^SSN 0350-5561 9 WU^^U ^^UUI, ca konec todn« Sončno Z občasno povečano oblačnostjo bo. 54 let Številka 34 četrtek, 30. augusta 2007 1,25 fl/B • 300 SIT lEAlllO Ples, glasba, delavnice Naj ho pot v šolo in iz nje varna Mitena Hrstič - Ptaninc Namesto počitnic zvoki violin V ponedeljek Je od šeste ure naprej v Velenju začelo bobneti - za to $o poskrbeli bobnarji, ki so sodelovali v bohnarski delavnici z Aiblnom, y jxyneJelJek se začenja novo šolsko leio. Na cesia/i bo znova veliko olrok, med njUni tudi laki. ki se bodo v sofo podali prvič. 7.ato je loliko bolj pomef/tbnu skrb zanje, saj se ne poznajo ne-varnmii. ki rru/ije preti v promelu. Pa n/di drii^i, ki se po počitnicah znova vračajo v šole, so še razl^iram Zugolavija/rje varno.sfi otn^kje v pniii septembrskih dneh emt ni^pomemimejših mh^ policije, svetov za prevetuivo in vzgojo v cestnem promeni, šoferjev in avtomehanikov ler drugih, ki bodo izvajali ze mecene akiivnosii in s siafno prisotfia^ljo ob šolah in šolskih poteh prispevali k timitjor nju promelu. Nekatere za to potrebne aktivnosti so že opra-vili. med drtigim pregledali cestnoprometno stptalizacijo in načrte varnih poli, druge jih še čakajo: spremljanje i^rvo-šolčkov po šolskih poteh, sodelovanje v uàiem procesu, razdelili l)odo ban anke Varno na poti v šolo in domov, izvajali iH>osiren nadzor... VefJko pa lahko za varnost siorijo tudi starši, ki ne smejo pozabili. da je najboljša vzgoja lasten vzor Dobro je preveriti, kaj otroci znajo in zmorejo, pa ne samo na šolski poti. ampak tudi na sprehodu. na kolesu in v avtomobilu. Pa tudi voznike je ireba pozvati, da so p rednega profesorja IJnivcr/e v 1 j ubija ni. Prejšnji leden je bil v časniku Dnevnik žc objavljen razpis 7,a novejša dircktoija, rok za prijave sc izteče 30, septembra. Do imenovanja novega direktoria pa bo dr. Dervarič se opravljal funkcijo direklorja. Nad/omi tjvctjc na isti seji med drugim obravnaval tudi sestntesecno poročilo o poslovanju Premogovnika in ga ocenil za zelo dobrega, saj poteka po zastavljenih ciJjih. »Premogovnik Velenje je v /ad-tijih pelih let ill dosegel pomembne korake pri zniževanju stroškov pm izvod nje s ciljem doseganja konkurenčnosti. Izplaval je iz rdečiii številk, izpolujuje /asiavljcii razvojni načrt tako v proizvodnji kot pre- strukturiranju- Premogovnik je ustanovil enajst no vih. podjetij, vsa danes dobro poslujejo,« pravi dr. Dervaric. Vseeno pa se rau je ponudba Univerze zdela dovolj mamljiva, da jo je sprejel, ■ mkp 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA "^HJ^ 30. avgusta 2007 Na Graški gori tradicionalno prijetno V soboto so se na Graški gori znova srečali borci, planinci, veterani vojne za Slovenijo -Za brezplačen golaž je poskrbela Slovenska vojska Milena Hrstié - Ptaninc Foto: Stane Vovk_ Graška gora. 25. avgusta - Oh mocno zdru/.enic borcev in uJe ležencev NOB Vc-Icnjc in PiHiiiiisko društvo Velenje sta v sodelovanju številnih drugih (ohCin Velenje, Šoštanj, Smarm o nb Paki. Misilnje, Slovenj OrnUca, veteranov vojne /a Slovenijo, s slovenskimi časi ni ki, združenjem Sever, Slovensko vojsko, korýenia v soboto pripravila že 21. srečanje borcev, planinccv, veteranov vojne /a Sloveniji I. Cilj ostaja vsa leta enak: nadaljevanje i radie i on a I ni h srečanj, / letošnjim pa so obeležili i^e praznik Mestne občine Velenic, letnico ustanovitve I. štajerskega baialjona na Cimiadi, 63-lclnico pohodna XIV. divi/ijc na Slajer-sko in 16-letnico osamosvojitve Slovenije. Pod velikim áotonmi seje /brala množica, ki je se posebej toplo pozdravila na Graški (Ion vedno rado videno gosie. p(ïsebcj ćasine-^a predsednika slovenske borčevske organizacije generala ivana Dolnlcarja. tokrat pa tudi generala Konrada KoLška. V programu so nastopili moški pevski /bor iu hamKmIkaoi KlID Ravne in ansambel Bum iz C5ra§ke gore. program pa je povezoval Kari Drago Seme. Gola/, ki ga /c iradidoiial-no postrežejo na lein srečanju, pa je bil letos brezplačen. «Častila« gaje Slovenska vojska. Vse priSiUne je pozdravil predsednik Območnega združenja borcev Bojan Kontić. »V času. ko želijo eni očrnili panizanstvo zaradi povojnih pobojev, je kar prav, da se dobivamo tukaj,« je med drugim rekel. Slavnostni go vomik je bil tokral župan Občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek, ki se je v svojem govoru najprej poklonil spominu na velika dejanja preteklosti, potem pa se osredotočil na sedanjosi. »Priče smo aferam in prepirom tudi najvišjih državnih funkcionarjev o tem, kdo je bolj /Zaslužen za kaj, umazano perilo r>eremo pred očmi sveiovnejavnosti in loje pí)S- lal naenkrat naS način komuniciranja. Vse prevečkrat so kraiene pravice malih ljudi,* Je med drugim omenil in posebej podčrtal, da zakon, ki bi izenačil vse sodelujoče v moriji druge svetovne vt>jne. ni sprejemljiv. Tako kot vsakič na tem srečanju pa je ludi tokrat delegacija položila vcncc k spomeniku Nošenje ranjencev. Planinci so na Graško goro prišli peš. KU lokalne novice Kiron začenja novo sezono Vťlenjc - Altcniativno^siroloski klub Kiron v mestu deluje že nekaj Ici. vse več pa je tudi (istih, ki radi prisluhnejo njibovùu tematskim predavanjem, ki jih pripravljajo enkrat mesečno, Ccz poletje so počivali, v jesenskem času pa bo prvo predavanje v četrtek, ft, scptejnbra oh uri. v prostorih Mlatlitjskcga centra Vclenj»;. Tokrai so v gosic povabili Danijclo Mihclak iz Maribora, ki bo predavata na temo bV bannoniji zdravja in bivanja«, ludi v naslednjih mesecih abljuhljajo niz zanimivih predavanj za vse. ki jib zanima ezoterika in prtiučevdiije ktízniičnih žrakonov. mbš Letos brez častnega občana • Prejšnji ponedeljek. 20. avgusta, seje iztekel rok za ibirà* nje predlog^w za podelitev priznanj ObčiiK^ Šoštanj za leto 2t)07. Komisija /a priznanja, ki je prejela 11 predlogov Je po obravnavi dan kasneje odItKila: v svetu Občine S<.)stanj v potrditev predlaga, da letos piv delijo 2 prtmanji in 9 plaket. Tudi letos pa priznanja za časUie^a občana ne bodo podelili, saj komisija do kouca razpisa ni prejela aobe-lîega predUi^a za to priznanje. Priznanja bodo podelili na slavnostni seji svcin Občine Šoštanj oh praicaiku. JO. sq>l6nibru. ■ mkp Končno pločnik proti Kavčam Velenje - V ponedeljek so izvajalci začeli dela na treh pomembnih investicijah, ki jih bo kril občinski proračun. Po dolgili letih opozarjanj na nevarno pot proti Kavčam. sploli za peî^e in kolesarje, so končno začeli gradili pločnik ob cesii Velenje-Kavče, na odseku od križića z ljubljansko cesto do križišča z drugim krakom ljubljanske ecste. Ob nm-m pločniku bodo uredili tudi javno razsvetljavo. Na javnem razpisu izbran izvajalec je celjsko podjetje VOC, pogotlbeua vrednost del pa zjia^ dobrih 140 tisoč cvrfA'. Predvideni rok /a di> kt)nčanie del je 27. noveniber 2007. Mesec dni prej. torej 27. oktobra, naj bi bila končana obnova parkirišča med Sercerjevo in Kdohe tu ne bu d^>bilii h pdi kiiiSčc. ubiiovUi bodu tudi dovozuu javûtJ laz-svctiiavo ob parkiri^u, komunalne vode 1er zelenite ob parkirišču. Izvajalec del. katerih pogcxj be na vrednost jedt^irih tisoč evrov. je MINS Nol. d. o. o. Na MO Velenje pravijo, da naj bi bDa do 27. oíctobra zaključena tudi obnova Suboliške ceste v Velenju. Obnovljena bo v celoti skupaj s komunalnimi vodi v cesticu in ob njem. Dela opravlia samostojni podjetnik Franc Sovič, pogodbena vrednost pa je nekaj več kot 50 tisoč evrov. ■ bš Delegacija je pred spomenik Nošenje ranjencev poiožHa vence. Srečanje je vedno dobro obiskano. \ Smo res v zatišju pred viharjem Precej šepetanja, malo besed - Smo si z južnimi sosedi res kaj bliže? - Na koliko delov bo »Krjavelj« razsekal Slovenijo? - Jej zdravo, če si lahko kupiš, živi zdravo, če si lahko privoščiš! P(> leni ko mo ir/ieli pred ćasoiti oheiumi dogovor Drnovk^Jc-Raàw. hnamo zdiý podobnega Jufiša-Sartader. Čeprav še m prav zaživel, ga imajo te zdaj nekaferi za mrtvega. Mno^i rta/nrcc ne vefjamejo, da hi lahko fiasi sosednji državi niejfia hi druga vprasanfa kar uiko reU-IL Prvi sfMrazum so »mitHnili<{ Hrvati, ^iedanjega ze takoj /h* spn^'eo'i/ mo i>odprle vse niovemke siranke. V >mosl^ med državama mnog! ne verjamejo, ne le zalo. ker hkrati ni^i drza\wna res mšUno prave mostove, w verjamejo zato, ker gre za ohànijiw vprašanja, za katera so nnwgl na oheh sfraneh ze večkrat rekli, pa pri lyih ni odsiopanja. In težko Je zdni reči: vse. kar ho odločilo sodišče, za katerega se homo odločili, l)omo res siH^^tovall. Sosedje, prepričani, da bodo i}oie-gnili daljšo slamico, se v la bolj zaklinjajo kol mnogi na naši strani. Mi oh pravnem reševanju govorimo še o pravičnosti. Na to pa je para-grafarstm pogoslo glidui Shvenskoli/yaškl odfmi so ob pripravah na predsedniške volitve pri nas vnesli le malo več dinamike v vsakdanje življei^e. Sove so .^e mnogi že naveličali, naveličali so se mnogj o^io prekopavanja kosti, hi še 'lasti očitkov o '>sloyvnski kolektivni krivdi^ v/ ;)ovoJne poboje. Predv.sem mnogi mladi ne sprejemajo takega očitka, sni s tem res nimajo kaj. Pa čeprav nekateri celo z veCJo pripravljenostjo od starejših sprejemajo potrebo, da žrl^•e najdejo ustrezno mesto. Ob vsem tem poletnem političnem zatišjit. ko se celo nmogi /kirlamentarci so/}čiJo na hnaškem morju, pridejo nekaterim prav razni j)olei ni tabori si ran k ali vsaj Ulovih podmladkov, kjer spustijo kakšno puščico na /)olitič' ne na.'iprotnike in povzdigiijcjo swj pru v. Občasno Je spel slišati pripombe na število pokrajin, ki naj hi Jih dobila naša deželica, Veân- .Hku poliiična odločitev Je še vedno, da naj hi Slovenijo razsekali na 14 delov, a ne po krjaveljsko. da bi reklo štirinajst krat štrbiink. ker bi težave padle v »morje. ampak da bi odplavale novemu ras\vju naproti. Drugi si no\if Slovenijo predstavlja/o dmgače; da bi bilo dovolj, če bi Jo le malo ho(i kot razčetverih. Da bi dobili le šest iH>kraJin. /hj morda še meiro/}')lo kot .\amasiojno enoto, kot se za lako osrednjo območje spodobi. Kar naj bi bilo v razpravah o pokrajlnizadji držayv politično Že dogomrjeno. nekateri še vedno "ixigrevajof in prelagajo kot vroč kostanj. Predvsem oh podaikih, kako naj bi se r naslednjih letih »kadrovsko» dražila naša država, nekateri zJiova opozarjajo na to. da ho tudi uvedba /Ktkrajln tovrstne zadeve pri nas le močno /wfA ražlla. In tehtajo pluse in ndnuse. pa se nekako ne morejo odločiti Tudi zaradi tega se obeta še res vroča Jesen. Oh pričakovatiiii jeseni nekateri že delajo obračune /folefja. Ob tem Je zanimivo poslušati različna razglab(/afila in primerjanja različnih nesreč. Enhn se zdi velika nesreča neurje, kije zbrisalo kar {)recej hmeljišč, drugim je večja nesreča, da je slabo vreme odpihnilo njihovt^ prireditev Kije Nia. to se \v, najpomenibnelša daleč naokoli S knli-nariko. ol) kateri od melja poskoči holesterol. Siver pa se v teb zadnjih dneh znova potrjuje, da si kíjub priporočilom mnogi Slovenčki ne morejo \'eč privoščili zdraw hrane. Kar Je zdravo ah vsaj naj bi bilo. Je drago, In splol: Je vse dražje življenje, ki naj bi bilo zdravo. Preos tane nam le Še, da verjamemo tistim, ki nas prepričujejo, da je najbolj zdrav iml Ampak v nedogled ta ne more trajali! 7ÏÏ7*JI NAS ČASmtM;teO!ttn.»lotrHkaln mmJiùj (A Mrttl). Cena poumeznega izvuja |S t.2S € (300 Srn (8,5 % odstoprH DDV. 0.1 € (23,50 Sm, cena izvoffl brez DDV 1,15 € (276 50 srT)). Prf plačilu letne naročnina20^, polleine detrtleifie 11%in meseind 7 ^pcpusi UcBdPlihni: Ôoris ZakošeX (SirskloO. Slana Vovk {«^votnl uieSnik), Milena Kmid-Piani'« (Doffloinic» uteđnika), Ptesnk, Tatjana PodgoiieK. Boian9 (novinarji). Uira Za>(Oia)( (urgdn^a lađila), aan^a Koiuta-âpegsi Oertnična U'ei3mca), Tomaî (serSak (oblikovalec) ftotnanda; Nina Jug (vodja propagandeX Sais Konečník, Jure Berćnik Ipropa^ndsta): urednBtva In iipnva: im VMnje. KUrlten 9- 202. Mtv m 898 17 U. Mer» 103) 097 46 43. TfíR-Nov^ LB. VBlSfije. 02426.Û0201338S4 im Ml: p;e$s?na$cas5r oaifknanl« ti gn^ priprava: (as di>.o. TlskTskaniaSfTđd NaUitt: 5.400 izvod» NenaroÈMili loto^aflj In mhopbsv ne mftano! ^ zakonu G DDV ps'Naš čas'uvrSčea tneij piotnode ptcnnaiMiiega značaja z: l(3i«resepiačufSijavti(poS,S%znQanlsKipnjl letno izUe S2âevi( V SREDIŠČU Na šolah je bilo živahno tudi poleti Ne v škodo, ampak v dobro otrok Velenje, 28. avgusta - lelos jc Mcsina občina Velenje pred začetkom novega solskega leta pripravila ntmnar-sko konferenco, kateri ravnaielji «slih osnovnih Vrlca Velenje, iuka> snje glasbene sole ter Centra zs vzgojo, izobraževanje in usposabljanje seztianili javnnsi o številu učencev, vsebinskih novostih 1er o leni, kako so izkorisliJi počk-nicc /a /aiiotavljanje čim boljših potiojey i/obra/evanja oziroma varstva olrok. V šolskem letu 2fi07/200X bo obiskovalo osnovno solo 2597 učencev, od tega bo 3. sepiembrd prvič prcsiopil šolski prag 301 otrok. V Vricu Velenje so v prngra-nie za /.daj vpisali 1049 olrok, na velenjski glasbeni šoli pa bo novo šolsko leto zaznamovalo 7S1 učencev na osnovni ter dijakov na srednji stopnji. V uvodnih besedah je župan Meslne občine Velenje Srečki^ Meh med drugim povedal, da je lokalna skupnost v letošnjem proračunu predvidela za vlaganja in obnovo v vzgoji in izobraževanju 417 tisoč evrov. v pn)račuiiu prihodnje leto pa tisoč evrov. Po njegc)vih navedbah občina namenja posebno pozornost zagoiavljaaju varnosti v šolah, v njDiovi okolici in tudi na poli do njih. l/.razil je zadovoljstvo, ker se j^ievilo rojslev ne zmanjšuje, ampak se je ustalilo. Tvorno sodelovaoje z ravnatelji §ol je obrodilo sadove, saj so marsikaj postorili /a izboljšanje d&-lovnih pogojev, se bodo pa v bližnji prihodnosti morali odgovorno dogovorili, kaj/.nekaterimi podružnicami, zlasti v Plešivcu, na Paškem Kozjaku in v Or-kovcah. »Ne lolikn zaradi stroškov, ampak zaradi zagotavljanja pogojev izobraževanja. Tudi tem učencem želimo zagotovili pogoje, kol jih imajo učenci na matičnih šolah. Ne b(v mo se odločali v ški)do, ampak v dobro otrok,« je se poudaril Srečko Meh- Po besedah vodje Urada za negi>spodarske javne službe Mesti;e občine Velenje Darka Lihlenekerja že štiri leta v sodelovanju z ravnatelji zavodov s i stem a-lično obnavljajo in izvajajo vzdrževalna dela na šolah 1er v vrtcih-. Med največjimi letošnjimi zalogaji je omenil zamenjavo salonitne kriiinc na Osnovni šoli Šalek. strehe pa so obnovili oziroma zamenjali tudi na drugih objektih. V prihodnje se bodo sistematično lotili obnove elektro in strojnih instalacij v objektih vzgoje in izobraževanja. OŠ Šoštanj Ravnatelji vrtca in osnovnih sol so zagotBvljalij da so na novo šoisko Mo dobro pripravijeni. V Šoštanju je skupaj s podružnicami vpisanili 785 učencev, od lega je na centralni šoli X2. na ireh podružnicah pa 16 prvcíšolcev. V lelošiijem šolskem letu so uvedli de-vctleino bra že vanje v 5. ra/redu. Sledili bodo lanskim projektom, kot so Jabolko za dobn) jutro, srečanje treh šol na Smrekovcu. prometna varnost, skrb za zdravje, poglobljeno sodelovanje s starši Več časa bodo posvetili medsebojnim odnosom in vzgojnemu načrtu tole. kar bo pripomoglo k dobremu počutju in večji uspešnosti. Poleg rednih vzdrževalnih del so na podružnici v Ravnah in /avodnjah prebeli- li siene, vse učilnice in hodnike na levem iraktu. v Topolšici pa so zamenjali streho in okna. OŠ Bratov Letonje Šmartno ob Poki Solo bodtî v novem šolskem letu obiskovali 303 učenci, od tega bo 25 prvošol-cev. Poleg osnovnošolskega prt^grama na šoli lel.i)S gostijo kar dva oddelka vrtca. Prizadevajo si za združitev vrlca in šole pod eno streho, kar naj bi jim uspelo narediti v naslednjem leiu. / letošnjim šolskim letom pa so zaradi premajhnega števila učencev ukinili ni-vojski pouk, zalo bodo šolarje razdelili le še v skupine. Večjih posegov na šoli zaradi denarne stiske niso opravili, so pa z minimalnimi sredstvi uredili oki>lico, pobarvali stene in naredili novo igrišče z umetno travo, ki bo dopoldan na voljo šolarjem, popoldan pa ga bodo lahko uporabljali občani. Opremili so ludi novo, večjo jedilnico. ■ tp, mm, vg Ministrstvo zaključilo razpis Ljubljarja- Ministrstvo za šolstvo in sporije pred nedavnim objavilo rezultate razpisa /ja sofinanciranje novogradenj in p<îSodobitcv športne inlrastrukture. Med listimi, ki so bili na razpisu uspešni, so bile ludi nekatere občine in ustamjve i2 Šaleške in Zgorrýe Savinjske doline. Mestna občina Velenje Je pridobila nekaj manj kot 138 tisoč evrov za ureditev šport norek real i vneg a parka, Občina Šoštanj pa dobrih li-soč evrov za izgradnjo večnamenskega igrišča v Skomom. Občina Mozirje ho pridobljenih nekaj več kol X4 tisoč evrov namenila za športno opremo za nov?> večnamensko športno dvorano, Šolski center Velenje pa 6400 evrov za športno opremo. ■ ep u Evropski Socialni Sklad ^UNCfNTFRKlfN/F racuou «TEMHk« frifPAlAA iOlA V^uno ns k v^a v Izot>n2moja odraslih RUDAR. RUDARSKI TEHNIK (3+2) nam novo^i! • mehatronik operater. wtmuûu avtoserviser. oblikovalec kovin, frmu strojni mbhamk, strojni tehnik (3«^ 2) sou elektrotehnik elektronik (3^2). «fliori i* elektrotehnik energetik (3+2), tr«lřtím elektrotehnik računalništva, elektrikar elektronik, iou elektrikar energetik řOKUQUi mmottiu iUAU STMiïVPK Miiim0577 snoiwM mw>m «WAZUA niu flionmu iOlA TURISnCNl TEHNIK. EKONOMSKI TEHNIK. GOSTINSRO.TURISTIČNlTEHNIK(3+2), TRGOVEC, OSKRBNIK MATURITETNI TECAJ MEHATRONIKA, ELEKTRONIKA, INFORMATIKA, KOMUNALA, RUDARSTVO IN GEOTEHNOLOGUA mfířcrnntits aomiiviM 'Glede na lansko leto je prodaja učbenikov letos nekoliko ni/ja. V/.roke lahko pripisujemo visokim cenam, saj si učenci in dijaki kupijo rabljene učbenike, medtem ko mi prodajamo samo nove. Razlog pa so najbrž tudi učbeniški skladi, ki so cenovno še ugodnejši. Prodamo več osnovnošolskih učbenikov, saj je več šoloobveznih olrok, pa še srednješt^lci se ponavadi znajdejo po svoje. Knjige si spost>dijo od starejših vrstnikov, si jih kopirajo ali pa (Odkupijo. izkoristili za obnovitvena dela in prípra^ť na mm šolsko ieto. Kaj ste uspeli postoriti? *V vseh enotiili smo nabavili nekaj nove opreme, prebelili in uredili pn^store, v dveh enotah smo pripravili tudi dva nova proslora. kjer bosia zaživela dva nova oddelka. menjali smo stresno kritino na enotah Tinkara in Čebelica, v teku pa je ureditev igrišča v vrtcu Vinska Gora. Zelo veseli smo. daje bil vpis novincev leios tako velik. To smo vedeli ze maja, ko smo končali redni vpis. Po letu 2002. ko so vsi Sestletniki odšli v devetletno osnovno ^olo, se je število otrok tokrat prviO spel povzpelo preko tisoC. Maja smo vpisali 1036 otrok, vsako leto pa se med pocitnicami nekaj otrok Izpiše. Tudi letos so se. vendar je bil tudi počitniški vpis večji od izpisa, tako da jo trenutno vpisanih 1047 otrok. Pričaktijemo šc nekaj vpisov, poleg tega pa imamo kar nekaj otrok na čakalnih listah. Cîre predvsem /.a liste, katerih siaršl si želijo točno določeno enoto, kije trenutno še pohia. Tu in lam Se imamo kakšno prosto mesto. To velja za enoto Vrtiljak, vse ostale so polne. V Skalah se je število vpisanih otn^k zmanjšalo po tem. koje MO Velenje sprejela sklep, da se enota v C'irkov-cah ne bo zaprla, čeprav je tam število vpisanih otrok ni/je od bomo lahko omogočili že zaposlenim delavkam, ki so že dolga leta na delovnem mestu pomočnic vzgojiteljic, imajo pa izobrazbo za vzgojiteljice, prerazporeditev na višje delovno mesto.« V Velenju doslej še ni hi la potřela na komisija za sprejem v K/t«'. Kaj se bo zdniški dopust. Tako lani kol predlani smo morali po novem letu oblikovati še po en dodaten c »d dele k.» Minister Milan Zver nam je po-ivdal. da vse kaže. da bodo vrtci i' nekaj letih v Sloveniji za sra}'še brezplačni, da bodo torej stroške Vrtec Tinkara je dobil novo streho, Soàaj ne bo veĆ ieMo in zamakalo. normativa, tako da je tudi tam še nekaj prostora. Največja icžava je v Pesju, kjer jc na čakalni listi kar S otrok, žal pa se ravno v tem vrtcu ni nihče izpisal« Kaj pomeni večje število otnfk za zapf>slette v Vrtcu Velenje? Bifste dodatno zaposlovali? (»Seveda. Odpiramo tri nove oddelke, V Skalah je nekaj let deloval le en oddelek, sedaj bosta spet dva. V enoti Vrtiljak smo preuredili del pralnice, tako da imamo n<5V, krasen prostor za najmlajše otroke. Dodatno bomo odprli izmenski (iddelek v enoti Lučka, lako da bosta na vsaki izmeni dva oddelka. Zaradi večjega obsega dela bomo zaposlili 6 novih, mlajših sodelavk na delovua mesta pomočnic vzgojiteljic. Ob tem pa »V Velenju se doslej še ni zgodilo, da ne bi mogli vključili otmk v uaše Vrtce. Dejstvo pa je, da ne moremo vedno omi)gočili prostega mesia v izbrani enoti. Tako dolgo, dokler še imamo kakšno prosto mesto v našili ent)iah, komisije za sprejem v vnec še ne potrebujemo. Žal pa nii)ram p' iivntpski uniji. Kako drasf je velenjski vr-tec? »Po ekonomski ceiii snîo nekje v sredini med primerliivimi slovenskimi vrtci. Ne verjamem, da so slovenski vrtci najdražji v Evropski uniji, veijamem pa. da so najdražji za starše, ilkrati želim poudariti, da so slovenski vrtci tudi med kakovíístnejšinii v evropskem prostoru, pa tudi da imamo izjemno dolg odpiralni čas. Naši vrtci so po normativni ureditvi primerljivi s skandinavskimi državami. Kakovost gre pripisati predvsem relativno ustreznemu razmerju med otroki In odraslimi ter visoki stopnji i/obra/be zaposle- nih. Cenejši so vrtci, kjer imajj) v oddelkih večje število otrok, ali pa so odprti krajši čas. Pi>nekod imajo v oddelkih / najmlajšimi otroki celo otrok, zanje pa skrbi le ena slrok(m)a delavka. Že 14 otrok v najmlajših in 24 otrok v starejših oddelkih je za dve sl^^ kovni delavki včasih preveč, da bi se lahko posvetile vsakemu posamezniku, kar pa je za res kvalitet-no delo z oiroki nujno potrebno. Bojim se. da se bo z znižanjem ccn vrtcev znižala tudi kakovost. Večje znižanje je možni> izključno s povečanjem otrok v oddelku aii z zjnanjšanjom števila zaposlenih. Ne eno in ne drugo pa ne bi imelo ustreznih učinkov. Prepričana sem namreč, in to poirjuje mnogo mednarodnih študij, da je potrebno prav v najobčuiljjvej-šem obdobju, ko sta razvoj in uče^ nje otroka najinienzivnejša, poskrbeli za kakovost v vrtcih, in da morajo z oirokl v tem obdobju delati visoko strokovno usposobljeni vzgojitelji. Zadnja leia v našem vrtcu ob koncu leta preverjamo zadovoljstvo staršev / našimi st(mtvami. Vesela in ponosna sem, da so njihove ocene vsa leta v veliki večini izjemno ugodne, /elo bi mi bilo žal. če bi se to mo ralo spremeniti.