Izhaja vsak četrtek. Cena mu jo K na leto. (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko in druge tujo državo 0 K). — Posamezne Številke so prodajajo ■ po 10 vinarjev. —. S prilogami: M kmečki dom. Društvenik, Hala gospodinja Spisi in dopisi so pošiljajo : Uredništvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacijo in in-serati pa: Upravništvu »Domoljuba", _ Ljubljana, Kopitarjeva ulica-- . 44. V Ljubljani, dne 31. oktobra 1912. NouK ličnim otrokom! Na Dunaju so našteli 1910. leta 98.461 Čehov. Če pomislimo, da so zlasti posli in sploh delavski ljudje češkega rodu in da so Nemci z vso silo pritisnili nanje ob štetju, nam je pač jasno, da jih je v resnici mnogo, mnogo več; najmanj 400.000. Javne šole nimajo nobene. Vzdržuje pa društvo Komenskega več zasebnih šol s prostovoljnimi doneski in darovi. Vlada nobeni laki šoli ne da pravice javnosli in zato morajo otroci pred posebno komisijo koncem leta delati izpite. Pomnimo torej: Ljudske šole, ki jih Čehi sami vzdržujejo, in ki morajo v njih otroci delati posebne preizkušnje, so Komenskega šole na Dunaju. Taka šola je tudi v tretjem okraju. Mestni magistrat se je za letos uprl temu, d;i bi se ta šola otvorila. Bilo je vse pripravljeno: krasna stavba z vso potrebno notranjo opravo, z bogato zalogo raznih učil, izprašani učitelji in učiteljice in otroci, katere so starši tega okraja trumoma hodili zapisovat. Ker češke rodbine doma z oh- ci govore le češko, seveda otroci nemškega niti ne znajo in se ravno na temelju svojega materinega jezika nauče nemščine v šoli. Zato je bilo otrok za to šolo vse polno. Magistratni stavbni urad je pa našel, da so šolske sobe za pet centimetrov prenizke in ne dovoli, da bi se poduk pričel. To se godi na Dunaju. Starši svojih otrok ne morejo zdaj zapisati v nobeno drugo šolo, ker so že vse polne, češka, ki je pripravljena, je pa zabita s plankami in zastražena s policijo, Cele gruče mater in otrok postava pred njo; do pretepa ne manjka mnogo, šola pa ostane zaprta. 'Veliko odposlanstvo čeških staršev je prišlo v državno zbornico dne 22. oktobra zaklinjat češke poslance, naj se potegnejo za pravice ubogih otrok. Dne 23. oktobra so vložili češki poslanci ostro pismeno zahtevo na vlado, naj poseže vmes. Medtem ko se je ta zahteva brala, so z galerije češke matere metale v zbornico listke, ki se je na njih brala mila prošnja, naj se poslanci postavijo za to važno reč in naj poskrbe, da bodo mogli češki starši s svojimi sredstvi skrbeti za vzgojo svojih otrok. Šola je pa vendarle zaprta. Čeških poslancev je 106 s socialnimi demokrati vred. Socialni demokrati češke narodnosti so se namreč zlasti zato ločili od nemških, ker nemški ne priznavajo Čehom pravice do čeških šol na Dunaju, marveč zahtevajo, naj bi se Čehi v glavnem državnem mestu, kjer bi morali biti vsi narodi kakor doma, iznarodili in po-nemčili. Naj tu pribijemo, da so slovenski socialni demokrati še vedno privesek nemških rdečih bratcev, in da vsled tega ludi oni izdajalsko podpirajo nemško nasilje povsod, kjer imajo Nemci toliko moči, da to nasilje lahko izvršujejo. Češki socialni demokrati pa, kakor smo že rekli, z drugimi Čehi vred branijo češke pravice ludi na Dunaju. Sto šest poslancev že nekaj pomeni; skoraj štirikrat toliko jih je, kolikor jih šteje naš hrvaško-slovenski klub. Pa vendar nasproti nemški krivič-nosti ne morejo niti toliko doseči, da bi Čehi za svoj denar mogli imeti svoje šole na Dunaju. Še več: v vladi sta dva češka ministra. In kakor se zdaj pletejo reči, ko so naši poslanci vladi nasprotni, je vlada nemogoča brez Čehov. Ko bi ne bila stvar tako žalostna, bi mogli sedaj marsikaj obračunati ž njimi. V novi zbornici so se pod vodstvom dr. Kramafa ločili od nas in oznanjali, da hočejo odslej delati samo češko politiko, češ da z nami vred niso ničesar dosegli. Zdaj je minulo dobro leto dni, pa imajo češko šolo na Dunaju zaprto in pravosodni minister Hochenburger pri sodiščih na Češkem jemlje pravice češkemu jeziku. Verno in udano so služili vladi celo leto; glasovali so za vse, kar je hotela. In vendar ne morejo ničesar doseči. Zdaj pa nauk: Tudi pri nas, zlasti pri liberalcih se sliši včasih: To in to se mora zgoditi. Poslanci morajo to closeči. Zdaj gre taka zahteva za kako uradniško imenovanje,. zdaj za kako šolsko zadevo, zdaj za kaj drugega. Če se io ne doseže, kar se želi, pa zatrjujejo liberalci, da so poslanci zanič. Podrebirno jim pod nos slučaj s češko šolo na Dunaju in povejmo jim, da je taka politika, ki ne vpošteva razmer, neumna, otročja. Z roko se da potipati traparija takih kričačev. Ni ga poslanca, ki ne bi s celim srcem želel, da bi se razmere na Koroškem in Štajerskem, pa tudi na Kranjskem glede na nemško preplavo med uradništvom, ne izpremenile. Store vse, kar morejo. Liberalni poslanec Rav-nihar je ves čas s Čehi vred v vladni stranki; za vse glasuje, kar hoče vlada, pa naj bi on kaj zabranil. Liberalci seveda tega ne vidijo; njihovi možgani so zmedeni, resnici so dali že zdavnaj slovo; laž in slepar-stvo je njihovo orožje. Naše ljudstvo jiK pozna; zato pa ne gre ž njimi. Samo Ljubljančan je po večini še tako slep, da pleše njihovo polko sam v svojo škodo, Naši poslanci pa s treznim, enotnim in odločnim delom pripravljajo boljše čase. Pridobili so si veljavo; to je že mnogo. Boje se jih pri vladi in med Nemci; to je še dokaj več. Iz tega se pa mora razviti čas, ko bodo Nemci morali popustiti in tudi v naši domovini izprevideti, da jim njihovo surovo nasilje samim škoduje. Vojna na Balkanu. Zmage krščanskega orožja. Bolgari dosegli velike uspehe. Vesela poročila. Komaj so mladi in čvrsti balkanski narodi zagrabili za orožje in prijeli od vseh strani trohljivo Turčijo, že grozi tej državi, nekdaj strah kristjanov, da se sesuje vsa njena slava v nič. Mala Črna gora podi Turka, Srbi jih uničujejo, Grki zmagujejo, najhuje pa jih pritiskajo Bolgari s svojo izvrstno izvežbano armado. Turki so se, kakor je videti, preveč zanašali na posredovanje velevlasti in se za krvavi boj premalo pripravili. — Zmage, ki jih praznujejo naši krščanski bratje na Balkanu, so sicer šele začetek, krvavi boj se bo v svoji pravi grozoti šele sedaj vršil, vendar pa so dale te zmage navdušenja krščanskim bojevnikom in upanja vsem, da se poniža zopet enkrat polumesec pred križem. Prediranje Bolgarov. Nova razvrstitev vojske. Turki v zadregi. Bolgari so prodirali v Turčijo na vzhodnem bojišču v štirih oddelkih. Najbolj na zahodu je vdrla v Turčijo vojska po dolini reke Arde; ta reka se izliva v Marico pri Odrinu. Druga kolona je udarila na Turka ob reki Marici, tretja pa ob reki Tundža, ki se tudi pri Odrinu izliva v Marico. Vse te tri armade so se imele približati druga drugi pri Odrinu. Četrta bolgarska vojska pa je prekoračila veliko bolj proti vzhodu turško mejo in je udarila proti turški trdnjavi Kirk Kilisse. — Seveda so vsi ti štirje oddelki v tesni zvezi med seboj in delajo po enem velikem skupnem načrtu. Vse je mislilo, da bodo Bolgari postavili v srednjo kolono ob Marici največ vojaštva, kajti ta kolona ima zavzeti največjo turško trdnjavo Odrin. Toda vrhovni poveljnik bolgarske vojne, Savov, je v zadnjem trenotku odločil drugače. Poslal je na vzhod v smeri proti Kirk Kilisse največjo moč, kakih 7 divizij, pustil pa je ob Marici kaki dve diviziji in pol. Turki so bili v neprijetnem položaju, da niso vedeli, kako bodo prodirali Bolgari in so pričakovali, da navale v prvi vrsti na Odrin. Premalo so pazili na svojo vzhodno armado in morali so v zadnjem trenotku, ko so spoznali položaj, premikati svoje čete. — Turkom poveljuje Abdulah paša. Velikanska bitka. Obseg bojišča. Generalni štab. Ko so tako Bolgari udarili na turško ozemlje v štirih kolonah, začel se je krvavi ples. Trčili sta skupaj armadi, ki vsaka šteje čez dvesto tisoč mož. Oboroženi sta obe armadi z modernim orožjem in izvež-bani na najnovejše načine. Pozna pa se, da so Bolgari bolj pripravljeni za boj in tudi bolj navdušeni in hrabri kakor Turki. Nekaj posebnega je bilo "bojišče, ki se je raztegalo 60 km daleč. (60 km je na primer od Ljubljane do Javornika, do Mirne peči ali do Rimskih toplic.) I« tega pa se vidi tudi, kako natanko mora biti vse ure-2' jeno