:c._ Ptuj, torek, 4. avgusta 2009
letnik LXII • št. 60 odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: -o- 12.000 izvodov š^- ISSN 7704-01993

Kilometri užitkov!
Letališče MoSkanjei pri Ptuju
PTC
Po naših občinah Cirkulane • Kako so se davili s proračunsko kostjo
O Stran 7
Od tod in tam Ptuj • Kaj prinaša nov zakon o zdravstveni dejavnosti
O Stran 9
Črna kronika
Ormož • Moško truplo v Ormoškem jezeru
Z> Stran 24
V
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8»98,2»ICH3 www.radio-ptuj.si
Nogomet • Veliko priložnosti, a premalo natančnosti
O Stran 11
Ptuj • Iztekel se je štirinajsti mestni praznik
Bogastvo prireditev - izziv za prihodnost
V mestni občini Ptuj se je prejšnji konec tedna iztekla glavnina letošnjih poletnih prireditev, vezana na občinski praznik in prvi festival Art Ptuj, ki bo poslej stalnica ptujskega poletnega in eden od stebrov projekta Evropske prestolnice kulture 2012.
Tenis • Po
pričakovanjih zmagali Švedi
O Stran 13
Na petkovi osrednji prireditvi so se zahvalili tistim, ki so pomembno zaznamovali to okolje in ga skozi projekte, ki jih izvajajo, tudi vpisali na zemljevid države in zunaj nje. S priznanji so jih obvezali, da na tej poti vztrajajo tudi v bodoče. Ptujčanom so ob prazniku čestitali tudi številni umetniki, ki so prišli iz trinajstih držav, partnerska mesta pa so predstavljale delegacije Arnadjelovca, Banske Štiavni-ce, Burghausna in Varaždina. Novi častni občan MO Ptuj je postal Janez Bohorič (na fotografiji), predsednik poslovne skupine Sava Kranj. Po njegovi zaslugi je bilo na Ptuju ustanovljeno podjetje Sava GTI, d. o. o., ki ohranja tradicijo izdelave gumeno-tehničnih izdelkov, posebej pa se je izkazal ob zadnjih vlaganjih v ptujski turizem. Mestu z dušo je hvaležen za čast, ki ga je doletela s tem imenovanjem, je povedal na proglasitvi. Še bolj mu bo prisluhnil v njegovih razvojnih in drugih prizadevanjih.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ormož • Alojz Sok o aktualnih ormoških temah
Krmarjenje med opozicijo, sosednjimi občinami in „prijatelji" v Ljubljani
V zadnjem času je bilo na račun ormoškega župana Alojza Soka izrečenih veliko različnih trditev, o katerih smo vam poročali. Nabralo se jih je toliko in tako zanimivih, da je bilo enostavno potrebno preveriti, kaj o tem meni župan sam. Seveda smo preverili tudi, kako daleč je realizacija posameznih za občino pomembnih projektov.
In na katera vprašanja nam je župan odgovarjal Preberite si jih nekaj: Bogomir Luci vam očita, da ne spoštujete najemne pogodbe, ki jo imajo
članice Prosvetnega društva Janez Trstenjak s Huma. Kaj je na tem? Prav tako je po mnenju Bogomira Lucija sporno vaše zavzemanje za nekdanje-
ga ormoškega župnika, očita pa tudi, da naj bi družini, ki ga je prijavila, občina finančno pomagala. Slovenska nacionalna stranka vas vabi k odstopu,
očitajo vam, da je industrijska cona prazna, da v Ormožu ni potrebnega razvoja. Sosednji občini nista navdušeni nad skupnimi institucijami - Ljud-

O
O
Minoritski samostan, 21. in 22.
sko univerzo Ormož in Javno razvojno agencijo Ormož, odveč pa jima je tudi lastništvo letnega kopališča. Kako naprej?