« Popravila šol in vrtcev MO Velenje letos prispevala 265 tisoč evrov več za obnovo in vzdrževalna dela na objektih javnih zavodov Velenje - Poletne počitniške mesece je Mestna občina Velenje izkoristila tudi za redna vzdrževalna dela na objektih vzgojno-varstvenih in vzgojufHzobra/evalnih zavodov, tako da bodo vanmnci Íjí učenci čez nekaj dni vstopili v lepše vrtce in šole. Obsežnejša sanacijska dela so v tem pt^letju opravili v Vrtcu Velenje, na OS Šalek, telovadnici OŠ CSustava ŠlUha ler na objektu Andragoš-kega zavoda Ljudska univerza Velenje. Na enotah Vrtca Velenje Tinkara (v »Rakovi goši«) in Ćcbclica na Konovcm so obn(wlli ostrešja in zamenjali strešno kritino. Na Konovem je bila še sahmitna, prav tako na OS Salek, kjer so jo tudi zamenjali. Telovadnica OS Ciustava Šiliha je dobila nova okna, fasada telovadnice pa je že pripravljena za izvedbo del. ki jih v okviru akcije obnove in zaščite športnih objektov sofman-cirata domžalski llelios, d. d., in Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez. /^menjav<ï oken so v avgustu nadaljevali tudi na stavbi Andragoškega zavoda Ljudska univerza Velenje, s čimer bodo zmanjšali lirup v učilnicah in predavalnicah ter stroške ogrevanja prostorov v zimskih mesecih. Za obnovitvena dela je MO Velenje letos namenila 2(:5 tisoč evrov pmračunskih sredstev. Vpis presegel pričakovanja v v Vrtcu Šoštanj imajo prosta mesta le v enotah Topolšica in Gaberke - V vseh so nekaj postorili • Kar nekaj programskih novosti Tatjana Podgoršek Milena Bru&njak. ravnateljica javnega zavoda Vnec Šoštanj, pravi, da je bila do sedaj na ći> puslu le nekaj dni. Pred vrati je novo šolsko leto, na katerega se /elijo dobro pripra^ti. aktivnosti pa je zalo potrebnih zelo veliko. / vpisom so zadovoljni, saj je pre- segel pričakovanja. Za šolsko lel<ï 200/7200K so vpisali .^76 otrok (kar je 22 več kot v enakem lanskem času), od lega v enotah "Ib-polšica, Gaberke in v enotah v mestu Šoštanj 26}. v Šmartnom ob Pakl. kjer je poleg centralne enote Maja še enota Katja v tamkajšnji osnovni šoli, pa 113. Za zdaj imajo le še nekaj prostih mest v Topolšici in Gaberkah, vse ostale enote pa so polne. »Narava dela je pač laka, da lahko izvajamo obnovitveno-vzdrže-valna dela med počitnicami. S pridom smo jih izkoristili in v vseh enotah nekaj postorili.* Otmci v enoti Topolšica se bodo razveselili povsem nove umivalnice, v enoti Lučka v Šoštanju so uredili higienski kotiček za dve skupini otrok, starili 2 in leta, enoto Brina so prepleskali, v Kalji v Šmart- nem ob Pa ki urejajo dodatni oddelek. ki ga bodo uredili na novo in ga prepleskali, v krajevni skupnosti Gaberke pa so poskrbeli, da imajo prostori vrtca nova okna. Kar nekaj programskih novosti Pt) zagťUovilih Brusnjakfwe so /jí naslednje šolsko leto pripravili tudi kar nekaj programskih ní»ví>sti. Obogatili bodo program za predšolsko v7gojo, in sicer maja prihodnje leio načrtujejo vrtec v naravi /a slareiše otroke, iiijvosl je brezplačen ogled lutkovnih predstav za starše (ti so jih doslej plačevali), oblikovali bodo pevski krožek v cnod Brina, kjer so starejši otroci, na seznamu pa ostajajo še dobri projekti, kot so /elenl nahrbtnik, Punčka iz cunj, bralna značka Os-tržek. »/elo dobro sodelujemo s preventivno zobozdravstveno službo Velenje, ki bo letos prvič izvajala zobozJravsiveno vzgojo ludi pri triletnih otn-wih.« Ker izvajajo dejavnost na več lokacijah. so v sodelovanju z ustanoviteljico zavoda • Občino Šoštanj - začeli aktivnosti za združitev enot pi enot vrtca v njihovem okolju In po oblikovanju novega zavoda skupaj s tamkajšnjo osnovno šolo: »Oe občani, starši otrok in lokalna skupnost to želijo, mislim, da je prav, če jim ugodimo. Bi pa pri tem rada opozorila na strokovno raven predšolske vzgoje. Ta je pri nas sedaj na visoki kakovostni ravni. Vemo pa, da jc kar nekaj vrtcev v sh> venskem prostoru, ki delujejo pod skupno streho s šolo. marsikdaj prikrajšanih za maierialna sredstva in strokovno podporo, za razne druge stvari, kijih samostojni vrtci nudijo oiro kom.« GOSPODARSTVO Kljub zahtevnim pogojem za tretjino boljši Skupina Gorenje je v prvi polovici tega leta povečala prihodke za 30 odstotkov - Novi izdelki in storitve bodo omogočili večjo konkurenčnost Tatjano Podgoréek Olani naUzoniega svetn Cinre-Ilja so na seji pred lednom dni pregledali poslovanje maiicnc dru/be in Skupine C/oreiîjc v le-loSnjem prvem polietju in ocenili, daje bilo lo-glede na razmere na irgu - dobro. Ne^aiivne učinke, /lasii vsinpnih cen surovin in ma-lerlalov, je (îorenje blažilo / izjemnim povečanjem prodaje. Skupina G<»renje je v prvih letošnjih seslih mesecih dosegla 620,468 milijonov evrov konsoli- diranih prihodkov od prodaje ali /a skoraj 3(3 odsioikov vec kol v enakem lanskem obdobju, kar predstavlja 51,7 odstotkov letošnjega načna. Poslovni izid iz poslovanja pred obračunom amorti-/adjeje znašal 40»619 milijonov evrov ali 15,4 odstotke več kol v enakem lanskem obdobju, Poslovni izid I/ poslovanja je znaî^al 14,151 milijonov evrov in je bil/a 32 odstotkov višji kol v enakem lanskem obdobju, doseženih 9,426 milijonov evrov celotnega poslovnega i/ida pa je slabih 30 odstotkov več kot lani. Ki>nsća skupsčina družbe Esoiech je bila precej burna in polna pr<»ceduralnih zapleiov. navkljub temu pa so delničarji vse predlagane !>klcpe sprejeli, so v sporočilu /a javnost zapisali v r.sotechu. Med drugim so na skupščini nadzsti družbe Rsotech. Razrešeno upravo smo v podjetje uradno in neuradno pozvali večkrat, tako v okviru postopka izredne odpovedi kol obravnave predloga sporazuma o njeni nadaljnji povezanosti z družb(j Esotech. Zofija Maz^j Kukovič se je odzvala šele na zadnje uradno povabilo, s prihodom na sestanek 22. avgust«. Kljub njeni že vloženi ložbi smo v zapisniku soglašali, da smo se pripravljeni o odprtih medsebojnih oizmeriih dogovarjati.« pravi Marko Škobeme in dodaja. da so se nekateri sodelavci, ki so v zadnjem obdobju morali zapustiti družbo, že vrnili, ker ponovno verjamejo v prihodnost podjetja. Delničaiji so sprejeli sklep, da se za izplači« lo dividend v višini 12 evnw bruto na delnico nameni blizu 200.000 evrov lanskega bilanč-tiega dobička, kije znašal 702.663 evrov. Preostanek bilančnega dobička iz leta 2006 pa ostaja nerazporejen in bo skupščina o njem odločala v naslednjih poslovnih letih. Delničarji so se seznanili z odstopno izjavo člana in predsednika nadzornega sveta, nova člana pa sta Robert Hudournik in Boštjan Žrgon. Z izjavo /a medije pa seje odzvala tudi Zofija Mazej Kukovič- »Na četrtkovi skupščini so bili vsi sklepi izglasovani/ navadtio večino, ki jo je Imela sedmerica, vendar pa so na vse sklepe podane i/po d boj ne tožbe. Nova uprava se je v nasprotju s po/ltivrnj oceno revizijske hiše in pozitivnim mnenjem nadzornega sveta za leio 2006 odločila, da se mi razrešni-ca ne pj>deii. Robert Hudournik, Izlok Hras-tel, Marko Skobenie, Boštjan /Jgon. Bogdan Spegel, Miran Špes in Drago Pavlič so predstavljali večino in glasovali proti moji ra zreš niči. za katero ne jaz, delničarji in ne zaposleni nismo dobili obrazložitve.« je zapisala in dodala: Kflede na lo. da sem vodila poslovno odlično podjetje in sem danes četrtinska lastnica r.s<«ech, d. d., sta me organizacija in potem skupščine negativno presenetila. Pt)manj-kljiva gradiva, onemogočanje razprav in rte-enakopravno obravnavanje delničarjev niso načini /Jň sprejematýe sklepov, ki bi lahko bili v korist družbi,« zaključuje Zofija Mazej - Kukovič, skill lastnikov v višini 1,313 milijonov evrov. Uprava Cîorenja ocenjuje, da so se optimistične napovedi in ugodna gibanja kazalnikov iz začetka leta na večini trgov, kjer Gorenje posluje, umirila ter ustalila, ivega-tije pa predstavljajo negotove po Ulične razmere na nekaterih tržnih področjih. Pi) njenem prepričanju je (»oranje v leKišnjem prvem polletju po sfovalo v skladu z načrtom in div seglo dobre rezultate. Učinkovito poslovanje mu zagotavlja predvsem kakovostna rasi prodaje in povečanje njene dobičkonosnosti, povečanje pniduktivnosti in učinkovito izvajanje proi/vodniii aktivnosti, pospešeno nadaljevanje umnega poslovanja in optimizacija vseh vrst stroškov. Te in še druge aktivnosti, ki blažijo neugtidne dejavnike pt>sliwa- nja, biîdo vCiorenju izvajali tudi v drugi polovici leta. Večjo konkurenčnost. višje cenovno umeščanje izdelkov in ustvarjanje višje dodane vrednosti naj bi jim prinašali predvsem novi Iztlelki in storitve. Ukrali bodo nadaljevali op-iimiz.acljo oskrbne verige in iskali alternativne ter nove nabavne vire, pri vlaganjih pa bodo dajali predtiost naložbam v nove izdelke in trge. Koi še navaja uprava, bo poleg lega za doseganje zastavljenih rezultatov potrebno tudi učinkovito obvladovanje vseh vrst tveganj, ki jim je Gorenje zaradi visoke sU)pnje spreme nljiv<ïs-ti poslovnega okolja Izpostavljeno, povečali pa bo potrebno še učinkovitost upravljanja obratnega kapitala, predvsem s terjatvami In zalogami. TrendNET na Gitexu 2007 Že petič po vrsti se bo velenjsko podjetje predstavilo na poslovni prireditvi v Dubaju. Velenje, Dubaj - (iitex je največji ptisiovni sejem s področja informacijske lehni»logije v regiji in zajema Bližnji vzJiod. Alriko» Iudijt>, Singapur in sosednje azijsko-pacifiške regije, vsako leto pa se veča tudi obisk iz Evrope in /DA. Na njem sodelujejo vsa priznana podjetja Iz sveta infvi cestišč, ki bodo poškodovana zaradi omenjene gradnje, s podietjem Geo plij] že pogovarjali, pred nedavnim pa tudi podpisali ustrezen dogovor z rtjegovimi predstavniki. Mimogrede smo še i/vedeli, da se zaradi izgradnje plinovoda še niso lotili načrtovane re- konstrukcije ceste v spodnjem delu Rečice ob Paki na cesti proti Rc^jam. Pediatrinja odšla na lastno željo V zadnjem času je v tukajšnjem okolju kar precej slabe volje, zlasti med starši predšolskih otrok, povzročil odhod pcdiatrinje Ksenije Kozorog, dn med. Po nekaterih infi>rmacijah naj bi odšla zato, ker naj ne bi bilo v Zdravstvenem domu Velenje, kamor so di šmarška zdravstvena postaja, za izvajanje dejavnosti pedlatrije dovolj interesa. »Informacija je povsem napačna,« nam je zagotovil direktor Zdravstvenega doma Velenje Jože Zupančič, dr. med., in nadaljeval: "Omenjena zdravnica je odšla na lastno željo in bo nadaljevala svojo kariero v celjski bolnišnici. Vzvodov za to. da bi jo obdržali, tihnamo. Ker pcdlain)v v Sloveniji primanjkuje, smo se z njo dogovorili, da bo dejavnost (Opravljala pogodbeno dvakrat na teden.« mtp il Od srede do torkâ - svet domoviaa Sreda, 22. avgusta Potem koje poslanka SDS Eva Ir-gl varuhinjo človekovih pravic Zdenko Cebašek Travnik pozvala, naj ukrepa glede kršenja človekovih pravic zaradi domnevno neprimernega ravnanja z dokumenti Psihiatrične klinike Ljubljana, je ta odgovorila, da se varuh ne sme vmešavati v pravne postopke, ki potekajo. Ministrstvo za javno upravo je sporočilo, da Slovenija zaradi vstopa v schengensko območje na meji s Hrvaško ne ruši mostov. Zunanje in notranje ministrstvo sta pojasnila, da gre le za 115 nezakonitih prehodnih točk, ki so bile že pred časom določene za zaprtje. Mestna občina Ljubljana je odločila, da bo 3. septembra za promet v celoti zaprla mestno središče, kar bo mesto letno stalo pol milijona evrov Zaradi zaprtja bo spremenjen tudi potek prog avtobusov LPP, okrog Kongresnega trga pa bo potekal krožni promet. Prebivalcem središča mesta, ki so do zdaj imeli dovolilnice za parkiranje, bodo nova parkirna mesta ponujena na Kongresnem trgu in v bližnjih garažnih hišah. Potem ko je skupina Nemcev napadla Indijce in jih preganjala po ulicah saškega mesta Mugeln blizu Leipziga, so se Indijci zatekli v neko Angela Merkel Je napad označila za izjemno bednega in sramotnega. picerijo. Prebivalci mesta naj bi le nemo opazovali pregon, nihče pa ni posredoval. Razjarjene napadalce je ukrotilo šele 70 policistov. Nemška kanclerka Angela Markel je napad ostro obsodila in ga označila za izjemno bednega in sramotnega, ob tem pa poudarila, da takšno početje oblasti ne bodo dopuščale. Četrtek, 23. avgusta Vlada je v odgovoru na vprašanje poslanca Saša Pečeta navedla, da so uradniki in funkcionarji za službena potovanja v lanskem letu porabili dobre tri milijarde tolarjev ali 13 milijonov evrov in pol. Največ so potovali v Belgijo, ki ji sledijo Avstrija, Italija, Nemčija in Hrvaška, stroškovno pa so največ porabili pri ministrstvu za obrambo ter Slovenski vojski, kjer so potni stroški prvega znašali 191, drugega pa 580 milijonov tolarjev. Odstavljeni direktor Javne agencije za železniški promet Rajko Satler je dejal, da se za smrti v Cirkovcah ne čuti krivega. Poudaril je, da so s sodelavci naredili vse, da bi bil železniški prehod zavarovan v najkrajšem času, in dodal, da so bili projektni roki nekoliko preoptimistični. Ob tem je minister za promet Janez Božič povedal, da je vzrok za njegovo razrešitev to, da projekt postavitve zapornic na Cirkovcah ni bil izpeljan do 4. avgusta, kot je zatrjeval Satler tako Občini Kidričevo kot generalni direktorici direktorata za železnice in žičnice na ministrstvu za promet Jelki Šinkovec Funduk. Afganistanska lokalna televizija je predvajala posnetek, na katerem pred mesecem dni ugrabljeni nemški inženir prosi za pomoč. Rudolf Blechschmidt je na posnetku na afganistansko vlado in nemško veleposlaništvo naslovil poziv, naj storita vse za njegovo osvoboditev. Kot je dejal Nemec, njegovo zdravstveno stanje ni dobro. Petek, 24. avgusta Premier Janez Janša je v Mojstrani položil temeljni kamen za Slo- venski planinski muzej. Ob tem je zatrdil, da gre za projekt, ki ima izjemen nacionalni pomen, saj si Slovenije ni mogoče predstavljati brez gora in planinstva: »To je del naše globoke identitete in prava škoda je, da ji do zdaj nismo uspeli dodati tudi zelo pomembnega kamenčka v mozaiku - prostora, kjer bi hranili vse tisto, kar je za ta del slovenske identitete značilno.« Poslanka SNS Barbara Žgajner Tavš je vlado pozvala k uvedbi registra spolnih prestopnikov, ki ga po poročanju Euroobserverja podpira tudi večina evroposlancev. Po besedah Tavševe naj bi pravosodni minister Lovro Šturm dejal, da takšni registri niso v skladu z zakonodajo EU, poslanka pa meni, da to ni res in da s tem minister zavaja javnost in »morda celo ščiti spolne prestopnike«. Iz urada predsednika republike so sporočili, da bo Janez Drnovšek častni pokrovitelj zborovanja NOB ZZB ob 60-letnici priključitve Primorske k matični domovini. Kot so še dodali, je še prezgodaj reči, ali se bo Drnovšek tudi udeležil novogo-riškega zborovanja Zveze združenj borcev in udeležencev NOB. Gruzijske sile so streljale na letalo, ki naj bi bilo rusko in je nezakonito vstopilo v gruzijski zračni prostor. Incident se je zgodil v goratem predelu zgornjega dela Ab-hazije, po besedah notranjega ministrstva pa je sledila še eksplozija. Pozneje je zagorel gozd, a oblastem še ni uspelo potrditi, ali je bilo letalo sestreljeno. Tbilisi ne ve, za kakšno letalo je šlo. Aleksander Zorn se sprašuje, če se predsednik Drnovšek morda ne norčuje. vztraja pa pri tem, da je bilo nedvomno rusko. Rusko letalo naj bi pred dvema tednoma na gruzijsko ozemlje nedaleč od Tbilisija odvrglo neeksplodirano bombo. Moskva zanika vse obtožbe, načelnik ruskih oboroženih sil Juri Balujev-ski pa je gruzijske trditve celo označil za halucinacije. Sobota, 25. avgusta Slovenci smo praznovali 65. obletnico velike roške ofenzive, med katero so se italijanski okupatorji divje znesli nad civilnim prebivalstvom. Takrat so Italijani požigali vasi in streljali talce, v taborišča na Rabu, v Gonarsu in mnoga druga pa so odpeljali cele družine. »Med Praznovali smo 65. obletnico velike roške ofenzivoj zato na prireditvi ni smel manjkati Janez Stanovnik. ofenzivo so svoj kolaborantski obraz pokazali tudi mnogi dušni pastirji na Notranjskem in Dolenjskem z blagoslovom ljubljanske škofije,« pravijo v ZZB NOB. Na železniškem prehodu v Cirkovcah na Dravskem polju, kjer so prejšnjo nedeljo umrii trije ljudje, so začeli postavljati začasne zapornice. Ljubljanska družba PAP Mobil, ki je zadolžena za zavarovanje prehoda, je sporočila, da bodo dela na prehodu, če bo vsa potrebna tehnološka oprema dobavljena pravočasno, predvidoma končana v 14 dneh. Iz Kitajske pa je prišla vest, da namerava njihova vlada oblikovati nove zakone, da bi zajezila čedalje večji razkorak med številom moških in žensk v državi. Zaradi zakona o enem otroku in možnosti splava, če je bil zarodek ženskega spola, se je Kitajska znašla v škripcih: na vsakih osem moških je le pet deklet. Prakso splava ženskih zarodkov so sicer uradno že prepovedali, z novimi pravili pa naj bi starše in zdravnike, ki to še vedno izvajajo, kaznovali. Indijske oblasti so poročale, da je v treh eksplozijah, ki so odjeknile v mestu Hiderabad na jugu Indije, umrio najmanj 41 ljudi. Policija domneva, da je eksplozije povzročilo »improvizirano eksplozivno sredstvo.« Nedelja, 26. avgusta Predsednik slovenske vlade Janez Janša je na odprtju Strateškega foruma na Bledu poudaril, da Evropa potrebuje novo vizijo. Dejal je, da mora Evropa nagovarjati več generacij v več kot 30 državah, zato se mora prilagajati spremenjeni svetovni realnosti. Tako Janša kot zunanji minister Rupel pa sta poudarila pomen širjenja EU na zahodni Balkan in širše, kar bo med prednostnimi nalogami Slovenije. Premier je izpostavil tudi pomen uspešnega približevanja širšega sosedstva povezave, vzhodnoevropske kavkaske regije. Ob tem pa sta premier Janez Janša in hrvaški kolega Ivo Sanader na Bledu dosegla tudi načelni dogovor, da bo o meji odločalo Meddržavno sodišče v Haagu. S tem sta prekinila dolga ugibanja o tem, kako se bosta državi dogovorili o meji. Državi bosta ustanovili meddržavni komisiji strokovnjakov za mejo in pravnih strokovnjakov, ti pa naj bi po pričakovanjih premierja Janše do konca Očitno bodo na Mednarodnem haaškem sodišču odločali tudi o meji med Slovenijo in Hrvaško. leta pripravili predlog sporazuma za haaško sodišče, ki ga bosta morala potrditi še oba parlamenta. V kanadski Britanski Kolumbiji sta v nesreči toplozračnega balona, ki ga je zajel ogenj, umrii mati in hči, še 11 ljudi pa je ranjenih. Ko se je vnel ogenj, je bil balon v kampu za prikolice še vedno privezan k tlom. Preden je vrv dogorela in se je balon dvignil, so rešili vse razen dveh ljudi. Balon je nato poletel do višine 120 metrov in se spremenil v »ognjeno kroglo«. Iz košare so padle zaloge propana, kar je povzročilo še požar v parku. Koroški deželni glavar Jorg Haider je dejal, da bi na Koroškem prepovedal gradnjo džamij in minare-tov, saj se boji islamskih skrajnežev. Iz njegovega urada so sporočili, da želi Haider s prepovedjo preprečiti vojno kultur in krepitev skrajnih islamskih skupin, kot jih je zaslediti na Dunaju ali v Kolnu. Ponedeljek, 27. avgusta Na atletskem svetovnem prvenstvu v japonski Osaki je Primož Kozmus osvojil srebrno medaljo v metu kladiva. Že v prvem poskusu je pričel izvrstno, saj je z metom 80,68 m takoj prevzel vodstvo. V drugem poskusu je z 79,62 m padel na drugo mesto, v tretjem poskusu pa se je z velikim naskokom (82,12 m) znova zavihtel na 1. mesto. Kozmus je vodil tudi po četrti seriji, ko je kladivo spet letelo okoli 81 metrov daleč, vendar je bil njegov met zaradi prestopa neveljaven. Izvedeli smo, da se je v nedeljo zvečer pred predorom Golovec zgodila huda prometna nesreča, v kateri je umrio sedem ljudi. Andrej Vovk, vodja službe za organizacijo obnov pri Darsu, je dejal, da prometne signalizacije tudi tujec pri primerni hitrosti ni mogel spregledati. Do- dal je, da so bile hitrosti zagotovo prekoračene, saj sicer v takšnih avtomobilih ne bi moglo biti toliko žrtev. Hrvaški premier Sanader je povedal, da hrvaške stranke popolnoma podpirajo nedeljski dogovor. Dejal je, da so stranke pokazale visoko stopnjo politične odgovornosti, ker nacionalnih vprašanj pred volitvami ne podrejajo strankarskim interesom. Ob tem ni želel komentirati izjave slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, da obstaja 19 žabjcr perspektiva Slovenija je bila zgrožena nad zanesljivo najhujšo prometno nesrečo v letošnjem letu, koje umrlo kar sedem ljudi. spornih obmejnih točk, ampak je dejal, da bodo vse sporne točke najprej določili strokovnjaki iz meddržavne komisije, ki jo bosta državi ponovno oblikovali. Slovenski notranji minister je z italijanskim kolegom podpisal sporazum o čezmejnem policijskem sodelovanju. Kot je po podpisu, ki sta ga ministra opravila v Ljubljani, poudaril Dragutin Mate, je sporazum »nadgradnja dosedanjih sporazumov in dogovorov«, omogočil pa bo še boljše sodelovanje policij, in to predvsem pri preprečevanju čez-mejnega kriminala V Grčiji so se še vedno ukvarjali s požari - ker sumijo, da so ti podtaknjeni, pa so grške oblasti ponudile milijon evrov nagrade za pomoč pri iskanju storilcev. V požarih je umrlo že 63 ljudi, ogenj pa ogroža tudi zgodovinske znamenitosti, med njimi Olimpijo, kjer so v antični dobi potekale prve olimpijske igre. Ruski tožilec Jurij Čajka je potrdil, da so v zvezi z odmevnim umorom ruske novinarke Ane Politkovske aretirali deset oseb. »Naredili smo velik napredek v kriminalni preiskavi umora novinarke Politkovske,« je sporočil tožilec ruskemu predsedniku Vladimiiju Putinu v Kremlju. Torek, 28. avgusta v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so opozorih na nižanje delavske ravni zaradi dviga cen hrane, zato so vlado pozvali k ukrepom. Njihov predsednik je napovedal tudi, da bodo sindikati zaradi visoke inflacije že letos zahtevali popravke pri plačah. Utemeljevanje rasti cen hrane in nafte s svetovnimi dogajanji ali z uvedbo evra je zanj »pogosto blef, da se skrije prave vzroke za nenormalni dvig inflacije v Sloveniji«. Gospodarski minister Andrej Viz-jak in njegov hrvaški kolega Branko Vukelič sta se na Bizeljskem pogovarjala o rešitvi vprašanja Nuklearne elektrarne Krško. V mesecu ali dveh naj bi se slovenska in hrvaška stran lotili reševanja odprtih vprašanj glede Nuklearne elektrarne Krško, in to, kot kaže, brez pomoči sodišča. Hrvaška je sicer že sprožila arbitražni zahtevek za 35 milijonov evrov za nedobavljeno elektriko. Ministra sta se strinjala, da je v interesu obeh strani, da se odprta vprašanja rešijo v duhu standardov v Evropski uniji. Talibani so z Južno Korejo dosegli dogovor, da bodo v zameno za umik korejskih enot iz Afganistana izpustili 19 korejskih talcev. Novico so sporočili iz južnokorejske predsedniške palače, potrdili pa sojo tudi predstavniki talibanov. Južni Korejci so tako sprejeli zahtevo, da bodo do konca leta iz Afganistana umaknili 200 svojih inženirjev in zdravstvenih delavcev ter preprečili svojim državljanom sodelovanje v misijonih in prostovoljnih organizacijah v tej nemirni državi. 