v glavnem stanu, kjer visoki častniki in generali, takoimenovani generalni štab, vodijo cel boj. Ti častniki dobivajo po brzojavu, telefonu, potom letalnih strojev, kolesarjev itd. vsako minuto poročila.o gibanju čet. Tu ta poročila urejajo, primerjajo in napravijo sliko vsega boja. Nato pa izdajo nova povelja na podlagi teh poročil. Bolgari zmagujejo na celi črti. Turki se umikajo v Odrin, ki ga Bolgari oblegajo. Vse naštete bolgarske štiri armade so udarile na Turke z velikansko naglico. Na vseh straneh so potisnili Turke nazaj, seveda v krvavih bojih, ki štejejo na tisoče mrtvih in ranjenih žrtev. Vsak kraj so morali Bolgari posebej osvojiti, pri čemur jim je posebno dobro služilo njihovo top-ničarstvo. Tri zahodne kolone, ob reki Ardi, ob Marici in Tundži so se namerile proti Odrinu. Od treh strani so se približale mestu in potisnile Turke za utrdbe. Približali so se Odrinu na nekaj kilometrov bližine. Zavzeli so tudi že nekaj utrdb. Nekateri poznavalci razmer trdijo, da pade Odrin kmalu. S tem je za Turke prva in najvažnejša zmaga čisto izgubljena. Potisnjeni so iz svojih utrjenih postojank in bodo dobili težko novo za bitko tako ugodno mesto. Bolgarski načrti po zmagi. Ne more se sicer še natanko presoditi kako bodo sedaj Bolgari Turke preganjali' vendar se splošno sodi, da bodo napeli vse sile za to, da pridejo do glavnega turškega mesta Carigrada ali da vsaj odrežejo Turke od njihovega glavnega mesta. V ta namen naj bi ena armada marširala proti jugu, drugi del pa bi oblegal Turke v Odrinu, Odrin. Njegov pomen. Utrdbe. Bolgarske priprave. Odrin (turško ime je Edirne, tuje pa Adrianopel) je mesto, ki bo igralo in že igra veliko vlogo v tej vojni. Odrin leži ob reki Marici tam, kjer se stekata vanjo reki Tundža in Arda. Čez Odrin vodi želcznica iz Sofije v Carigrad in je ena najvažnejših postojank na poti do glavnega turškega mesta. Velikega pomena je bil že v starih časih. Nešteto velikih bitk se je že bilo pod njegovim ozidjem. Ena najvažnejših je bila »Kadiko.i Kaic. Ejfshali A, o ™ f/ / 6ebt< 8333] _ . owt9c> .dj c / t o t/i ^lapakst^S mtKulakli . x±fV : •vh«. u 1 /Haskm v&t&raiJ ^mosff^ Zi . / r ' <>7 r> ' a—K U I TY J^b tMaitiif' .......-i ^Samanhafto Mrkoi \L{tt$s*ffdpsa ( UenMi Tafar/mi K j °Vr6hJu o forenku \ > a 13 ^.-.Jl/ M'!;""1 Jmrj/i ___________ ____________^Hs.An.Kanst^i Položaj v Kirk Kilisse. ilGfriirkiscbeThjpp BKBulgarische J + t Befestigungen 0 5 " " ^' * Vzhodni del armade. Trdnjavo Kirk Kilisse Bolgari osveje. Turki beže. Prva bitka za Turke izgubljena. Še hujše boje kakor pri Odrinu, je imela prestati bolgarska armada na vzhodu pri Kirk Kilisse. 22. t. m. so sc začeli boji in trajali neprenehoma dva dni in pol. Bolgari so s svojo hitrostjo dosegli velikanske uspehe. Generalu Dimitrijevemu je bilo ukazano, naj vzame Kirk Kilisse v desetih dneh, a bolgarska armada je izvršila to v sedmih. Tako z navdušenjem in s tako hrabrostjo so se Bolgari borili. Bolgari so bili čestokrat pred Kirk Kilisse vrženi nazaj, a vselej so se zopet vrgli nad sovražnike in jih končno pregnali iz vseh utrdb. Mesto je padlo Bolgarom v roke 24. t. m. Osvojili so si ga v pouličnem boju, kjer se je bojeval mož z možem. Kolikor se more dosedaj spoznati iz poročil, se je posadka trdnjave udala Bolgarom, ostala turška armada pa se je v velikem neredu umikala pred bolgarsko silo. Bolgari so tudi na begu prizadejali Turkom mnoge izgube. Med vjetniki, ki jih je več tisoč — natančno število pa se še ne ve — je menda tudi neki turški princ in dva paša. leta 323. po Kristusu, ko je prvi krščanski cesar Konstantin premagal pogansko i-mado Licinijevo. Odrin je prišel v tur- c roke leta 1361. in cesar Murat I. si ga ;e izbral leta 1366. za svoje glavno mesio, kar je ostal skozi sto let. — Sedaj šteje Odrin ali Adrianopel 81.000 prebivalcev, od katerih je tretjina Bolgarov. — Za nas Slovane je Odrin zanimiv tudi zato, ker delujejo v njegovi okolici katoliški misijonarji, podpirani od slovenske bratovščine »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda«. — Mesto je menda od daleč silno lepo, posebno pa ga krasi velika Selimova mošeja, Odrin obdaja 27 utrdb. Deloma so že zastarele, je pa precej tudi novih, ki jih je dal naredili že sedanji turški poveljnik. Bolgari so morali zato za napad na to trdnjavo pripraviti mnogo oblegovalnih topov. Imajo sedaj pred mestom 36 tako-imenovanih havbic, to je topov, ki so pripravljeni nalašč za obstreljevanje utrdb. Ti topovi neso 40 kg težke krogle osem do devet kilometrov daleč. Poleg tega imajo pa še nešteto drugih topov, med njimi takoimenovane »težke topove«, pri katerih meri odprtina 21 cm in zadevajo zelo na daleč. podrobnosti iz zmage pri Odrinu in Kirk Kilisse. Veselje v Sofiji. Minister naznanil ljudstvu zmago. Bolgari so o svojem prodiranju in svojih uspehih navadno zelo molčali, o zmagi pri Kirk Kilisse pa so obvestili svet z velikim ponosom. V Sofiji je 24. t. m, stopil k oknu svoje palače vojni minister Nikiforov in zaklical množici: »Kirk Kilisse je padlo, sovražnik je popolnoma poražen in je v neredu zbežal.« Množice, ki je poslušala ministra, polastilo se je neizmerno navdušenje. Ljudje so se od radosti objemali, Uvrstili so se v izprevod in šli z zastavami po mestu. Pred poslaništvi Grške, Srbije, K .sije in Anglije so prirejali navdušene ovacije. Po celem mestu so razvili zastave in vsi zvonovi po vseh cerkvah so zapeli Begu zahvalo. Naslednji dan se je vršila velika zahvalna maša, Vztrajnost bolgarskih junakov, čez 28 ur v neprestanem boju. Pri hitrem prodiranju so bolgarski vojaki veliko trpeli. Posebno ko so se začeli boji. Oni, ki so napadli Kirk Kilisse, mnogi niso zaužili skozi tri dni drugega kakor vodo in suhor (ali cvibak, to je neke vrste posušen vojaški kruh iz boljše moke), in to ne le navadni vojaki, ampak tudi častniki. Toda ravno ta vztrajnost jim je prinesla zmago. V boju so bili, kakor poročajo, 28 ur skupaj, ko je prišlo do odločilnega napada na utrdbe, a vendar so navalili na Turka z nepremagljivo silo. Strahote bitke. Izgube. Vjetniki. Vsa poročila soglašajo v tem, da so se Bolgari kakor tudi Turki jako hrabro borili. Zato je bil boj pravo klanje. Izgube na obeh straneh so ogromne. Neki vjeti turški stotnik je rekel, da je njegove kom-punije ostalo samo 15 mož. Vseh turških izgub pri Kirk Kilisse je menda 16.000 mož. Natančno število ni znano. Tudi število vjetnikov ni gotovo, Poročila pravijo, da so Bolgari v Kirk Kilisse vjeli 1800 iur-kov, drugod se ne ve koliko. Vedno prihajajo v Bolgarijo vlaki z vjetniki. Z vjetniki Bolgari lepo ravnajo, tako da se lurki, ki so mislili, da jih bodo razjarjeni Bolgari poklali, ne morejo načuditi. — Bolgarske izgube, ki so tudi velikanske, se niso znane, Eden prvih spopadov. Boj konjenice. Eden prvih večjih spopadov med Turki in Bolgari je bil pri Mustafa-pasi ob reki Marici 18. t. m. Zadela sta dva turška in dva bolgarska kavalerijska (konjeniška) polka drug na drugega. Bolgari so poman-drali vse, kar jim je prišlo nasproti; imeli pa so tudi sami velike izgube, — Boj je opazoval tudi bolgarski car Ferdinand, ki so mu prišle solze v oči, ko je videl pasti prve Bolgare. Bolgari v turški armadi. Boj pri Tamrašu. Znano je, da se bojuje na turški strani mnogo kristjanov proti zveznim balkanskim državam: do 30 odstotkov jih je v turški armadi. Turki so jih prisiliti, da se bore na njih strani. To pa jim je bilo ze parkrat v pogubo, Bolgarski kristjani, ki so v turški vojski, so kar prestopili na bolgarsko stran. Še bolj zanimiv pa je dogodek iz boja pri Tamrašu, V Turčiji živi neki bolgarski rod — kakih 130.000 jih je — ki se je pred davnim časom pomohamedanil. Ti Pomaki, kakor jih imenujejo, so izvrstni vojaki, a zavedajo se, da so Bolgari. To so pokazali pri Tamrašu. Tu so sami napadli Turke od zadaj in se združili z bolgarsko armado. Obstreljevanje Varne in Kavarne. Zelo so se nekateri bali turškega bro-dovja, ki bi moglo izkrcati za hrbtom Bolgarov turško vojaštvo, Turki so res te dni začeli streljati na bolgarsko obmorsko trdnjavo Varno in pa na mestece Kavarno. Njihov uspeh je bil le ta, da so razbili nekaj poslopij, izkrcali pa niso nobenega moža. Srbi tudi zmagujejo. Napredovanje