O Stran 4
Piruiulmi V t L!)
f "JAGER
Varaždin • Dvorec Trakoščan prizorišče prvega srečanja premierov
Pahor in Kosorjeva optimistična in skrivnostna
Slovenski premier Borut Pahor in hrvaška premierka Jadranka Kosor sta na petkovem prvem srečanju na dvorcu Trakoščan dosegla dogovor o okviru, ki bi lahko do konca leta privedel do rešitve vprašanj, ki obremenjujejo državi - nadaljevanja hrvaških pogajanj z EU in rešitve vprašanja meje. To sta povedala v izjavi po uro in pol dolgem pogovoru.
»Obstaja možnost, da še v letošnjem letu rešimo vprašanje, ki obremenjuje ta hip obe državi, to je vstop Hrvaške v EU in nadaljevanje pogajanj ter rešitev meje med državama,« je dejal Pahor in dodal, sta s hrvaško premierko in sodelavci »okvirno našla pot za to, da bomo ob sedaj veliko bolj intenzivnem sodelovanju obeh zunanjih ministrov in tudi naju osebno, ne vedno pred kamerami, do jeseni to okvirno rešitev uskladili tudi s potrebnimi detajli«.
Nekatera vprašanja ostajajo nerešena, vendar je tlakovana pot, »ki daje obema dovolj upanja, da bi letos prišli do rešitve, ki bo v nacionalnem interesu obeh držav in tudi v interesu EU za širitev na Zahodni Balkan«, je še dejal slovenski premier, ki se je pred pogovori delegacij s hrvaško kolegico na štiri oči sestal na pogovoru, ki je trajal dobre pol ure.
Pahor je še menil, da bo z dobro voljo ter ob medsebojnem spoštovanju in zaupanju omenjeno do konca leta mo-
Uvodnik
goče doseči, tako da z optimizmom gleda v prihodnost in upa, da bo sodelovanje zunanjih ministrov in premierov v prihodnjih mesecih obrodilo sadove.
Kosorjeva je bila s pogovori, ki jih je označila za odprte, konkretne in konstruktivne, zelo zadovoljna. Kot je dejala, so »našli pot, po kateri bomo šli, okvir«, saj sta se strani začeli dogovarjati o stvareh, ki so v interesu obeh držav. »Verjamem, da smo z današnjimi pogovori odprli novo stran pri reševanju trenutnih problemov in vprašanj,« je bila prepričana.
V pogovoru je izpostavila strateški cilj Hrvaške, ki je končanje pogajanj z EU in vključitev v povezavo. Po njenih besedah si bodo vladi obeh držav in premiera v prihodnje prizadevali za dobrososedske odnose, saj gre za prijateljski državi, ki želita vložiti dodatne napore za rešitev nekaterih odprtih vprašanj. Kot je dodala, to delajo ne samo zaradi želje po vstopu Hrvaške v EU, ampak tudi »zaradi perspektive, ki jo na ta način gotovo odpiramo
Priprave so se že začele
Zanimivo je, kako tucli odrasli potrebujemo svoje idole, junake, h katerim se oziramo navzgor in za katere se nam zdi, da zmorejo to, kar bi želeli sami. To so lahko športniki, glasbeniki, pisatelji, manekenke ali pa tudi politiki. Ljudje, pri katerih več ne vidimo običajnih človeških lastnosti, ampak jih v luči posla, s katerim se ukvarjajo, povzdignemo na pediestal. O tem, da so brezmadežni, enkratni in zares nekaj posebnega, vsekakor boljši od drugih, nas prepričujejo tudi sami in službe, ki so okrog njih. In morda eno stvar res obvladajo bolje od drugih, mi pa smo za trenutek pravljičnega, nerealnega sveta pripravljeni zapreti oči pred vsemi drugim motečimi informacijami o našem junaku.
Odrasli moški so se pripravljeni resno sporeči, ker so prepričani, daje njihov izbrani osebni politik, športnik ali klub bolj pošten ali boljši od tistega, ki ga preferira njegov sosed. Pripravljeni so mu odpustiti in spregledati vse grehe in mu pripisati skorajda pravljične lastnosti. Kot da tudi moški potrebujejo svojega viteza na belem konju, kijih reši krute realnosti.
