JOSIP VANDOT:
Kekec nad samotnim brezdnom.
Planinska pripovedka. 5.
isti dae se je jokala sirota Mena. Ves dan se je jokala na Kosobrinovem domovanju. Bilo ji je pa tudi tako hudo, da ni mogla ničesar drugega, kakor da se je jokala. Saj je videla ubogega Kekca, privezanega ves dan k drevesu, in vedela je, da je to hudo, tako hudo! Zato pa je Mema sklepala ves dan ročice. Hodila je venomer za Kosobrinom in mu je govorila: »Rešite ga, stric Kosobrin, lepo vas prosim, rešite ga! Keikec trpi in bo nemara še celo umrl... Pa vas je včeraj Kekec rešil. Lepo vas je rešil... Zato pa ga rešite tudi vi, stric Kosobrin, kakor ste rešili mene iz Bedan« čevih krempljev. Dajte, stric Kosobrin, in usmilite se Kekca!«
Kosobrin je zmigaval z glavo in si je gladil svojo dolgo brado. Ves žalosten je gledal na siratico Meno in je govoril: »Seveda, Mena, seveda... Rad bi ga rešil. Toda kako? O, to je težko, Mena, ker je Bedamec velikan, a jaz samo majhen možiček, ki me lahko odnese vsak vihar gora... Počakaj, Menica, da si izmislimo zvijačo, pa po< moremo Kekcu. Danes še ni mogoče; a jutri nemara si izmislimo kaj poštenega, ki bo Kekcu v prid. A danes ne, Menica! Danes ni mo» goče ... Kar lepo tiho bodi in počakaj do jutri! AH si slišala, Menica, ali si slišala?«
Mena si je dbrisala žalostni obrazek in si je popravila dolge, ruinene lase, ki so ji padali v dveh debelih kitah po hflbtu. Sedla je na skalo in je neprestano gledala na Kekca. Oči so ji ibile vse ža* lostne in v srcu jo je bolelo, da je morala bridko zdihovati. A nočilo se je že, in zato je odšla Mena ipočasi, počasi in žalostno proti koči, kjer jo je že pričakoval Kosobrin v mali, nizki kuhinji. Ogenj je pla» polal na ognjišču in je razsvetljeval s svetlim iplamenoim vso kuhinjo. Pred ognjiščem ipa je stal Kosobrin in je kuhal v trinožni ponvici večerjo. — Mena je sedla na klop kraj ognjišča. Z roko si je podprla glavo pa je strmela nepremično in molče na plapolajoči ogenj.
114
¦       XXV— 5                                                                                    ZVONČEK
¦               »Ne bodi žalostna, Menica!« jo je nagovoril Kosobrin. »Saj bomo L     rešili Kekca ... Nič hudega se mu ne ipripeti. Veš, Bedanec ga je I    privezal samo danes k drevesu. Jutri pa bo Kekec že svolbodno hodil W    po gori. Nemara še celo pobegne Bedancu in se zateče k nama... K    Le meni verjemi, Menica, in ne bodi nič žalostna zaradi Kekca.«
I           Deklica je globoko vzdihnila,   a vendar   ni   odgovorila  ničesar.
¦     Kosobrin je zlil v leseno skodelico rumenega moonika in mleka. Sko* I    delico je postavil na klop kraj Mene   in   je  podal   deklici   drobno, I    leseno žlicko. Sam pa je jedel kar iz ponvice; slastno je jedel z lepo I    izrezljamo žlico, in obraz se mu je svetil v veliki zadovoljnosti. Po I    večerji je prižgala Mena ob ognju lojevko. Voščila je Kosobrinu lahko
¦     noč in je odšla v malo izbico kraj kuhinje. Tam je stala njena po-jL      steljica,  lepo in  mehko postlana.  Mala mizica je stala  sredi  sobe,
¦     okrog mizice sta bila dva bela stola. Čedno je bilo po sobici, in še H    celo šopek rdečega ravšja je bil vtaknjen v rjav lonček sredi mizice. W    Zato pa je tako prijetno in lepo dehtelo po vsej izbici. Mena se je I     razpravila in je šla spat. Pokrižala se je in je pričela moliti. Za inrtvo
¦     mamioo je molila in za mrtvega očeta. Pa tudi za Kosobrina je molila.
¦     Nazadnje se je domislila Kekca. Vzdihnila je in je molila tudi za B    Kekca, da bi se rešil iz rok strašnega Bedanca, kakor se je bila tudi H    ona nedavno sama rešila. Še enkrat se je Mena pokrižala. Potem pa
¦    je upihnila svečo in je zaspala...