srbske armade. Boji pri Kumanovu. Srbi vzeli Skoplje. Kakor Bolgari, napredujejo tudi Srbi, Njihova glavna armada, ki prodira ob reki prodira ta armada med vednimi boji z veliko naglico proti Skoplju, da se združi z glavno armado, ki je že zasedla Skoplje. — Srbske izgube v teh bojih so velike, a natančno niso znane. Tretja armada. Bolgari in Srbi, Združitev armad. Tretja srbska armada pod poveljstvom Štefanoviča, je združena z Bolgari in prodira iz Kiistendila proti Skoplju. Osvojila je v hudih bojih F.gri-Palanko in Stražin, Sedaj je že v bližini Skoplja. Nekatera poročila trdijo, da sta se prva in tretja armada že združili. Tako bodo pri Skoplju združene tri armade, ki bodo lahko Z uspehom preganjale Turka, Srbi v Novem Pazarju. Boji četrte armade. Tudi v novopazarskem Sandžaku so dosegli Srbi lepe uspehe. Pod generalom Živkovičem so osvojili po trdem boju Novi Pazar. Izgube Turkov v teh bojih računajo nekateri na 20.000 mož in najbrž srbske ne bodo manjše. Uradno pa ne izdajo nobenega poročila o izgubah. Proti Srbom se bore v velikem številu tudi mohamedanski Albanci. O d rin (Adrianopel). Moravi proti Kumanovu in Skoplju, je dosegla nepričakovane uspehe. V neprestanih, sila krvavih bojih so se priborih Srbi do Kumanova. Tu se jim je postavila prvič nasproti velika turška sila. loda turška armada pod Zeki-pašom je bila vržena nazaj z velikanskimi izgubami. Vse izgube niso še za gotovo znane. Poroča se pa da je padlo 8000 Turkov. Srbi so iz-tfubili 2000 ranjencev in 900 mrtvih, lur-kom so Srbi vzeli tudi 56 topov in mnogo drugega orožja in streliva. Turki so se umaknili v velikem neredu. Srbi so jih zasledova i do Skoplja, ki je eno največjih mest v Stan Srbiji. Tud to mesto so Turki zapustili m prepustil Srbom: - Večja bitka se pričakuje zopet na Ovčjem polju, jugovzhodno od Skoplja. Druga srbska armada tudi zmaguje Turke. Druga srbska armada, ki stoji zahodno od prve, je prodrla na Kosovo polje. Tu ,e osvojila Prištino. - Priština ,e mesto s kakimi 17,000 prebivalci in je znamenito iz srbske stare zgodovine. Tu je bila prednica nekdanjih srbskih carjev. Od Prištine Junaški Srbi. Boj z Arnavti. Mlade žrtve. V Belgrad vozijo dan za dnem ranjence, posebno od Novega Pazarja. A še sedaj, ko so ranjeni, kažejo svoje junaštvo. Mnogi imajo zdrobljeno roko, a drže še puško in je ne dajo za nobeno ceno iz rok. Sploh svojega orožja ne puste na bojišču, ampak vzamejo s seboj; tako so navdušeni za. osvobodilni boj. O boju z Albanci pripoveduje neki ranjenec: Arnavti (drugo ime za Albance) naskakujejo, kakor bi rastli iz zemlje. Sprejemali smo jih s puškami in bajoneti. Celo z zobmi smo se trgali. Ko pa je prišlo naše topništvo, so bili izgubljeni. - Med prvimi, ki so pohiteli v boj, so bili mladi dijaki, sinovi najboljših belgraj-skih rodbin, Mladi, polni navdušenja so zapustili dom in svoje starše, da se žrtvujejo za domovino in od premnogih ,e zr ev že sprejeta. Med prvimi ranjenci sta Milan Popovič, sin belgrajskega advokata, in Aleksander živanovič, sin državnega svet-nika. Neka četa njunih tovarišev je bila cela uničena. • Črne gorski boji in uspehi. Boji za Taraboš. Skader se uda. Žrtve, ki so jih hrabri Črnogorci prinesli za osvojitev Tarabošaj so poplačane, Uda se Skader, bližnji cilj črnogorske armade. O bojih za Taraboš in Skader poročajo: Črnogorci so osvojitev Taraboša poizkusili z napadom artiljerije (topništva). Iz svojih postojank so otvorili strašen topniški boj, ki se je nadaljeval več dni. Črnogorci so menda jako dobro streljali. A tudi Turki so se borili izvrstno. Njihovo topništvo in brambo utrdb so baje vodili nemški častniki in inženirji. Iz višin, ki so si jih osvojili, začeli so Črnogorci nazadnje obstreljevati z velikim uspehom Taraboš sam in ga zavzeli. Ko boste čitali te vrste, se je mesto Skader gotovo že udalo. Vukotičeva armada. Krvavi boji za Plave. Severna črnogorska armada, ki je zavzela Berane, uspešno prodira dalje. Levo krilo je prodrlo na Belo polje in goni na ravnim Turke. Aliakmon so menda porazili Turške grozovitosti. Zločini nad kristjani. Da se uvidi, kako prav so imele krščanske države, da so Turčiji napovedale vojno, naj navedemo te-le številke iz poročila balkanskih držav velevlastem: Od leta 1906. je bilo v Makedoniji na Bolgarih izvršenih 4300 zločinov: umorov, tatvin, nasilstev, posilstev, oskrunjenj svetih reči, požigov; enakih zločinov na Srbih v Stari Srbiji 2092. Vsega skupaj čez šest tisoč zločinov v šestih letih. Krivce so turške oblasti našle v devetih slučajih, kaznovale pa samo dvakrat in še to z malimi kaznimi. Zgodba četaša. V Sofiji, glavnem bolgarskem mestu, vadijo makedonske čete v modernem orožju. Z enim izmed teh se je vršil ta-le razgovor: » Odkod si?« — »Iz Bitolja. Blizu tam je stala naša hiša. Nekoč je pridrl K bojem okolu Skadra (Skutari). Turke proti Plevlju, ki leži že blizu avstrijske meje. Glavni, srednji del armade napreduje proti Rožaju in hoče proti mestu Peč. Desno krilo pa je osvojilo albanski mesti Plave in Gusinje. Boji za Plave in Gusinje so bili silno krvavi. Prvič je teren okrog teh utrdb tak, da se jih ne da osvojiti brez velikih izgub, drugič pa so se Turki in Albanci borili nad vse hrabro. Pomagale so jim tudi ženske. Črnogorci imajo več sto mrtvih in ranjenih. Na obeh straneh je bilo ubitih kakih 1200 ljudi. Grški Boli. Tudi Grki se uspešno bore. Novic iz Grške se ne da nadzorovati, v koliko so resnične, a kolikor se do sedaj v6, so tudi Grki uspešno nastopili proti Turkom. Vrhovni poveljnik grški je prestolonaslednik Konstantin, in ta poroča, da so Grki pri Sarantaporosu premagali in zapodili v beti 22 turških batalionov, Tudi 41 Turek in pomoril očeta, mater, brate in sestre, ušel sem samo jaz.« — »Kaj si sedaj?« — »Četaš. Po onem dogodku sem šel v gore, star 14 let, in od takrat sem maščeval svoje, kjer sem mogel.« — Taki junaki bodo sedaj grozno povrnili Turku njegova grozodejstva. Turki more tudi sedaj kristjane. Neka brzojavka iz Belgrada poroča, da so Turki v Nevrokopu po aorili 700 kristjanov, večinoma otrok in t Mrcev. Druge vesti. Malisori. Malisori, katoliški albanski rod, je v teh bojih na strani Črncgrcev. Cel rod šteje kakih 110.000 ljudi in je sila bojevit. Prebiva večinoma v gorah. — Sedaj so prestopili čisto v črnogorsko armado. Kakim petim tisočem so dali črnogorske čepice kot viden znak, da spadajo k črnogorski armadi • •• Poročila. Časnikarji. V velike zadrege spravljajo sedanji boji časnikarje. Bolgari in Srbi, pa tudi Črnogrci ne puste časnikarjem, da bi poročali, kar bi hoteli. Vsi se namreč boje, da ne bi bilo s tem izdano, kako se gibljejo njihove čete. Pr. ne samo tuji, tudi domači listi ne dobe drugih poročil, kakor tista, ki gredo skozi roke vojaške uprave. Zalo se često tudi pozno izve o bojih in še bolj o. številu ranjencev in mrtvih. Oskrba ranjencev. Slovenski zdravniki. Rdeči križ. V Belgrad med Srbe in v Črno goro je pohitelo že več slovenskih zdravnikov. Ravno tako so tudi od drugih narodov šli mnogi na pomoč ranjencem. S tem bo vsaj malo pomagano pomanjkanju zdravnikov, kajti dosti ranjencev bi moralo umreti radi te pomanjkljivosti. — Tudi društvo Rdeči križ, zlasti avstrijski, je odposlal mnogo zdravnikov z vsemi potrebščinami na bojišče. Požrtvovalnost srbskega ženstva. V Belgradu se je priglasilo že 1000 prostovoljnih bolniških postrežnic. V bolniških tečajih, kjer jih uče postrežbe bolnikov, vidiš gospo iz najvišjih krogov poleg priproste služkinje. Ganljivo je rodoljubje delavskih žena, ki si pritrgajo od ust, da darujejo ranjencem. Tobačne delavke so bile na primer, ki so obdarile prve ranjence, ki so jih pripeljali 22. t. m. v Belgrad. □ ~ Političen pregled DRŽAVNI ZBOR. Kravali. Proračun. Dne 22, t. m. je bil zopet olvorjen avstrijski državni zbor. Prišel je k seji zopet ministrski predsednik grof Stiirgkh, ki je bil doslej bolan. Predstavil je nova ministra, poljedelskega ministra Zenkerja in trgovinskega ministra dr. Schuster-Brunota. Zenkerja živahno pozdravljajo Čehi. Ko pa vstopi v dvorano pravosodni minister Hochenburger, zaženejo češki radikalci hrup s klici: »Abzug Hochenburger! — Nemci pa ga nasprotno živahno pozdravljajo. Pravosodnemu ministru