Takšni se radi predstavljajo naši politični ljudski junaki. Kdor spremlja naše politike dalj časa in pozorneje, pa ve, da si njihove izjave včasih hudo nasprotujejo. Da uporabijo prvi prikladen argument, ki jim pride pod roko, da upravičijo svoja dejanja, ki po navadi sploh niso tako plemenite narave, ampak imajo vedno zelo zelo človeško ozadje. Če je bilo včeraj nekaj še črno, je lahko danes belo in jutri bo morda celo vijolično. Velika večina ljudi to sicer tudi dobro ve, le da jim ni mar, ker so mnenja, da se jih to ne tiče, saj konec koncev za to plačujejo politike. Pa se nas še bo tikalo! Naši vrli vitezi so si spet začeli polirati svoje sijajne oklepe in ščite, špičiti svoje sulice in puščice, da pridobijo vašo naklonjenost. Volitve so pred vrati. Tekmovanje se je začelo, tokrat že dobro leto pred lokalnimi volitvami.
Viki Klemenčič Ivanuša
za države Jugovzhodne Evrope«.
Po pogovoru na štiri oči sta se sestali delegaciji, v katerih sta bila tudi oba zunanja ministra Samuel Žbogar in Gordan Jandrokovic. Pogovori so trajali pol ure dlje od napovedanega.
Podrobnosti o dogovorjenem okviru premiera nista povedala, po njunih kratkih izjavah pa ni bilo niti novinarskih vprašanj, čeprav se je na dvorcu blizu meje s Slovenijo zbralo več kot 50 predstavnikov sedme sile iz Slovenije in Hrvaške. Premiera sta se sestala prvič, odkar je Kosorje-va po nepričakovanem odstopu Iva Sanaderja 7. julija nastopila položaj predsednice vlade. Gre tudi za njun prvi sestanek, potem ko so junija propadla polletna prizadevanja evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna, da bi pomagal državama pri iskanju rešitve za vprašanje meje in s tem zastoja hrvaških pogajanj z EU, do katerega je prišlo zaradi prejudica v hrvaških pristopnih dokumentih. Bruselj in sedanje švedsko predsedstvo EU sta zatem Ljubljani in Zagrebu večkrat dala vedeti, da morata sedaj premisliti in se sama dogovoriti, kako naprej.
Slovenske politične stranke večinoma
mam	V	■
pozitivno o srečanju
Prvo srečanje obeh pre-mierjev sosednjih držav je komentirala večina predstavnikov naših političnih strank. Tako je poslanka SD Darja Lavtižar Bebler kot zelo dobro ocenila dejstvo, da sta se Pahor in Kosorjeva srečala že tako kmalu po nastopu položaja hrvaške premierke in izrazila upanje, da to pomeni, da si Kosorjeva »aktivno želi iskati možnosti za razrešitev problema med državama«, prav tako pa je menila, da se pogovori zaenkrat odvijajo za
Foto: www.destinacije.com
očmi javnosti. Ivo Vajgl (Zares) je ocenil, da je dobro, da sta se premiera dogovorila o tem, da mora okvir za reševanje položaja, v katerem sta se znašli obe državi, vsebovati tako dogovor o nadaljevanju pogajanj o vstopu Hrvaške v Evropsko unijo, kakor tudi o rešitvi vprašanja o meji. V stranki Desus so srečanje med predsednikoma slovenske in hrvaške vlade pozdravili in menijo, da je potrebno, da se pogovori med Slovenijo in Hrvaško nadaljujejo, je dejal predsednik Desusa Karl Erjavec. Izrazil je upanje, da bo srečanje prispevalo k zmanjšanju napetosti ter h krepitvi odnosov med
državama. V SLS so prav tako pozdravili današnje srečanje predsednikov slovenske in hrvaške vlade. »Prav je, da se pogovarjamo in poskušamo najti rešitev, ki bo sprejemljiva za obe državi,« je povedal vodja PS SLS Jakob Presečnik. Vendar pa, kot je opozoril, SLS pričakuje, da bo predsednik vlade »deloval v skladu s sklepom DZ o zaščiti slovenskih interesov pri vključevanju Hrvaške v Nato«.
