštuje demokratskih načel, da se pride po redni z ustavo predpisani poti na upravo države in ne po poti državnega udara. Vodstvo združene opozicije se sedaj pripravlja na agitacijo med ljudstvom, ki mu hoče pojasniti cilje sporazuma, S prirejanjem shodov na merava začeti take j, ker se boje, da jih ne bi njihovi nasprotniki prehiteli in z napačnim tolmačenjem sporgzu ma poskušali zbegati pristaše združene opozicije. Zato bodo že v par dneh priredili prvo veliko zborovanje v naši prestolnici. Iz inozemstva se je vrnil posla nec Dinič Ko je lani 6. septembre poslanec Arnautovič streljal v narodni skupščini na predsednika vlade, je bil sostorilstva obtožen tudi poslanec Dinič, ki pa je odšel v inozemstvo preden je mogel biti aretiran. Nedavno pa je bilo kazensko postopanje proti njemu ustavljeno. Narodna skupščina se bo sestala 18 t. m. Na prvi seji bo zaključeno letošnje zasedanje Narodne skupščine. Naslednja seja pa bo že 20. oktobra, časopisi pišejo, da se po raznih skupščinskih klubih pripravljajo na obravnavo raznih perečih političnih vprašanj, zlasti pa na volitve novega predsedstva ter članov stalnih skupščinskih odborov. V »Službenih novinah" je že izšla uredba, s katero se bodo državnim uradnikom povišale plače. Uredba stopi v veljavo dne 1. nov. t. 1. Župani iz brodskega srez a, pristaši dr. Mačka, so imeli zborovanje, na katerem so med drugim tudi razpravljali o novi ureditvi vzdrževanja osnovnih šol. Zahtevali so, z ozirom na to, da banovina premalo plačuje za vzdrževanje šol, naj se vzdrževanje šol zopet prenese na občine, ki morajo zaradi nezadostnih banovinskih podpor itak tudi sedaj sami prispevati, če nočejo, da jim šole propadejo. Voditelj Madžarov v Vojvodini je pozval svoje prijatelje, naj mu sporočijo takoj vse svoje želje, glede šolske vzgoje madžarske dece. S temi podatki bo razpravljal s pristojnimi ministri za izpolnitev obljub, ki so jih dobili pri zadnjih občinskih volitvah. Nov zemljoradniSki klub se je ustanovil v narodni skupščini, člani tega kluba se bodo podali v borbo proti onim zemljoradnikom, ki so se priključili združeni opoziciji. Kot glav- no agitž-c jsko sredstvo bodo navajali očitek, da so zapustili načelo narodnega in državnega edinstva ter priznali separatistično načelo o treh na rodh. Predsednik naše viade dr. Sto-jadinovič je pretekle dni odpotoval v Ffsncjo, da obnovi gospodarsko in vojaško pogodbo med našo državo in Francijo. Povsod je bil sprejet z naj-večjimi častmi in z velikim navdušenjem Iz Pariza j? potoval v London, kjer je tudi iniel važne politične razgovore z vodilnimi angleškimi dr žavniki. Zaradi Japonskega navala so utrpeli Kitajci samo v bližini mesta Šanghaja 56 767 mrtvih. Zanimivo je, da so v tem času zajeli Japonci sarno 580 kitajskih vojakov, kar dokazuje veliko bcjeviiost kitajskega vojaštva. Jiponc! so nadalje zaplenili 482 ki tajskih strojnic ter 3147 pušk. Nadaljno napredovanje Japoncev ogrožajo velike poplave, Nad 7000 kvadratnih kilometrov ozemlja je že pod vodo. Poplave ogrožajo uničiti japonske zaloge živil in municije ter onemogočajo tudi vsakršen dovoz. Japonci se bojijo najhujšega. Nepristranski vojaški opazovalci poročajo iz Španije, da priha jsjo iz Maroka (Afrika) h generalu Francu vedno novi transporti tujih prostovoljcev. V poslednjih dneh so pripeljali v Španijo preko 20 tisoč tujih plačancev. V Tokiu (Japonska) je nastala strašna eksplozija v neki tamkajšnji smodnilnici. Število smrtnih žrtev presega več sto. Smodnišnica je, radi vojna na kitajsrem, delala s polno paro in je bilo v njej zaposlenih okrog 2000 ljudi. je ekspiozja bila povzročena namenoma. U?cdla se je stroga preiskava. V avgustu so narasle vloge pri 8 slovenskih hranilnicah Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so znašale vloge pri 29 slovenskih hraniinicsh dne 31. 