so, Čehi gorki zaradi odredb pri sodiščih na Češkem. Finančni minister je predložil proračun za leto 1913. Prvič izkazuje nad tri milijarde dohodkov (natanko 3.137,481.539 kron) in nad tri milijarde kron izdatkov (3.137,202.566 K). Prebitek 278.973 K je malenkosten. Povišek v izdatkih poljedelskega ministrstva znaša samo 1,247.121 K, kar je jako malo v primeri z drugimi ministrstvi. Konec prve seje so bili zopet kravali. Sprli so se češki in nemški poslanci radi zatvoritve čeških šol na Dunaju. Ker se je vtikala v prepir tudi galerija, se je morala seja pred časom zaključiti. proračunska razprava. Slabo razpoloženje. Proračunska razprava, ki se je začela, ne kaže pravega življenja. Voditelji velikih strank nočejo še zavzeti stališča nasproti proračunu, V boj pošiljajo manj znane poslance. Vzrok je ta, ker se tako češki, kakor nemški poslanci prepirajo med seboj za vodstvo v stranki. Pri Čehih so si v laseh posebno agrarci in mladočehi. Oboji bi radi vodili češki klub. Dokler se ti prepiri ne poležejo in ne pobotajo, ni misliti na živahnejše delo. — Strašiti so začela tudi poročila, da se misli na parlamentarno ministrstvo. Nekateri poslanci niso zadovoljni, da bi bili samo voditelji strank in klubov, veseli jih tudi ministrski frak. — Od novih ministrov bi Jugoslovani pe mogli pričakovati dobrega. HRVAŠKE RAZMERE. Diktatura. Vedno bolj se širi vest, da zavlada na Hrvaškem mesto komisarja Čuvaja kak vojaški diktator. Ta naj bi zopet uredil, kar je Čuvaj napravil slabega. Hrvatje so v toliko veseli vojaške diktature, ker bi odšel sedanji tiran in ker so generali navadno jako pravični in nepristranski, a žele si še bolj seveda rednih razmer. Čuvajev strah. Jugoslovanska združitev. Sestanek Slovencev in Hrvatov dne 20. oktobra v Ljubljani, kjer se je sklenilo, da postopata Stranka Prava in Slovenska Ljudska Stranka skupno po istem programu, je Čuvaja čisto zmedel. Revež se je tega tako ustrašil, da o tem pomembnem dogodku ni dopustil ničesar pisati v hrvaških časopisih in je kar izjavil, da s takim združenjem ni nič, kakor da je tudi naš gospodar. Demonstracije. V hrvaškem zagrebškem gledišču so slavili neko slovesnost. Udeležila se je je tudi Cuvajeva žena. Ko se je prikazala v svoji loži, začelo je občinstvo žvižgati in komisarjeva žena se je morala skriti. Čuvaj sam se seve ne upa še toliko prikazati, RUSIJA. Napad na prestolonaslednika? Celo Rusijo so vznemirile vesti, da se je poizkušal napad na ruskega prestolonaslednika. Pravijo, da ga je z bodalcem ranil neki v služabnika preoblečeni anarhist. Carica je menda vsled strahu zbolela. aacacacacaolErsaraEraacJEriacan |_LISTEK jo DE3cac3C3C3ac3ac3C3E^icas^gaD Salomonovi rudniki. Iz angleščine po Rider Haggardu prevel I. M. (Dalje.) Izpustil je tolo i,n zagrabil bojno sekiro, ki je bila pritrjena k Tvalini pesti z jermenom iz bivolove kože; in še vedno sta se valila semintja kakor divje mačke in težko sopla. Naenkrat se je jermen pretrgal, Sergij se je opro- stil z velikanskim naporom objema in Tvalino orožje mu je ostalo v rokah. Še eno sekundo in zopet je bil na nogah; rdeča kri mu je tekla iz rane na obrazu; tudi Tvala je bil že pokonci. Potegnil je svojo težko tolo izza pasu in sunil Sergija naravnost v prsa. Udarec je bil silen, vendar oni, ki je naredil verižni oklep, je razumel svojo umetnost, kajti jeklo ga ni prodrlo. Zopet je udaril Tvala z divjim krikom in težki nož je odletel in Sergij se je opotekel nazaj. Še enkrat je planil Tvala nadenj, in ko je prihajal, je zbral Sergij vso svojo moč, zavihtel težko sekiro okoli glave in udaril z vso silo. Razburjeni klici so se čuli iz tisočih grl in glejte! videlo se je, kako j" Tvalina glava skočila z ramen, padla po tleh in se po zemlji zvalila proti Ignosiju ter se ustavila ravno pred njegovimi nogami. Za sekundo časa je truplo stalo pokonci, kri je v curkih brizgala iz prerezanih žil, nato pa je padlo z zamoll i treskom na zemljo, zlata ovratnica zakotala po tleh, Sergija pa je obv.. dala slabost in zgrudil sc je na tla. V trenutku so ga dvignili in po-strežljive roke so mu škropile vodo v obraz. In v naslednji sekundi so se odprle njegove velike oči. Ni bil mrtev. Nato sem stopil, ravno ko je solnce zatonilo, kjer je ležala Tvalina glava v prahu, odvezal dijamant raz njegovo čelo in ga podal Ignosiju. »Vzemi ga,« sem rekel;, »postavni kralj Kukuancev!« Ignosi je privezal dijamant na svoje čelo, stopil naprej, položil nogo na široka prsa svojega brezglavega nasprotnika in zapel zmagoslavno pesem, ki je bila tako lepa in vendar popolnoma divjaška, da mi je žal, da ne morem podati jasne slike o '' 1 »Sedaj je napočil srečni čas, čas plena! Zima je minula, nastopilo je poletje,« tako nekako se je glasila proti koncu njegova pesem. »Sedaj naj zlo zakrije svoj obraz in blagostanje naj cvete v deželi kakor lilija.« . ..., , , »Veseli se, raduj se, moje ljudstvo! Cela dežela naj se veseli, ker je tiran-stvo poteptano ipi ker sem jaz kralj!« Prenehal je in iz nastopajočega mraka je donel globoki odgovor: »Ti si kralj!« Tako se jc uresničilo moje poglavje odposlancu in predno je poteklo 48 ur, je ležalo brezglavo Tvalino truplo mrzlo in trdo pred Tvalinimi vrati. PETNAJSTO POGLAVJE. Kapitan Tomič zboli. Ko je bil boj končan, so Sergija in Tomiča prenesli v Tvalino kočo, kjer sem se jima pridružil jaz. Obadva sta bila nad vse izmučena in utrujena vsled naporov in izgube krvi, in tudi moje stanje ni bilo mnogo boljše. Jaz sem zelo močan človek in prenesem več naporov kakor večina drugih ljudi; toda v tej noči sem bil skoro popolnoma na koncu, in stara rana. ki mi jo je bil zadal lev, me je začela zopet boleti, kakor vedno, kadar sem močno izmučen. Tudi glava me je močno bolela vslecl udarca, ki sem ga dobil zjutraj in ki mi je vzel zavest. Lahko rečem, da bolj klavrne in revne trojice, kakor smo bili mi trije onega večera, skoro ni mogoče najti, in naša edina tolažba je bila v tem, ker smo si mislili, da smo lahko srečni, ako se (nahajamo tukaj v taboru vsi izmučeni, mesto da bi ležali mrtvi na planjavi, kakor je ležalo ha tisoče pogumnih mož, v tej noči, ki so vstali zjutraj zdravi in močni. No, s pomočjo Fulate, ki je postala naša strežnica, posebno kapitanova, odkar smo ji bili rešili življenje, smo odložili verižne oklepe, ki so tega dne gotovo rešili življenje dveh izmed nas in našli smo, da je bilo meso spodaj strašno .opraskano in ob-tolčeno. Fulata nam je prinesla kot zdravilo raztolčenega zelenega listja, ki je prijetno dišalo, in ko smo ga položili na rane, smo se čutili olajšane. Četudi so nas ti udarci boleli, nam vendar niso povzročali tolikih skrbi, kakor Sergijeve in Tomičeve rane. Tomič je imel celo luknjo naravnost skozi meča voje »lepe bele noge« in je radi tega izgubil mnogo krvi; Sergij pa je imel globoko vrezo nad čeljustjo, ki mu jo je zadal Tvala z bojno sekiro. Na srečo je bil Tomič precej zdravnika, in kakor hitro so prinesli njegovo malo leltarni-co, je najprvo izpral rane, zašil Sergi-jevo in svojo lastno rano, in sicer zelo povoljno. Potem je namazal rane z nekim razkuževalnim mazilom in jih ovil z ostanki žepnega robca. Med tem časom je Fulata skuhala močno juho. Povžili smo jo in se nato vrgli na krasne kožuhovinaste odeje, ki so ležale po veliki koči mrtvega kralja. Po zelo čudnem naključju je v oni noči spal Sergij na Tvalini postelji. Dejal sem spal, toda po delu tega dneva je bilo spanje v resnici težavno. Da povem resnico, zrak je bil poln žalovanja in jokanja po mrtvih in umirajočih. Od vseh strani so prihajali tožeči glasovi žena, ker so njihovi možje, sinovi in bratje padli v boju. Ni čuda, da so se jokale, kajti nad dvajset tisoč mož ali skoro ena tretjina cele kukuan-ske armade je padla v tem grozovitem boju. Mučno je bilo ležali in poslušati njihovo vpitje po onih, ki se nikdar več ne povrnejo. Proti polnoči je nepresta-110 ječanje žen nekoliko potihnilo, molilo pa je tišino zategnjeno pretresu-joče tulenje, ki je prihajalo i/, koče tik za nami in sicer, kakor smo pozneje zvedeli, od Gagul, ki je objokavala svojega kralja. Navsezadnje je tudi ta noč minula in ko je napočil dan, sem čul, da niso moji tovariši nič bolje spali kakor jaz. Tomič je imel prav hudo