Predsednik SNS Zmago Jelinčič pa je menil, da je bil današnji pogovor Pahorja in Ko-sorjeve »popolnoma brezplodno in nesmiselno dejanje«, saj se po njegovih besedah s Hrvati, ki »ne spoštujejo nobenih svojih načel, nimamo kaj pogovarjati«. Kot je dejal, bi bilo srečanje plodno le, če je Pahor med pogovorom odprl vprašanje izvedbe referenduma o enotni Primorski. Tega je v sredo predlagal Jelinčič. V SDS pa so se komentarju zaenkrat izognili s pojasnilom, da najprej pričakujejo pojasnila Boruta Pahorja o dogovoru s Kosorjevo, šele potem bodo povedali svoje. Popolnoma pa so se zavili v molk pri LDS, kjer zaenkrat ne želijo povedati nič.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Slovenija • Julijska uskladitev transferjev
Socialni prejemki v drugi polovici leta za 2,3 odstotka višji
Po julijski uskladitvi transferjev znaša višji znesek letnega dodatka za upokojence nekaj manj kot 380 evrov, nižji znesek pa nekaj manj kot 230 evrov. Osnova za odmero dodatnih pravic znaša 407,65 evra, osnovni znesek minimalnega dohodka pa 226,80 evra. Socialni prejemki iz zakona o usklajevanju transferjev so se sicer povečali za 2,3 odstotka.
Otroški dodatek po uskladitvi transferjev z rastjo cen življenjskih potrebščin od 1. julija znaša v družinah, ki prejemajo dohodek na družinskega člana v višini do 15 odstotkov povprečne plače, skoraj 113 evrov za prvega otroka, dobrih 124 evrov za drugega otroka in dobrih 135 evrov za tretjega ter naslednjega otroka. Ostale družine bodo glede na višino dohodka na družinskega člana in število otrok prejemale otroški dodatek v višini od slabih 20 evrov do dobrih 116 evrov. 20 evrov znaša dodatek družinam za prvega otroka, ki prejemajo
dohodek na družinskega člana v višini od 75 do 99 odstotkov povprečne plače. Dodatek za nego otroka znaša nekaj manj kot 100 evrov, za otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali gibalno oviranega otroka pa nekaj manj kot 200 evrov. Velike družine s tremi otroki bodo po novem prejemale približno 387 evrov dodatka, družine s štirimi ali več otroki pa približno 472 evrov dodatka. Starši ob rojstvu otroka od 1. julija prejmejo pomoč v višini nekaj manj kot 280 evrov. Starševski dodatek po novem znaša dobrih 190 evrov, materialni stroški za re-jenca nekaj manj kot 270 evrov, rejniku pa pripada plačilo dela v višini dobrih 120 evrov. Nadomestilo za invalidnost znaša dobrih 284 evrov, dodatek za tujo nego in pomoč za invalidne osebe pa dobrih 162 evrov za tiste, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, ter dobrih 81 evrov za tiste, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb. V skladu s povišanjem transferjev so se nekoliko povišale tudi državne štipendije in dodatki k njim (za učni uspeh, oddaljenost od doma ipd.), prav tako invalidnine za telesne okvare in vsi ostali transferji.
Sklep o usklajenih višinah transferjev je možno prebrati na spletni strani www.uradni-list.
si/1/content?id=93136.
Sta
Slovenija • Poslanec SDS Jože Tanko trdi:
Predvidena višina trajne socialne pomoči je spodbuda za nedelo
Sedanja višina mesečne neto minimalne plače je približno enaka predvidenemu znesku trajne socialne pomoči, kar pomeni, da bi brez občutnega dviga minimalne plače stimulirali predvsem nedelo, opozarja vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko. Poslanec zato ministra za delo Ivana Svetlika med drugim sprašuje o posledicah predvidenega ukrepa.