I            Rano v jutru se je prebudila in je vstala. Kosobrin je že grel v
I    kuhinji mleko, in po zajtrku je odšla Mena v hlevček, ki je stal onkraj
f    koče. Tam notri pa sta meketali dve kozi in sta beketali dve beli ovci.
I      Mena je prijela tanko šibico in je pognala živinico iz hlevčka. Mimo
tL     vrtička jo je gnala in mimo dveh lepo posejanih njivic; tja gori jo je
B    gnala, kjer se je razprostirala koncem planotice tesna in ozka goščava,
W    dotikajoča se strtnih,   nepristopnih   skal.   Živinica se je pričela lepo
lL    pasti. Mala pastirica je pa sedla na kamen tain pod belimi skalami
H    in je gledala po divji, strašni soteski.
B           Jutro je bilo jasno in hladno. Po drevju in grmičju je ležala rosa.
H    Solnca ni bilo v sotesko. Samo visoki, skalni vrhovi na Bedančevi
B    strani soteske so se srebrno svetili in se smehljali v samotno globel.
¦     Gorski potok je šumel nied razmetanim skalovjem in belim prodom. I    Mena je videla razločno njegovo modro vodo, ki  se je zaganjala
¦    preko skal in se je za trenutek ustavljala v globokem tolmtmu. Tam H    v goščavi je zaščebetala tu pa tam samotna sinica in je skakala z B   vejice na vejico. Deklica je zagledala droibTio sinico in se je prijazrao H    nasmehnila. Saj je vedela, da ni sama v tej divjini — o, tudi drobne H    ptičke so tu, in kjer so drobne ptičke, tam ni strahote in zapuščenosti. H           Mena se je ozrla na samotno bukev onstran soteske. In tedaj se H    je zopet domislila nesrečnega Kekca. Bog ve, ali ga privede tudi danes H    hudobni Bedanec k drevesu in ga priveže k bukvi? — Mene se je
I                                                          115
ZVONČEK       ______________________________________________   XXV—5
zopet polastila žalost, ki jo je bila mučila ves včerajšnji dan. Zato pa je gledala tja na goličevje in je vsak trenutek čakala strahoma, kdaj se prikažeta iz goščave Bedanec in Kekec. In resnično — njen strah je ni varal. Kar hipoma je stopil iz gozda Bedanec. Na vrv je imel navezanega Kekca in ga je prav nemilo vlekel za sabo. Meni je zastalo srce, in vzkriknila je polglasno v svojem strahu. Videla je Bedanca, kako je privezal dečka k drevesu; videla je, kako mu je nekaj prigovarjal, in tudi to je videla, kako je udaril Bedanec trikrat Kekca s šiibo.
»Hej, hej!« je izpregovorila Mena in se je prijela za glavo. Z rokami si je zakrila oči, da bi ne videla ničesar več. Zakaj v srcu jo je bolelo, tako jako bolelo. — »Kekec, Kekec!« je govorila mala Mena. »Da bi ti mogla pomagati! Kar šla bi in bi te rešila... A ne morem, ne morem... Ubogi Kekec! Pa ti je zdaj hudo, kakor je bilo meni hudo pri Bedancu ...«
Naposled pa je Mena vendarle pogledala še enkrat na goličavo. A videla ni več Bedanca; samo Kekca je še videla, in Kekec je stal ob drevesu ravno tako kot včeraj. Ko pa Mena ni videla Bedanca nikjer, jo je minil strah. Dvignila se je; z rokami je zamahnila in je zaklicala na ves glas: »Kekec, Kekec! Ali me čuješ?«
In z višine se je oglasil Kekčev glas. »Ho-ho, čujein, čujem,« je odgovoril Kekec. »Pa kdo me kliče, hej, kdo me kliče?«
»Jaz sem, jaz — Mena,« je zavpila deklica. »Tu na skali stojim. Vidim te, Kekec, dobro vidim... Rada bi ti prišla pomagat, pa ne morem, ker sem majhna in slaba... O, Kekec, kar potrpi! Vem, da se bojiš Bedanca, kakor sem se ga jaz bala. Zato pa mi je hudo pri srcu, ker ti ne morem priti na pomoč.«