mrzlico ni je kmalu potem začel bloditi in v mojo grozo bljuvati kri, kar je brez dvoma prihajalo od kake notranje poškodbe, ki so mu jo prejšnjega dne prizadejali obupni poskusi kukuanškega vojaka Sergij pa se je zdel precej dober kljub svoji rani na obrazu, ki ie povzročila, 51 da jc težko jedci in se ni mogel smejati. Okoli osme ure nas je obiskal Infadus, ki je bil tudi ves utrujen, tembolj ker je tudi to noč prcčul. Vesel jc bil, ko je nas zagledal, četudi ga je Tomi-čevo stanje razžalostilo, in je vsem presrčno stresel roke; vendar sem opazil, da je pozdravil Sergija s posebnim spoštovanjem, kakor bi bil nekoliko več kakor navaden človek; in v resnici Opozarjamo na zemljevid, ki ga danes prinašamo v svrho lažjega razumevanja bojnih dogodkov na Balkanu. Nekaj zgodovinskih in statističnih podatkov naj bo v pojasnilo sedanje vojne. Upamo, da bo vsak čitatelj z lahkoto našel posamezne kraje, kjer se v teh dneh vrše tako pomenljivi boji, ki bodo odločili usodo balkanskih narodov. Nova postava o šolskih svetih na Kranjskem je dobila cesarjevo potrjenje kljub temu, da so proti njej vpili in pisali Nemci in liberalci. Izpremene se posebno te-le določbe: V okrajne šolske svete bodo odslej župani in svetovalci vsakega sodnega okraja volili po enega zastopnika. To e važno raditega, ker bodo v teh zastopih naravnost zastopani tisti, ki najbolje vedo, kaka bremena nalaga ljudstvu šolstvo, zlasti šolske stavbe. V deželnem šolskem svetu se pa izpremeni določitev zastopnika "čiteljstva. Tega bo odslej imenoval cesar na predlog deželnega odbora. To določilo pa liberalcem ne ugaja, kef bodo zanaprej v tem zastopstvu brez vsega pomena. Na Skaručini ped šmarno goro se je pretečeni teden nastanil duhovni svetnik in župnik preč, gospod Mihael S a i e, doslej župnik v Štangi. Odlikovanje. Častno svetinjo za štiridesetletno službovanje je prejela prednica v uršulinskem samostanu v Škofji Loki, M. Ksaverija Murgel. Slovenka na balkanskem bojišču. Na bolgarsko-turško bojišče se je odpeljala preko Sofije usmiljenka sestra Marija P o d 1 e s n i k iz znane ljubljanske rodbine Podlesnik. Informacij ;kifa pol šc od več društev nismo prejeli. Ker se nam zelo mudi, prosimo, da nam jih blagovolijo takoj vrniti vsa društva. Društva, ki pole ne vrnejo, sama javno pokažejo, da nič ne delajo. Potrebujemo jih za društveni koledarček, ki izide koncem novembra. Če bi ktero izmed društev po"e morda slučajno ne bilo dobilo, prosimo, da sporoči to takoj tajništvu S. K. S. Z. v Ljubljani. Smrt vsled žeblja. V Domžalah je dne 21. t. m. ponoči umrl 10 let stari Peter C o t m a n, ki je pred 14 dnevi stopil na žebelj in si pri tem zastrupil kri. Umrl je v velikih bolečinah. smo pozneje izvedeli, da so po celi ku-kuanski deželi smatrali Sergija kot nadnaravno bitje. Nobeden človek, so dejali vojaki, se ne bi mogel boriti tako, kakor se je on boril, ter z udarcem sekire pokončal Tvalo, kateri je poleg tega, da je bil kralj, slovel tudi kot najmočnejši človek v kukuanski deželi. In ta udarec je v kukuanski deželi prišel celo v pregovor; vsak nenavaden udarec ali dejanje moči so od- Ogenj. Dne 21. t. m. se je unel in do tal pogorel kozolec H. Grudna v Godoviču nad Logatcem. Posestnik je bil zavarovan. Sumi se, da je zažgala zlobna roka. Mrtvašnica v deželni bolnici sc razširi in tako priredi, da bo imel vsak razred svoj posebni oddelek. Rodbine bodo svojim umrlim na ta način lahko oskrbele dostojnejši pogreb. V graščini na Golniku nad Kranjem so dne 26. t. m. razprodajah posamne zemljiške parcele. Kupil ni nihče, ker je bilo predrago in premalo veselja do kmetovanja. Župan poneveril 3000 kron. Ivana Gornika, bivšega župana v Gori pri Kočevju, starega 35 let, so zaprli, ker je poneveril do 3000 kron občinskega denarja. Izvoljen je bil za župana leta 1906. Sej sploh ni skliceval, ker so odborniki, kakor se je izrazil, v njegovih očeh »smrkovci«. Zadnji račun je položil leta 1909. Ko je bil nato zopet za župana izvoljen, je začel popivati in se je zelo zadolžil, denar pa jemal iz občinske blagajne. Poboj v Škofji Loki. 28letni Janez Pokoren, po domače Medved, je zasadil v nedeljo, 20. t. m. okoli polnoči pred mlekarno lovski nož do ročaja v levo oko 33letnemu oženjenemu Janezu Jesenovec, po domače Retečnik, ko se je vračal iz kavarne domov v Puštal v družbi s Štigli-cem, ki je tudi nekoliko ranjen na roki. Pokoren je brez povoda planil na Jese-novca, sam je pa tudi ranjen v trebuh. Nesreča, 19, t. m. je v Mali Dolini v občini Velika Dolina sunila krava Ane Požgaj tako nesrečno starega Mihaela Črpiča, da je ponoči umrl. Vlom, Neznani tatovi so vlomili v noči od 19. na 20. oktobra v trgovino Frid. Olifčič na Bohinjski Beli. Pri sosedu so vzeli cepin ter ž njim odprli vrata v trgovino, kjer so pobrali ves denar ter pokradli precej drugih stvarr, tako da je škoda zelo občutna. Pogorelo je dne 15. oktobra posestvo p. d. Šuštarja na Ricinju pri Velikovcu na Koroškem. Pogorelo je vse poslopje in zaloga žita in krme. Živino so rešili. Zažgal je majhen otrok. Za tisoč kron okraden. Dne 22, t, m, na semanji dan je šel Jože Brulc, doma iz Regerčevasi, iz Kandije proti domu. Na slej nazivali kot »udarec Inkuba«. Infadus nam je povedal, da so s« vsi Tvalini polki podvrgli Ignosiju in da se v kratkem podvržejo tudi glavar« ji po deželi. Tvalina smrt od roke Ser* gija jc naredila konec vsem nadaljnini mogočim neredom in napadom; kajtj Skraga je bil edin njegov sin in nobe, den drug tekmec ni ostal živ. (Dalje prih.) potu je opazil, da mu je denarnica s 1000 kronami izginila. Denar je bil v bankovcih' po 100, 50, 20 in 10 kron. Iz občine Križe pri Tržiču je odšlo dr.e 26. oktobra v Ameriko več fantov in deklet, še več se jih pa pripravlja na odhod prihodnjo pomlad. Ponesrečil na žagi se je dne 18. okto-bra v Soteski na Dolenjskem 16 letni Franc Mikec. Iskal je ključ v spodnje,n delu žage, pri tem ga je pa prijel jerm \ za predpasnik in kolo ga je sukalo naok< da je z glavo bil ob tla. Bil je na mestu mrtev. Ubili so v nedeljo, dne 20, oktobra v gostilni v Birčni vasi pri Novem mestu nekega neznanega delavca, ki je popival /. drugimi sodelavci in izzival z odprtim nožem. Alojzij Šašek ga je udaril z vago od voza po levem sencu in ubil. š Nesreča. Dne 21. t. m. so sc v Ljutomeru splašili konji g. dekana M. Jurko viča v hipu, ko je hotel pred župnišče.n sesti v kočijo. Kočija se je prevrnila, dekan je k sreči padel tako, da se je le hucio poškodoval. Konji so divje zdirjali naprej do kolodvora s prevrnjeno kočijo, ki st jo razbila, š Umor, Ustreljenega so našli 20. -tobra zjutraj v Oslušovcih pri Ormožu posestniškega sina Franca Roškar iz Gajoree, Morilec, ki je s puško ustrelil nesrečnega mladeniča, se je baje poprej do pijane i napil ptujskega špirita. Bil je čitatelj in naročnik »Štajerca«. Krst 20 letnega mladeniča, V nerieijo, dne 20. oktobra so v Cerovem na < • škem pred sv. mašo slovesno krstili 20 i -nega mladeniča. Ta mladenič je bi! pi'ed 12 leti kot sirota pripeljan s Kranjskega, bil pri dobrih ljudeh vzrejen ter /r; e1 v čvrstega mladeniča. Ker pa ni bilo mogočo izvedeti za rojstni kraj in tudi ne, če )e krščen, je cerkvena oblast sklenila, naj -e ga krsti, seveda pogojno. Po končane'« sv. opravilu je pristopil tudi k prvemu svetemu obhajilu. Štanga, Romarski shod Sv. Simon m Juda je kot vsako leto, letos dne 2. 