1 Brez podnapisov, prosim! Živa Vrbič Včasih, kadar gledam angleške, ameriške, avstralske ... filme, serije ali nadaljevanke, sem prav jezna. No, če prav pomislim, včasih sem jezna, v večini primerov pa se nasmejim do solz. In verjamem, da tisti, ki govorite vsaj nekaj angleščine, prav tako. Nekateri prevodi besed, naslovov ali pa kar celih stavkov in fraz so tako neumni, da bi najraje poklicala na televizijo in predlagala, da njihovega prevajalca ali prevajalko pošljejo na tečaj angleščine. Na začetni tečaj. Čeprav jim včasih ne bi škodilo tudi malo splošne izobrazbe. »Chain smoker«. Besedna zveza, ki jo poznamo tudi v slovenščini in pomeni »verižni kadilec«. Ne spomnim se več, kje sem gledala film ali nadaljevanko, v kateri smo v podnapisih lahko prebrali, da je »chain smoker« KADILEC Z VERIGO! Ojoj, morda največji prevajalski kiks, kar sem jih videla. Kot da bi nekdo besede vnesel v računalniški program za prevajanje, ki prevede stvari dobesedno. Pa še tam najbrž obstaja pravilen slovenski izraz in prevod. Sploh pa mi ni jasno, kaj si je mislil tisti, kije to prevedel. Kaj sploh »kadilec z verigo« pomeni? Naslednji stavek, za katerega nisem prepričana, da ga ni prevajal četrto- ali petošolec, je »There is a third party involved« in na splošno pomeni, da v zadevo, ki jo raziskujejo (verjetno sem gledala forenzike ali kaj podobnega), nista vpletena le dva, kot so mislili, temveč še nekdo tretji. Vas zanima, kaj je tokrat prišlo izpod prevajalskega peresa? Nič drugega kot »tukaj je vpletena še tretja zabava«. Zabava? Kako je nekomu, ki bi moral obvladati angleščino »v nulo«, prišlo na pamet kaj takega? Ali pa prevod angleške fraze zaflir-tanje »She 5 giving me the eye« v prevodu »Dala mi je oko«. Tudi ta je kar posrečena. Posebna kategorija in lahko rečem slovenska posebnost pa so prevodi naslovov filmov in nadaljevank. Že nekaj let star film »WJíite men can't jump« (dobesedni prevod bi bil »Beli možje ne znajo skakati«) so prevedli kot »Driblerja pod košem«, čemur smo se še kot osnovnošolci smejali. In pa »Baby's day out« (o dojenčku, ki se izmuzne staršem) kot »Trije roparji in potepuh«. Vem, da najbrž obstajajo neka pravila, ki se jih morajo prevajalci pri naslovih filniov držati, se mi pa zdi čudno, kako lahko Hrvati naslov neke nadaljevanke prevedejo veliko bolj dostojno in verodostojno kot mi. Na primer »Dr. House«, serija o odštekanem zdravniku, se pri nas imenuje »Zdravnikova vest«, na hrvaškem pa je naslov tak kot ameriški. Kot da smo Slovenci toliko bolj butasti in ne bi znali izluščiti iz dogajanja v seriji, da se imenuje po glavnem zdravniku in liku. Pa »Talenti v belem«, »Mladi zdravniki«, »Moja najstnica«... Taki naslovi mi gredo prav na živce, ker so neizvirni, trapasti, poleg tega pa nimajo nobene zveze z originalnimi naslovi. Bojim se, da so tiste risanke in filmi, ki so že sinhronizirani v slovenščino, zanič. Poleg razlogov, ki jih v eni od svojih Žab omenja že Špela, drži dejstvo, da v našem jeziku (kije seveda lep in poseben in oh in sploh) nekatere šale v prevodu pač zvenijo butasto. Večina ameriških »smešnic«je že tako ali tako neumnih, če pa bereš še slovenske podnapise, se lahko le čudiš. Kot da se prevajalec niti malo ne potrudi, da bi bila »šala« vsaj približno smešna. Zato naj že enkrat izumijo (morda so ga že?) gumb za izklop podnapisov, da bomo imeli mir pred kadilci z verigo in tretjimi zabavami. ISPGLeTje i^DKozoLcem 2007 Sobota, 1. septembra ob 18. uri ^ »Eno pesem peti« Območno srečanje ljudskih pevcev in godcev Šaleške in Zgornje Savinjske doline iUedelja, 2. septembra, ob 15. uri Revija mladih muzikantov Nastopili bodo: Ta pravi faloti. Veseli svatje. Trlo Golte, ansambla Navdih in Šestica V Mladinskem centru Šmartno ob Paki. Če bo deževalo, pa v dvorani šmarškega kulturnega doma. Vstop je prost! AKTUALNO Potrebe po domskem varstvu so^ prostih mest ni čakalna doba za sprejem v Dom za varstvo odraslih v Velenju je od 3 do 128 dni, v domu starejših v Gornjem Gradu od 3 do 6 mesecev - Po izdelani demografski analizi v Šaleški dolini potreben še en dom, v Zgornji Sa^ânjski dolini tovrstnih potreb dovolj Očitki niso upravičeni v javnih zavodih za varsivo surcj^ih /naša - po zagolovilih Juli-janc (îro^clj • povprečna ccna osnovne oskrbe od 12 do 14 evrc^v m dan. pri konccsionaijih pa od 14 do 16 cvrov. '^Očitki k;b cenali oskrbe v javnili dcnnovih st) neupravičeni, saj oskrba vari>-vanca / najzaiiievnejsi) zdravsivenn nego ne dosega 35 odslotkov cene. primerljive s storitvami v bolnišnicah. Zalo se srečujejo z mí-likuTii pritiski iz omenjenih /dravsivcnih usianov. V domu je ceJ> lelna osnovna oskrba nižja kol celoleina parkirnina v ya razni hiSi ah bivanje šlinnožcev v /aveilšcih za bivali." Ta^fana Podgoršek v Sloveniji deluje 73 domov za siarcj^c. v njih preživlja jesen življenja blizu 14. 500 siarnslnikov. podatkih niinisirslva /a delo, družino in socialne na sprejem v domove Caka še Wizu 1600 ljudi, število starosnikov pa še narašča. Ponekod je za sobo potrebnii čakali od 6 do 12 mesecev, Pred nedavnim je minisirsivo objavilo nov razpis za pf>delitev koncesije za opravljanje storitev insiiiucit)-nalneja varstva v donîovih za starejše za 1200 mesi, največ v Ljubljani in Mariboru. Kako pa je s poirebami po domskem varsivu v bodoči pokrajini Saša? Kjerkoli bodo zgradili dom, prostora za vse ne bo v Domu za varstvo odraslili v Velenju, katerega lastnik je omenjeno minisirsivf), je 190 postelj. Po podatkih domske socialne službe so lani prejeli 252 vloj? sprejem. rešili so jih 89. V tem U^nut-ki imajo neretenih 131 prošenj, od Julijans Grose//, direktorica Doma za varstvo odrastih Veterije: "Od teta 200S do 200S se je stevUo starih nad GS M v tukajšnjem okolju povečate za 26, S odstotka.» lega je 49 prosilcev iz mestne občine Velenje» iz občine Šoštanj 9, iz občine Šmartno ob Paki 2. ostalih 71 pa biva v drugih obMnah v .Sloveniji. N^vcč vlo^ je - po beso-dah direkloricc doma Julijane Grošelj • 7ň sprejem delfK) pokretnih oseb (45), 30 za nepi^krelne, 21 za pokretne, 17 pa jih sodi v Frančiška Voler, direktorica Doma starejših Gornji Grad: "Že tretjič sme se prijaviU na razpis ministrstva za pridobitev koncesf/e za dementní oddeiefc.** skupino delno orientiranih oseb (bebavi). >»(>kalna doba je zelo ra/Iična. giblje se od 3 do 128 dni, odvisna pa je od vn;ie oskrbe, od potreb starostnika po zdravstveni negi, od (ega. ali je pn)silec moški ali ženska (za prve je v domu manj postelj), predvsem pa od sprememb v hiši. Zelo nujen pri- Vdomu v Gornjem Graduje ISS postelj, zanje pa ima/o vtem trenutku 323 vlog. VELIKA^ROLETNA^KCIJA ROHISTVA • pestra ponudba pohiitva 2a vsa bivalna prostora • popusti^ hitri kradrt, takoiinja dobava • promocjaka ponudbi novih spalnic DORINA ¥ delno pranovlisnani razstaviam salonu na Poba 11 v industrijski prodajalni IZORISTITE IZJEMNE UGODNOSTI IN NAS ČIMPREJ OBIŠČITE! G^R/INr Pohiitvsna indusUija d.d. Polzala, Potala 176 a Indimrijika prodaiaba. 03/ 70 37 130.03/ 70 37131 inh^nntf i. vmvv.garantf i mer v zadnjem času je čakal več kot 2 meseca. Bodoči porabniki naših storiiev si vse bolj želijo en(v posteljne sobe. I^ni smo prejeli IK vlog in loliko jih imamo za names-lilev v omenjene sobe se danes. Dajemo prednost stanovalcev, ki so že v hiši.« Kot je še dodala CiD^Ijeva, imajo veliko ležav z na« mcslilvijo delno tjricniiranih stanovalcev. Te nameščajo v varovani oddelek, ki so ga posodobili s po prostora /a vse. Zato menim, da moramo razvijali ob domskem varsivu tudi ostale oblike pomoči za starostnike, kol so oskrba v nadomestni družini, oskrba na domu, dnevno varstvo, ki pri nas še ni zaživelo.« Polno^ polito^ polno v Zgornji Savinjski dolini je prisiojen za potrebe po d(miskem varstvu starejših za zdaj le Dom za starejše v Gornjem Gradu, /gradila ga je čružba Demos iz Ljubljane pred 5 leti, prve vanv vance pa so sprejeli leto kasneje. Za sprejem v dom je Čakaina doba od 3 do 128 dni. sehnimi klicnimi napravami (indukcijskimi zankami). Takiii stanovalcev imajo v lem trenutku 9. Po izdelani demtjgrafski analizi potreb pt^ varstvu starejših v Šaleški dolini iz leta 1994 naj bi bilo do let 2010 v dolini 579 občanov siarib od 80 do X4 let. oziroma v strukluri prebivalstva 1,25 odstotka. To je skupina, ki najpogosteje potrebuje nastanitev in mu- »Od leia 2005 do 2006 se je število starejših v Šaleški dolini povečali za 26. 5 odstotka. Če me sprašujete, ali je izgradnja še enega doma za varstvo starejših v tukajšnjem okolju potrebna, je Grošijeva odgovorila: "Kjerkoli na območju pnsiojnosti Upravne enote Velenje bodo zgradili nov dom (v Topolšici, Šoštanju ...), z dograditvijo pro-stiffov ua obsii^ječi lokaciji ae bo »Vse je polno, polno, polno,« se je na naše vprašanje, kako zasedene so domske zoiogijivosti, odzvala direktorica doma Frančiška Voler. V domu je 155 postelj, vlog za sprejem pa Imajo v tem trenutku 323. »Ni dobro preveč operirali s tem podatkom, kajti več kot polovica prijavljenih postelje ne potrebuje takoj oziroma veliko je lakib vlagateljev, ki našega doma niso uvrstili na prednostno listo, ampak so vlogo r/á sprejem poslali še na kakšne druge naslove. Je pa zgovoren podatek o čakalni dd 3 do 6 mesecev,« Kot je šc povedala Vť)ier-jeva. so se tokrat že tretjič prijavili na razpis Ministrstva za delo, družino m socialne zadeve za pridobitev koncesije za oblikovanje varovanega oddelka. Tega v bodoči pokrajini Saša menda še nima nihče. Zemljišče zanj že imajo. Dom starejših v Cîorniem Cîradu naj bi - glede na analizo potreb po institucionalnem varstvu siarejšib Zgornji Savinjski dolini iz maja 2006 - pokrival vse potrebe po tej (»bliki dejavnosti za starejše. Med 16.475 t>bč3ni naj bi biJtJ namreč starejših od 65 let 2726. število mest v domovih pa 150, »Podatek ni realen, saj veliko starejših s Nial-ciim bivališčem od Solčave do Mch zirja preživlja jesen življenja v drugih domovih po Sloveniji.« je prepričana I rančiška Voler. V občini Mozirje kmalu 150 novih mest za starejše Ce v Mestni občini Velenje govorijo o izgradnji varovanih stanovanj na območju rastlinjakov PUP-a, v občinah Šošlanj in Šniartno ob Paki pa razmišljajo o izgradnji domov za starejše, v prizadevanjih po zagotavljanju novih mest za Institucionalno varstvo starejših najdlje v občini Mozirje. S preselitvijo v nove prostore na Podrožniku so prodali staro občinsko zgradbo. Kupilo jo je podjetje Literdesign iz Ljubljane, ki namerava - po zagotovilih njegovega direktorja Jurija MaJeševi-ča- s preureditvijo obstoječih in izgradnjo dodatnih površin tu urediti varovana stanovanja, v so cialuem projektu Mozirske trate pa zgradili večtiametiski objekt, v katerem bo med drugim ludl dom za starejše, »V obeh projektih je predvidenih 150 mesi za starejše. Ce bo gradbeno dovoljenje izdano do takrat, kot so obljubili, bomo dela na lokaciji bivše občinske stavbe začeli prihodnji mesec, za objekt na Mozirskih tratah pa naj bi letos pridobili lokacijsko odločbo in proti kt^ncu leta začeli urejati ijitrastrukturo.« je še dejal Jurij MaJeševič. rnsigm Vabilo k izrednemu Studiju logistike 1., 2. in 3. stopnje po bolonjski deklaraciji: fakulteta za logistiko celJe-krš|co • dodllplomski vlsolioiolskl strokovni itudll Ooftpoclanikci Is tohniiko logistika (v Celju, Krskem in Tržiču) - dodiplomski unhrorsltotnl itudl| Logistfko slstoaiov (v Celju in KrSkem) • podiplomski mogistrski stiidl| Logistiko sistemov (v C«ljii) - podiplomski doktorski itudl| Logistika slstomov (v Celju) FAKULTETA ZA LOGISTIKO UNIVERZE V MARIBORU Mariborska cesta 7 3000 CEUE Hočevarjev trg 1 8270 KRŠKO Fakull^eta za logistiko Univerze v Mariboru vabi na litlormativBi dan za vpîs kondidolov v podiplomska studijska progromo logistike, ki bo v potokf 7* 9« 2007, oh 18# url, v prostorih fakultete y Celju. Dodotn« infor. na: 03/42 85 302 ali 07/48 80 744 Elektronska poŠto: marjana.potocnik<9uni-mb.si Spletna stran: http://fl.uni-mb.si/html/ MED DRETO IN SAVINJO ""HJS 30. avgusta 2007 tiû cir^rcio Organizirano trženje turizma v občini I,uče sn pred Icli / usi^moviivijo lurisiicnciza Informacijskega ceHtra t>rganizirano pristopili k posredovanju kakovostnih lurisilOnili inlomiacij domačim in tujim gostom. Kol zagotavlja vodja turi stične pisarne Toni Jeseni čni k, zelo dobro sodelujejo s turističnimi ponudniki v kraju in tudi z ostalimi lurističnfHntbmiacijskimi centri v /gornji Savinjski dolini. Vsak gost naj bi dobil kar išče, pravi Jcsenićnik, zato nudilo poleg osnovnih infonnadj o turistični in gosilnski ponudbi tudi oblikovanje in izvajanje pronioeijt ostalimi luristič-ninii ponudniki na lokalni, državni in mednarodiîi ravni. Peterle obiskal čebelarje čebelarstvu pravimo poe/ija kmetijstva inje bilo med Slovenci od nekdaj posebej spoi^tovana gospodarska dejavnost. Tebe-larji so pri nas zelo cenjeni /aradi dobrodejnih čebeljih izdelkov. Odkar jc evropski poslanec in prvi uradni kandidat za predsednika drÂîvc Lojze Peterle, nima več pretirano časa za čcbelaijcnje. se pa rad odzove vsakemu vabilu čebelarjev. Taki) se je pred dnevi ob ogledu dr?Jivnega prvenstva v preskakovanju ovir na Venisaliuiitavilšc v Pustem pi>lju pri tamkajšnjih če-belaijih. Po krajšem prijateljskem razgovoru s predsednikom krajevne skupnosii Kokaije Stankom Flereioni so mu gostitelji postregli 7. domačo /»zadrečko« medico in jabolčnikom. Zgodovinska vloga slovenske družine Odprta vrata vrtca v Ijubenski vrtec je bilo ob koncu preteklega šolskega leta vključenih 68 oirok. kar je največ v zadnjih letih. Ravnatelj šole in vrtca Rajko Piníar ocenjuje, da število otrok narašča tudi zaradi številnih odprtih delavnic, kiji 'organizirajo za otroke. ki sicer niso vključeni v oiganizirano predšolsko varstvo. ^Kht nekajkrat na leto organiziiamo odpna vrata za te otroke. ki imajo mo/.nost spoznati najrazličnejše dejavnosti, kijih izvajamo v vrtcu, na razpolago pa so jim ludi vse igrače, s katerimi razpolaga vnec,< razlaga Pintar in pri tem izpostavi tečaj angleškega jezika za predšolske otroke. Tega/.c Četrto leto obiskuje okoli 20 otrok iz vrtca. Slovenska ljudska stranka že dve desetletji organizira srečanja zgornjesavinjskih družin. Za ministra Ivana Žagarja so družinske vrednote steber slovenstva /gornjesavinjsko družine so se na pobudo takralne Sltwen-ske kmečke /iveze prvič zbrale leta 1989 na Menini planini, torej v času, ko so se v Shwcniji začele porajali demokratične spremembe. Po besedali koordinatorja zgornicsavinjskih in šaleških odborov SLS Andreja Presečnika so v skoraj dveh desetletjih obredli skoraj vse planine v Zgornji Savinjski dolini, lokrat pa so srečanje pripravili v zavelju lovske koče na planini Ston nad Ročico ob Savinji. Med vidnejšimi člani stranke sta se srečanja udele/ila minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj dr. Ivan Žagar in pi^slanec Jakob Presečnik. Čeprav skorajšnje volitve predsednika države /e kar precej zaznamujejo strankarsko delovanje, se z njimi na Slonu niso ukvarjali. v ospredju so biie vrednote drji^inskega življenja, ki jih je na začetku srečanja v masnem bogoslužju še posebej izpostavil duhovnik dr Ivan Rojnik, /a ministra Žagaija imajo dnjzinska srečanja več pomenov, predvsem je bistveno. da leče družinsko Življenje v pravo smer, «Slovenija uspešno pelje sv<ïjo /gi>dbo naprej. Je pa res. da nas r>eslijo težave širšega pomena, lina od njih je visoka inflacija, ki vpliva na življenje vsake Minister Ivan Žagar in poslanec Jakob Presečnih sta se s ponosom postavita pred objelçtiv skupaj z najštevilčnejšo drviino iz Zgornje Savinjske doline. družine. Prepričan sem, da bomo to premostili. Na državni ravni ugotavljamo, da so se žačeli demo gralski kazalci dvigovati,« je med drugim dejal minister Žagar, prepričan, da če so zdrave družine, je zdrava ludi dioižba. Predvsem pa slovenske družine skrbijo za obstoj slovenstva, kar je v razmerah globalnega sveta izrednega pomena. lako kot vsako leto j C bila tudi tok ral posebne pozornosti deležna najštevilčnejša družina srečanja. Tnajslčlanska družina PtJtočnikovih iz Roijana pri (ror-njem Gradu je z devetimi otroki najštevilčnejša v celotni /goniji Savinjski dolini. Medsebojna po vezanost in zdrav optimizem ter radost do življenja, ki izžareva iz njili, je lahko dober napoiek vsem. ki imajo VàHwq ali drugačne pomisleke do družin z veliko otroki. ■ edi Mavric -Savinjčan Izkoristiti primerjalne prednosti MoistCt SlOVCnSlcih CitCf Novi direktor občiiíske uprave v Občini Nazarje Saino Be- # Novi direktor občiiíske uprave v Občini Nazarje Sarno Be-gič prihaja v javno upravo iz gospodarstva. Po njegovem prepričanju so razvojiie perspektive občine v optimalnem izkoristku primerjalnih prednosti, ki jih nazarski občini vidi v vse bolj cenjenem neokrnjenem okolju v neposredni bližini r^^^-membnlh turističnih centrov, kot sta Chrlte in Logarska dolina. >Če se bt> turizem izvajal na nmožični osikwí bo polreb-no zagotoviti nočitvene kapacitete in izkoristiti bi morali našo kulturno dediščino in ostale posebnosti, kot je na primer kulinarika. Na razv<ý občine bo nedvomno krepko vplivala ludi tako imenovana tretja razvojna os, predvsem pa bi morali bolje izkoristili lesarsko dejavnost. Bodoči center bi moral povezali podjetja in na skupni osnovi uvesti programe, omogočili pospešeno vlaganje v raziskave in razvoj, kar pomeni pnv dajali izdelke z večjo dodano vrednostjo, /a razvoj občine jc pomembno tudi kmetijstvo, ki se bo spodbujalo tudi z načrtovano tržnico v centru Nazarij,« pravi Begič, ki razmišlja tudi o proiy.vodnji električne energije iz obnovljivih virov. Od vsega pa je najbolj pomembno ohranjanje delovnih mest v gospodarstvu, nma kar pa občina nima neposrednega vpliva. Tekmovalno in organizacijsko uspešni v Ijubenskem smučarske» skakalnem klubu BTC v teh dneh pospešeno urejajo doskočišče na veliki skakalnici, saj željjo, da posodobljena in urejena prenese sk(^kc do sto in več metrov. Člani edhiega zgomjesavinjskega skakalnega kluba dosegajo vse boljše rezuhaie tudi v tekmovalnem delu predvsem v konkureîici mlajših mladincev, /a uspehe je nedvomno najbolj zjislužen glavni trener Janez Debeljak, ki s svojimi pomočniki vse leto bdi nad ljubcnskim: skakalci. Kmna uspešnega dela sta vse bolj uspešna držjvna reprezentanta Primož Piki in Salo Tadic. vsakoletni vložek