A mala Mena se je začudila in je ostrmela. Zakaj zaslišala je Kekčev smeh, ki se je hipoma razlegnil preko tihe soteske. Resnično — Kekec se je zasmejal na goličevju, na vse grlo se je zasmejal, da se je Mena kar zavzela. — »Kaj praviš, Menara? Hej, kaj praviš?« je vpil Kekec. »Jaz se naj bojim Bedanca? Motiš se, Menara, strašno motiš... Ne bojim se Bedanca. Še včeraj se ga nisem bal, ko me je pestil in rahljal tako neusmiljeno. Menara, še boš videla, kako bom jaz pričel rahljati Bedanca. Še presedalo mu bo in se bo ipraskal za ušesi. Nasukal ga boin pošteno, kakor sem ga bil nasukal sinoči. Kar hled je bil in se je cmeril, da se mu danes posmehujejo sove vsega pogorja... O, Kekec ni paglavec, da bi se ustrašil vsakega čmrlja na trati. Še najmanj se pa bojim Bedanca, pa najsi še tako J rogoviJi in razsaja tod okrog... Ne boj se, Menara! Še boš videla, kako se bo nekoč smejal Kekec in se bo tolkel po kolenih. Zato pa se ne boj in bodi vesela, kakor sem jaz...«
Kekec se je še enkrat zasmejal. Potem pa je pričel prepevati radostno pesem, da je odmevalo vseokrog med mrtvim skalovjem.        i
116
l          XXV—5                                                                                            ZVONČEK
^B       e       \         ti                       ' d^B^u     1 \             i\               \ i                   a/V
^H      E       \         v                     ^^H   \\     \        Jw              ^\                  f   ]
H    k^     l v               m     \i      \  / )            A           \  \
I
ZVONČEK                                                                                            XXV—5
Mena se je čudila vedno bolj in je kar z rokami sklepala v svojem začudenju, ko  je slišala Kekčevo petje. Skozi goščavo  je pritekel Kosotorin ves zasoipel. Obstal je kraj deklice in je dejal: »Ali slišiš         j Kekca, kako prepeva? Ali si slišala, kaj je ravnokar govoril? Menica,         ' rečem  ti,  da je Kekec pobič, da mu ni para dalec naokrog. Hoj, ta bo še zagodel Bedancu kakor nihče. Nemara se še celo zapraši Bedancu v razmršene lase in brado in ga pošteno opraska... Menica, le.meni verjemi in bodi brez skrbi...«
; Kekec pa je veselo prepeval tam na višini. V jutru se je bil - pošteno najedel sirkovega močnika v Bedančevi kooi. Tudi vtč vode si je prinesel pod drevo, da ne bo trpel žeje kakor včeraj. O, Beda* nec se je držal besede, ki jo je zastavil sinoči, ko je Kekec prepodil nevšečno sovo. Privezal je pač Kekca k drevesu; toda vrv je ovil danes Kekcu samo okrog pasa. Kekec pa je imel zaradi tega noge in roke proste, pa ga ni več tako) jako bolelo kot včeraj. Pač ga je pestil Bedanec tudi danes in mu je velel, naj gre in ugrabi Meno. A Kekec se je kar namrdnil in je pljunil v svoji nevolji pred Bedanca. Pa niti za šibo se ni zmenil, ki ga je z njo oplazil Bedanec prav nemilo po plečih. »Le dajte me, stric Bedanec!« je rekel Kekec malo* mamo. »Ne bojim se vaše šibe. Zato pa ne ibom javkal — naka, niti cmeril se ne bom ...«
Bedanec je strahoivito zarenčal. Še enkrat je ošinil Kekca prav neusmiljeno in je vrgel šibo na tla. Toda videl je, da mu vse skupaj prav nic ne pomaga. Zato pa se je razsrdil in je odšel naglo v gozd. Kekec pa se je posmejal za njim in si je drgnil roke v svojem veselju. »Le pojdite, stric Bedanec!« je govoril. »Hvala Bogu, da imam proste vsaj roke in noge... Lepo bom razmišljal zdaj, kako naj vam zago« dem, stric Bedanec! Saj zagosti vam moram pošteno, ker sem tako prisegel. In že sinoči sem pričel gosti, ko sem pričaral sovo na Bedan* čevo streho. Pa je plesal stric Bedanec, hudo je plesal, ker sem mu pričel gosti. Začetek je bil dober; a konec godbe bo še boljši. O, Kekec je dober godec, stric Bedanec! Videli boste že še, ko vam zaigram zadnjo poskočnico ...«
In Kekca se je polastila vesela razigranost in dobra volja. Kar smejal se je, ko je govoril svoje besede mali Meni preko soteske. V svqjem veselju pa si ni mogel kaj, da ne bi zapel radostne pesmi. A tisto petje je privabilo Bedanca iz gozda. Ves srdit je pritekel Bedanec h Kekcu. Z obema rokaraa je pograbil Kekca za rame, pa ga je pričel silovito stresati. »Ali mi boš tiho, ti paglavec?« je zavpil nad Kekcem. »Ti nemarnost! Kaj pa rjoveš tako neumno, da poplašiš vse orle po Mali Pišenci? Ali boš molčal, paglavec prebiti? Ha, ali boš molčal?«