Kot je znano, je minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik 24. julija napovedal, da bo ob uveljavitvi prenovljene socialne zakonodaje, predvidoma v drugi polovici leta 2010, višina trajne socialne pomoči znašala 449,66 evra, začasne pa 308,06 evra. Pri višini socialne pomoči naj bi izhajali iz 80 odstotkov izračunane vrednosti minimalnih življenjskih stroškov.
Poslanec SDS Tanko v pisnem vprašanju ministru Svetliku med drugim ugotavlja, da bi se za
ohranitev razmerja med socialnimi pomočmi in minimalno plačo ta morala občutno zvišati, »to pa bi sprožilo močan pritisk na splošen dvig plač, zvišanje minimalne plače pa bi vplivalo tudi na dvig pokojnin«.
Kot dodaja Tanko, pa ob predlogih vlade »pridemo do zaključka, da se ta vlada bistveno premalo ukvarja z ustvarjanjem pogojev za nova delovna mesta, z množico usposobljenih ljudi na zavodih za zaposlovanje, ki bi lahko ob manjših stimulacijah začeli z novo gospodarsko aktivnostjo in sami poskrbeli za sebe in svoje družine«. Ministra za delo zato sprašuje, če meni, da bo predvideno povečanje socialnih transferjev spodbujalo brezposelne k čim hitrejši ponovni zaposlitvi. Zanima ga tudi Svetli-kovo mnenje o tem, ali bodo višje pomoči še vedno v ustreznem razmerju z višino minimalne plače. Tanko nadalje sprašuje ministra, na podlagi česa so bili zavrnjeni predlogi SDS o dveletni oprostitvi plačila prispevkov, ki jih krije delodajalec za novo zaposlene delavce in za tiste, ki se odločijo za samozaposlitev, ter kakšne naj bi bile finančne posledice dviga socialnih pomoči. Poslanca zanimajo tudi kriteriji za opredelitev začasne in trajne socialne pomoči.
Sta
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Štirinajsti praznik Mestne občine
Včasih je potrebno pogledati širše
Za letošnjo osrednjo slovesnost ob 14. prazniku MO Ptuj lahko rečemo, da je bila nekaj izjemnega že zaradi kulturnega programa, kakršnega doslej ob teh priložnostih ni bilo. Oblikovali so ga svetovno znani in uveljavljeni glasbeniki, pridružili pa so se jim domači glasbeniki, ki s svojimi nastopi prav tako navdušujejo domače in tuje občinstvo.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Mileno Kulovec je za 20-letno predano delo pri razstavi Dobrote slovenskih kmetij ptujski župan nagradil s spominskim priznanjem, pečatom Ptuja z likom sv. Jurija.
Kdor je zamudil posamezne dogodke letošnjega prvega Glasbenega festivala Arsana, jih je lahko zadnjega julija po-doživel v izjemnem am-bientu dvorišča minorit-skega samostana na Ptuju. Osrednja slovesnost je bila letos zelo dobro obiskana, polno je bilo celo dvorišče, marsikdo je ostal brez sedeža. Po dveh urah, kolikor je slovesnost s kulturnim programom in podelitvijo priznanj trajala, si je marsikdo zaželel, da bi takšnih proslav s takšnimi nastopi, ki jemljejo dih, bilo še več. Hvala Eleni Denisovi, Alekseju Kor-njenku, Miomiri Vitas, Kostantinu Boginu in vo-kalno-instrumentalni zasedbi Vox Arsana z gosti.