pa se obrestuje tudi po mnenju predsednika kluba Alojza Murka, saj je prepričan, da z uspehi mladih skakalcev največ prispevajo k pravim ciljem razvoja skokov na Ljubnem ob Savinji, kjer z veseljem sprejmejo v svoje vrste vse zainteresirane dečke in deklice. V soboto maraton Celje-Logarska dolina Društvo pohodnikov in maratoncev Celje bo v sivboto organiziralo že 23. maraton Celje-Logarska dolina. Sla rt bo ob 6. uri na Trgu celjskih knezov pred zgradbo Mestne občine Celje. Tako kot vsako Icio Slan ne ho samo v Celju, ampak tudi v Mozirju (ob 9. uri) na [.jubnem (ob 10.30) in v Lučah (ob 1cDj pa bo na vseh razdaljah v Logarski dolini. Tisii. ki udeležbe se niso prijavili, laliko to storijo na dan maratona vsaj uro pred startom. Orgaruzatorji pričakujejo najbolj m nt v žičen stan v Lučah. v Celju pa naj bi sc proti Logarski dolini podalo predvidoma 200 do 250 udeležencev. Svoj nastop je napovedal tudi Fr^nc Smotlii, edini, ki seje doslej udeležil vseh 23 maraUmov. ■ Edi Mavric • Savlnjcan Tone Mlačnik iz Krnice nad Lučami ob Savinji je bil od rojstva obdan z glasbo -Osnovnih veščin igranja na citre ga je naučil oče in z vztrajnim delom je postal mojster tega inštrumenta lAJtošnjemu prejemniku zlate plakete Občine Luče sta bila petje in glasba dobesedno po. ložena v zibelko. V družini so peli in muzicirali že oče in ded in tudi bratje ter strici so bili polni glasbenili lalcntstjo. hitro napredoval, se pridružil godcem in svojo prvo pesem Pastirčka zložil že pri desetih letih- Po vrnitvi iz vojske je zlom hrbtenice usodno zaznamr)val njegíwo življenje in od takrai seje z dulo in telesom predal glasbi in ljubljenim cliram. v Lučah je splošno znano, dajebilo vtistili časih največ godcev v kraju prav iz njegovega so- Tone Mlačnik Je svoje življenje zapisal glasbenemu ustvaijanju, saj je avtor številnih instrumentalnih in vokalnih skladb. rodstva. Nič presenetljivega torej, da so ustamv vili celo ansambel Veseli planinci, s katerim so daljnega leia 1959 na oddaji Pokaži kaj znaš zasedli prav imenitno četrto mesto. Po nekaj letih igranja jc ansambel prenehal delovati- Tonček pa ni mogel brez glasbe in pesmi so se rojevale. Preko Ć0 instrument a biih in i)kr(3g 15 v rastni^kega Mlačnika veliko priznatije. Ko so na Občini Luče sprejemali odločitev o letošnjem prejemniku zlale plakete. so imeh pred očmi pretekla desetletja in številne prireditve, na katerih je s petjem in igranjem vtisnil svojevrsten pečat prav Mlačnik. /elja Luč a nov je. da bi njegov obsežni opus zbrali in iziiall v knjižni obliki in ga tako ohranili mlajšim rodovom. ■ Bdi Mavric - Savinjčan Delno odpravljene težave V gornjegrajski osnovni šoli trajno odpravili nevarnost rušitve Težava ostajajo strohneli stropniki v starem delu šole Očitno so se v Gornjem Gradu zamislili nad rezuhati statičnih raziskav tamkajšnje osnovne sole, saj so v času počitnic trajno rešili vprašanje v večnamenskem prostoru, zaradi katerega je obstajala realna nevamosi, da se del šole poruši. Počitniški predah so izkorisdli za temeljito r^ačitev temeljev in odpravili nevamosi z železno kon-strukcijf). Celoten poseg je vredntHen na okoli sedem tisoč cvrov, od lega bo del sredstev zagotovila šola iz lanskoletnega ostanka prihodka, razJikt) pa bodo morali dodati i2 občinske blagajne. Opravljen poseg pa ravnateljici Lilijani Bele nekaj dni pred začetkom pouka ne zagtuavlja mirnega spanca, saj popolnoma prepercla simpnika v učilnici gosp^idinjstva v starem delu ši^lske z.grad-be dopuščata možnost rušitve stro))a. Težavo sc^ začasno rešili z navadnimi gradbenimi ptodporni-ki. celovita sanacija naj bi prišla v postev v sklopu celovite preureditve celotnega ostrešja in strehe, kar naj hi se po besedah Beletove zg(»dilo čez dve leti. Ob tem se zopel odpira vprašanje denaija. saj naj bi celovita obnove strehe, kije se vedno pokrila s salonitnimi ploščami, siala okA^glih 260 tisoč evrov. »Junija letos smo se prijavili na razpis miiiis-(rstva za «bistvo In to b(jnio piu-eh tudi v prihodnje.« zagoiavya ravnateljica gomjegrajske osnovne šole, vendar zadeve nikakor oiso preproste, saj obstaja odprto vprašanje, kako bo okoli 40 odstotkov potrebnega denarja zagotovila gi)rnjegrajska salila Malči, imajo še največ ravnine na površini mi/e v kuhinji. Njive, travniki so bolj prislonjeni v breg, »Vse visi. zato nam stroji uiso prav v veliko v pomoč. Kadar je mokro, z njimi ne moreš opraviti še tistega dela. kot bi ga sicer lahko. Roke so v hlevu, ua njivah in ostalih površinah glavno.« Pa bi ob tem rekli, da je kmetovaii lepo? »Je kar razgibano, dolg čas nam ni nikoli. Sem kar zadovoljna, čeprav je veliko dela,* je diplomatsko odgovorila Malči. 24 hektarjev je velika kmetija, od tega je tretjina obdelovalne zemlje, predvsem travniki, na katerih kosijo največ na roke trikrat na leto in pasejo kravo, ter nekaj malega njiv, na katerih sejejo predvsem povrtnine. Ostalo je gozda, ki prav tako zabteva veliko dela. (tlavna dejavnost na cmetiji je proizvodnja mleka. Ze Malčkin oče je preusmeril proizvodnjo v to dejavnost, ob prevzemu kmetije pred 12 leti sta Ha mlada« gospodarja njegovo delo nadaljevala in po svojih močeh proizvodnjo posodobila. V hlevu imajo v tem trenutku krav. ki dajo v dveh dneh blizu 4Q0 litrov mleka, in nekaj telic, s katerimi pomlajujejo čredo. O vsem je Malči govorila s tako vnemo, da smo odgovor na vprašanje, ali hi se odločila /a kmetovanje, če bi bila zitova pred odločitvijo o nadaljnji življenjski poli, pričakovan: %Po vsej verjetnosti bi se. Na tej kmetiji sem se rodila, delo me veseli. Tudi mož ima veselje, čeprav ni s kmetije. Pomagava drug drugemu, pa kar gre.« Cveto je povedal, daje pred leti hodil v službo, sedaj pa je že nekaj časa pravi kmel. Mu je žal? mi je zaradi tega, ker je pri hiši manj denarja, a ni slo drugače. Zaradi obilice ročnega dela. Samo travnikov, ki jih je pota'bDO pokosili na roke, je dva hektarja. Po drugi strani sem pa kar zadovoljen." Ko smo ju povprašali, ali razmišljata morda o kakšni dopolnilni dejavnosti na kmetiji,je Malči odgovorila. "V naših glavah se plete marsikaj, vendar je povsod zadaj denar Malo razmišljamo o kmetiji odprtih vrat ali nekaj podobnega. Trenutno sva za delo pri hisi sama. Sin je v slu/bi. hči studira. Ko bo končala, bo morda pri iiisi kak§na delovna sila več. pa mogoče takrat." Malči in (\eio pravita, da je težko reči, kaj bi morala postoriti država, da bi se življenje na kmetijah, na podeželju ohranilo. Kmeije sicer dobijo subvencije, nepovratna sredstva, vendar morajo tudi za to, da lahko z njimi naredijo listo, kar so obljubili, imeli kar nekaj v mosnjičku. Poleg že omenjenega Malči in (\eto velikih načtlov za kmetijo v prihodnje nimata. Upata, da bo kateri od otrok ostal doma in poskrbel, da se bo »birčof« razvijala v njuno veselje in prid tistih, ki bodo na njej kmetovaii. dikat kmetov pri uveljavljanju zahtev ne nastopajo enotno do države. Tu so le pogajanja o odkupnih cenah izdelkov In predvideno sprejemanje nekaterih /akcv nov in pravilnikov, »/ame so obravnave sledtijih marsikdaj pomembnejše kol pridobitev kakšnih finančnih sredsiev dogovori o višji ceni mleka. Kajti če pravilnik ni dorečen, življenjski, bomo kmetje delali samo za to, da bo mo lahko plačevali kazni. Ob tem bi rad omenil še eno zadevo, povezano / mlekom / Iniom 201S naj bi v Hvropski uniji ukinili kvote za mleko, finaka cena za surovino, pridelano v hribih ali v dolini, ne bo zdržala. To bi pomenilo konec slovenskega kmeJjstva. Na morebitno ukinitev mlečnih kvot se bo potrebno prej temeljito pripraviti. O tej temi smo se že pogovarjali s predstavniki Koroške kmetijske zbornice, ki je prav tako proti njihovi ukinitvi,« je sklenil pogovor svetnik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Janko Arlič. REKLI sa Janko Arlič o cenah in izvozu micka v druge države: ^Podatki kažejo, da izvoz slovenskega mleka v Italijo upada. Res je, da so doma odkupne cene nekoliko nižje kol pri sosedih, vendar nekatere mlekarne napovedujejo njihov dvig. Kol predsednik odbora za mleko nasprotujem trdilvam »izvoznikov«, čes da si> z izvozom v tujino prispevali k ohranitvi odkupne cene mleka v Sloveniji. V Italijo izvažajo zaradi Izboljšanja svojega finančnega položaja. Slovenski mlekarji moramo obdržati domače mlekarne. Tujci vedo, kakšno ceno nam lahko ponudijo za liter mleka, če tega ne bomo imeli kam prodati, lega se. žal. vsi proizvajalci mleka v Sloveniji ne zavedajo oziroma o tem ne razmišljajo.» v/ww.d ba.si i Studij na daljavo/ř-študij na visoki in w\š}\ šoli izv^Amo na Visolii poslovni doli Maribor v visokošolskem programu Poslovanj« • 4ipjQm(raniekúivrnitt(VS)ínvi|j9toi$KihprosTarníri Poslovni MKretar In Komarcialist. Informativni dan za vse programe v vseh študijskih središčih bo v četrtek, 30. avgusta 2007, ob 17. uri. število vpisnih mest j« omejeno. UresrtiSfte svoje dlje In se prtdiužlte doli s trodtc^o. 6IEI smo prvi v Slovenl|, ki smo ponudlH e-StudiJ. E4t\jdll na DOBI pomeni osebno podporo študentom pn indMdualnem delu. spCstno podprto u6no oko^e In 80de(0vanje Studentov pri êtiMIJ u. âtbdl) Irvajamo spornog 6. ètudllskft sradIU po celoM Slovani^, Vbe*i pcvwns toe H«e* PiAmwe i. Mèrboo wwvr>pg"J, IB 03 22S 39 40 Vť^ «fO^fciU. DQft«w ftiltoîtfHi 1, HtffeW wwwrtfum, Oi Û2 a2S3S 76 VISOKA |œuàvNA MARIBOft ^ « ▼ ^ A Univerza v Mariboru Slomškov trg 15 2000 Maribor javni medmarodmi poziv k sodelovanju pri izvajamju Studijskih programov fakultete za energetiko um v krškem in velenju Univerza v Mariboru vabi k sodelovanju kandidate, ki imajo ustrezne pedagoške nazive ali izpolnjujejo pogoje za izvolitev v naziv visokošolskega učitelja ali sodelavca na naslednjih področjih: -elektroenergetika, - strojna energetika, -jedrska energetika, -drugo. Zainteresirani kandidati dobijo podrobnejše informadie in potrebno dokumentacijo na Valvasorjevem raziskovalnem centru Krško. Cesta krških žrtev 23. 8279 Krško. tel. 07-49 03 720, e-mail: valvascr-ric@siol.net Izvajanje pedagoškega, znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela bo potekalo v Krškem in Velenju. Prijavo z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo na naslov Univerza v Mariboru, Slomškov trg 15,2000 Maribor, s pripisom »Sodelovanje na Fakulteti za energetiko« do najkasneje 31.10.2007. Univerza v Mariboru prof. dr. Ivan Rozman, rektor Vso srečo, 1. poletni festival Šmartno ob Pâki, 25. avgusN - Leiosnje poleije bo v občini Šmanno ob Paki zaznamovalo nekaj dogodkov, m^d njimi pa zagotovo izstopa prvi poletni festival, pri pripravi katerega sta zdruzila moii iamkaj§nji javni /avod Mladinski cenlcr in Občina. Minulo soboto je bila na spc>. reda prva od predvidenih Teslih prireditev. ki se bodo zvrstile vse do 9. septembra. Retrospektiva oziroma »šmaráki TV dticvnik« je bila odlična uvodna prireditev, štcvilnijii obiskoval- cem pa je predsiavila dck) članov društev v lukajsiijem okolju pred već kol 35 leti. 11 so bili že takral polni domislic, saj so v letu 1969 med drugim posneli ve^ filmov. ki so prikazali takratno dogajanje in jili združili v zanimivi 1er aktualni Barvni lelevizJji. Relrospekti-vo dogodkov so sestavljali: spot ansambla Srnica. Cik Cak, filma h Smdréfď TV dnevnik Je privabit Številno občinstvo in mnogi so Mjub pozni uri vztrajali do konca. Živi kip, Polel na Venero. dnevnik Osrednji junaki so bile šmarške kulturne zvezde Mirko. Prancck. Adi. ,loža. Tona. Lija. Alenka, Nevenka, Auli, Lojz, Slave... in spretni filmski »zabele-ževalec«( dogodkov Jože Napot-nik. Dogajanje so na prireditvi pi)peslrili Frajkincicrji z zanimivim zabavnoglasbe-nim programom. VeliCas-len jc bil tudi ognjemet, ki ga - po naših inlbrmacijah -ni plačala občina, Skratka, pohvalno je, da v občini niso ostali le pri znanih veselica il, ampak da so se začele porajati mnoge druge ideje, /ato laltko pritrdimo številnim obiskoválcem priredilve, ki so z zado voljsivom dejali: vso srečo, 1. poleîni festival. ■Tp Namesto počitnic zvoki violin Na 18. mednarodni poletni violinski šoli Igorja Ozima izpopolnjuje znanje 15 violinistov iz sedmih držav Tatjana Podgoršek Od prejšnje srede v prostorih velenjske glasbene šole odmevajo zvnki violin. Tu so namreč pripravili 18. mednarodno polelno violinsko šolo Igorja Ozima, ki sodi med mojstrske Šole z eno najdaljših tradicij v Sloveniji, uvrščajo pa jo med najzahtevnejše mojstrske tečaje v mednarodnem merilu. Trajala bo do sobote, 1. septembra. Letos na njei sodeluje 15 vLolini-stov iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, velike Britanije, Brazilije. Koreje in Tajvana. Večinoma so to študenti glasbenih akademij, visokih glasbenih Šol in konservaiori-jev, stari pa so od 15 úo 23 let. Nekateri so ze stari znanci šole, vcčioa pa jih je v Velenju prvič. Pod menlorskim vodstvom profesorja Igorja Ozima študirajo in izpopolnjujejo koncertne 1er tekmovalne violinske programe, obdelujejo violinske koncerte in koncertne skladbe iz različnih slogovnih obdobij. Prolesoiju Ozimu in asistentki, soprogi Wo-nji Kim - O/jm, seje letos tretjič zapored pridružil britanski pianist Alan Brown, ki korepetira mlade glasbenike. Pasivni udele-/.enci profesoijevih ur so tudi slovenski glasbeni pedagogi, saj je seminar lepa priltJŽnost za izmenjavo strokovnih mnenj. Na programu poletne šolo so tudi trije koncerti. Minulo soboto se je v mali dvorani velenjske glasbene šole že predstavil 22-letni brazilski violinist Kdstm Scheid. Zaigral je vseh 24 znamenitih caprie-ciov Niccole Paganinija, ki sodi jo v najtežjo violinsko literaturo. Jutri v petek, bi) ktnicerl v Zdravilišč ki dvorani 'lerm Dobrna, dan kasneje pa se bodo širši javnosti predstavni na bmcertu v orgelski dvorani glasbene šole v Velenju še íjs-tali udeleženci. v Velenju tudi pouk klasičnega baleta Diplomirana baletna plesalka in koreografinja Tamara Divjak bo s svojo baletno šolo gostovala na velenjski glasbeni šoli Velenje - Tamara Divjak je Ce-Ijanka, ki se je odloala, da bo svoje znanje klasičnega baleta prenašala na mladi n)d. Pa ne le na najmlajše, saj pravi, da se lahko /. baletom aktivneje začnejo ukvarjali tudi malo starejši. V letošnjem oktobru bo njena baletna šola zaživela tudi v Velenju, v pr>slorih glasbene šole Trana Koruna Koželj-skega. kier so ji ponudili možnf jsl poučevanja. Tamara pravi, da bo s Tamara Divjak Je kar nekaj let preživela na baletnih plesnih odrih. Letos je s kariero aktivne plesalke zaključila, saj se bo posvetila poučevanju klasičnega baleta. tem práč v našem mestu zaživela šola klasičnega baleta, saj smo sicer na plesnem zemljevidu Slovenije žc dobm locirani, sploh kar se sodobnili plesnih zvrsii tiče. Ob prvem srečanju s Tamaro, ki že na prvi pogled razkriva, da se ukvarja / baleiom, smo jo prosili, da se nam sama predstavi. Povedala nam je: »»Sem diplomirana baletna plesalka, samozaposlena v kulturi. Imam status baletne plesalke, koreogratlnje in plesne pedagoginje. Z baletom sem se začela ukvarjali pri devetih letih na nižji baletni šoli v Celiu. Izobraževanje sem nadaljevala na srednji baletni šoli v Ljubljani. Diplomirala sem na baletni aJcade-miji v Munehnu. Po lenj sem bila dve leti zaposlena v SNC) Opera in balet Ljubljana, v SNG opera in balet Maribor pa sem bila zaposlena štiri leta. Letošnje leto sem bmčala svojo aktivnbra 2007, ob 18,00. 7.c sedaj vabijo! mm KLOLOJMA. Spomini iz bonboniere Ana Hladnik Dve . vi družini. Cela vas se za teh nekaj dni spremeni v eno samo co. ki so za prišleke s celi tre že same po iiebi pravo doživetje, /a domačine i>a Je slavni dogodek nedeljski sprevod nart)dnih noš. ko se dekleta pimosno sprehujajo pod roko svojih fantov v sto in več lex starih Jiosah, ki se prenašajo iz roda v rod. Kraška ohcet je prireditev, ki se napaja iz tradicije in fte dopusùi hitrih in velikih sprememb (.statistika bi sicer .likozi leta zaznala si>reniembe v številu ločitev, a lo .ko že dogodki kasnefšegu dalu-ma). Iz vaške^iu v fiiestno do^ajaitje pa nas poi)elfe x'elenj.'iki Festival mladih kultur Kuni^unda, izrazito urban festival, na kateretn čisto energijo sproščalo vedno nove generacije mladih usn-arjalcev. Vse-bino festivala krojijo proiinimski oblikovalci %lede na svoje zanimanje in potrebe, kar daje vsakoletnemu dft^odku vsakič znova now podobo. Festival je zrcalo mesta: mlad, moderen, napreden, ustvarjalen, z vedno novimi, tkiprtirni prostori srečevanja in kot tak, kot Je to lepo zapisano v letos r/ji programski knjižici festivala, predstavlja mestotvorno institucijo. Salsa libre v Velenju Od 10. do 21. septembra v plesni šoli step delavnica salsa libre, ki jo bo vodil brazilski pesalec, koreograf in glasbenik Olinda Brasil Velenje - Od 10. do 21. septembra hov Velenju v organizaciji plesne šole Step potekala dvanajsidnevna delavnica salse s poudarkom na posebni saisi, saisi libre. Vodil jo bo brazilski plesalec, koreografin glasbenik Olinda Brasil. mojster brazilskega plesa, imenovanega capoie-ram» ki je sintcz.a plesa, borilne veščine, igre in rituala. Tehniko capoi-era bo uporabil tudi za ogrevanje na plesnih delavnicah. Delavnico bo do zaključili s posebno brazilsko zabavo. Njegova metoda učenja plesa na plesnih delavnicah je za naš kulturni prostor precejšnja novost. Učenje ni omejeno z^olj na mehansko ponavljanje in učenje plesnih korakov, ampak je /jjsnovano kot holisiič-no aktiviranje gibalnih in energetskih potencialov posameznika in skupine. .Salsa libre je zmes štirih vznemirljivih plesnih ritmov: salsc, me-rengue. sambe In bachata. Delavnica je namenjena posame/Jiikom in parom vseh starosli. Potekala bo v dvorani Plesnega centra Step na Prešernovi vsak dan od 19, do 21- ure. Tam se lahko za udeležbo v delavnici ludi prijavile. ■ mkp Koncert mladenk in WUfried Scharf nikoli sami 107.8 107,8 MHz R/^DÛJSKD IBO ÉŘ®Z/hm Novi izzivi /aceiek šolskcsn leu pred-siavlja za mnoge koncc dopustov. Bo kar držalo, saj jc /.c da-aes na cssiah več pločevine, kol je je bilo minula dva mcse-ca. Vse manj je ludi niožnosil /a parkiranje na mesiih, ki niso oznaccn« z modrimi criami, Najhr/ v naši rcdakciji ni junaka. ki bi irdi). kako je komaj čakal »na Selski zvoncc« na Kidričevi cesli 2 a v Velenju ali na Siaretn irgu 15, kjer domuje radia. Ra/l;čno doživel čas brez taksnih in drugačnih obve/nos-(i, ki nam preveč ter prehilro polnijo vsak dan, pa so - pravijo - osnnva za i/zive. ki nas čakajo do konca leia. Za oblikovalca Tomaža Ger-saka. ki je Iclovai v Nerczinah. bo lo poleg ... hm,h m ... ludi oblikovanje već koi 20 številk Našega časa do konca leia, prav tako /a njegovo sodelavko na drugi sirani delovne mize Janjo Špegel - Kt)^uta, /a katero je v lem trenutku zelo pomemben ludi začetek solskega leta za njena nadehudneža Ka-ja in Arîa. /a našo ekipo iz prcv pagatide - Nino .luij. Jureta Be- ri čni ka in Saša Konečnika - pa med drugim predstavljajo nove izzive za mesec september vsaj trije večji dtJgodki: Celjski sejem ter prazniki - Mesine občine Velenje, Občine Na/arje. konec septembra pa še praznik Občine Sf^stanj. So že siaknili glave zato. da bi pripravili /a vse oglaševalce kar najugodnejšo ponudbo. Vabljeni k sodelovanju ne le ti, ampak ludi drugi ^ bralci Našega časa in poslušalci Kadi-a Veleiîje. Naj bo tudi za vas izziv kakšen predlog ali prispevek za popestritev vsebine naših • 1er verjamemo • tudi vašiii medijev. ■ tp Doktor May Kiiarist legendarne britanske skupine Queen Brian Mayje prav gotovo eden najbolje Izobraženih gJasbenikov. Pa pri letn ne mislimo glasbene i/obrazbe. fiOlelni kitarist je namreč pred kratkijn jejo tudi v kategoriji za najboljšega debitanta. Magični Bruce 2, oktobra bo izšel novi album Brucea Springsteena. Naslov albuma bo Magic, na njem pa bo Spev - zaključili z zmagoslavjem Minuli peiek je bil na dvorišču Minorilskega sam<ïstaiw na Ptuju festival na rodil ozabavnc glasbe, na katercîii je nastopilo deset an-sanibltw. Velenjski ansambel. Ansambel Spev je dobil kar dve od petih nagrad in sicer nagrado za najlepšo melodijo in nagrado za najboljšo vokalno izvedbo • Kore-novo plaketo. Velenjčani so se predstavili z dvema skladbama: Ne moreš imeti vse (avtoçi: Mar-jsn Kregar, Branko Zupane. Avgust SkazH In Brane Klavžar) In Prebudi se iz sanj (avtorji Brane Klavžar, Branko Zupane inAvgusl Skaza). Vodja zmagovalcev Erik Hribemik je ob uspehu povedal: ».Seveda nam la zmaga, tako kol vse ostale, zelo veliko pomeni. Ta je morda še nekoliko slajša, saj /. njo zaključujemo udeležbe na fes- tivalih, (Odločili smo se. da bomo dali priiožnosi mlajšim in manj izkušenim ansamblom.