Kekec je utihnil. Pogledal je razsrditega Bedanca, pa mu je odgos voril prav mirno: »Stric Bedanec, saj sein vam že dejal enkrat, da ste
118
XXV—5___________________________________________________ZVONČEK
res čuden človek. Ušesa imate, kakor jih imain jaz, pa ne morete slišati lepega petja; a jaz ga rad poslušam, pa imam ravno taka ušesa kot vi. Čudno, čudno — lepega petja ne morete slišati in tudi grdega ne. Pa bi človek mislil, da bodete vsaj sovino skovikanje lahko poslušali. A tudi tega ne morete. Pa kako je to, stric Bedanec?«
»Za ušesa te pograbim, ti nepridiprav!« je vzrojil Bedanec. »Bog ve, kakšen jezik imaš, da ti ne more nikdar mirovati. Rad bi 'videl tisti jezik. Zato pa pazi, ti pobič, da ti ne izdrem iz ust tistega jezika. Pa boš miroval in ne boš nič več goibezdal.«
»Hm,« je odgovoril Kekec. »No, ,pa bom molčal, ker mi tako ukazujete in tako težko poslušate lepe besede.« — In Kekec je res molčal in ni črhnil več. Zagledal se je v Kosobrinovo domačijo in videl možička tam sredi njive. Pridno je delal tam Kosobrin in je okopaval črno zemljo. Bedanec se je zlelknil po trati in je strmel nekam daleč. Molčal je in ni trenil niti enkrat. Kekcu je postalo vse to dolgočasno. Pričel je mrmrati nekaj nerazumljivega in je kimal z glavo. Toda kar hipoma se je vzravnal in se je namuznil. Obrnil se je k Bedancu in je dejal: »Stric Bedanec, ali slišite? Vi ne morete slišati pesmi. Toda ravnokar sem si izmislil lepo pesem, ki je stokrat lepša nego tista, ki sein si jo bil izmislil na grobu rajnke Keze. Dajte, stric Bedanec, pa jo poslušajte! Videli boste, da jo boste lahko poslušali. Nemara jo boste pa še saini zapeli, ko vam bo tako dolg čas, kakor je zdaj meni. Dajte, stric Bedanec, pa odprite ušesa!«
Bedanec je zagodmjal nekaj nerazumljivega in je zamahnil z roko. Kekec pa je kar pričel peti in se ni zmenil več za Bedanca. Pel pa je tako svojo pesemco, ki si jo je bil izmislil ravnokar:
»Kosobrinček,   Kosobrinček, daj nam danes ti v spominček
'                                             dve žrebici, dve telici,
dve kozici,   dve ovčici. Ženemo  jih  ob vodici na   tej  vrvci  po   stezici tjakaj  v  gozdič,  pisan  gaj  — Kosobrinček,   daj   nam,   daj!«
A Kekec je komaj skončal svojo pesemco, že je skočil Bedanec na noge. Kar za vrat je prijel Kekca in ga je stisnil tako, da je Kekcu sapa zastala. »Kako se norčuje ta nepridiprav iz poštenih ljudi! O, glejte, kako se norčuje!« je govoril Bedanec v svoji razdraženosti. »O Kosobrinu poje paglavec; Bedancu poje o Kosobrinu! Čakaj, čakaj, Kekec! Vse muhe in vse pesmi ti izbijem iz glave. Samo malo počakaj, Kekec!«
»Stojte, stojte, stric Bedanec!« je zavpil Kekec. »Saj se ne nor* čujem iz vas in tudi Kosobrina ne hvalim. Saj zakaj bi ga hvalil? Kaj ni ravno Kosobrin kriv tega, da me zdaj pestite tako neusmi« ljeno? Premislite malo, stric Bedanec! Samo začetek pesmi sem vam
V9
ZVONČEK                                                                                            XXV—5
pel; a konca še niste slišali. Dajte, poslušajte še konec in pomislite malo na sovo, ki vas je strašila sinoči. Pomislite, da drevi zopet lahko pride sova na streho vaše koče. Pa boste spet tarnali, stric Bedanec, in boste prosili Kekca, naj vam prežene sovo. A kaj, če bom jaz gluh in ne bom hotel poslušati vaših prošenj, kakor vi nočete poslu* šati mojih pesmi? Ha, stric Bedanec? Kaj pa bo potem?«
Bedanec se je zdrznil, ko mu je Kekec omenil sovo. Izpustil je dečka in se je zleknil zopet po trati. Kekec pa se je skrivaj posmejal. Z roko se je pogladil po vratu in je nadaljeval svojo pesem:
»Kosobriinoek,  Kosobrinček, mi pa damo ti v spominček dve  mravljici,  dve osici, dve kresnici, dve mušici, da si spečeš jih v kozici in   razrežeš   na   polici. Nož  ti  seka  —  sek-sek-sek  — Kosobrinček, dober tek...»