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je v svojem govoru spomnil na dosežke in do-
gajanja med dvema praznikoma. »Brez zunanjega kritičnega pogleda na lastno ustvarjalnost in brez upoštevanja teh pogledov so naloge mnogokrat slabše opravljene. Moji sodelavci in jaz osebno si seveda zelo želimo kakovostnih kritičnih pogledov, saj nam ti dajejo nov zagon in vnemo, da napake popravimo in da stvari, ki jih počnemo, naredimo še boljše. Finančna kriza med našimi občankami in občani povzroča veliko nelagodja in negotovosti. Na področju občinskih investicij je trenutni investicijski mrk praktično zaustavil vse tiste investicije, ki smo jih načrtovali v obliki javno-zasebnega partnerstva. Kljub pomanjkanju investicijskih sredstev in s tem nekoliko upočasnjenemu investiranju na področju zagotavljanja osnovnih potreb občank in občanov na področju cestne in okoljske
infrastrukture pa ocenjujem, da bi bila nadaljnja drobitev naše občine naravnost pogubna tudi za tiste, ki sedaj živijo ali bi živeli v novih občinah. Nadaljnja drobitev bi privedla do izgube statusa mestne občine in s tem velikega števila pomembnih regionalnih institucij, ki trenutno delujejo v naši občini in jih uporabljajo tudi občanke in občani drugih občin. Ali je res vredno za pločnike in ceste v neki če-trtni skupnosti žrtvovati regionalno bolnišnico, ki bi se jutri preselila v Maribor ali Celje? A ne bi bilo naravnost krivično do naših dedkov in babic, ki so uspeli zagotoviti odlično srednješolsko in sedaj že višje- in visokošolsko izobraževanje v našem mestu? Če nekdo verjame, da bi v našem mestu ob izgubi statusa mestne občine ostali okrajno in okrožno sodišče, je naravnost naiven, da o in-
Zlato plaketo MO Ptuj so letos po odločitvi mestnega sveta prejeli: Peter Pribožič, Branko Gorjup in Nevenka Dobljekar. Na fotografiji Branko Gorjup s ptujskim županom in Mirjano Nenad članico komisije za priznanja.
stitucijah, ki so odgovorne za komunalne odpadke in drugo, niti ne govorim. Zato si želim, da bi vsi skupaj dojeli, da je ob zagotavljanju osnovnih potreb občank in občanov vendarle potrebno razmišljati širše,« je med drugim v svojem slavnostnem govoru povedal ptujski župan ter se zahvalil vsem, ki pomagajo pri udejanjanju razvoja Ptuja in okolice. Nekateri so bili tudi med prejemniki priznanj.
Novi častni občan Ptuja je ostal Janez Bohorič za izjemen prispevek pri napredku in ugledu Ptuja na turističnem, industrijskem in dobrodelnem področju. Nevenka Dobljekar, ki se osrednje slovesnosti zaradi odsotnosti ni udeležila, je zlato plaketo prejela za posebne zasluge in pogumna dejanja na kulturnem in novinarskem področju. Peter Pribožič je zlato plaketo
MO Ptuj prejel za posebne zasluge in požrtvovalna nesebična dejanja pri prireditvenem in društvenem razvoju MO Ptuj. Branko Gorjup pa je zlato plaketo prejel za posebne zasluge na družbenopolitičnem, gospodarskem in kulturnem področju. Spominsko priznanje pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija pa je po odločitvi ptujskega župana dr. Štefana Čelana prejela Milena Kulovec za 20-letni prispevek pri razstavi Dobrote slovenskih kmetij. S priznanji je MO Ptuj nagradila tudi nekatere mlade, ki s svojimi rezultati na posameznih področjih izstopajo. Prejeli so jih Vid Baklan iz OŠ Olge Meglič kot najboljši učenec v šolskem letu 2008/2009, najboljši športnik Boštjan Nahberger iz OŠ Breg in najboljša športnica Maja Bedrač, ki prav tako obiskuje OŠ Breg. Kmetija leta
2009 v MO Ptuj je postala vinogradniška kmetija Širec iz Krčevine pri Vurbergu 76, kmetija Bolcar iz Spuhlje 56 pa je prejela posebno priznanje za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine.
V imenu prejemnikov priznanj se je zahvalil Janez Bohorič, ki je Ptujčankam in Ptujčanom najprej čestital ob prazniku. Ptuj ima dušo, ki jo človek začuti ob vsakem koraku. Priznanja, ki ga je prejel, ni pričakoval. Vesel ga je, hkrati pa ga obvezuje, da bo po svojih močeh še naprej pomagal pri razvoju mesta.