« Ostale nagrade so si razdelili: skupina Juhej (nagrada za najboljši ansambel med klasičnimi kvinteti), ansambel Novi spomini (nagrada za najboljši ansambel) in ansambel Prepih (nagrada občinstva). ■ po več kol 30 letih uspešno zagovarjal svoj doktorat iz astronomije. May so jes tezn-ccrt skupine Van Ilalen z Davi« dom Lee Roihom in z novim basistom Wolfgangom Van Hale-nom bo 27. septembra v mestu Charhiiie v Severni Karolini, turnejo pa bodo predvidoma sklenili II. decembra v Calgaryju v Kanadi. Vlado iz Prekmurja na Primorsko Vlado Kreslin se bo ob izidu svfîjega novega albuma Cesta, ki bo izšel 31. avgusta, odpravil na promocijsko pot, poimenovano 7. Goričkega v Piran. Karavana, ki sije nadela ime po prvem singlu, bo nekaj posebnega, saj se bo prekmurski glasbenik s posebnim avtobusom, spremstvom old timerjev, road bandom Cesta in ostalimi prevoznimi sredstvi podal na pot od prekiTiur-skih Strukovcev do obalnega Pirana. Značilnost karavane bodo postanki, na katerih bo Vlačo s svojim bandom odigral kakšno skladbo, poleg njega pa bo na vsaki od postaj zaigral še en lokalni Izv^alec: v Prekmurju Bel-tinška banda, v Mariboru Marala vada. v Celju Carpc Diem, v Ljubljani izvajalci še ni») razkriti, v Postojni Ana Pupedan in v Piranu Zmelkoow ter Veliki Bogovi. Izvajalcem se bo seveda pridružil tudi Vlado. à Prvi album ansambla Golte LESTVICA Trem mladim fantom iz Smihela nad Mo/irjem jc v kratkem Času uspelo pritegniti pozornost zelo širokega kroga privržencev narodmizabavne glasbe. Svoj trio so poimenovali po pobočju Golte, kjer so doma. In odmevno krenili na obetavno ustvarjalno pot. Zbrali so kar nekaj pomembnih festivalskih nagrad in /.zelo uspešnim promocijskim koncertom v domačem kraju pred dnevi pospremili na pol med poslušalce še prvi album. Na njem je enajst skladb in videos-pot s skladbo Ce je ljubezen greh. Po njej se album tudi Imenuje. Minilo je poletje. Polelne noči, Žalostno dekJe. Moja Nežika (tudi v remix verziji). Kmetije ne prodamo jc le nekaj naslovov skladb z naj-noviiišega albuma, avtor vseh pa je vodia ansambla Andrej Rak. ■ Vsako nedeljo ob 1730 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Vrstni red v nedeljo. 26.8.2007 (5t;744): t. ŠESnCA: Triglav, ponos domovine 2. JOŽE GAUČ: Smrekovški Fika 3. OBJEM: Dekle 4. TULIPAN: Na motorju ô.PQ'ŒPUHhStajen: 6. GAMSI: Vse je sposojeno 7. VITA: Kokodejwlka 8. Ans. FRANČIC: Šentjernejski petjeln 9. NIKO ZAJC: Na dopust fO. ISKRICE: Poletni večer PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE ve»na jezera« pretežki. Kot npr. kakšno vodno mesto. Muzeiska pot Letošnja vožnja Šmarča-nov in drugih iz Saše z muzejskim vlakom v Ljubljano bo res muzej* ska. Saj se bodo kmalu ljudje s tega konca proti metropoli vozili po sodobni hitri cesti. A eni pravijo, da če je vožnja z vlakom muzejska, je po hitro cesti še futuris-tika. Rozlllnih barv Sklepe sestanka med premieroma Slovenije in Hrvaške so Slovenci sprejeli različno. Eni kraju primerno. Bili so bledi. REPORTAŽA PleS; glasba^ delavnice in še marsikaj Končno je tudi za Kuaigundo napočil čas, da pra/nujc svojo prvo okroglo obleinico. V okviru že deselei^a festival« so se do godki /»čeli odvijali že 18. hv^u-sta, inienziteia prirediiev pa je narasla prejšni icinek, koje od po! šcsie ure zveOcr pa vse do zgodnjih julranjih ur trajal konccrt. Množica na gradu Začetne skupine (The Fugitives, Šnorki bend) bi svoj nastop opredelile bolj kiit "so eno vaje", saj se skoraj nihće ni odloči!, da bi četrtkovo popoldne preživel na grajskem dvorišču. Zal je zaîo mnogim pesmim sledila bučna tišina. Pa ne zaradi izvedbe. Več obiskovalcev jc prišlo, ko se je že spustil mrak, zato so tudi tretji nastopajoči • Nero burns i/ Velike Britanije, igrali bolj sebi in drugim glasbenikom, ki so la večer okusili, kako je stati na Ku-nigundinem odru. Wellcomin aimmitlce in flames je hrvaško-japonska zasedba, ki se je v stilu garage rock and roMa predstavila četrta. Od domačih je nastt)pila skupina Res Nullius in mlada že ne toliko uveljavljena skupina Zircus iz Slovenj Gradca. Velik aplav£ je požela nenavadna ustvarjalka Divala iz Hrvaške, ki je predstavila inovativno zanimiv stil trip hip hopa. Ko so oder zasedli Dubioza kolektiv iz Bosne in Hercegovine, so ritmi mešanice hip hopa, reggaeja in dub glasbe zbudili tudi lisre. ki so bili praktično v soboto zjutraj že malce utrujeni. Koncert se je okrog pol tretje ure zjutraj zaključil, na gradu pa je ostalo te se veliko in več smeti. Vendar so organizatorji poskrbeli, da je prireditveni prostor sončni vzhod dočakal, kol se spodobi. V petek jc bil na sporedu tudi turnir ulične košarke in oivt^ritev razstave v galeriji Velenje. Mnogi šaleški umetniki so ustvarjali na temo akvarijske ribe. Razstava bo na ogJed do prvega septembra. Lahkotnost sobotnega plesa Ni festivala brez uradne otvoritve. Kunigunda je svojo doča-kalavsoboto na Titovem Lrgu.Po uvodnih besedah organizatorjev in župana je bil na ogled predstavitveni film desetih let festivala, predstavili so še Srčno sliko Ku-nigunde/lemu je sledil prijetnejši piknik, ki je postregel s tako slad-Idmi. slanimi kot tudi pikantnimi dobrotami. Potem smo življenje zavili v zlat čokoladni papir. Plesni teater Velenje je odplesal predstavo s podobnim naslovom (Življeiíje je zavilo v zlat čokoladni papir). 7 vsemi glasbenimi in svetlobnimi efekti 1er zelo do brim plesom jc dogodek tistim, ki so se ga odločili pogledati, dodo bra polepšal sobotni večer. Gospodov dan Na dela prost dan je boij ali manj počivalo tudi dogajanje. V popoldanskih urah so se na kotal-kališču že drugič pomerili junaki ulične košarke. Od osenmajsic ure da-Ije se je na osrednjem prizorišču pred kulturnim domom vrtela ambien-talna glasba, vi^ck dneva pa je predstavljala atraktivna, nenavadna predstava ob deveti uri zvečer. Na Titovem trgu ni bilcj razsvetljave. lo pa ravno zato, daje zgodba z naslovom G ovin-dine sanje prišla do pravega izraza. Igralska skupina Sal-t imbanco je uporabljala ogenj, svetleča oblačila, veliko S polno paro naprej Prvi delovni dan v tednu • pmen-tirajo. Arya Lť.sjak: »Festival Kunigunda ocenjujem t deset. Mladi v Velenju imamo namreč bolj malo možnosti u zabavo, gledali- šče ai i kaj podobnega. Kunigunda pa nam ponuja vse to in še kaj več. V bistvu velenjsko mladino na nek način združuje. Obiskala sem ga že prejšnja leta. pa tudi letos bom šla kakšen dan pogledal, kaj se dogaja.« Na.stija Lesnik: »Prav zaradi tega festivala se v Velenju končno nekaj d{3gaja tudi med poletjem, pa čeprav čisto na koncu avgusta. Pritegneji» me predvsem končeni, zato jih bom le dni obiskala kar sc da največ.« Zana Zlatarek: »Moje osebno mnenje je, da Kunigunda na svoj nač m ozm mesto. Leptî je, da imamo možnost prosti čas prcžJveti nck(^ liko drugače. Morda tudi tisti, ki niso bili nikjer na počitnicah, pa lahko uživajo tukaj. Festivala do sedaj še nisem obiskala, sem pa veliko o njem slišala. Mogoče bom šla pogledat letos, če se ho kaj dogajalo. Boris Simič: »Kunigunda mi je všeč, posebej, ker gre za raaio večji festival v Velenju, Da se dogaja. Da imamo mladi kaj počeli. Upam. da bo leliïs vehko koncertov, saj jih imam najraje. Vse bom gotovo obiskal.«: Lea Stiplovšek: »2e prejšnja leta sem bila navdušena. Lepo je. da se nekaj dni pred začetkom pouka kaj dogaja, da lahko mladi kaj pi> čnejo, daje vehko koncertov in pouličnil) gledii-liških predstav. Verjamem, da bo tudi letos festival odličen.« ■ vgf mm «OBAieSKI KOLIČEK Ali gobe izumirajo? Podnebne spremembe, ki nam prinašajo vroča in sušna obdobja, gobam niso naklonjena. Visoko razvil im gobam močno škodijo tudi kisle p>davii3c. ki so posledica onesnaženega zraka, /aradi usmerjenega kmetijstva, uporabe umeinih gnojil in fungicidov pa so najbtïlj ogrožene iravniike gobe. Ugotovljeno je. da sc skupaj 7 današnjim krčenjem rasUln-skih in živalskih vrsl v naravi krčijo (udi vrsle gob. V Sloveniji še vedno velja Uredba o zavarovanju samoniklih gilv. ki prepoveduje nabiranje približno osemdeset MALA ANKETA Mini turistični vodič po Velenju Tako kot se SJovcnci odpravljamo na tuje dcsiinadje, ki se nam /dijo lepe In eksotične, se mnogim tujcem zdi ravno îaksna Slih venija. Marsikoga pol zanese tudi v Velenje, ki je /nano predvsem kot rudarsko mesto. Preverili sva, kako bi se kt)l turistični vodiči i/kazaii Velenjčani. Malic Safarič-Kolar, Nace Je-rončic: Turista bi napotila naježen), kjer« lahko tudi kopa, Piv gleda si la!ik<» Muzej premogovništva. Ve enjski grad in Titov trg. Lalîko bi se odpravil tudi v knjižnico, likor je goba pekočega okusa ali neprijetnega vonja, je ena od strupenih ali neužitnih vrst. Nabrane g(»L)bice hitro pn>padajo, zato na-biriinio le t)drasle in ne presiare gnbe. (robe doma še enkrat dobm pregledamo In šele nalo pripravimo. Crolobice so vsestransko up{v rabile. Najbolje pa je, če jih spečeno v posodi z debelim diumi, z nekaj kapljic olja. ■ J,LekŠe povabila v >skalefl park pri Rdeči dvorani ah na oimško igrice, /a tiste, ki se radi gibajo, pa bi bil idealen pohod na Jakca ali kolesarjenje. Mateja Gorišek: Ljubitelji vodnih športov lahko gredo na jezero, kjer lahko plavajo, jadrajo Tisti, kijih zani-n)d /.godovina. si lahko ogledajo Velenjski grad. Šaleš^ki grad in Muzej premogovništva Velenje. Velenje je poznano tudi po Pikinem lesti-valu. ki je zanimiv predvsem za otroke. Poleg lega pa si lahko ogledajo različne Športne dogodke. kol so smučarski skoki, roko metne, nogometne teknie, kasa^ ke dirke in šc in Nevida Boh: Otroška leta sem preživela na vasi. sedaj pa že dolgo živim v Velenju. Mesto mije sicer všeč, vendar bi mris-ta prej napotila v okoliške kraje. Menim, da bo veliko več odnesel od obiska, če se bo na-potU na kakšen hrib (Graška C5ora, Smrekovec...) ali pa v terme Topolšica. Kar pa se samega Velenja tiče. bi si lahko ogledal Velenjski grad ali jezero. Andreja Derniol: Turistu bi predlagala ogled Velenjskega gradu in Muzeja premogovništva. V teh poletnih dneh bi se veri sin o želel osvežiti na kakšnem bazenu, vendar se v Velenju ne moremo pohvalili s posebej pestro ponudbo, saj je turistu na voljo le zimski bazen, lu pa je v teh dneh povrhu vsega še ZHprt. /ato bi ga veijeino napotila v Topolšico. C>«to Fendre: Vsakega turista bi vprvi vrsti napotil na Turisiič-no-in formacijski center. Menim, da so lam usposobljeni za s-velovanje turistom. Drugače pa bi mu predlagal ogled gradu, starega rudniškega jaška in sprehod ob jezeru. ■ abf ug Modrikasta golobica (Russufa cyanoxantha) Univerza na Pru - *ni Fakulteta za manageinent Koper Izberite modro Podiplomska Management / spec, mansgementa šola Management v l^obralevanju / spec, managementa v izobraževanju Management/mag. znano^ Management / dr znanosti Dodiplomska Maragement/ dipl. ekonomistka (VS) šold Management / dipl. ekonomist/ka (UN) Informativni dnevi v septembru 2007: Koper Sedeřfakultete. Cankarjeva 5 4.9. ob 17.uri Nova Gorica Tehrllki šolski center. Erjavčeva 4/a b. obl/.un Škofja Loka Bivla vojaltiica, Partizansi^a 1 6.9.ob 17.un Celja Štiidijsko središče, Ljubljanska c. Va 3.9. ob 17.uri Maribor II. Gimnazija Mahbor. Trg Miloša ^danška 1 7.9.ob 17.un www-fm-kp.si Koper 1 Celje I Ško^a Loka I Nova Gorica NLB Slâaovanjski kredit vam bo pomagal narediti Čisto va§ dom. Denar za I nakup, gradnjo ali obnovo I nepremičnin bosts dobili na - preprost in udoben način. 5 i i wvvw^novan|skj kreditni i NLbO Skupina tus Nasmeh odpira na tisoče vrat Ker širimo svojo prodajno mrežo, vas vabimo» da se pridružite r>ašemu kolektivu. Objavljamo naslednja prosta delovna mesta: 1. Vodja izmene (2) 2. Vodja oddelka (5) za oddelke: mesnica» delikatesa, sadje in zelenjava, mlečni izdelki, kruh 3. Vodja blagajn (2) 4. Administrator (1) 5. Prodajalec (6) 6. Prodajalec blagajnik (14) 7. Prodajalec delikatese (2) 8. Mesar (2) 9. Skladiščnik v poslovalnici (2) Zahtevana strokovna izobrazba In ostali pogoji: Pod 1, 2 in 3: IV. ali V stopnja neobvezne smeri Pod 4: ekonomski tehnik, administrativni tehnik ali prodajalec Pod 5,6 in 7: IV. aíi V. stopnja neobvezna smer Pod 8: ni?ja poklicna ali IV stopnja neobvezna smer (iMt^^dr stkdC, 2ivíbkí Itïlinik) Pod 9: nižja poklicna izobrazba Kandidati morajo imeti poleg zahtevane strokovne izobrazbe tudi ustrezne delovne izkušnje in poznavanje s področja žisnl, biti morajo državljani Republike Slovenije, pogoj je tudi n e kaz nova nost. Kandidati se bodo za delo v novi poslovalnici uvajali na območju Velenja, Mozirja in Mislinje, 2 izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za določen Čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Nudimo stimulativno nagrajevanje in možnost poklicnega napredovanja. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljite do vključno 8.9.2007 na naslov; Engrotuš d o.o., Cesta vTrnovlje 10 a, 3000 Celje, s pripisom: za kadrovsko službo. MED VAMI Zavod za gozdove ivenije Drevo leta 2007 Hrast pri dvorcu Gutenbichl Na /avr)iJu /a go/dovc Slovenije žc dvanajsto leio zapored izbiramo drevo leia. S icm želimo ljudi seznaniti s pomembnimi, znanimi sli pa manj znanimi, zapostavljenimi, ojirožeinmi aii kako drugače zanimivimi samoniklimi drevesnimi vmami ali posameznimi drevesi, ki rasiejo v nai^iii gozdovih. V letu 2007 smo za drevo iela i/hrali hrasi graden, ki rasic v neposredni bližini Doma za varstvo odraslih v Ravnah pri Šoštanju (.Sanatorij Ravne). Mogočno drevo raste v gozdu, ki je v lasli dedičev Vosnjak. Sloji v skupini debelih hrastov in driigiii vrst, ki rastejo na robu gozda. Ta prehaja v baročni park t3b dvorcu CjuicnbichL Drevo je zelo visoko, debio jc ravno. g!adk<^ in dolgo, do polovice višine drevesa je brez vej, saj rasle v sklenjenem sesioju. V prsni visini /Jiaša obseg drevesa .^02 cm. torej se premor bliža enemu metru, njegovo višino smo ocenili na najmanj 33 meirov. Drevo je vitalno, zdravo in v semenskih le- lih obilno rodi. /nanih jc okoli 320 vrst hrastov. nd lega je v Ilvropi 2X vrst, /elo veliko vrst je na Balkanu in v Sredozemlju. V Sloveiîiji raste samoniklo (avtohtono) sest vrst hrastov: • dob (Qucrcus robur). - građen (Quecus pelraea), • puhasti hrast (Quecus pubes-cens), - cer (Quecus ceniš), - črniceN^e ali a d raz (Quecus ilex). • opiiuník (Quecus crenata). Na iiasem območju rastejo prvi štirje našteli. Dob in građen se zelo rada kri/.ala. zalo jc v naravi zelo veliko njunih križancev, 'l^di nekateri drugi hrasti se lahko križajo z njima ali med seboj. /akaj smo za drevo leta izbrali prav la hrasl? Ilrasi v zgornjesa-vinjskih in šaleških gozdovih pozabljena. skoraj zanetnaijcna dre-vesTia vrsta.ki pa ima veliko ekoloških, socialnih in ekonomskih kvalitet na kalere smo v času čaščenja smreke kot najbi^Ij up(frabne, najbolj prilagi)dljivc in za vzgojo eno Slavne vrsie enoslavno pozabili. Negovan hrast daje izrednt) kva-I i le t en. vsestransko uporaben, trpežen in (rajeu les. Res je, daje proizvodna doba hrasta dolga, vendar ga uspešno gojimo v zmeseh s ^evilnimi vrsiami plemenitih listavcev, ki dozorijo prej in dajo v mešanih sestojih s hraslom »vmesne« donose prav tako kvalitetnega in zato vrednega lesa. Izbrano drevo je lep primerek drevesa z dolgim, ranim in gladkim deblom, ki hi ob morebilnem Hrast v Ravnah je pravi lepotec (foto: M. DenŠa) poseku dalo veliko količini) kvalitetnega lesa, Dokazuje, da lahko na primernem rastišču ob primerni negi vzgojimo zdravo, vitalno drevo izjemnili dimenzij in vrednosti. Pravzaprav laliko vzgojimo sesioj, ker je izbrano drevo del sestoja debelih dreves. Še večji pa je njegov socialni piv men. saj lepo drevo sloji blizu zgradbe z zgodovinsko in kulturno vrednostjo, s kaiero se lepo dopolnjujeta. Občudujemo lahko njegovo mogočnost, starost, vitalnost in lepoto. Ob tem se zavemo, /akaj so hrasi častili že stari narodi, ob njem se spomnimo na trajanje časa. ■ Marijan Dansa, unrv, rfip/. ini. tozd,f vodja odselca za iojenje in varstvo gozdov Wiúi M ^ VISOKA KOMERCLUNA SOLA CELJE www.vks-celje.si Izpopolnite svoja znanja in pridobite diplomo visoke strokovne šole študijski program KOMERCIALA I. STOPNJA Strokovni naslov; DIPLOMIRANI EKONOMIST / -KA (VS) informatnnyi dan za vpis 2007/2008: 5.9. ob 16.30 Magistrski studijsid program KOMERCIAUl 11. STOPNJA Strokovni naslov: MAGISTER/MAGISTRICAPOSLOVNIH VED INFORMATIVNI DAN ZA VPIS V1. LETNIK 2007/2008: CELJE - 5.9. ob 16^0 (Inff. 03/ 428 55 36) Zagotavljamo vam kakovosten, praktično usmerjen program in dobre studijske pogoje. iTTfarmacij« PrtATIČNA ŠOLA ENOTE CEUE VKiCEUE Lave 7. Celja CI3/426 6544(46) idfamt^vlukctljft.ti www.vfcs^lie^i UUBUANA EMONA EFECTA St«gne 2tC.ljubljan& 01/S0003 18 WWW.VflS-Ci1j«4i MARIBOR ACADEMIA Glavni trg Vh, Maribor 02/2203531 f tf êfit^acadamia .»i www.8cadBmia.si NOVA GORICA LAMPnrrCONSLILTîNG IRIea TQlmírqfiih ^fftir)iv Navâ QafŤca 05/3382 700 lirfo^ltmpTit-enfuullinj^ www.Umpret'ComuttiiisJi MURSKA SOBOTA EKONOMSKA SOLA MUflSKA SOBOTA VISJA STROK. ŠOLA Slovenska ulica 11 02/521 3451 Visoka .sola@Bniail.coTT> Okronali ribiškega carja in carico Šumah dvojini funkcionar: predsednik in še car - Berzelakova carstva še zlepa ne bo prepustila drugi Miiena KrstiČ • Planine Veletye» 25. avgusta - V soboto je ob Skalskem jezeru potekalo lokmovanjc ?.a najtei^jo ribo. za naziv car, carica, /a naziv se jc potegovalo 37 ribičev iii ribičk, ki pa so se jim lokrai ribe kot /a m-vt> skrivale in vabam, ki so jih nic-lali v jezero, niso nasedale, l-e štirim so sc pustile ujeli, pa še te. ki so se, so bile po te/i sodeC še mla» Je \ïi teniti primemo naivne. A šteje najlezja riba! To pa sla ujela sam predsednik Ribiške družine Velenje Jozc Šumah (krap, 1275 gramov), ki je tako ob funkciji, ki jo opravlja, postal k car. carica pa članica ribiške dru/iiie Irena Berzelak (ploščic. 600 gramov). ki seje odločila, da lega naziva zlepa ne bo propustila drugi. V sobotu so jo namreč na posebnem ceremonialu, ki ga je vodil Kari Drago Seme, za carico okrtj-nali /e četrtič. Zmagovalca sta za kronanje pripravili slarešitii Meh« med Rc/ič in Miloš Mikuš. oba pa sta morala priseči in obljubiti, da bosta /a časa vladanja in caro-vanja svojim podložnikom • ribam - pošteno in pravično vladala. spoštovala njiliove mere in njihovo varsivcno dobo. jili branila Carica Irena Berzetali in car Jože Sumah pred sovražniki krivolovci in o-ncsna/.evalci. Kol je ze navada, pa na tej vsakoletni prireditvi ribiči podelijo medalje kolegom, ki so v zadnjem letu uplenili kapitalne, srebrne ali zlate ribe. Medalje /a srebrne ribe so prejeli: Ivan Kuiner, ščuka 12.9 kilogramov, uplenjena v Velenjskem jezeru, Niko Vivod za potočno postrv, težko 2.15 kilograma, ujelo v Paki, in Boris Rez-man /a 10.5 kilogramov težkega krapa, ki ga je potegnil iz .tkalskega jezera. Medalje /a zlato ribo so prejeli: Adil Ibralič za 20 kilogramskega krapa, Melimed Red-žic za 3,5 kilograma te/.kega kJena (oba sta bila uplenjena v Velenjskem jezeru) in Denis Kadrič za 48 kilogramov težkega soma. ki ga je potegnil iz Škalskega jezera. Ob Skalskem jezeru pa bo v so boto spel živalmo. Ribiči pripravljajo dan odprtih vrai. srečanje članov in članic Ribiške družine Velenje. Kje ima riba rit? Prireditev s vor: ko gre domov z ribi>lova, ribarnica pa je zaprta. Kaki) se delajo ribiške mreže? Odgovor: vzamete veliko lukenj in jih zvežeie. Ribišlce zapovedi Deset jih je. med pomenlji-vej šimi pa: Ne /eli svojega bližnjega ribiškega štanta! Ne želi svojega bližnjega ribiškega plena, raje si ga kupi v ribarnici! Ne pričaj po krivem in pri opisovanju svojega ribiškega plena v družbi ne širi preveč rok... Ko so se upali Trofejni som Velenje - Denis Kadrič, član Ribiške družine Velenje, je 4. avgusla iz SkaIskega jezera potegnil kapitalnega soma. V dolžino je meril 196 ccniimcirov, teh- tal pa 4S kilogramov. Gre za trofejno ribo, tako imenovani) /lato ribo, ki ni razveselila le ribiča, ampak tudi člane Ribiške družine Velenje. ■ tnkp Že drugi poraz Črnomaljci v dveh minutah iz poraza do zmage z 2 : 1 -Rudarji imeli v drugem delu kar enajst kotov NogDinciašj Rudarja po treh krt^gih gîUovo največje razočaranje v drugI ligi. /a njimi so Ic iri mosiva: v lem prvenstvu oslabljeno Zagorje in ob« novinca, Zavre in Krka. Na vrhu pa je s polnim izkupičkom Aluminij. Pred zaccikt^in prvenstva so predvsem skupaj s Kidričani veljali /a glavnega kandidata /a naslov in vrnitev v prvo ligo. fSK prvo mesto so napovedovali ludi nekalen Igralci- lb svojo željo ^e vednsredoval za žogo na lleh, ta mu je ušla oziroma mu jo je izplel gostujočio igralec Jasmin Kunič. kije zamenjal poškodovanega Pezdirca, ter jo ob njem in njegovi desni vratnici poslal v mrežo. V drugem delu so domači ni» zali napade enega za drugim. Imeli so kar enajsi udarcev iz kota, gostje nohenega» a niso zmogli izenačiti, saj so se gostje srečno in spretno branili, izenačitev in morebitno domačo zjnago je preprečil vratar, ki je sijajno ubranil nevarna strela Mujak^v viča in Trifkoviča. Veliko priložnost pa jezapravil še Alen Muja-novič. ki v 77. minuti ni znal zadeli z dveh, ireli metrov. V zadnjih minulah tekme so se gostujoči igralci trikrat znašli sami pred domačim vrataijem. a podobno kot pred tem dijmači niso bili dovolj zbrani. ■ vos Šmarčani pa zmagujejo Nasprotno od Rudarja so nogometaši Šmartna 1928. uoviuci v 3. ligi - vzhod, novo sezono začeli s porazom, nato pa dvakrat po vrst: slavili. V tem krogu so na težkem gostovanju v Sladkem Vrhu s 3 : 2 premagali Palom o. Povedli so domači sredi prvega polčasa, vendar so gostjev prvih deseiih minulah nadaljevanja z zadetki Ldanana SoAiča, Vinka Pod-brežnika in napovedali, da želijo vse tri točke. Priložnosti za zadetek so se vrstile na obeh straneh. Najprej so domači i/enačili, potem pa jc Matej Kolene pt>peljal goste v 7L minuti z udarcem z bele točke v V5jdstvo, pí>lem ko je domači igralec sp eno.