3. septembra bodi torej tem potom nžz -njeno vsem častilcem Sv, Simon in Juda in sv. Antona v Štangi. Nagrobnice. Uredil Frančišek Maral', založila Katoliška Bukvama v RHZGLEP PO DOmOtfIHI L j u b 1 j a n i. Cena lično vezani knjižici v obliki žepne izdaje 2 K 40 vin. — V tej prisrčni zbirki se nahajajoče nagrobnice, katerih je 26, smemo prištevati med najlepše, kar jih pozna splošna glasbena literatura. Vse so prirejene za moške ali ženske zbore. Skladbe so od najboljših domačih in tujih skladateljev. — Na koncu je pridejan tudi Foersterjev »Libera« in psalm : Miserere«, Slednjega je gosp. prireditelj zbirke po koralu premenil in za štiriglasni moški ali ženski zbor lepo harmoniziral; poje se pri mrtvaških sprevodih. — Praznik Vseh svetnikov in spomin vernih duš se nam bližata. Lepa in hvalevredna navada je, da se ob teh dneh spominjamo svojih umrlih in jim krasimo gomile z venci, lučkami in cvetlicami. — Pevska društva sc bodo pa še na najlepši način spominjala mrtvih s tem, da bodo na praznik Vseh svetnikov popoldne ali zvečer proizvajala te lepe žalostinke. Lepo petje bode marsikomu vnovič obudilo in poživilo spomin na rajnike, da se jih bode še bolj kakor sicer spominjal v molitvi. Priporočamo vsled tega to pesmarico nc samo pevskim društvom, ampak tudi vsem pevcem in pevkam, Nobeno pevsko društvo naj ne bode brez te zbirke. — Naroča in dobiva se v Katoliški Bukvami v Ljubljani, Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4'/2°/o brez kakega odbitka. Me ure oH 8. zjutraj do i. popolne. filei Inseraf! Igranje v ogrski loteriji je prepovedano/S 1. majnikom leta 1907. se je uvedla :i Ogrskem takozvana »ogrska razredna loterija«. Igranje v tej razredni loteriji je v Avstriji prepovedano, kakor sploh vsako igranje v inozemskih kakorkoli prirejenih loterijah. Tako oni, ki prodaja srečke ogrske razredne loterije, kakor oni, ki si take srečke nabavi, da celo oni, ki jih samo obdrži, ako so se mu doposlale, je kriv doho-darstvene prikratbe. Ravnotako je kriv težkega dohodarstvenega prestopka, kdor razglašuje in priporoča take srečke potom tiska ali na kak drug način, javno ali pa objavlja izžrebne liste te loterije. Ker poklicane oblasti vedno in vedno opažajo, da ogrski kolektanti skušajo z vsemi sredstvi spečati srečke ogrske razredne loterije tudi na Kranjskem in se v dosego svojega namena poslužujejo celo zavitkov z napačnimi naslovi, se občinstvo svari pred nakupom takih srečk. Neprijetne posledice protipostavne nabave teh srečk so, da se srečke zaplenijo in morebitni dobitki zapadejo v korist države, poleg tega pa mnoga zamudna pota ter občutljive denarne kazni. Zatorej ne naročajte srečk ogrske razredne loterije, ako jih pa dobite brez naročila, uničite ali pa izročite jih finančni oblasti, g Iz Št. Vida nad Ljubljano. Občinske volitve, na katere smo čakali ravno eno leto, so hvala Bogu za nami. Izvršile so sc v najlepšem redu pretekli četrtek dne 24. t. m. s popolno zmago S. L. S. Odbornikom so bili izvoljeni za Št. Vid: Anton Bclec, Simon Juvan, Valentin Cirman, dr. Ivan Knific, Valentin Zabret in klepar Ivan Kremžar; za Vižmarje: Janez Šušteršič, Lovro Šu-šteršič, Andrej Kregar in Franc Bizjak; za Brod: Ignacij Češenj; za Medno: Jakob šušteršič; za Stanežiče: Valentin Mrak in Fra/nc Zaletel; za Dvor: Franc Bonča; za Gunclje: Vid Merhar in Anton Hafner; za Podgoro: Lovro Škof; za Poljane: Janez Čamernik; za Trato: Janez Arhar; za Dolnice: Franc Satler; za Glinico: Valentin Babnik; za Toško čelo: Anton Suhadolec; za Podutik: Anton Erjavec in Janez Ločnikar. Namestniki so: Valentin Jagcr, prof. Jož. Kržišnik in Antoa Robida iz Št. Vida; Damijan Bonča, Janez Bonča in Jožef Kregar iz Vižmar; Anton Erjavec iz Broda; Jože Knific iz Medna; Mihael Tome iz Dvora; Lovro Florjančič iz Poljan; Franc Jovan iz Glinice, Franc Bi-tonc iz Dolnic in Janez Režek iz Kamne-gorice. g Moravče. — (Liberalci pogoreli.) Med tem, ko smo čakali, da odloči najvišje sodišče, ali sme posojilniški odbor poljubno odločevati, kdaj sme kdo dvigniti svoj denar ali ne, smo, ker ni bilo še odločbe, čakali, da zapadejo hranilne knjižice po njihovih določilih. In res jih jc mnogo zapadlo. Toda namestu, da bi jih izplačali, smo jih morali vselej tožiti. In kaj so imeli od tega? Vsaka tožba jih je veljala precej, precej krone. Toda kaj zato, saj sc nc gre za njihov denar. Tako je liberalno gospodarstvo. — Gasilno društvo mo-ravško je ludi eno tistih, ki ni dobilo nikake deželne podpore. In zakaj ne? Kakor povsod, tako tudi naši libcralci zabavljajo čez klerikalce v deželnem odboru in govore, da bo kranjska dežela falirala. Falirana dežela pa ne more dati podpore, zato je tucli liberalnemu gasilnemu društvu ni dala. Liberalec ni vreden podpore. Radovedni smo le, če bo posojilnica tudi od gasilnega društva zahtevala, da plajča precejšen dolg, kakor to zahteva od mnogo drugih. — Kmetska posojilnica za ljubljansko okolico je od liberalcev menda prevzela za 200.000 kron dolžnikov. Ali je bila liberalna; naša dolžna to vsoto, ali pa si nabere denarja, da nam izplača? Do zdaj sicer šc tega ni- smo čutili, ker nam še dolguje precejšnjo vsoto. g Tržiške '»ovj.ee, Velevažno skiop-iično predavanje bo prihodnjo nedeljo ob pol osmih zvečer v društvu Sv. Jožefa. Predaval bo profesor dr. Vinko Šarabon iz Ljubljane. G. prof. je rojak tržiški in podučuje zgodovino. Predaval bo o Balkanu, ki sc sedaj vojskuje s Turčijo. Vstopnina za sedeže 30 li, stojišča 20 h, otroci 10 h. — 251etnico je praznovala minoli teden gospa Ti-ringer, delovodkinja v tovarni Mol-line. 25 let zvesto služiti enemu gospodarju je gotovo dolga doba. Želimo ji, da dočaka še zlati jubilej. g Dob. Kmetska Zveza za kamniški okraj je sklicala polit, shod za Dob v nedeljo, 27. oktobra. Poročal je na shodu naš poslanec dr. Krek, ki je zanimivo poročal o pomenu balkanskih dogodkov za našo državo. Vdeležba na shodu je bila za naše razmere zadovoljiva. Shoda so se udeležili tudi gg. župani iz občin Podrečje, Krtine in Brezovice. Čast jim! Popoldne pa je imel dr. Krek predavanje v izobraževalnem društvu. To predavanje je bilo obiskano tako številno, kakor doslej morebiti še nobeno predavanje v Dobu ne. Dr. Krek je zopet zanimivo poročal o vojski krščanskih narodov na Balkanu in o naših denarnih razmerah pri nas. Vmes je govoril obširno o. kartelih, družbah, ki so vzrok današnje draginje, katerih edina želja in zapoved se glasi: Denar, denar. Zbrani poslušavci so pazljivo poslušali govornika in se razšli z željo, da se skoro zopet vidimo pri enaki prireditvi. Upamo jim tudi prav kmalu postreči. li I H 14 H ■ * i ■i : t i h II || d Št. Janž. Radujejo se naši »brutalni« liberalci, ko prebirajo članke jjt »Slovenskega Doma«, ki jim jih »eks- J centričen mazač« predstavlja, v katc-rili je teden za tednom napaden na jako podel, surov in lažnjiv način naš g. župnik. Ko pa »Domoljub« posveti z resnico v liberalni brlog in jim potegne krinko raz obraze, tedaj nastane tako javkanje in tulenje, da jc groza! Ali naj »Domoljub še bolj globoko posveti v »okužen liberalni brlog« in ven izvleče vso gnilobo? Takrat bo — joj. Za sedaj šc molčimo, čc pa ne bo konca laži in obrekovanja, bomo pokazali v pravi luči vašo kosmato vest. Toliko za danes! d št. Jsmejj. V ponedeljek 21. oktobra je bila pri nas birma. Sprejem, katerega so priredile ob tej priliki nase organizacije prevzvišenemu knezoško-fu, moramo omeniti. Daleč.nasproti se je peljal celotmi občinski odbor. Pri slavoloku pa so čakali' ift pozdravili prevzvišenega šolska mladina, Orli, mladeniška in dekliška Marijina družba in izobraževalno društvo. Zvečer so priredili z godbo lepo podokinco. 71 Dql.Tw2.l3 ^egomp 0 Sr)Rh]E.V9 usouft Kavfiz-n. a v na -Durmi to :--2S2S Tet-Kovioa- JKRŠC j^Uveri liT-gaj > s\\v v i Piovw.vxxv o bjaKova t($r i PaU"ViL Ji. rab, G Kratovo OTmnovoe Ifetovo Kar-aba .Kuta 'BabaEjlu .nuni« Bimotika, Kozludža :mir želi vstopiti v trgo- VuvUl vino mešanega blaga v Ljubljani ali tudi na deželi, kojo lastnik je somišlj. S. L. SL Naslov pove uprava lista pod št. 3421. Proda se HmečHo posestvo" v Grčaievcu, občina Planina pri Rakeku. Posestvo obstoji 1. iz hiše (4 sobe in 3 shrambe), krite z opeko, živinskega ter svinjskega hleva in vezanega kozolca; 2 iz vrla pri hiši tri četrt orala; 3. okrog 14 oralov senožeti; 4. okrog 2 oran njiv. Večina posestva je takoj pri hiši. Hiša je trdna, ima dobei cementen vodnjak in stoji malo izven vasi, 5 minut oil državni ceste. Cena 11.000 kron. - Več pove župni urad v 1'lanini pr Rakeku 84111 z Tehnična pisarna Stavbeno podjetje Valentin Accetto zapriseženi sodni izvedenec Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 8 se priporoča za napravo vseh v stavbeno stroko spadajočih na« črtov in del ter kot oblastveno koncesijonirana zasebna n nakup in prodalo posestev in Postrežba vestna in točna. 8421 Godbeno orodje rabljeno, dobro ohranjeno, se proda po zelo nizki ceni. Več pove Ivan Lenaršič, Log 20, p. Brezovica. 3387 Srečke v korist Slovenski Straži.