»Ho-ho!« se je zasmejal Bedanec na ves glas in se je trikrat prevrgnil na trati. Potem pa se je naglo dvignil in je skočil h Kekcu. ' Nož je potegnil iz žepa in je bliskoma prerezal vrv. »Kekec, dobro si si izmislil to pesemco. To bo pihal Kosobrin, kadar jo začuje... Hej, Kekec, kar hitro me nauči te pesmi! Potem pa greva in jo zapojeva Kosobrinu. In Kosobrin se bo kar valjal od same togote taili na oni strani... Prost si, Kekec, prost! Nič več te ne privežem k drevesu. Samo te pesmi me hitro nauči! Hitro, hitro, ti rečem, Kekec!«
»O, glej ga no!« se je zavzel Kekec sam pri sebi. »Kako naglo sem ga ujel! Včeraj sem ga ulovil na sovo, a dames na to pesemco. Stric Bedanec, meni se vse tako zdi, da vam skoro zaigram zadnjjo poskočnico, skoro...« Tako je mislil Kekec sam pri sebi. Na glas pa je rekel: »No, glejte, stric Bedanec! Saj sem si mislil, da niste brez ušes. In vse eno vam je ugajala lepa pesem. Vi hočete, da vas          I
naučim tiste pesmi? Pa vas bom naucil. Samo dobro poslušati me morate in naučite se takoj.«
In Kekec je ponovil trikrat svojo pesem. Bedanec je godel za njim s svojim debelim, bučnim glasom, dokler se ni popolnoma naučil pesmi. Potem pa je pograbil Kekca za roko in ga je vlekel za sabo po strmini. Obstala sta tam doli nad prepadom, in Bedanec je zavpil, da je jeknilo vsedkrog: »Hej, Kosobrinček! Hej, zajček! Ali slišiš? Prikaži se, da ti povem nekaj lepega. Kar hitro se prikaži!«
Kosobrin se je prikazal na skali na nasprotni strani in je gledal ves začuden na Bedanca in Kekca. A Bedanec je prijel dečka okrog vrata in mu velel: »Daj, začni, pobič! Svofjo lepo pesem začni, da ja sliši Kasobrin! Pa se bo kar prevračal tam na skali... Začni, pobič, in jaz ti bom pomagal.«
120
,         XXV— 5                                                                                             ZVONČEK
'           Kekec se ni pomišljal, ampak je začel peti. Bedanec je pritisnil &
svojim debelim glasom, in pesem je bučala po ozki soteski, da je grmelo vseokrog. Kosobrin je poslušal in se je čudil. Toda naposled. je uvidel, da je pesem namenjena samo njemu in se norčuje iz njega, strašno norčuje. Zato pa se je razjezil in je pričel grabiti za kamenje, ki je ležalo okrog njega. In tisto kamenje je lučal preko soteske; v svoji onemogli jezi ga je lučal in niti pomislil ni, da ne more zadeti Bedanca. Zato pa se je Bedanec grohotal in je zavpil preko soteske: »Kasotbrinček, ti zajček! Ali si slišal to lepo ipesem? Desetkrat na dan ti jo zapojeva od danes naprej s Kekcem, da boš zelen in pisan. Ali si slišal, Kosobrinček, ti zajček?«
Kosobrin je vreščal in je grozil s pestmi. Toda naposled se je zasukal na skali in je kar hipoma izginil. Bedanec se je grohotal neprestano in je stiskal Kekca s svojo debelo, močno desnico. »Za* igrala sva mu, Kekec, lepo sva mu zaigrala, da ne bo mogel spati vso noč,« je govoril. »Zato pa bo dobro zate, Kekec, zato, ker si izmislil tako lepo pesem. Veš, za večerjo dobiš srnjakovo stegno, apražeino in spečeno kakor v najboljši kuhinji. In nič več te ne nave« žem na vrv, o, nič več... Pa vse samo zaradi tega, ker sva jo tako lepo zaigrala Kosobrinu. Kekec, veš, mislil sem si, da si velifc nepridi« prav. Pa si vendarle dečko, ki ima glavo na pravem koncu.«