« V naslednjem krogu bodo Šmarčani gosiili predzadnjo Romo, ki si je doslej priigrala le ločko. i»Kljuh temu bomo igrali kar se da odgovorno in zavzelo, saj bi se nam vsako morebitno podcenjevanje nasprotnika lahko maščeval*),« pravi irener. Afatej Hatènç (v vijoličnem dresu))e loidmt Z il filtrov, ' Tekma v nedeljo sc bo začela ob 17. uri. vos Gorenje ali Pivovarna Laško V naši državi smo sinoči dobili najboljše letošnje moštvo v moškem rokometu, saj sta Roko-meina zveza Slovenije in /druženja rokometnih prvt^ligašev prvič v zgodovini pripravila turnir za slovenski superpokal. Takšna lek-mtwanja so znana v tujini. Za najboljšega se pomerita državni prvak in pokalni zmagovalec. Sli»-vensko pa se je razlikovalo v tem, da SD na tem presiižjiem turnliju nastopile v minulem državnem prvensivu prve štiri ekipe. Celje Pivovarna Laško, Cimo s Koper, Gorenje in Gold Club. Turnir so odprii Velenjčani hi Koprčani. Po prvem delu so gostitelji turniija tekmo Í7gubljali. saj je Ki)prčanom uspelo omrtviti njihovo igro. V nadaljevanju pa so domači s strpno obrambno igro in boljšo učinkovitostjo, svoje pa je dodal 2 dobrimi obrambami tudi vratar Primož Prošt, negativni izid spremenili v pozitivnega. V drugi tekmi so državni prvaki, moštvo Celja Pivtwarne I.aško, z 31 : 3n premagali Gold Club in se v sinočnji finalni tekmi sestali z Gorenjem. Gold Club in Cimos pa sla igrala za tretje meslo.Zalje bil Naš čas v tem času že stiskan. Celjani so zmagali po zelo razburljivih zadnjih trenutkih tekme, V drugem pckičasu pivovarji niso nikoli vodili. Hrpeljci so še dobre štiri minule pred koncem vodili z 29: 27, v 5K. minuli še s 30: 29. a so vseeno t)stali brez finala. Sekundo pred koncem je Renato Sulic izsilil sedem met rovko, /. natančnim meiom pa je Srdan Trivund/^ popeljal državne prvake v fmale. Gorenje. Ssier {1 obramba). Prošt (14 obrambhTdmŠe.J.DobeleskB, KdVd$4.Vii' kowé 8 (5). Ottir, Tominàk. Sirk 3. Mlaksf, Go(čar Z. Škerlak. L Dobelsek 3. Blazevič 1. Cimos Koper: SarkiČ {4 obrambe). Tahiro-vić(n obramb). Skoko 4. Praznik, Bombać. Doboracž. Mrvaljevic 7 (2). Kević. Hrvetín. Poklar 2 {1Suiitič 3. U. Rapotec 3. Nikohč 2. R Rapotec. Kojič 1, Jovičič 1. ščurek S edem metro vkfl Gorenje 6 {5). Cmos 3 (3}. Izključitve: Gorenie 2 mmû. Cimos 12 minuL Celje Pivovariu laško - Gold Club 31:30(16:19) ■ vos o NAKRATKO Velenjski atleti so se zopet izkazali Minuli vikend sta se v C'elju in Domžalah odvila Atletska pokala Slovenije /a piimirje in pionirke. Pri pionlijih U16 je poslal zmagovalec Pokala Slovenije Velenjčan Miha llgovšek (2:43.75), med pionirkami U16 so Velcnjčanke pritekle kar tri odličja. Jerneja Smonkar je poslala zmagovalka v teku na 1000 m druga je bila Lena Jezernik (3:16,64), v teku na 100 m pa je Manja Part osvojila bronasto medaljo ( IZ90). V kategoriji mlajših deklic (1) 14 in 1) 12) je lirska Verdev slavila /mago v teku tia 200 m (29,56), drugo mesto pa si je pritekla Maruša Berlot (50.24). V sprintu na 60 m je bila bronasta Kaja Cirar (9.00), odlično pa je tekla tudi štafeta deklic U12. ki ie v postavi Verdev. Ćešek. Kasnik in Berlot zmagala (2:0.^.31). lUdi ostali atleti so dosegali pohvalne re/.ultate. Med mnogoMe-vilnimi lekinovalci so vsi dosegli uvrstitev med prvih deset, kar je prav tako pohvalno. Omer Tabakovic ''samo" drugi v soboto so se v Italiji zvrstile / uspešni, saj sla zasedli drugo (Žiga Trateniek, Luka Podgoršek) in iretje mesto (Cîal Potrč - Pajk, Vid Slapničar). Udeležba na regatah Tvropskega pokala sodi v ciklus priprav posadk udeležbo na svetovnem prvenstvu, ki bo konec oktobra v Grčiji. Seveda pa udeležba ne bo odvisna samo od pripravljenosti in uspešnih nastopov posadk na dosedanjih regatah v Avstriji, Italiji in Nemčiji, temveč iii predvsem od fmančnili sredstev, ki so po Lrebna za realizacijo taksnega projekta. Vzpon na Mangart v soboto je športno društvo Klub Polet organiziralo sedaj že tradicionalni 7. kolesarski vzpon na Mangan. Na 17,5 kilometra dirige m in strmem vzponu z višin-skr> razJiko 1490 m je tiastopilo 500 kolcsaijcv. Na tekmovanju je nastopil rudi Cîregor Tekavee - Energija Velenje in odpeljal progo v rekordnem času 55:13. Dnigo mesto je z zaostankom 6 min osvbil lastno vadbišče s iremi lukniami. Svojo ponudbi) pa nameravajo se razširili. V načrtu imajo izgradnjo novega igrišča na severni strani Škalskega in Velenjskega jezera, »Tam je v bislvu še popolnoma neizkoriščen prnsior,« je razložil Mavec. V klubu imajo zelo aktivno lako tekmovalno kot tudi družabno življenje. Vsak četrtek imajo na vadbišču vadbo, pri kateri gre bolj za druženje. Tekmovalni del predstavljajo udeležbe na lurnir- Prvi udarci jih v okviru Štajerske lige. Slo venske amaterske lige ter organizacija vsaj sestih klubskih prvenstev Icino. Posebej ponosni so na svoje mladince: »Njihovo delo in delo trenerja Damjana Murglja lahko ocenim kol zelo uspešno, saj so ekipno in posamično v samem slovenskem vrhu. Kar sest jih namreč nastopa za državno reprezentanco: Matic Meža. lírban Osvald, Ai^a Kirn. Gašper Brodnik. Andrej Kovač in Iza Petek Strozak. Ti sodclujej<î na reprezentančnih treningih ter uspešno tekmujejo na domačih in mednarodnih prvenstvih,« je pogovor zaključil Mavec. gkvelenie@email.si v Taekwondo klubu Skala trenirajo s polno paro _ • Treningi na Šolskem centru Velenje -Trenutno imajo deset nosilcev črnih pasov -Organizirajo mednarodno odprto prvenstvo letos 24. novembra Vesna Giinšek Taekwondo je spon, ki je v naši majhni državi doživel razmah sele pred kratkim. Je zelo adrenalinski in atraktiven, sploh zaradi svojih številnih možnih tehnik, ki se izvajajo tudi iz obratov, v skoku ... /alo je taekwondo pogosto uporabljen tudi v filmih. Posebej zanimivo pa je lomljenje desk na višini In test moči, kar pomeni, da je polrebno /lomili večje število desk a)i opek. Toliko na kratko o samem športu, v nadaljevanju pa vam NaS čas predstavlja Taekwondo klub Skala in njegovega Irene rja Petra Landckcrja, ki je na začetku pogovora opisal začetke kluba: »Klub je začel delovati s sekcijo 'laekwondo kluba Unior /reče v Doliču. Mislinji in Velenju leta 1996, uradno pa je bil ustanovljen dve leti kasneje.« Peter je v klubu edini trener in sedaj že tretje leto tudi trener slovenske reprezentance. I.etos beležijo že lepo število svojih članov - 60. Od tega imajo kar deset nosilcev črnih pasov in pel Članov reprezentanlov. »Naj povem, da smo vse vzgojili v našem klubu,« pripomni Peier. Trenirajo na S(Y, kjer so si uredili svoj borilni center. »S prostorom smo zelo zadovoljni, saj imamt^ vse potrebno, da se lahko s svojimi varovanci dobro pripravimo na številna tekmovanja tako doma kot ludi v lu- jirii, kjer posegamo po najvišjih mestih.« jih pohvali. /!e v oktobru jih čaka pomembno tekmovanje -evropsko prvenstvo v Hstoniji. Upajo, da btido svoje rezultate še izboljšali. Računajo predvsem na Uroša Ruprehla, ki je bil lani na evropskem prvenstvu v Grčiji evropski pod prvak v borbah, Siašo l.ipnik, kije na istem tek-míwanju prav lako v borbah rani 24. n gledih na /adnjiški Ozebnik, pod katerim pelje pot do Zasavske koče na Prehodavcih in na Pihavec levo od nas. Nato smo na razpotju zavili desno Pod steno Zelenice. V objemu zelenega borovja in macesnov smo se okrepčali, nato pa občudovali lepote in zanimive skalne sklade Kanjavca, pod katerim so krasni ra/gledi na dolino Trente in vrhove nad njo. Na Tržaški koči na Doliču je sledil malo daljši počitek, saj smo se zaradi vremenske napovedi odločili osvojiti Triglav že kar ta dan. Ob določeni uri se je naša združena kolona že vila po sprva dokaj zložni poti Pod planjo tja pod Triglavsko škrbino, kjer seje pričelo zares. Nismo m časa le za najnujnejše in za skupno ft> tografijo. Ne boste verjeli - za nami je že prihajal dež in v trenutku je zagrmelo, da je fotografsko stojalo kar poskočilo! O našem zadovoljstvu torej ni ireba razlagali... ■ Marija Lesjak GOREVABUO: -sobota, L9.07:8li60Š-P0Vfr lenje. Sekcija Bolnišnica Topolšica Tako so Igrali 2. SNL, 3. krog Rudar - Bela krajina 1:2(1:2) Rudar: Jahic, Rahmenović. Jeseničnik, Mijâtavlc. Kraljevič, Kam. Trificović. Mjjaković. Mujanović. Grbić (od 68. Omeragićl, Oniladrc; Slretel, 1 : OTtittovic, 1 : l Špelic, 1:2 Kunić; Vrstni red 1. Aluminij 9,2. Boniíika 6.3.Befa krajina 6, 4.Krsko &,5.Tr;gldV b. 6. Mure 054.7 MqjX 8. Zagor|e3.d.Zavrć IJO.KrkâO; PariA. kroga: Krll(0'Zavri, Mura Q5 Krka, Aliiminq-Sonifika. 6«l8 krajina - Zagorje. Triglav Rudst. 3. SNL, 3. krog NK Paloma : NK Šmartno 1928 2:3 {1:0) Šmartno: Pusovnik, Moharemović. Soflić. Podlesnik, Veter. Skornšek. Kotenc. Vasć. Podrežnik. Plesnik. Pod- Stretel:Stamdnković(31.}.Pstrovič{82.),Softić (Bt.}. Podbreřnik (53.),Koleiic (71-11 m) Štajerska Hga, 2* krog fostonj : Mors Claudius O : O (0:0} Šoštanj: Tasuć, Softić. Mešić jod ?6. Gegit). Bovba, Žlvkosni. Sulajić. Rajkovc (cd &S. Ret^ii). Roler. )^j8vkov(i: (od 63. Uničj. Spasoievič, Jahic: tzŤdr. 6IC Gradnja RogeM(a > ŽeleinicaF Meribor S 0. Podvinci - Oplolnica 2:1. Gerei! ja vas Uni^k - Z^tsca 5:1 Peca - Bistrica 2:0. SIMER Šarr^íon - Hofer muosQrn«ž2:0. šantilj* Jarenina-Parlizan FrarT>2:0. Mons Claudius - Sosianj O ; D: Vrstni r»d: 1.GIC Gradnja Rogaška 6.2.SinMršampion 6.3. Podvinci 6.4. Šoslanj 4. S. Mons Cbudius 4,6. Gerečja vas Unuk 3.7, Peca 3. S. AHA EMMI Ostrica 3. 9.Holerïïiuo$OnT)oz3.10. ^ntflj • Jaranina 3. IVOplot* nicaC. 12.PanizanFcan>0.13.ZrečeO. 14.Železntcar Manfior 0. '^HjiS 30. avgusta 2007 Je mislil, da bo pobeg uspel? Bevče. 24. avgusta • V petek po poldne je na lokalni cesii v Bcv-Cah voznik osebnega avtomobila /araJi nepravilne strani vo/nje trčil v naproti V(3zeČ{) vo/nico osebnega avtomobila. Pov/ročiielj je po irćenju odpeljal naprej, veiidar so ga policisti kmalu i/sledlli. V soboto» 25. »"gusta, pa so poli-cisii obravnavali piunielno nesrečo s pobegom na parkirnem prostoru na Kersnikih, kjer je voznik zaradi neprdvilnega premika IrčiJ v dva parkirana osebna avtomobila, vozilo parkiral in odšel v stanovanje, /a oba prekrška so krateliu i/dali plačilni nalogv /aradi odklonitve alkotesta pa ga bodo predlagali v postopek na (xldclek /a prekrške. Serija vlomov Velenje - Vlomilci so na delu. Prejšnji tcdeit so na obmociu pristojnosti Policijske postaje Velenje /nova 7z\)úťň\\ celo serijo vlomov. ?.t v torek. 2t, a>gusta, dopoldan, so (obravnavali tri poskuse, in sicer najprej v TU-YU in Dom /aves, oboje na Prcserriovi cesli, ter v kiosk Kebab na Vodnikovi cesti. Vsredo. 22. avgusta, so dopoldan obraviîavali vlotn v trgovini^ Wax Airsoň na Šaleški cesti. Storilec je razbil izložbeno sleklo, s police pa vzel dve airsol^l pistoli, eno Smíth&Wesson in eno CoU. obe črne barve. Ponoči pa so obravnavali dva vloina v lokala, in sicer najprej v Koletarco na Cankaijevi ce-îïi, iz katere je storilec odnesel več paketov cigaret in menjalni denar, za tem pa še v Markiz na Rudarski cesii. Ker se je sprožil panični alarm, ni odnesel ničesar, ampak jo je s kraia urno pobrisal. V cetrlek. 23. avgusta, je biJo Neprilagojena hitrost Velenje. 22. avgusta - V sredo zvečer je v križišču Šaleške in Cioriške ceste prišlo do pri> mctnc nesreče, ki jo je zaradi neprimerne hitrosti povzročil voznik osebnega avtomobila. V trčenju so bili udele/cni štiije avtomobili- V nesreči seje voznica enega od avtomobilov la/je poškt)dovala. V petek, 24. avgusta, pa je do nesreče prišlo v križišču Šaleške in Kidričeve ceste. Voznik osebnega avtonuv bila je zaradi vožnje skozi rdečo luč povzročil trêenje, v katerem so bili udeleženi trije osebni avtomobili. V nesreči seje ena oseba lažje poskixlovala. Neprilagojena hitrost pa je bila vzrok tudi 7.a petkcwo juiranjo nesrečo na magistralni cesti v kraju Paka, /aradi nje je voznik tovornega vo/ila s priklopnikom podri odbojno ograjo in zapeljal v rekoPako. Magistralna cesta je bila zaprla vse do 14. ure. ■ Polovico nesreč s smrtnim izidom povzročili pijani Velenje, CeUe, 22. avgusta - V sredo so zaradi cik-cak vožnje, s katero je oviral promet voznik osebnega avtomobila na regionalni cesti Velenje-Polzela, le-tega kontrolirali policisti. Izkazalo seje, daje vozil pod vplivom alkohola, pa še vozniškega dovoljenja ni imel. Policijska statistika kaže. da so vinjeni vozniki v letošnjem letu na območju, ki sodi v Policijsko upravo Celje, povzročili kar 61 odstotkov prometnih nesreč, ki io se končale s smrtnim izidom. V ujib je umrlo 23 oseb (lani 19), Poprečna stopnja alkoholizira-nosti voznikov je znašala 1,4 promile. Podatki so zaskrbljujoči in nad njimi bi se bilo nujno zamislili. znova vlomljeno v Kebab na Vodnikovi. Cistilka jc pri vlomu presenetila tri mlajše moške, ki pa sc niso pustili odgnali, / grožjijami in silo soji preprečili, da bi zbežala. sami pa so dejanje dokončali. Odnesli so registrsko blagajno z menjalnim denaijem. V p€tek. 24. avgusta, dopoldan, je bilo vlomljeno v osebni avto, parkiran na parkirišču na Cesti na jezero, Storilec je izkoristil ne- pazljivost oškodovankc in ji iz vozila odnesel lorbico z denarjem, osebnimi dokumenti, bančno kartico in mobilni telefon. V ponedeljek. 27. avgusta, pa so obravnavali vlom v skladiSce podjetja Vegrad. d. d., v Šoštanju, na Kajuhwi cesti. Storilec je preščip-nil zičnato ograjo, nato vlomil v kovinsko uto. vzel pa škarje /a že-k/Xi in več parw zjiščiinih rokavic. Iz policistove beležke Ga je kdo videl? V ponedeljek. 27. avgasta dopoldne, je mama policistom prijavila, da od sobc)te opoldne pogreša svojega 37-Ictnega sina Romea Bajdo z Jenkove v Velenju. Pogrešani je visok !70 centimetrov, temno ko saanjcvih kratko pristriženih las. Oblečen je v svetlo rdečo svileno srajco s kratkimi rokavi / napisom Nokia in krajše jeans hlače modre barve. Obut je v modre šponne copate. Odpeljal se je z osebnim avtomobilom znamke R-5 sive barve, registrskih oznak KR Z2^628. Policisti pozivajo vse. ki bi omenjenega videli ali kar koli vedeli o njegovem izginotju, da pokličejo na šievilko 113 ali na številko tukajšnje Policijske postaje, 89X <ú 00. ■ Napad je lahko tudi verbalen v torek. 21, avgusta, sta se v Hrasiovcu sprii ženski, zaradi česar so v večstanovanjski zgradbi posredovali policisti. V prepiru je mlajša soseda verbalno napadla starejšo sosedo in si s tem prislužila plačilni nalog. Pepelnik v glavo v soboto. 25. avgusta, najprej popoldan, potem pa še enkrat /večer so šli policisti v Šoštanj, V stanovanjskem bloku na Koroški seje mlajši moški najprej zapletel v prepir z ženo, potem pa ji je v glavo vrgel pepelnik. Obakrat je s kraja pobegnil, a so ga policisti ob drugem posredovanju uspeli priklicati po mobilnem telefonu, da so mu izrekli prepoved približevanja. Poškodovano ženo so z reševalnim vozilom prepeljali v dežurno ambulanto, kjer so ji oskrbeli poškodbe glave. Storilca bodo ovadili. Gost napadel gostitelja v četrtek, 23. avgusta, pa sta v stanovanju v več- stanovanjski zgradbi na Koroški cesti v Velenju popivala znanca. Mlajši moški, gost pri znancu, pa je lega fizično napadel. Ker se ob prihodu r^v li cis tov ni umiril, so ga pridržali. Dolguje za tr! prekrške v nedeljo, 26. avgusta, se je v lokalu l-runťbar v Metlečah nespodobno vedel mlajši moški. Ob pri-Itodu policistov se ni pomiril, zalo so ga pridržali do iztreznitvein mu oč odhodu izročili še plačilui nalog za tri prekrške. Vredno pohvale v ponedeljek. 27. avgusta, zvečer je policiste poklicala stanovalka stanovanjskega bloka v i>aleku in povedala, daje na stopnišču našia mobilni telefon Nokia 1 lOi. Po iicisti so telefon prevzeli in bodo poiskali lastnika. ■ Zdravje iz zelenih dolin Mleko je po prebranskl vrednosti najpopolnejše živilo kajti vsebuje vse hranilne snovi v pravilnem razmerju in ustrezni kolijini. Med hranilnimi snovmi v mleku so zelo pomembne beljakovine^ minerali (kalcij in fosfor), vitamini (A, BI, &2, O,..), encimi in druge snovi, ki mu dajejo bogato biološko vrednost. Desertni jogurt Kokos zelene doline je polnega in osvežilnega okusa. Namenjen je vsem, ki znajo uživati svoj užitek. Upravičeno lahko zapišemo, da se mu ni mogoče upreti saj je popoln desert, ki poskrbi za velike užitke. Vsebuje tudi košike kokosa, ki mu dajo pridih eksotike in občutja daljnih krajev. Družinsko pakiranje, za velike m maie, za zajtrk ali večerjo, vendar vedno za vso družino - sadni jogurti zelene doline v družinskem pakiranju. Tako se lahko hkrati posladkate z okusi jagode, borovnice, gozdnega sadeža in vilnje. Sadni tekoč« ogU' zelene doline vsebujejo samo 1,1% m.m. Zaradi svojili pozitivnih lastnosti, kot so nizka vsebnost í^ň nasičenih maščobnih kislin, so pridobili zna)LÍíMU|E ZDRAVjE. Navadni lahki tekoči jov, zelene doMne vsebuje samo 1,3% m,m. in zato ir^a znak VARUIE ZDRAVjE. Prav tako je nenadomestl^lT^različnih dietah in ga lahko dodamo k vsem vrstam hra 7E2ZJRAVÍK n i zkđ vse bnost máifobe LcaVita, z 0,1% m.m. so sadni probiotičnl jogurti zelene doline, ki zaradi probiotičnib lastnosti pomagajo krepiti imunski sistem, vplivajo na naravno vzpostavitev ravnotežja črevesne mikroflore, pomagajo izboljšati prebavo in presnovo laktoze ter predstavljajo vir folne kisline in vitamina 6, VI PIŠETE m oroskon Mnenja in odmevi Oven od 21. marca do 20. aprila ^^^^^^ Vroč 23čet^ SBpiemtea, ki lio ie zadišal po jeseni, bo letos n vas lep, saj bosie polni novih nočitev, predvsem leradi ljubezni. Bosie i^kli, da le bil v fj ^ ž8 {as, a ne? Pravzaprav ste sami krivi, da se ni zgodilo že prej, razlog pa V vedemo v lem, da ^ niste bili pt^tavljeni. Sedaj ste, vprašanje, ali je oseba prava, pa bo še nekaj iasa na meniju. Karne bosie se mogli odloČiti, pa (eprav vesie, da tokrat msie vi tisii, ki je íůrai. Jspeii boste utediti neko uradno zadevo, potem pa sploh na boste več vedeli, ali si res želite urediti sivari tako, kot piše v dokjmeniih. Bik, od 21. aprila do 21. maio V' N Koniino si boste lafiko oddahnili. Prišel bo namreč iJas, ko bsste spoaiaii, da vam bo nača v celoti uspel. Delo, ki vas je precej mučilo, bo napredovalo hitreje, koi sie si mislili. In kot kale, bosie že kmalu zajirli usia tudi največjim dvomljivem. Mnogi so namieč dvomili, da vam ba uspelo, med njimi tudi taki, ki so vam zelo Mizu. Posvetujte se, preden btsie dtío povsem dokončali, pa ni ireba, da za nasvet prosite strokovnjake. Dovolj bodo ljudje z občutkom za lepo. Ma ljubezenskem podroiju še nič novega. Dvojčica od 22. maja do 21. junija Odločili se bosie, da ne boste več molčali. Zadeva je prevroča, da bi lahko le opazovali in nič rekli. To, da ne bo vse povedano naletelo na odobravanje. pa že tako veste, da m najboljši znak. Zato se izsgibajte ljudi, ki so nagnjeni k spieikaijenij, da se ne bosie znašli sredi zgodb, s kaœnmi v resnici nimate čisto nič. tetudi se boste zdeli sami sebi precej osamliem, bo bolje tako kot pa da se družite z ljudmi, ki vam latrko le škodijo. Ljubeznisko življenje bo lepo m vam bo dajalo novo energijo. Znali boste izkoristiti vsak skupen renutrt Rak od 22. junija do 22. julija Tudi tokrat boste dokazali, da ste mojSter sprenevedanja Čeprav bo v ves vse kričalo, se boste smejali m lo na ves glas. Ljudje se bodo čudili, odkod vam toliko optimizma, izkazalo pa se bo. da je ta le zaigran. Bolje se boste počutili šele v začetku novega tedna, tudi zato. ker bo do vas prišla zelo dobra novica. Soljša, kotstejopričakovali. Vvsasebospet zbudila želja po nežnosťib v dvoje. Se ji boste prepustili? Od tega je odvisno tudi, káto lep bo letos za vas september, ki je tik pred vrati Sorodniki bodo tokrat koristni.. Lev od 23. julija do 23. avgusta ' N VzEii ste si nekaj dni le zase in si res napolnili baterje. Da poležavanje in brez- ©deije človeka sicer tudi urudi, pa ss le luzab'ili, saj je dopust le še l^ spomin. A veijemis. da ste to potrebovali. Pivo naslednje potovanje bo napnrno, ker ste SI v glavo zapiCIi, da boste v në<3j dneh nadoknadili čas, ko ste lenarili. ■ Opazili boste nekoga, ki ste ga že videli, a vam bo tokrat res padel v oči. In kot kaže tudi vsrce. Nikar se ne umakmœ, če se bo izkazalo, da gre za obojestranSo naklonjenost I» Devica od 24. avgusta do 22. septembra ^ Prihaja čas, ki bo naporen, a lep. Tudi, Ce vam bo vroče, boste naravnost uživali v vsakem sončnem žarku, na zraku in v narav/. íutili fioste, da se TK v vas spet prebuja želja po ustvarjalnosti in zato se ne čudite, če se boste lotili marsičesa, kar se sicer nebi. Še vaši najbllžjibodo preserečenl.kobo-^^^^ do odkrili vaše nove talente. Tudi take. za katere še sami nisK vedeli, da jih imate, [^azilpajihbo ludi tisti, ki vam ne da spati. Ponavadi so jeseni, kar ^ ljubezni tiče, za vas naimij razoudjive. Če bodo tudi letos, je odvisno od vas! Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra Skoraj VSI bodo že pozabili, kaj se var je dogajalo v letošnjem poletju, vi pa seveda ne boste, i/sakokrai, ko boste zaslutili, da bi lahko bilo kaj narobe, se vam bodo mračne misli kar same kradle v glavo. Zato je prav. da se še bolj zaposlite. Po možnostmi sstvarmi, ki vas razveseljujejo. Pri ©n pa pazite, da ne boste pretiravali. Saj veste kakšni ste. Mimogrede vas zanese in ne znate več už'rvati v majlmih stvareh, ampak hočete več m več. Partner bo imel oči le za vas. Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra Že misel, da je s prostimi dnevi za lep čas konec, vas bo spravljala v obup. %ioh. ker dobro veste, kako težko obdobje je pred vami. Dela boste imeli vrh glave, vendar boste zrru^li vse, kar si boste naložili. Še več. Kmalu tnste izvedeli, da ste bilipri nekem poslovnem projekïj z^o uspešni. Tudi spartner-jem bosta lepo usklajevala službo in prosti čas. Tega bosta še vedno najraje prež'ivljaia áíupaj, v družinskem krogu. Ponudba bo mamljiva, odločite se glede na počutje. Strelec od 23. novembru do 22. decembra v Pripiavite se, kajti prihaja res lazbuiljivo obdobje v vašem življenju. Iz dne-CBiN ^^ " ^ tlogsjBisnovG stvari. Kot vedno v življenju boste en dan v oblakih, drug da pa bo treba pristati na trdnih tleh. Tisto, kar bo izgledali lo najbolje, se bo na koncu iáazalo za najslabše. Kar n^aj načrtov boste ^^^^ spet morali v naslednjih ledn'ii spremeniti. To vam ne bo težko, saj kar je treba, nikolini težko. Na prva mesto boste v življenju postavili sebe insvojenajbližje.Kerže dolgo veste, da so ti največ, kar imate. Kozorog od 23. decembra do 20. januarla Če boste upoštevali nasvet zvezd, boste preživel zelo lep teden, ki vam bo ^^ še nekaj časa ostal v spominu. Pa nikar ne mislite, da ste kaj pomembne-ga zamudili, če niste ves čas z mislimi le pri domu in vsem, kar se tam do-V gaja. Končno je prišel čas. ko lahko mislite tudi nase in ne več le na druge. ' ^ Tudi finančno stanje se bo krepko popravilo, ker boste uspeli do konca 'n-peljali projekt, ki se je vlekel že nekaj časa. Podpore boste imeli več kot ste računali, uspeh pa tudi ne bo izostal. Vodnar od 21. januarjo de 18. februarja V teh dneh si boste privoščili stvari, ki bodo čudile tudi tiste, ki vas izjem- J|k no dobro poznaja Precej razneseno boste delovali, ker taki tudi boste. Vi k že veste, zakaj ste taki. Drugim ne bo čisto nič jasno. Skrbelo vas bo, ker r ste nekaj obljubili, pa ne veste, ali boste uspeli speljati. Kot ponavadi se ^ bo izteklo odlično, bolje, kot si sploh lahko mislite, Partner bo seveda vesel in hvaležen, vam pa se bo odvalil velik kamen od srca. Uživajie v stvareh, ki vam jih bo te dni na pot prineslo življenje. In bodite bolj optimistični, saj imate za kaj brt! Ribi od 19. februarja de 20. marca Ž^eli SI boste, da se vam uresnci ena od želja, ki v vas ili že nekaj časa. Pravzaprav vsaj leto dni. Pa ne Iro So čez noč. Tudi projekt, ki ste se ga lotili Í9 pred meseci, se v Km tednu ne bo premaknil n mrtve točke. Bo pa zato v^iko bolje kazalo pri povsem novem projektu, ki se vam je ponudil šele v zadnjih dneh. Kaj ko bi tokrat malo pozabili na svojo trmo m načela terse lotili stvan drugače. Tudi tako, da boste pozabdi na denarno nagrado. Tokrat se vam namreč lahko odprejo neslutene možnosti. Partner vesel, ko boste dobre volje in si boste vzeli čas tudi zanj. Braslovce in Cirkovce Dve krajevni imeni, ki v zadnjih dveh lednih zelo burila duhove, in sta v središiii pozornosti slovenske javnosti. V prvem je bil dva pelka nazaj orkan /. močno točo, ki je povzročil ogmmno škodo na pridelkih in ob-jekiih. V drujem so dva dni pozneje na železniškem prehodu na progi Pragersko-Ormož ugasnila iri čl(h veška življenja. {) obeh dogodkih ve naše občestvo vse in mi o lem ne bi bilo potrebno pisali lega prispevka. Zanj pa sem se odločil polem, ko sem na televiziji spremljal obravnavanje navedenih dogodkov in ravnanje nekaterih runkcionaijev. Se posebej pa z^jradi sprenevedanja, ki ga je bilo opazili na vsakem koraku. Še sreča, da zaradi orkanskega neurja v braslovškeni okolišu ni bilo poškodovanih ali mrtvih oseb.Ce upoštevamo, da je na navedenem železniškem prehodu doslej umrlo že enajst ljudi, se mi je ob razmišljanju /a ta prispevek po Slavilo vprašanje, koliko žrtev je po trebnih oziroma kolikšna je cena, d» se na takšnem ali drugačnem Železniškem prehodu zagotovi zavarovanje z zapornicami ? Ko je neki funkcionar omeni, da gre v Sloveniji za več kol šcstslo lakšnih želc/niSkih preti(xlov in da bi lo ogromno slalo, sem se spomnil lislih sredstev, ki jih bo država »zagonila« v zvezi s pripravami, izvajanjem in pospravljanjem za predsednikova njem Evropski zvezi. Prejšnji čeinek je bilo na TV povedano, da je Vlada na svi^i seji razrešila s funkcije 1 lajka Satler-ja. predstojnika železniške agencije. Mislim, da je imenovani po nomenklaturi s loga področja šele na tretji stopnički In da zalo strela ni udarila na pravo mesto, ne v sam vrh, aU lik pod njim. Več kot jasno je, da so pač /^radi javnega mnenja morali neko ga žrtvovali, tako kol to dela dober šahisi s kmeiom, ali drugo Tiguro, da pridobi na prednosti v igri.Takšna odločitev Vlade me ne preseneča. Ta «ivpada s splošno ugotovitvijo, daje na drugih področjih situacija podob- na, ko gre Z4) ugotavljanje odgovornosti za nehanja in ravnanja najvišjih runkcionaijev.Ti pač navadno niso odgovorni, saj imajo zato sodelavce. Kar spomnimo se na zdravstvenega ministra Bručana in njegovo že sprofcsianalizinino sprenevedanje. To. da že moralni lik javnega delavca veleva, dajo polrebno včasih vzeli klobuk in oditi, ministri in drugi funkcionarji še niso v/eli.O kakšnem odstopu s položaja ne razmišljajo niti pri Slovenskih železnicah. Da je glede obravnavanega ravnanja lahko tudi drugače, naj navedem ravnanje iz preteklosti. V soboto, 14. julija 19.^4, se je v Divači zgodila strahovita železniška nesreča. Šlo je za nalei hitrega vlaka, zaradi katerega je bilo šestinlrideset mrtvih. Že naslednji ponedeljek dopoldne je takratni direktor Železniškega gospodarstva Ljubljana, lakral še tovariš. J. /gonc odstopil, četudi glede nesreče sam ni bil nič kriv, (Xlstopil je takoj, še preden je bila isti dan ustanovljena posebna preiskovalna ko misija, kalere član sem bil Imenova- ni nam je s svtijirn moralnim ravnanjem piitrdil, da bo omogočeno boljše delo in zagotavljanje razmer, da se Divača ne bi več ponovila. In la-ko se je zgodilo. Kaj jia danes? t)h koncu, vendar ne nazadnje, bi želel v zve/j z naravno nesrečo v Braslov-čah z okolico povedali še. da so bili prizadeti precej užaljeni, ker se od vodilnih funkcionaijev nihče ni oglasi! v soboto ali nedeljo, takoj po kritičnem dogodku. k na novem gradbišču v Velenju je zasadil in nato položil temeljni kamen predsednik LOMO Velenje l'ranc ITudobreznik; -1, septembra leta 1977 seje pričel pouk na novi osnovni šoli v Velenju, ki jo je sicer uradno odpri Franc I.eskoSek - I.uka šele 6. oktobra; šola seje najprej imenovala IV. osnovna šola, naio osnovna šola Veljka Viahoviča, danes pa se la šola imenuje osnovna šola Livada; -1. septembra 1993 so po načrtih arhiiekia Nandcia Kor-pnika pričeli dela za nadzidavo velenjske gimnazije: - 2. septembra 1956 so v Velenju nadaljevali reguJiranje reke Pake, ki so jo začeli regulirali leto predtem; o lem di>-godku so v mariborskem Večeru zapisali naslednje; "Več tisoč Velenje a nov je začelo regulirali Pako, Pričeiek del so pn)slavili prav slovesno. Prvo lopaio je zasadil predsednik šoštanjske občine tovariš Franc Podvrainik. Ob pričelku del je bil tudi velik miting, na katerem so siîde-lovale tudi sekcije velenjske Svobode."; - v začetku septembra 1957 so začeli v Velenju kopati jarke za telefonske kable. Pošla v Velenju, kije imela takj'ai lo 25 tele- fonskih naročnikov, je takoj prejela prošnje še za 15 novih, raču-• • • nali pa so tudi na novo avtomatsko telefonsko centralo: - v nedeljo, 3, septembra leta 2000, je hud požar popolnoma uni-čil obrat Galvanike velenjskega Gorenja: -4, septembra 1966 je v preurejeni Tržnici na Kidričevi cesti v Velenju Trgovsko podjetje Bazen ixlprlo svojo prvo samopostrežno trgovino; - septembra leta i 979 so pričeli pripravljalna dclaa za izgradnjo nt> ve velenjske osnovne šole na CJorici: pouk na novi. lakiai še cekv dnevni osnovni šoli Ciorica. ki sc je nekaj časa imencivala tudi Osnovna šola Bratov Mravljakov, so pričeli septembra leta 19X1; • septembra istega leta je tudi v Velenju sedla v šolske klopi prva generacija »usmerjenih« srednješolcev. ■ Damijan Kljajič -J — x -, stara gimnazija v Vefenju (Arhiv Muzeja Velenje) Ceneje do zavarovanja vozil Ob financiranju nakupa vsah vrst novih in rabljenih vozil vam nudimo 50-odstotni popust pri zavarovanju vozila. Popust se nanaěa na IzhodiSčno zavarovalno premijo pri zavarovanju vozila za naslednje rizike: - avtomobilska odgovornost (AO) - zavarovanje voznika (AOP-iilus) - splošni avtomobilski kasko (AK) NLB® Leasing NLB Leasing Velenje, d.o.o. Tel: 03 899 53 13. 899 53 12 UPI UUDSKA UNIVERZA ŽALEC zdaj je pnavi čas za vpis v našc programei OTdnle poldicno. «iwiii|e rtrokowio. poMic«»-tehniiko in »rednie »oioštio gobraževani« «r TBGOVEC TRGOVEC (irekvel If ikacijs EKONOMSKI TlHNIK(tsi| GOSTINSKI TEHNIK (ssl) «r «r «r ............... «r STROJNIŠTVO ElEKTRIKAR MsrflBtik. Bl^ranlk SmOJNITB4MK(pli) EtEKTniJTfHNIK enerjetik. elektronik (pll| EKONOMSKA GIUNA2UA MATUmTETNITíCAJ «r informativni dan: 3. september ob 17. uri Še so prosta mesta za izradnl študij na: • FAKULTETI ZA UPRAVO (I, in II. bolonjska stopnja) • FAKULTETAZA ORGAKIZACUSKE VEDE (I. in II. balanjskB stopnjs) v šturlijskein centru UPH.U Žalec. Pri odločitvi za izobraževanje vam svetujemo: - v Svetovalnem središču Žalec (&i»iižla: IsioQupi.sjMel. 03 713 35 65) • na vstapnil) toiikah Centra VŽU Savinjske v ŽaFcu, Celju in Šmarju pri JelSah (tel. 041 699 260) Informacije: ■ osebno vsak tlelevnik oil B, lio 16. ur«; -telefon: 03 7)33560; - »fioita: b-ulecS^i.»; spletna štren: wwwjgň^i. PoidiSit* sa informacij« ali obiUito naio ■|>l«tno strani ^HjiS ČETRTEK, 30. avgusta PETEK, 31. avgusta SLOVENIJA 1 06.25 Wmevi f)/.t)0 Ma t; črnilnika. otioSkri oddaj d f)/.lfl Pravi)Icfi f; mavnefl O/.SO Marko, mavrična nbics. nsana lian. Marko, mavri^^na nbica. nsana m. f]7.6ô BisE>rg(H? lutk? 08,10 BisEířÉkn^ Bfsergnro 08.?Q Hotel UbmorCsk.nsana nan. 08.3D 7l8lko/3kladko:Prifnorsk( pn/(]ravvdnlin( Kulpe 08.5& Nwi|ui;i. 24/26 097D MohvDickln^nvnostrieiole MU, Í2/7B 09.4D MalesivHcelitis, kvt/ fóbnrniki in ^m: I\m /ima lUâ Oini^jB 13.0n Pomiik špjiri, vimne 13.4ÍI Nnatnikub lbJ30 PomĎla.prninoi liin Mnsinv] IMS SrebrnngriVI koii|iř B/39 16.0b umvnikovspcrâtninB. nsf^nka IS.lf] Zajccvklobukiugraniliini 1B.30 l.najstaiola 1 /.0(1 Novico, ipon. vreira Jasno in glasno 1816 Duhovni iiinp 10.30 mbanjB Daisliice 10>10 liloinnietlo.nsanka 19.00 Dnevnik, vreme, iport 19.66 OuomBAirus^rlak.orldaja 7QM iGdoik 22,DD OdmRvi, knltiira. ^oii. vrumo .U Kiiji amoiie bn^;) 23.10 Glasb« 01 vBi^Bf 00.16 Duhovni (jini) D0.3n Dnťvnik 01.06 Inioksnai SLOVENIJA 2 06.30 M3V0I iniok;diial O/.OO Infokandl 09.00 IV prodaja 09.30 /abavoi inlokaiial 11.00 IVprodaia 1?.76 Osaka: SP v ailBUki. prenos 16JG SPvv&slan|ii.pQ!^ii6iGkiz Mundina 16.40 Sanjska nciovanfs. angl. riok. ssnia. 2/10 1/J36 6rszrpza:dr,KajeianGamar ia.00 Poročila 18i]6 Stask)vent?k 19.10 Z glasbfj in dIgsuo!... 20.00 Diaita ^amii dnevi pniurese. I m 2. del 22.10 JasncvKfra.3/2? 22,25 hiamiila 23.25 l^rešana, angl. IViilrTi,7/2 00.30 8x4bi(upufilDd.avs[rij. ran..4/B 01.15 Prosim fabtsedo.niski film 03.35 Dntviuk/aineiskëîV 04.00 Zabavni uiiokanal pop 07.60 21 ur. ponovitev 08.50 Dvojno ^vl|unie. nad. 09.45 ^opsilsTiasu nad. 10^5 rVproilaia 11.00 I iDe/enoa Lrhiu3, n»d. 11.66 Neukiotljivn sn:B. nad 12-56 UrgeiKa. am. nan. 13.46 r/pmdaia 11.15 Zahodno Krilo. am. nan, lb,10 Nsukrodiivnsrce.nad. 16.10 liubořpn na uhmj. nad, ]/S\b Spopadsirasu, nad. 18ÍI0 24 ur visme 18ÍI5 Dvojno Menie. nad. lODO 24 ur 20.00 Na^amaia klinika 20.b(l Srûneigia.milim 23.0 0 24 ur7večar 23.16 Gospa prsdsednir^, am. nan. 0Û.Û5 Nabiuilo&na.am.nan. 00,55 Pod íupn pravicR, am. nsn. 01.16 24 UR 02.45 Noijnapanorama © 09,00 Dobro jiiiro.miormauvna odilaia: iisdanašoji dan. |uliaii|R m)vii;n, vidHOspul dneva, luiranii gest. iznaša kuhinje, koledar pn redi lev 10.30 Vahimokogleclii 10.36 (Jripna isma. ponoviicv poaovora 1136 VI (lofBpoi dneva 11.4ÍI 8r9di;ve?d. posnetek I»uv8ia v/aícu.2.tí[>l 14.00 Virlorslrani. obvBSt;la 1/.66 Vabimoko(|lBdu 10D0 MoicammRiivedRkJaka. otiićka mklaia n najmlajša Polente rji^odivi^imi 18.40 Rc^tunalne nnvice 18.46 50/vB/d « oirokiK Skupina Ut)ak.AtoiiiiirML>ÍBÍ RoV n baml. Rus Niilliii^ 1935 Vitapoidnava 19.40 Vi rlL>os va m. obvestila 19,65 Vabimoknylffriii 20.00 I; oddaje Driiroiuiro, mlomiauvna oddaja, ponovi lev 21.30 VBÊer^Ano./abavnogliisbiifTd oddajal. 3. i V mre^a 22.45 Ru|]IonrIob novi 1:9 22,50 Vredno |u stopiti notar Mo Plečnik, ilokiiineniama nrlt 22.25 Vi dtf os pol dneva 23.3n Vabimo k ogisilu 23.35 Vidoosiram. rrbvGStila I SLOVENUA 1 I 06.25 Odmevi i O/.OO MoidsM IS lahko balon, i oir'jèka ofld^j? I 0/.1Q Markojn^vriCns nbnra. risana i naii. i 0/.26 Marko, niavnčna lib]ua. mana I rian. i 0/36 Bisyrgora.lirtk9 i 0/.5D HoialUbmorčnk i 03i)6 /laiko/ikladkn i nB.26 Novi jutri, 25/26 ! 0B.50 Fliper in I ifaka, 4/26 I 03.15 /goiihDoPoliihiu5/12 i 0930 Enajsia§o(a:Mikroskop i 09.60 labi)mikiinskavii:Simgapani I 10.06 Jak.*!i: i/ (Uunglu, danski risani i [ilm : 11.20 Jasno m ^lar^no I 12.06 Buenos Aires, liok.nddfifa i 13.00 Poroi^ila, ^pnrL vfsms i 13.26 Oiihnvnnitrin i 13,40 Kne/indiikly,//12 : 11.25 Slovenski utrinki, oddaja i maritarskclV I 15.00 Poroiila : 15.10 Mosiovi j 1516 Dabar« nsana nari. I 16.06 I;/popotna uirbc I 16,26 Vdoiik(uvodo.3/?6 : 17,00 Novice, §paiL vreme i 17.30 Pogled na... : 1/.45 National Geographin. ani. dok. : šerifa. ?/16 I 18.40Kdd;,nsanka : 18.15 PofsaPiTJa.nsaiika j 19.00 Dnuvmk, vreme, šport i 19.66 /ivtjiinie kot v fdmo. iidad, I nad. 3/3 i 2035 Tamiiiiranje va KnstBie. etno I iiittsba200/ : 22,00 Odmiivi, vreme, Spori i 22.50 PoInninikliÈ I 00.06 NaiionaKîeographic, am. dok. : serija, 2/15 i 00.65 Onavnik : 0135 Iniukaiial I SLOVENIJA 2 : 0630 Zabavni ininkana I i 07.00 Ininkaiial i 0830 TVprodaia I 09.00 Zabavni ml okan al i 11.00 IV prodata i 11.30 Slovenski vsnčtk I 1230 OsakarSPvailetrki.prencK 1 15,30 SPv vtîslanju, posnotek ř^ i Mondina I 16.10 Mosluvi i 17.10 iRsivicanadnigem i 18.00 Pofuùla I 18.06 PtiirsCa s Hudega vrha, dok, i ii)l|lon i 18.30 Posledeh Inkov, dok. oddaia i 1900 Pusia hiSa.//8 I 20.00 Špnri : 2035 Moiiaca:(vio)skisn|iflijjQkalv i nogomeUL M an Scvifia. I prancrs j 22.15 Vamida I 23.46 Bruno Gdn/.^V'c. dok. oddaja i 0036 Traiiudi^víimayhu.irskiíilni I 02.20 Brak (lanski film j 01.10 DnevmkiamojskfllV i 0135 Zabav nimf okan al I pop : 07.SD : 08.50 i 09.45 I 1Û36 : 11.05 i 11.55 I 12,56 l 13.46 i 11.15 I 1510 ! 16.10 i 1?.05 i 18.00 i 18,06 i 19.00 i 70.00 i 20.65 i 23.20 i 2335 i 0030 i 01.20 i 02.55 i 03.55 24 ur Dvnjno ^vlji^nji;, nad. Sp(jpadisuasi.n«d. IVnrotiafa lufiu^un m\j>m. nad. Neukrotljivo srce. nad. OrnsiiDa, am. nan. TVproifeia Riiii I ake N^ukrotljivosrce. naii. ljubezen na ute. nad. Soopad strasti, nad. 74iir-vremu Dvojno življenje, nad, 24 ur Naša mala klimka R&smi^r? la^i.aitL lilm 74 uř?vcřiír Brez sledu, am. nan. Nakrain zloí^ma. am.nan. Navijaška nonja, ani^l. Iilni 24 ur. ponovitev Noina panorama © star aja 09.00 Dobro juiro.inlomtativna oddaja: na danaSnidan. jiili^ni:^ novici, vii ca^poi dneva, Vrinsrski koiii^ek. jul/3n;igosUolKrlar prireditev 1030 vabinioloijledu 1036 Vf!čer/Anti.2abavno(;la^bfina oddaja 11.Vrednojestopitinoter, 'lokumrniama odilaja 12i5 VideospotdnKva 14,00 Videosusni, nbveslila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maS. riim^ka nddaja 18.10 Regirmaln?? novice 18,45 /oran Preibn:/a šaku Ijubavi. dokumoniami film 19.15 Vi deospot dneva 19.20 Videosuani. obvesola 19.56 Vabimo k ogledu 20.00 I? oddaje Dobro jutro. infonnatfvna odda [a. ponovitev 2130 Klepet na kvadrat : AIsnka Cntar ponovitev 2230 Regionalne nm/icc 2236 Nastop ans. i ojzina Slaka na (ira^igtiri, jAisrmuik 23II5 Vidťospot dneva 23.10 VabimokogiHdii 23.15 Videostrani, ubve^iila SOBOTA, 1. septembra SLOVENUA 1 06.15 Odmevi 07.011 /godbe I/školjke 0/30 i/jKq)Oli)iiinrbe;Nakmeti|i D/.50 Malissivecphce.kvi; 08.35 Novi juin. 26/26 09.00 Osir^kovedogodividine, risani ii;ni 10.45 PoMtiklub 12.00 Tednik 13.00 Poroiila. šport vreme 13.15 Umkn, 1, oddaia 14.10 fniijme Foerster,rkik. feltion 14.40 Diikleti i/ Belomsijfi. angl. film 15,66 Poletni vrtiljak 16.66 Kra|i m ljudje 16.20 UMIiinljiiileh 1635 Pivitnilingi 17,00 PQraiii[a,špori. vreme iy.l5 Uiare 1/J^O Poiet;ii vrtiljak 1/.20 liirisiika 1/30 Absoluino 1/30 Glasba l/,35 Na vrtu 1/.55 PolmCni dialogi 18.06 Qčiinou/tino 18,40 iihmt:veiliiïitki, nsanka 19.00 Dnevnik.vrenie.^port 19.5S Ljubljana pr^iolnica iU, kvi/ 21.00 Poletna potepanja 22.00 Pi)r30iÍ3, špori. vrsri« 22.30 Hnbar 2335 D9adw>od.3/12 00.25 /goibaoManflinJiJlii?nii,lr. iifni 02.60 Dnevnik 03,10 íníokanal SLOVENUA 2 06.30 /ahavni infokanal 0/.46 IVprmiaia 08.15 Sko/i^as 08,25 Absulumo globalno 09.00 Po5;lndehínkov.dok.oílria|a 09.30 rVpmiaia 10.05 Mundien:SPvvtiSlan|ii. prenos 12.20 OsHka:SPvatlťliki.prBnas 16.15 IVpmdaja 16.15 Cveuevjeseni, IVpnradba pre(£tavu 18.00 ^lovROQ posvnlii 18,30 Konccrt v spomin Majde S^e. piisn^tKk 2030 Alpe Donava Jadran 21.00 Sirska nGvesia,iilm 2235 Prvi in drugi 22.65 Hulf.B/13 23.55 IJsaka: SP v atlsilki. maraion ( /]. prenos 03.00 Dnevnik »mejskc IV 03.20 íníokanal pop 07.30 IVproiiaia 08.00 Or^iaKoalčckrsisanasenja 08.10 Radovedmca Hibi, risana ssnja 08.40 SlončekQer^amin,nsana.serija 09,10 NiMjai'elve.n^.senia 0935 R Daman, ns. seriia 10.00 PuwurRanijers. mlad.nan. 10.25 Main Korngan. nsana ssnja 10.65 Barbi^inCarcènipega^ 12.26 Rakma pori ko;olism 13.26 Nonnainambo.irsknanul. Iiliii 16.06 Panda ima mlade, dok. oddaia 16,10 Nuverj»ln(3Sipla/oli:ev. dok, serija. 1. del I/.IO 24iirvf[imB 1A15 Puínaljubwen.am, film 18.00 24 ur 20.00 Guipodar prstanov: Stolpa. am. tlim 23.05 KdojBwrwfï.am.lilm 01,00 Viilikaigra,anyl.-ani. lilni 02.45 24 ur D3.45 Noi^na panorama © 09.00 Miš ma^.QUo^ka oddaja, ponrmiev 09.40 Vabimo k 04jledu 09.46 Nasiopans.Luj/Hla^^akarra Graški jori. pusneiuk 10.15 Vidsospoi dneva 10.20 Zoran Predm: Za laku ljubavi, dokuniuiiiariii lilm 12.00 Vi(ieostrani. obvestila 17.55 Vabimo k ogledti 18.00 Mojii^inmi^dvHilGkJak^, otroška oddaia najmlajše Pnleini; riogoilivši'.iim 18.40 Vidfiospol dneva 18.46 Duhovi II vnjitic 18.60 Festivalleni2007:Rraii6, posnHick konueria 19.20 Viileosiram, olmisiila 19.66 Vabimo k ogledu 20.00 Novi cu icy a ledna, inínmiativna oddafa 20.20 Vi(feospoidiieva 20.25 íesiivaUSred]2vfi/d20D7c i lying Pickets, posnetek koncerta v Zali;iJ 21,45 Vabimo k ogItHJu 21.50 Mednarodni Instival tamburaških nricRSlrovin skujjin Oragauiš 2 O 07. posna tuk 2. 'lni a 22.65 Vabimo k uplinili 23.00 Virb^ospotdnFva 23.05 Videostrani. r^bvesiil» NEDEUA, 2. septembra SLOVENIJA 1 D/.00 ?iv?av 09.25 Jesenice, 3/10 08.65 Niiileljska maša. prenos I/ ^pnijeBuliiiiji^ka Oisuica 11,00 l/vir(nli kiitura 11,30 Ob/orjaduha 11.60 yudjem;onilja,odda|atvM[< 13,00 moèila. Spon, vreme 13.10 lamliiiranjevaKosmle, eino glasba 20ň/ 1430 NlP 14.35 N; rock končen skupine De Vice. Vstopnino ni, organi/aioiji omogočajo celo brezplačno kampiranje. ■ mkp Bo v nedeljo le lepo vreme? Krajevni pra/nik, ki ga v Cirkov-cah v velenjski občini praznujejo vsako leio drugo soboto v avgustu, so ici os /a rad i slabega vremena prestavili. Vabijo vas, da so jim pridružite v nedeljo, 2. septembra, od 14. ure dalje na igriUču pred tamkajšnjo šo!o. Najprej bodo ekipe krajevnih skupnostih preizkusile svojo spretnost v različnih igrah, pripravili bodo tudi sreče lov. za zabavn pa bodo poskrbeli l3obri. »Eno pesem peti Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - ObmoCni izpostavi Velenje in Mozirje. Zve^a kulturnih dojštev Šaleške doline in Mladinski center Šmartno ob Pakt bodo v soboto. 1. septembra, ob 18. uri pripravili Območno srečanje ljudskih pevcev in godcev Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Prireditev bodo pod kozolcem pri Hiši mladih v Šmartnem ob Paki zai^eli ob 18. uri, na njej pa bodo nastopili: sestav Jesensko cvetje. Robnikovi sestri, pevci ljudskih pesmi iz Reber, ljudski pevki 12 Nove Štifte, sestav Gaberški cvet Zabukovski trije, ljudski pevci 12 Mozirja ter skupina Prijatelji ■ tp KINO VELENJE:: SPORED KINOVVELIKI DVORANI HOTELA PAKA od 31.8. do 2. 9. DIVJI VALOVI (Surf's up) animirana družmska pustolovščina, 85 minut Ref ija: Ash Brannon in Chris Buck Slovenski glasovi: Lovro Lah. Vojko Belšak. Tmkara Končan, Roman Končar. Igor E. Bergantidr. Petek. 21.8. ob 17.00 uri in ob 19.00 Sobota. 1.9. ob 17.00 uri in ob 19.00 Nedelja. 2. d. ob 17.00 uri-otroška matineje Ustvarjalci Sezone lova in reliserja drugega dela Sveta igrač ter Tarzana nam prinašajo zgodbo o radoživem pingvinu Cody ju. ki se odloči udeleliti največjega tekmovanja v de ska nju na valovih. Na poti se mu s pomolijo zabavnih nakl|uči| pridriizijo čudaški piši^nec, preračunljiva menadžerska vidra. koleriCni Capljasti iskatec mladih talentov in prijazna pingvinja vodna reševalka. Skupaj se pogumno spopadejo z največjimi valovi in ob tem spoznavajo, da resnii^emu zmagovalcu ni potrebno vedno biti prvi. Rim je sinhroniziran v slovenščino. VETER, KI TRESE JEČMEN (\)\z Wind that Shakes the Barley) -vojna dra m a. 124 minut Režija: Ken Loach Igraio: Dllian Murphy. Liam Cunningham. Padraic Delaney. Gerard Kearney, William Ruane idr Petek. 