^ Niti turSka vo)ska n: more vzeti 336/ 400.000 frankov katere bo dobil tisti, ki bo dne 1. decemb B 1.1. pri žrebanju turških srečk zadel glavul dobitek) Mesečni obrok samo 4 krone 75 vinarjev: Izvanredno ugodna ponudba 1 Skupina 4 srečk brez turške srečke z glavnimi dobitki več 100.000 kron in 11 žrebanji vsako leto proti 46 mesečnim obrokom po samo 5 kron 60 vinarjev. Pojasnilu daje in naročila sprejema za Slovensko Stra;.. g. Valentin Urbančlč, Ljubljana, Kongresni trg 19. Naprodaj j i v Sori gospodarsko poslopje obstoječe iz hiše, hleva in poda. Okoli hiše vrt. Pri hiši ste dve njivi s 17 mernikov posetve. Kedo se lahko čvetero goveje živine. Hiša in hlev sta nanovo zidana in z opeko krita. Kupci se vabijo takoj. Več se izve pri Jakobu jenku, posestniku v £ori št. 36 pri Medvodah. 3414 Sprejme se v službo 3350 poštni sel. Predstavi se na pošti v Hrušici pri Ljubljani, t: Zdravnik za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni dr. Josip Pogačnik J^^ ordinira zopet. 3427 Vsak oramolon bo lopo igral, ako mu omislite dobro zvokovko ki iih izdeluje in cono pošilja ALOJZIJ KO-HOUTEK, Dobruška, Češko. Coniki nadtonj in poštnino prosti. Pohvalna pisma na razpolago. Trgovcem popust. 500 kron Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože Inkom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Hla-mazilo. Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono. 3352 Kemčnij (Kaschau) I. Postni predal 12/161, Ogrsko. 2 darili dobi vsak odjemalec 5 kg zavoja žitne kaue za K 4.— franko pri tvrdki JbsšP Stumpfi t v rna žitne kave Scfnesfien, Češko Pri odjemu 6 zavojev eu zavoj ž tne ka/c zastonj. 3399 Pri lišajih vseh vrst, posebno pri mokrih in suhih lišajih, kakor tudi pri prhljajih nedosežen nadalje pri vseh izpuSCnjih, hae-morrhoidah.celo pri naj bolj zastaramh sluCajih, kjer so odpovedala vsa doslej vporabljana sredstva, lekarnarja Stauder Enzema-balsam gotovo pomaga Zdravi se z Euzemo brez motenja poklica. Zavarov. s pati nt. 141.365. Cena 5 kron. - Pristen le iz Hoth-ove lekarne Kaufbeuren D 35. bav. Allgflu. Številna zahvalna pisma ozdravljenih, posebno takih, ki so vpo-rabljali leta vsa mogoča mazila brezuspešno. 3411 pogled v moj najnovejši 1000 slik obsegajoči glavni cenik Vas prepriča o podjetnosti moje tvrdkc in se Vam svetuje si ga nabaviti pri potrebi vporabnih predmetov vseli vrst, ki Vam ga pošlje zastonj In poštnine prosto, c. In kr. dvorni založnik Jan Konrad, rozpošlljalnlca v Brilxu št. 1193 (Češko) Nlkel. žepna ura K 1-20, boljša kakovost K 5 — ; nlkel. budilka K 2 90, ure z nihali K 8-60, harmonike K 5.—, gosli K 5 80, samokresi K 6 — Razpošilja po povzetju ali naprcj- plaCIlu. Nikak rizlko ! Zamena dovoljena ali denar nazaj. Zavod za tečaje o TRGOVSKI VEDI Frld. Mester, imejitcli preko uvrop. mej znano bivšo trgovsko akademijo, Lipsko. Prospekte pošilja zastonj ravnateljstvo. :t:t|7 OST A/M KI 30 metrov za K 14*- od raznega dobrega i •modernega blaga jai jesen in zimo za obleke, bluzo in prodpusniko itd. Ostanki so zajamčeno 3 9 m dolgi in sveži. — Pošilja proti povzetju 3200 JULIJ KANTOR, tkalnica, Baby nri Nuchodu ČEŠKO. Vzorci ostankov se ne razpošiljajo. Najcenejši vir za baKiissžsuiaiiei m platno. Za*ll6hSllhll8,?o^aodf,0o: šil jat ev. cena 40 m K l«--. Ti ostanki so 2do5m dolgi, i/, izborno kakovosti. Platnene rjuhe brez šiva iz zelo močnega domač, lanenega platna, 2 m dolg«', 150cm široko. 1 kos K 2 80. Najmanjši odjem 0 kosov. Pošilja se samo proti povzetju. Vzorce na zahtevo zastonj in franko. Od ostankov so vzorci no pošiljajo. Največja izbora vseh vrst posteljnih preprog, inlot, in kriset blaga, platna, sifona, brisalk in žepnih robcev, namiznih prtov, celirja, koper blago, barhanta, snkna za obleko itd. 2558 Johann Schkoda Roth-Kasteletz 8t.11, Češko. Tkalnica platna in bombaževine. *M 1000-e družin se oblaCi z izdelki iz tkalnice SPY! Pošiljalev za poskušnjo po povzetju vsebu;oCa 23 m kanafasa , Hekordla" za posteljne prevleke rudeCe . ali modro pisana .......... K M'60 -»O./*^«. 23m bell! tkanine za srajce ,Irls' K 11'— ^"<9 « \ I8m cefira za srajce .Permanent' sortiran po 3 m samo W°e sN- K 8 60 I tucat . belih platnenih- —'»5 ' damast brisat St. 7 K 6,- Za nepovol no denar raza). - V orc zastonj! - 175 cm dolga, 85 cm široka iz tigrastega pliša ■/. živalsko ali pokrajinsko sliko, mesto K 950 le K 445; dalje: pernica iz finega liankinga, napolnjena s čistim gosjim perjem, K 9-80, boljša kakovost K 11-80; dobro napolnjeno blazino K 3-50 in 4 50; odeje z belo ali barvano podlogo, kompletne, velike, mesto K 7-50 le K 5-50; najboljšo platnene rjuho brez šiva K 2-20, zelo težke K 2-9J; satina-sti koltri bordo ali svitlo modro barve, mesto K 12 50 le K 9-— razpošilja, dokler je še zaloge RazpnSiSiaiini o&Seadfe 14 M® „ziir SliilJalin", Sradsc, Hsjfnm-sčrassg. 3404 J.e pri vp rabi od lela 1880 sijajno pohvaljenega, z znamko H( " zakonito zajamčene pos anejo r.epremočn , zelo trpežni, mehki in sposobni za teščenie. Izborna ludi za p:eproge za vozove, konjsko opravo, gonilna jermena itd. Dobi se povsod v škatljah po 30 vin. in večjih posodah, kjer ne, pri samozastopstvu J. Lorenz & Co., Heb na Češkem In Bohmo & Iiorenz, Chemnitz, Saško. R» '■ Blagovolite mi poslati 5 kg Vašega izbornega gumitrana, katerega rabim že več let z največjo zadovoljnostjo. Oltzgersdorf, 28. septembra 19G0. Kari Truhiaf, revir ni gozdar. sta brez primere za otroško in bolniško hrano, ker se po znanstveno obnes-lih načelih iz skrbno izbranih surovin napravi jata. 2997 Žitna za modroce K 1S--T, 28—, .80--, 40--, zelo flm K 64. . Za penzijonate in oprave za neveste. D. Schnnrinacfier. Taus Z46 Češko Vzorci blaga za modroce in ceniki brezplačno! Razpošilja so proti povzetju franko. = Zvodenelo in izluiev krmilo morale = letos izboljšati z Barthelnovim kiajnim apnom in s soljo, ker sicer nastopi driska, motenje v prebavi In kostne bolezni. Kmetovalci, zalitevajle vedno izrecno BarthelnitDo iilspo ap^ss kajti samo 0110 se je izkazalo skozi 19 let najboljše. Izdatek majhen, učinek velikanski. 5 kg za poskušnjo K 2"— z Dunaja/ 50 kg Kil-—, 100 kg K 21-- iz Ljubljane event. Maribora. — Popis zastonj. Mihael Barthel S Co„ Dunaj X, SiccardsburggassG 44. Tigraste spalne odeje dobre in trpežne kakovosti: Štev. 2051. Tigrska fianel odeja, debela kakovost, temno siva. mo-lirana s pasasto borduro, 175X10(1 cm velika K 2 20; št. 20513/4,'ista 190X124cm velika K 2*60; št 2051'//, ravno ista 200X124 cm velika K L 80, št. 2050. izredno cena spalna odeja, tomnosiva s pisano hord.. 175X100 cm velika Jv 170; št. 2050V-, ista boljše kakovosti. 100 cm dolga, 13(1 cm široka Iv 2 10. Največja izbora v mojem glavnem katalogu. Nikak riziko! Zamena dovoljena ali denar nazaj! Razpošiljate v direktno na zasebnike proti povzetju ali predplačilu od znane svetovne tvrdkc, c. kr. dvorni založnik JAN KONRAD, raz-pošiljalnica, Brtix št. 4482 (Ooško). Glavni cenik s 4000 slikami na zahtevo vsakemu zastonj in poštnine prosto. .»k*; 1» zložna, cena in varna 3!98?!2' C lin ar d Line Bližnji odkod iz domače luke Trsta: Carpatliia 12./11. Laconia 28. 11. Panonia 5./12. 1912. Iz Liverpola: Lusitanija, (najhitrejši največji in najlepši parnik sveta), 14./12. 1912, 4./1., 25./1. 1913, Mauretania 16./11., 7./12. 1912, 11./1, 1/2. 1913. Pojasnila i« vozne karte pri JIndrej Odlasek, Ljubljana, Slomšk. ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusov. Cena vožnjiTrst-New-Jork III. razred K 220'— za odraslo osebo vštevši davek in K120.— za otroka pod deset let vštevši davek. Ako hočete svojim otrokom storiti kaj dobrega? Tedaj jim pripravite večkrat puding Ne pozabite tega opomina, kajti ti pudingi prineso Vašim otrokom jed, katero bodo radi jedli in katera povzroča tvorbo krvi in živčevja in je — kar se še posebej povdarja — zelo poceni. Dobi se povsod, koder se prodaja dr. Oetkerjev pecilni prašek in va-niiijin sladkor. Športni jopiči in moški telovniki iz kameline dlake kakor tudi Hnckovo porilo iz kame- \ ^ / line dlake proti trganju, rredmefe 1'iife'f ^ za *ov šport. in zato tudi druge fnnkcijo našega organ nima niso v rodu, tedaj uporabljamo z usponom DR. ROSA BALZAM. PreizkuScno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zoli skrbno napravljeno, tok «i.nja|ofe m pre-bavlianjo pospešujofe in lahko odvajajofe donnue zdravilo ki ublaži in odstrani znane nasledke no/.incr-nosti. slabo diete, prehlajenja in zoprnega /uprti«, n. pr. goreJico. napenjanje, nezmerno tvorbe kislin ter krfoje dr. Hose balzam za že-lodec iz lekarne B. Fragncrja r Pragi. SVARILO I Vsi deli embalaže - imajo postavno deponovano varst znamko r/ GLAVNA ZALOGA: LEKRRMR ^šzgs^r B. FRflGNER-ja, c. In kr. dvor. doaavitdja „Pri frnem orlu", PROGR, Mala strana 203, —— Po poŠti se razpošilja vsak dan. — vogal Nerudove ulice. 