8 1937 1.013,019 952 d narjev. V primeru s stanjem dne 31 julija opažamo torej sorazmerno nizek padec za 3 milijone dinarjev, kar odgovarja približno znesku obresti, katere pripisujejo hranilnice vlagateljem za vsak mesec. Vloge na knjižice so narasie pri 6 hranilnicah, vlege v tekočem računu pri 7 hranilnicah, celotne vloge pa pri 8 hranilnicah. Tudi število vlagateljev je naraslo pri nekaterih hranilnicah, in sces' število vlagateljev na knjižice pri 8 vlagateljev na tel. račun pri 7, skupno število vlagateljev pa pri 8 hraniln!cah. Prt vseh slovenskih hranilnicah je bilo 31. 8 1937 136 282 vlagateljev. Te štev-lke dokazujejo; da je gibanje vlog pri hraniln cah sorazmerno ugodno in da se zaupanje vlagateljev v denarne zavode polagoma boljša. Domete \?esč murska S°bota: — Osebna vest. Kakor je razvidno iz časopisnih poročil, je premeščen cd tukajšnje davčne uprave na davčno upravo v Radgono g. Perkič. Odhajajočemu domačinu, ki je bil mnego let v službi v našem kraju, želimo na novem službenem mestu mnogo uspeha! — Prekmursko muzejsku društvo bo imelo redni letni občni zbor dne 24 oktobra 1937 ob 10, uri dop. v Meščanskem domu v Soboti. Spored: Predavanje, 1. Zapisnik zadnjega ebč. zbora, 2. Poročila odbora, 3, Volitve, 4, Razno. Prosimo, da pred občnim zborom poravnate članarino. Odbor. — Koncert gasilske godbe. V soboto, dne 16. t m. priredi tukajšnja godba naših požrtvovalnih gasilcev svoj prvi koncert v dvorani Sokolskega doma, z začetkom ob 20. uri. Vest o prvem nastopu naše godbe na pihala, ki bo nastopila z izbranim koncertnim programom, je z zadovoljstvom navdala slehernega, ki z ljubeznijo motri napredek našega kraja. Po za- četnih krčih, ko je že marsikdo mislil, da je akcija domačega gasilskega društva v svojem naporu da organizira svojo lastno godbo, propaia, se je pred kratkim godbenl odsek po-žarnikov reorganfzlral ter je vodstvo prevzel g. Lah. Njegova osebnost nam je že takrat bila največje jamstvo, da uspeh ne bo izostal. Da niso bile naše nade neopravičene, nam je najboljši dokaz sobotni koncert, ki že po svoji zamisli zasluži, da se častita neumornemu kapelniku g. Lahu, ki je v razmeroma kratkem času usposobil godbenike tako, da lahko stopijo pred najširšo in glasbeno kritično javnost. Prepričani smo, da bo udeležba s strani občinstva ua sobotnem koncertu res številna, ker le na ta način bomo dali našim godbenikom pri požarni brambi potrebno moralno oporo za pot v bodočnost. Poleg koncertnega dela bo preskrbljeno tudi za nepresiljeno zabavo. Vstopnine ni. — Protiplinska razstava. V današnji dobi je važno, da je vse prebivalstvo seznanjeno s protiplinskimi sredstvi v slučaju vojne. Zato je kra- jin« »ni.. IZ BRALI smo radio-aparate, ki so na beograjskem velesejmu z b u d i I i senzacijo. 3+1 cevni super Din 3.300 astopa mo: MINERVA / O RIO N SACHS ENVVERK SIERA / STANDARD 2 letno jamstvo — na 18 mesečno odplačilo. Naši odjemalci plačajo pri popravilih po preteku jamstva le materijal * Zahtevajte predvajanje našega 5 c. baterijskega aparata s skrajno znižano ceno. RADIO NEMEC - MURSKA SOBOTA. HORNYPHON RADIO iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiii Hj|!!lillillll!!!lillllUHI|j!iiil!IMIi!!IIII^H