31.8. ob 21.00 Nedelja. 2.9. ob 21.00 uri Irec Damien se pnpravlja na študij medione v Londonu, med tem ko se njegov brat bon za samostojnost de- žele. Ko Damien vidi grozote, ki jih vajajo britanski vojaki, ^ tudi sam pridruži upornikom, toda kmalu se ne more več iztrgati izzačaranega kroga krutega nasilja, ki Irsko vodi v državljansko vojno, v kateri se na na^rot-ni strani znajde tudi njegov brat. Film. ki temelji na resnii^ih dogodkih. je prejel zlato palmo za najboljši film v Cannesu 2006. DOMOVINA JUNAKOV (Tha Wind that Shakes the Barley) - akcijska vojna drama, 105 minut Režija: : Irwin Winkler Igrajo: Samuel L Jackson, Jessica Biel Brian Presley, Christina Ricci, 50 Cent Chad Michael Murray, Joyce M. Cameron, Victoria Row-ell idr Sobota. 1.9. ob 21.00 uri Nedelja. 2.9. ob 19.00 uri Skupina vojakov se po vrnitvi iz Iraka skuša prilagodbi vsakdanjemu življenju, toda fizične in duSevne rane jih postavijo pred velike preizkušnje. Vojaškega zdravnika WilSa mučijo podobe vojakov, kijih ni uspel rešiti, medtem ko na globoko nerazumevanje naleti tudi pri odraščajočem sinu. Mlada vojakinja Vanessa skuša kljub izgubi roke znova najti prostor in razumevanje v svoji družini, vojak Tommy pa ne more preboleti izgube najboljšega prijatelia. A nepredvidljiva usoda znova združi s tragii^>mi Izkušnjami zaznamovane vojake. Naslednji vikend napovedujemo: najstniško komedijo MOŠKOŽEN-SKE ZADEVE (Iťs a Boy Girl Thing), triler NIKOMUR NE POVEJ (Ne le dis a Personne), melodramo PEVEC (Quand j'étais chanteur), animirani film ZAZfVÛ MEJO (Overthe Hedge) Od 14. do 16.9.PIKINKIN0 (Ratatouille. Sreča na vrvici. Harry Potter in Feniksovred) Bogata mlinarska nedelja V nedeljo pestro dogajanje ob edinem spomeniško zaščitenem mlinu V MO Velenje, Vovkovem mlinu v Lokovini v Vinski Gori Velenje - Dobrna - Viivkov mlin le/i na meji ohčin Dobrna in Velenje. v K.S Vinska (lora. Je prav pdschen mlin. saj je edini spomeniško zaščiten mlin v MG Velenje. hkrati pa edini ie akiiven mlin. ki melje /iio na siar način, /gradili soga v/aćetku 19. stoletja, leia 1991 pa je začasno prenehal delovali. Lastnik mlina je dru- i^na Pungartnik. Ker niso zdeli, da mlin za vedno utihne, so se lo-lili obnove. Finančno sia jim pri tem pomagali lako MO Velenje kot Občina Dohma, pri iievilnih aktivnostih obnove in ponovne oživitve mlina pa je pomagalo tudi Turistično društvo Vinska (iora. To nedeljo. 2. septembra, bodo vsi, ki so pomagali pri obniwi Vovkovega mlina, pomagali pripravili tudi drugo Mlinarsko nedeljo, pridružila pa se jim bodo še ra/Iična društva i/ obeh mejnih občin. Barbara Po korný / MO Velenje nam je povedala: »Prireditev se bo pričela ob 15. uri prav pri Vovkovem mlinu v Lokovini, ko se bomo najprej sprehodili po dolini mlinov. Ob 16. uri želimo svečano predati na- menu obnovljen Vovkov mlin, novo mlinsko kolo pa bosia zagnala oba župana. Po uradni otvoritvi bomo pripravili zabavo / glasbo, kulturnim programom in delavnicami /a otroke, kijih pripravlja Muzej Veicnje. V MO Velenje si /cHmo. da bo na Vovkovem mlinu zazive la bogata turistična ponudba, zato je občina tudi pomagala pri obn<7vL« Vovktwega mlina ni čisto lahko ns^ti. /ato naj vam povemo, da do njega pridete mimí) cerkve v Vinski Gori in sko/i naselje Janíkovo selo. Organizatorji pravijo, da bodo pot dobai o/načili in vas seveda v nedeljo vabijo, da se pridružite veselju na mlinarski nedelji. ■ h$ Koledar imen Avgust (veliki srpon) 30 • Četrtek - Rozz, Rožle 31 e petek* Rajko, Iza Se plein be r/ ki m a ve< le sobota-^Tilen, Tamara 2. nedelja - Štefan, Antonin 3e ponedeljek- Doroteja, Gregor 4e torek - Rozalijajda 5e sreda'Lavrencij Lunine mene 4e septembra, torek, zadnji krajec 4:32 Kakor je zadnji dan avgusta, taka jesen bo < lepa ali pusta Kakršen klmovec (september), takšen bo sušeč. Ako kimovca so jasne noči, zima bo imela veliko moči. Če septembra dosti sonce sije, pozimi huda sapa brije. Če jeTilna(1.9.) jasno, gorko, štiri tedne bo vedro. Tilen oblačen, meglen, grda deževna jesen. Kakršno vreme bo sv. Ilja kaza-lo, bo tudi ves mesec ostalo. I i I « VSSMOtiOČNieVAN n^. 12:10 59. Hl 14(10 SO, Hl lé;10 18:10 20:10 22:10 PE.SO IIAA fl iMtaaMiiM, «•MiSMb^ mNSFORMERjt CTi^nifonners) tl;20 50, RE 14:20 17:90 20t30 23đ0 <>E,so SNiUbee* tavohiv"« , UMRIPOKONČN04.0 i (Uve FiM er Dit Kar« SM ■ UntttMB eiaMiB. TMVtvOVP'*^« Drvjl VALOVI (Surfs ifp) SIffhnHitailvHiQ vsimstBMri MM iojso s0,nc smmt. 12:50 so, NÉ 15H)0 tsXTSL DlllllBBee| msnsoBE (Mane/) «MUiMI rSliťířniili. làmmm. ftvaWNm bmafam. SsaaCiMéffwt, CiMaarr ■M 12:10 so, H e 17:20 19:20 21?10 29H>0 p&so ^L n nnD RATATOUILU (ftalatoulU*) SlKlHMtdrM V riwlBirt 11:00 SO. NE lil20 so. NE 15:40 1«:20 10:00 tt:40 OMi UWdMMtK KKsr I • e « I SMRINO VAREN CE>Mlh PnMl) I I * ^ i ft I ^ «MM'i^n. «•mmccmti « t 1 ^B^^g i7too - M SIMPSONOVI CSIfflK^ns Thfl Msvie) flMllIlUllMOtlhilWlianil SSaiM— Vlekah«, UMMK, t A ^ i % ^ — 13:00 so, ME Ito^ocIBbf^ «PHUUOH^ lfc35 21:19 C - ' 23:59 «.SO I 0 «'oTo • • I • t « I lAKZAUSC tmu judawM IaBII&WV XMiHlk hákm IlíSO so. KE 4 I ï ft i ft I ft I t 1 J ntsiv 1&50 21ď0 23:50 Pi so AlAâllâlll MUi lUoia k^TvM*!. miubtmte cktawirviai* ^ Informacije 0 programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 09093 98 66 Rezervacije vstopnic: na www.planet-tus.com ali po 14. url na 03/42 41720 In 03/42 41722 KinemttDgfdfí i\pravico programi* ww^.planet-tus.com čn^rotuS d4tik Cesta v rrr)ovl>e im. Ce{|e: PL Kim (aimmjiLri if t Tli* Celjo, Manborska 128 a» a a. 9 íř 3 S 11 li a o a a « JO KJ O o NI OBVEŠČEVALEC ""HlStíSi 30. avgusta 2007 Nagradna križanka »Livada« NOVO v VELENJU! liv Gostišče LIVADA Bevče 19 a, Velenje GSM: 031/361 769 Ponudba: jedi z žara (oaljeh ribje specialitete morske jedi (octaili sladíce... Posebnost: MINI KAVARNA Igrala za otroke (tudi trampolin!) Prenočišča Zaključne družbe Možnost najema igrišča za BEACH VOLLEY! MEL-BAU,d. 0. o., Jenkova 17, Velenje Izrezano rešeno geslo križanke pošljite najkasneje do 10. 9. 2007 na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Livada«, izžrebali bomo naslednje nagrade: 1. kosilo za 2 osebi; 2. čevapčiči za 2 osebi; 3. mešano meso na žaru za 1 osebo. Nagrajenci prejmejo potrdilo po pošti. iiradio®alfa ~ I 103,2 & 107,8 Mhz ^^ vsak dan 36 ur BANKA SLOVENU EVROSISTEM Na podlagi Zakona o priložnostnih kovancih (Uradni list RS, št. 53/07) in v zvezi s Sklepom Vlade Republike Slovenije, z dne 20. 6. 2007, o izdaji priložnostnih kovancev v letu 2008, razpisuje Banka Slovenije JAVNI ANONIMNI NATEČAJ za oblikovanje idejnih osnutkov priložnostnih kovancev v letu 2008 bodo izdani priložnostni kovanci ob naslednjih dogodkih: - 500-letnica rojstva Primoža Trubaija (dogodek 1 ); - predsedovanje Evropski uniji (dogodek 2); - 250-letnica rojstva Valentina Vodnika (dogodek 3 ). Rok za oddajo idejnih osnutkov za priložnostne kovance za vse tri dogodke je petek, 14. september 2007. Za idejne osnutke, oddane po pošti, velja datum poštnega žiga. Udeleženci dobijo natečajno gradivo na naslovu: Banka Slovenije, Gotovinsko poslovanje, Slovenska 35, 1505 Ljubljana, oziroma informacije na e-naslovu: zdeiika.plesko@bsi.si ali po telefonu 01 47 19 139. Idejne osnutke pošljejo udeleženci natečaja na naslov: Banka Slovenije, Gotovinsko poslovanje, Slovenska 35, 1505 Ljubljana, v zaprti kuverti, označeni le s šifro avtorja in s pripisom »Natečaj: Priložnostni kovanci - dogodek 1«, »Natečaj: Priložnostni kovanci - dogodek 2« oziroma »Natečaj: Priložnostni kovanci - dogodek 3«. Prejete idejne osnutke bo pregledala strokovna komisija (sestav je naveden v natečajnem gradivu), ki bo izbrala najustreznejše osnutke oblikovnih rešitev za kovanje priložnostnih kovancev v 15 dneh po zaključku natečajnega roka. Določila bo največ tri odkupe za vsak dogodek v višini: 1. odkup - 3.000 EUR, 2. odkup - 1.500 EURin3. odkup- 1.000 EUR.Orezultatihnatečajabodo udeleženci pisno obveščeni v 15 dneh po izbiri. ti Plesna šola z licenco Šolska cesta 48, Misllnja devzej@slal.net euzej. Pričeli smo z vpisom v plesne tečaje za predšolske otroke, šolsko mladino in odrasle, ki bodo potekali v dvorani Gasilskega doma Velenje. HIP-HOP, POP, LATINO, JAZZ TEČAJI ZA ZAKUUČENE DRUŽBE (DRUŽABNI PLESI)... Vpis in informacije: tel/041-649-816, do 15. septembra. TrendNET RAZPIS Kolektiva TrendNET d.o.o. in In.sist d.o.o. vabita v svojo sredino nove sodelavce/H-ke za dela na področju dejavnosti informacijskega inženiringa. Našo ekipo želimo razširiti, zato k sodelovanju vabimo: 1. SISTEMSKEGA INŽENIRJA Pogoji: vsaj višja strokovna šola; visok nivo računalniških znanj, MCSE ali vsaj naprednejši MSCP. Prednost imajo kandidati z izkušnjami iz področja sistemske integracije na MS platformi Potrebna znanja: administracija MS strežnikov, izkušnje pri virtualizaciji 2. ORGANIZATORJA POSLOVNO -INFORMACIJSKIH TOKOV Pogoji: diplomirani ekonomist ali ekonomist z izkušnjami pri implementaciji poslovno informacijskih sistemov. Prednost imajo kandidati, ki imajo znanja ali certifikate za produkt Pantheon in SAP ter iz področja prenove poslovnih procesov 3. LINUX SPECIALIST Pogoji: vsaj višja izobrazba tehnične smeri, poglobljena znanja in izkušnje na linux platformi in poznavanje varnostnih sistemov: - izkušnje s sistemi Spam Assasin, SQUID, Iptables, Dansguardian, itd. - napredna administracija katere od znanih distribucij LINUXa - izkušne s prevajanjem jeder - poznavanje omrežnih protokolov Vašo cenjeno prijavo pričakujenio v roku 8 dni od objave na naš naslov: TrendNET d.o.o., Šlandrova cesta 6a, 3320 Velenje, s pripisom: za razpis. Radio Velenje It A III o v il L K J il ČETRTEK, 30. avgusta: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 17.45 Erosov kotiček; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 31. avgusta 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Športni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav ; 14.10 l\la današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 1. septembra: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 2. septembro ■ 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde, 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.00 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDEUEK, 3. septembra: 6.00 Dobro jutro In veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 4. septembra 6.00 Dobro jutro In veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne Informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji In ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 5. septembra: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 20. avgusta 2007 do 26. avgusta 2007 niso povprečne dnevne koncentracije S02, Izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Pakl, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 20. avgusta 2007 do 26. avgusta 2007 (v mikro-g S02/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g S02/m3 zraka Ji Ji E^l_ILcuJLBi L ôi a: _i o m -J > o |n20. avg B21. avg E22. avg 1323. avg B24. avg □25. avg H26. avg OBVESCEVALEC moli OGLASI DEŽURSTVA DEŽURNI telefon za pomoč ano ni m ni m alkoholikom 031/443'365. STIK l-POZ N ANSTVA ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE zâ vse starosti, brezplačno za mlade ženske. Gsm: 031/505495. 031/83&-378, tel. in faks: 5726-319. DEKLE, če resne zveze si želiš, po življenju v dvoje hrepeniš, pokliči r^ gsm: 031/836-378- PRIDELKI BDRDVNIČEVEC, medenovec ter več vrst jdbolčnika in zganja prodam. Gsm: 041/344^83. VINO. Sauvignon. Befi pinot. Merlot. Cabernet sauvignon. prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan - Štanjel). Velenje • Koňovo, gsm: 031/749-671. KROMPIR za ozimnico (neškropljen) prodam. Gsm: 041/216481, zvečer. HRUŠKE viljamovke prodam po 0.50 evra. 6sm: 031/817-230. RAZNO SAMONAKLADALKO SiP. tehočitrak (dolg 8 m) za spravita bal ali koruznih storzev in kosilnico (BC127) z vozičkom. prodam. Gsm: 041/261-676. HIDRAVLIČNO sti^lnico (1201) ugodno prodam. Telefon: 5893-515. NOVO vrtno garnituro iz smrekovega lesa prodam Gsm: 031/344-180. CISTERNO za kurilno olje. 15001. kot nova, prodam za 90 evrov. Gsm; 040/265-263. TRAKTOR alker 25 in motokuitivator prodam. Gsm: 031/663430. MLIN za mletje grozdja Ipeoljalnik). prodam. Gsn: 031/588^05 ŽIVALI TEUČKO, staro 10 dni. sivo^avo, limuzin, prodam. Gsm: 031/266-194 PRAŠIČE, težke od 30 do 40 kg. prodam. Telefon: 5893-578. BIKCA, pasme frizijec. težkega 115 kg, prodam. Telefon; 5893-255. gsm: 031/640-369. NÍPR6MIČNINE DVOSOBNO stanovanje {44.5 m2) v Preboldu prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 051/861-220. ODDAM opremljeno dvosobno stanovanje v centru mesta. Gsm: 041/587-801 ma[fom TRGOVINA d.o.o. Zaradi stalne rasti obsega poslovanjs. po1rebi4emD nova sodelavca na podroqu komertiale ii logistiko. Vabimo vas, ds se pndn£te mfadenu, dnami&innu in prodornemu kolekthru. Ittem naslednja sodelavke a^i sodelavce; 1. SAMOSTOJNI KOMERCIALIST Naia pKiakovenja: •VII. stopnja izobrazba 6 kûnoniskfi, karnijska ali drugs ustrezna ^ari • znanja s pochiSja itrfofmstíte (Word. Excel....) - znanje nem&aga in angleikegs jezika - vozniiki izpit B katefionje in zanesl; tvort pn vožnji - delovnenlio oceane, so h zd^dljefie - odlične komunikac^^ sposobnosti, inidativnosL orgsnizacqske sposobnosti samoorQsní2írarost, prodornost Selja po vspehu, zavutost za d^ VáiemíOQa: •nsMovanjív prodaji-pridobivanje novih kupcev - določanje in izv^anja prodajnih strategij -delona terenu 2. ŠOFER - SKLADIŠČNIK Naia prfiekovanja: -V. stopnja ízobraáa • vozníiki izpit B kategorife !n zenesijivost pri vožnji • delovne nfso obvezne so pa ahi>ne - zdravstvena tn fiziÍAfi sposobnosti - odiina komunikac^ska sposobnosti, zavzetost za delo, naisnCnost pri delu Vaie italaBe: • Komisionirenjs in dostava blaga kupcem Pon^inw stimulativno nagra^evenje in molnost osebnega in profesionelne0a rezv^ Dalo je za določen tas, i nKibies^o poda^nja ze nedivočen čes. Pisne prijave z dokazili o izpolnievanju pogolev bomo si^wnali 15 dni po objavi ra^Msa. Prijava poiljits v zeprť kuverti, i ozn^ * Pri)Bva na razpis za prosta delovna mesta" ne naslov: MAKOM TTtGOVlHA 0.0.0. Koro§kecestae4 3320 Veísnje PRODAMO: 2-$(^hio vzdrřevano stanovanje. 59.43 mZ ns FoHovi. 3. n&dsiropje. letnik 197a cena 6S.ÛOOEVR 3-$obR0 lepo stanovanje. 78 m2. pod Vls-aVis. 1. nadsiropje, letnik 198Z cene 78.0D0EVR gradltene parcele 300-1.500 m2 v Zg. Bevčahnalepitokaciji. Cena 32 EVR/m2 INFORMACIJE: ALSA - NEPREMIČNINE Tomšičeva 1Û a. Velenie. 041 299 9Í9 041/624-775.897-58-13. PRODAMO: • 3-$obno stanovanje v bližini parka v Velenju, visoko prrtiičie, 90 m2Jetnik 1989. Cena 30.000 EUR • 2-sobno stanovartje v Velenju. Gonca, 5. r^d.. 57 m2. letnik 1980. Cena: 55.000 EUR ODDAMO: garsonjero v Velenju, ccntcr, 1. nad.. 33 m2 Zdravstveni doR> Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas. da jetel.: 112 rezer./irana za službo nujne medicinske pomoči. Nato telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIIVIERIH. ko le zaradi boiezm ali po^odDe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno siuibo kličite na telefonsko številko 8995478, dežurno službo pa na 8995445. Lekarno v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova t. Izdaja nujnih zdravi) in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.0C do 14.00. telefon 898-1880. Zoboidravniki: 1. In 2. septembra - PRIMOŽ JEVŠEK. dr dent, med , {delo opravlja v dežurni zobni ambulanti. ZD Velenje. Vodnikova 1) Veterinarska postaja ioitanj: Dežurni veterinar-gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil • ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17. ure. GIBANJE PREBIVALSTVA Nagraien« nagradne križanke Garant, Pohištvena îndustriîa d.d. Polzela, ob jovljene v tedniku Nos cas, 16.8 • so: Nagrada: klubsko mizo 130* i^ešnja prejme: VANDA ANŽIČ, Kardeljev 4. Velenje; omarfco • Muna Hrast 5 prejme: JOŽICA ANŽEJ, Skorno pri Šoštanju 34. Šoštanj; omarico • Muna Bor prejme: NEŽKA JELEN, Andraž 6 a. Polzela. Nagrajenci dvignejo nagrade z osebno izkaznico v indiistrijski prodajalni Garant Polzela, vsak dan od 8. do 19. ure in vsobotood 8. do 12. ure. Upravna enota Velenje Poroke: Vuzem Andrei Šmartno ob Paki 84, Šmartno ob Pakl in Hriberšek Danijela, Paka pri Velenju 71, Velenje: Stvarnik Branko, Uze 8, Velenje in Kajzer Lidija, Laze 9/d , Velenje; ČmakLeo{»id. Koroška cesta 29. Velenje in Špoljar Brigita. Velenje, Goriška cesta 38. Smrti: Sadek Ludvik, roj. 1957. Velenje. Ceste Františka Foita 4; Pungarlnik Cirla Metodd. roj. 1927. Velenje. Presernoi/a cesta 9 b. Škruba Anton. JOj.1943. Topollfce 32. Šoštanj. Ročnik Antonija, roj.1920. Ter 65. Ljubno ob Savinji; Omemj Ladislav roj. 192S, Kameno 26. Šentjur pri Ceiju; Ajnik Merija. roj. 1927. Luče B4. Luce; Matko Marija, roj. 1922. Oobrovije pri Mozirju 1. bazarja; Švent Petar. roj. 1968. Velenje Cesta III st,4 jrioMowiifu s ftudjjMm inćiSSmji* L^ifMimrM votoB^. to^ ftodU rta da^ivc/»-. Razmišljateo svoji karieri, napregnme bo v âumR. 30. BvgiiAU 2007. ob 17. uri viUidl&kwn smlISu m guđsU vnhwd Vd9n|i. THw trg 2, Velenja MBA« PnOsmovB elle« 1, Mdrl^r, 02 226 3S 76, 02 228 36 90, lnf4«dobi.9l pnpwi Kom«rel«ll*t finçvn Poslovni sokrolor 1D2 EUR ob d» 6. Mptombra 3007, a Studente nM BÛ ie()«ilw vale mescc julij. Na iesivico sic uvrstili Vilmo l'cce. direktorico Varstva okolja ter varnosti in zdravja pri delu v (îoreaju. Btv ruia Stravnika, zdravnika v Zdravstvenem donni Velenje in dr. Uroša Rotnika, direktorja Ter-moelckirarne Šoštanj. Zanje lahko glasujete le še na tokratnem kuponu. V mcsecu decembru hiy Sle i/nied zinagovajccv posaincz-nili mesecev i/brali naj osebnost lela 2007 v Šaleški dolini, ki jo Predlogi: Vilma Fece^ direktorica Varstva okolja ter varnosti in zdravja pri delu v Gorenju (.zelo pri/adcvna na področju varstva oko]ja, ijua veliko zaslug, da so Gorenje in njegovi izdelki okolju prijavni; aktivjia je tudi v kra» jevni skupnosti Šoštanj, lyerje prv'dscdnica) Borut Stravnik^ doktor mcdicinc, zdravnik v ZD Velenje (zelo prijazen: prislulme bolnikom in za njih profesionalno poskrbi: pozitivna oseba Dr. Uro$ Rotnik, direktor Termoelektrarne ŠoStanj (dober in prijazen direktor, za zaposlene si vzame čas: ogromno jc naredil za razvoj termoelekirar-ne. v katero so le dni pripeljali prvo od dveh plinskih turbin) tradicionalno razglasimo na velikem silvestrovanju na Titovem trgu v Velenju. Za naj osebnt>sti posameznih mesecev lahko glasujete na kuponih Našega casa (v lekocem tednu upoštevamo vse, ki pri- spejo v naše uredništvo do torka do 12. ure) in v živo na Radiu Velenje (X97 5003 in X97 5004) vsak dan malo pred 17. uro. | JÇfl VSE ^ n^Enpm H£STUl ' VELENJE, Cankarjeva Id Td. & Fvu 05 30 39 ŠOŠTANJ. Koroilu cest« 2 (btvii Fôto Aco) Vaše sodelovonje tudi nagrajujemol Med tisiimi, ki boste predlagali kandidate /a naj osebnost, bomo izžrebali dve nagradi. in sicer dva nahrbtnika Target, ki ga podarja trgovina Pentlja. Nag tem rojenci pre|sn|ega na: Ciostinskc storitve v vredno sti 2{) evrov prejmeta Zdenka Gradišnik) Podkraj pn Velenju 3 in Alenka Krajne. Hrasfovec 58, Velenje. Naš noslov: Koš «as, d.o.o«, Kidričeva m voščili in jim zaželeli uspešno delo §e naprej. Janez Potlbornik, predsednik krajevne skupnosti Sen-lilj. pa jc v svojem govoru posebej poudaril naslednje: »1'den od naših poglavitnih ciljev je popolno tibveščanje krajanov, kajti prepričani smo, da samo dobro infor-mirani krajani lahko s svojimi predlogi akiivnr-gani/acij. Pravi, da po g resa del<3 dramske skupine: »Verjamem, da ima- mo v Šentilju veliko igralskih talentov, ki bi se z veseljem spopadli s tem i/zivom.« /aradi večje prepoznavnosti kraja so se odločili postopoma iïblikovali celostno podobo kraja, katere osnova sla grb in zastava. Oba so podrobno predstavili na seji- Podhornik dodaja: »Menimo, da Sla avtoija dr. Tone Ravnikar in oblikovalec Slane Hafner uspesno opravila svoje delo. Upam. da se bosta simbola med krajani 'prijela' in zares postala prepoznavna znaka Šentilja.« Ob koncu so med prijetnim pny gramom Kulturnoprosveincga društva I ranca Sclireincrja p<^deli-li še priznanja najbolj zaslnitnim krajanont: Alojzti Leskovškii. Bran-ku Oeepku in Lenartu Pačniku. Nekoliko bolj uraden dopoldan seje nato prevesil v zelo razigran in živahen popoldan, ko srinem parku sprwècno tekmo vanje v različnih vaskili igrah, na katerih ni manjkalo smeha in dobre volje. Popoidan so se krafani merili v zanimiviii vask/h igrah. S slavnostne seje Vodni doživljaji ob jezeru Velenje» 25. avgusta - Ob Velenjskem jezeru je v soboto v organizaciji Turističnega društva in Plavalnega kluba Velenje v sodelovanju s Klub<^m vodnih Sportom. Društvom /a podvodne dejavnosti in TRC jezero potekala prirediiev, ki so jo naslovili Vodni doživljaji ob Velenjskem jezeru. Klub vodnih športov je pripravil regalo Velenje open, na kalen so se ponieriD mladi jadralci, turistično društvo in plavalni klub pa sla izvedla plavalni mini maraton in predstavila (čeprav kosi v jezeru niso hoteli stati tako, k