3110 Cela stekl. 2 K, pol stekl. 1 K. Proti naprej vpošilj. K 1 50 se pofiljc mala steklenica, za K 2.811 velika steklenica. za K 4 70 2 veliki steklenici za K 6 — 4 velike steklenice za K 22'- 14 vel. steklenic poštnine prost i na vse postaje avstr.-ogr. monarhije. Zaloga v lekarnah avstr.-ogr. V f-jubljani: Hih. StiSnik, Dr. G. Piccoli, .los. Cižinar. IIauptstras.se 30 42 Podružnici: Karlovi viri ln Marijino vari. Natančneje v ceniku, ki s; pošlje vsakemu na žoljo zastonj in pošt. prosto. Zimski barhenfi! K.ii.r rabi dobre in pristnobarv barhento, flanelo za srajce in «ir 'i/o porilo, litnone in bombažaste kanatase, cofire, platno, inlit. brisače, rjuho, zimsko blago za damo in gospode, ž op. roiitc in druge tkanine, naj so obrne na krščansko tvrdko Jgroslau mareh, ročna tkalnica štev. 45, v Bistrem pri Novem Mestu ob Met. (Češko). V/.orci se pošiljajo zastonj in poštnino prosto. V zalogi imam tudi veliko množino ostankov zimskega barhenta, flanolo, kafanasa itd., in razpošiljam v zavojih po 40 m za &«} K, prve vrsto za 20 K, finojše vrste za 25 K Iranko }io povzetju, Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. Srajce za gospodo iz ilanele ali cefirja 1 komad K 1H0", 2 20. 2 00, 3, in 4 Pri odjemu o kom. srajc jih pošljem franko Pri naročilih zadošča navedba širine vratu. Dopisuje se slovensko. železnato JCina-Tmo Higicnična razstava na Dunaju 19C6: Državno odlikovanje in častni diplom It zlati kolajni. jga Povzroča slast do jedi, okrepča jSaf živce, zboljša kri in je remi konvatescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od KSJI zdravniških avtoritet. sukna, ženskega blaga, najboljših Sifonov, cvilha razne vrste odej in prtov itd. si vsakdo nabavi, kdor se obrne na domačo manufakturno trgovino I. Kostevc, Ljubljana, Sv. Petra cesta 4. Vzorce pošljem poštnine prosto. 3579 Kdor išče, ta najde veliko izbiro novega jesenskega blaga za moške in ženske obleke po ceni in okusu pri 2744 Ne stane prav nič! Vočkrat odlikovana. R. MSKLADC, Ljubljana, Zastonj razpofilljara povsod vzorce sulineuega blaga, blaga za obleke, blaga za bluzo, po-rilnega blaga, modnega barhanta, platnenega blaga, oksforda, blaga za postelje, kakor vseh vrst blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri iti pri nizkih cenah tudi doma tvoj nakup lahko dosežete po zelo ugodit h prednostih. KARL WORSCHE, Maribor ob Dravi, Herrengasee 10. 2740 Stritarjeva ulica št. 5. J. &CntiAVAIiLU, G. in kr. dvorni dobavitelj ===== TJKST-Barkovlje.--■ luanaeu&BHsaiEEMaiaEnsRašSi^ Tovarna štedilnike* H, Koloseus, Wels, Zg, Avstrijsko, Po dobroti in kakovosti nepre- 35j&žiii.' kosljiv Železni, emajlirani, pot- ^ftrS^^sSjSi celanasti štedilniki kakor tudi i2 —'ase majolike za gospodinjstvo, hotele, j[5JJ ffgrai ""fm restavracije i d. Natrti za ku- £ X BK hinje na paro, plinove štedilnike, II!--!' ——f K . irske peči za trajno kurjavo. Do- lltej] E31 bijo se v vsaki železni trgovini, fi' ■ >—Jpf kjer ne, se pošiljajo naravnost. Ifm vse vrste slamoreznice in druge poljedelske stroje železnino ponujata Karol Kavšeka nasl. trgovina z železnino in poljedelskimi stroji Ljubljana, Dunajska ccsta št. 16. Ne zamudite zahtevati cenik. e.ftuuMj CLIMAX motori na petrolej Najcenejši obrat. Komanditna družba Bacfomli & £o. tovarna za motorje DUNAJ XIX (i, HeilijenstUiltersIras. Bi jc. najstarejša Specialna tovarna monarhije za dvotaktna motorje na sorovo cI j e. 055" Le naravjiost od tovarniško razpošiljalnieo vySUDETIHM Krnov štev. 301 (avslr. Slezija) kupito 3030 blago za moške in ženske obleke kakor tudi slesko platnino najboljše kakovosti po najnižjih tovarniških cenah. Ostanki zelo poceni. Zahtevajte vzorce. Krasne sezijsko novosti. novo vpeljano v veliki izberi po zmerni ceni Ujubljana Pred Škofijo št. 3. Izdeluje se tudi po mori po lastnem krojaču v hiši. Pelerine, kakor slikakaže 120—130 cm dolge sumo K 1V50, ter se pošiljajo tudi po poštnem povzetju. Cenik nn zahtevo brezplačno. 2743 vsak dvom višeno je, dn gotovo učinkuje praiskušen in zdravniško priporočen CONTRHEUMAN •ii ic vedno zanesljivo sredstvo, za hitro pomiritev in ozdravljenje, za | splahnitev oteklin in zopet.no pridobitev pregibnosti členkov in odstranitev utripanja učinkuje presenetljivo, zanesljivo [ za vrihavanjc, masažo ali obkladke. 1 puSica-4 krono. Izdelovalnica in glavna zaloga v lekarni B. FRHGNER-jal c. kr. dvornoga dobavitelja, PRAGA III., št. 203. l'ri naprej plačilu K 1-50 so pošijo 1 pušicn iranko | 1 * ,„ * n 5-r- „ H o n n » »'- » . 10 » « Po:or na Ime izdelka ln Izdclovateljat ZALOGA V LEKARNAH. V Ljubljani: Rih. SuŠnik, Jos. Čižmaf, dr. G. Piccoli. I Gosli za šolarie in za koncert! Lo najboljši izdelki in brezhibna izvršitev. Štov. 112'/j šolski! gosli, o povzetju ali predplačilu založnik AO KOMad, ^ffi^ 4476 (Cešlco). Glavni katalog s 4000 slikami pošljem _ na zahtevo zastonj in poštnino prosto. 3012 vsebujejo moji 40 metrov cioigi ostanki za 20 K. in sicer: i moderna obleka iz raševine ali listra, 1 praktična obleka za hišna opravila iti l krasna poletna obleka. Ostali ostanki se lahko porabijo za predpasnike, bluze itd. Razpošilja sc po povzetju. Prvovrstna tovarniška razpošiljalnica Josip Frankensleiit, Jaromer 91, Češko. Od ostankov se ne pošiljajo vzorci. Od vseh drugih predmetov vzorci na željo franko Vzorci se morajo vrniti. Prevara ali sugestija? Zo na lota so ponuja občinstvu razna ustna voda, ki jo prav prijetno parfnmirana. Občinstvo jo vporablja in hvali kot izvrstno, kor ima dober okus. 110 da lji sc prej prepričalo, čo ima tudi kakšno medicinsko vrednost Ako bi so o tom razmišljalo, no bi so polagalo toliko važnosti samo na okus, ampak tudi na sestavino, ki razknžujojo. Judi ni vseeno, ako ustna voda neprijeten duh samo zakrije, ampak ako ga tudi ros odstrani.' Dobra in učinkujoča ustna voda naj no bo samo parfumirann, ampak mora tudi vso nalezljive in kužne snovi uničiti, neprijeten duh odstraniti iu vkljub temu osvežujočo učinkovati. Po tom temeljnem pravilu jo sestavljen Ljrsoform. s poprovo moto, ki prekosi po znanstveni preiskavi vsako doslej- znano ustno vodo na učinku šestkratno. Zobjo postanejo boli. Kor so potrebuje za on kozarec ustne vodo samo 10 kapljic Lj-soforma s poprovo moto, se izhaja z 1 steklenico 3 meseco. Silno poceni in izdatno. 1 originalna steklenica Lysoforma s poprovo meto stane X 100 v vsoh lekarnah in drogerijah. Interesantno knjigo ,, Ct o sundh o i t unil Desin-foktion" Vam pošljom zastonj in poštnine prosto. A. C. HUBMANN, referent Lysoformivorko, Dunaj XX, Pctraschgasso 4. 200 I dobi vsak pri naročbi 1 jjoSt-B-itm-i^ » ne«a zavoja po 5 kilogramov Richter-jeve zdravilne ržene kave lep vporaben predmet iz niklja, aluminija itd. kot košaro za kruli, dozo, lonček, tintnik, album, svečnik itd. 1 poštni zavoj franko po povzetju K 4 —, brez namečka K 340. — Pred Božičem na željo za božično drevesce angela z zvončkom ali kak 3IV.'i (10) drug okrasek, pupe in razne igrača KAROL RICHTER, Lewin45, Češko. za poskusu jo za lOdnevni ogled. I'uška enoccvka I.ankastcr K20' dvocevka Lankaster K 30-, Hanunerlcss-puška K 70'-, Flo-bert K 8 -; samokres K f» pištola od 2 K naprej Ilustro-van cenik zastonj. F» DUŠEK, tovarna orožj , Opočno št. 2137, ob drž. želez , Ce ko. 3000 kupcev ali soudeležencev za vsako vrsto tukajšnjih ali zunanjih trgovin, hotelov. hiš, posestev i. t. d. najdeto takoj in brez plačila provizije pri Reiornf za varstvo interesov prometa s posestvi Dunaj l„ fleisi Glavna zastopstva: Zahtevajte v svrlio dogovora brezplačni obisk našega glavnega zastopnika za Vaš kraj. Enako prosimo vso, ki imajo naprodaj kako posest ali se menijo sondeležitl,