Kekec se je muzal in se je smejal sam pri sebi. Tupatam je pogle* dal Bedanca od strani in je šel z njim navzgor ,po strmini. Kekec je bil vesel in zadovoljen, ker se mu je posrečil njegov naklep. Glej, prekanil je Bedanca tako, da mu je obljuibil, da ga ne bo nikoli več privezal k drevesu. Pa še celo mastno večerjo mu je obljubil, in to je že nekaj vredno. Zdaj bo Kekec lahko in lepo premišljal, kako naj popolnoma ukane Bedanca in mu zaigra zadnjo poskočnico. Zato
121
ZVONČEK                                                                                            XXV—5
se je veselil Kekec, samo zato. V svojeon veselju bi se bil najrajši postavil na glavo; toda zaradi Bedanca se ni upal.
Prišla sta v Bedančevo kočo. Tedaj je rekel Bedanec: »Tu ostani lepo v miru! Pa nikar nič ne misli na beg. Saj veš, da se mi ne moreš nikamor skriti, kjer bi te ne našel. Če se tudi skriješ globoko pod zemljo najdem te, Kekec, in te pograbim. Zato pa ne delaj neum* nosti! Jaz grem v gozd po srnjaka, da ga spečem za večerjo. Vrnem se kmalu.«
Bedanec je odšel v gozd. Kekec je gledal za njim, dokler ni izginil tam v goščavi. Potem pa je hitel na trato. Trikrat se je postavil tam na glavo in je zavriskal na ves glas. Njegov vrisk se je razlegnil vseokrog po tihem zagorskem svetu. In tudi Kosobrin je slišal tisti vrisk. Kosobrin je bil pa jezen, da je kar s pestjo zažugal. Zagodr* njal je nevšečno in je rekel potem Meni, ki je ravmokar prignala živinioo domov: »Ali ga slišiš, Mena? Ali slišiš, kako vpije nepridi* prav? O, mislil sem, da je Kekec pošten pobič. A zdaj vein, da je
122
XXV— 5                                                                                             ZVONČEK
nepridiprav kot vsi drugi... Kako pesem si je izmislil o meni! Saj si jo slišala, Mena. Grdo se norčuje iz mene, strašno grdo... Kekec si jo je izinislil v svoji norčavosti, in zdaj me bo dražil Bedanec z njo vse dni, da niti ponoči ne bom mogel spati zaradi te nesrečne pesmi... O, da mnre biti Kekec tak nepridiprav! Da me more tako osmešiti! Hej...«
In Kosobrin se je jezil in se je grabil za svojo sivkasto brado. »Stric Kosobrin,« je rekla Mena. »Nikar se ne jezite! Saj Kekec ni hudoben. O, nemara si je izmislil to pesem samo za to, da ga je Bedanec odvezal od drevesa... Le meni verjemite in nikar se ne jezite na Kekca!«
A Kosobrin je ni poslušal. Godrnjal je neprestano in se je jezil na Kekca. Premetaval je ves razdražen po izbi in kuhinji in ni našel nikjer miru. »Navil bom temu Kekcu ušesa,« je govoril. »Resnično — strašno mu jih bom navil, pa četudi mi je rešil življenje... Pa da se upa ta nepridiprav — iz poštenih ljudi se upa norčevati! Čakaj me, prismuknjenec!  Še presedalo ti bo in se boš praskal za ušesi...«
In Kosobrin je godrnjal in je odšel na njivico. Tam pa se je dbrnil in je zažugal s pestjo preko soteske. Kekcu je zažugal in Bedancu, ki sta ga tako jako zasramovala s svojim petjem. »Čakaj me, Kekec! Samo malo počakaj!« je zavpil. Potem pa se je sklonil in je pričel kopati z motiko na vso moč, da je prst kar frčala okrog njega...