Uradnemu delu je sledilo najprej druženje na dvorišču minoritskega samostana, zatem pa na ptujskih ulicah in trgih, kjer je bilo živahno vse do jutranjih ur, podobno je bilo tudi drugi dan ptujske poletne noči.
MG
Peter Pribožič je zlato plaketo prejel za posebne zasluge in požrtvovalna dejanja na prireditvenem in društvenem področju.
Vokalno-instrumentalna zasedba Vox Arsana z gosti
Ormož • Alojz Sok o aktualnih ormoških temah
Krmarjenje med opozicijo, sosednjimi občinami in „prijatelji" v Ljubljani
V zadnjem času je bilo na račun ormoškega župana Alojza Soka izrečenih veliko različnih trditev, o katerih smo vam poročali. Nabralo se jih je toliko in tako zanimivih, da je bilo enostavno potrebno preveriti, kaj o tem meni župan sam. Seveda smo preverili tudi, kako daleč je realizacija posameznih za občino pomembnih projektov.
Bogomir Luci vam očita, da ne spoštujete najemne pogodbe, ki jo imajo članice Prosvetnega društva Janez Trstenjak s Huma. Kaj je na tem?
A. Sok: Marca letos je bil lastništvo humske šole s krajevne skupnosti preneseno nazaj na občino. Za nobene najemne pogodbe ne vem, ker nihče občini ničesar ne plačuje - nobene najemnine, ne elektrike, račun za elektriko pa je bil precej visok. Od krajevne skupnosti sem zahteval, da mi pošljejo najemne pogodbe in sklepe krajevnega sveta, da so bile pogodbe legalno sklenjene. Če pogodbe res obstajajo, bomo nekatere odpovedali, ker smo v proračunu letos namenili denar za izdelavo projektov za preureditev humske šole v prehodna stanovanja, tako kot je to na Runču. Del šole bomo pustili za društvene dejavnosti, neka organizacijska oblika bo prostore dobila v upravljanje, prostori pa bodo odprti za vse, ki bi jih potrebovali. Lani smo na šoli prekrili streho, naredili žlebe in namestili okna v nadstropju. Praznovanje dneva državnosti se že vrsto let odvija na Humu in v primeru slabega vremena smo šolo že uporabili za zaščito proti dežju.
Prav tako je po mnenju Bogomira Lucija sporno vaše zavzemanje za nekdanjega ormoškega župnika, očita pa tudi, da naj bi družini, ki ga je prijavila, občina finančno pomagala.
A. Sok: Te izjave nimajo nobenega stika z realnostjo. Ne vem, zakaj naj bi se opravičeval Ormožanom. V svojem pismu sem protestiral proti načinu aretacije ormoškega župnika. Da je bila ta neupravičena, je pozneje pisalo tudi v časopisu, saj je dobil Žnidarič 1800 evrov odškodnine. Pozneje so se pojavile druge zadeve, ki se niso tikale tistega trenutka. Šlo je za to, da je ostalo župnišče odprto, da nihče ni vedel, kje je župnik, to se mu je zgodilo na njegov god in zato sem opozoril predsednika vlade, da se mi postopek aretacije ni zdel v redu. Še ko je bil v postopku, so že šle informacije v javnost, saj je POP TV delala reportažo.
Družina ni dobila nič drugega kot še 30 drugih, ki so zaprosili za subvencioniranje stanarine, ker sami nimajo dovolj sredstev zanjo. Takrat so živeli v občinskih prostorih v nemogočih razmerah, z občino pa niso imeli sklenjene nobene pogodbe. V stanovanju ni bilo ne stranišča, ne kopalnice, spali so na tleh, kuhinja je bila razbita. A za to se nihče ni brigal. Čudim se, da tudi center za socialno delo ne. Pustili so jih
dobesedno živeti v črni luknji. Sedaj je občina stanovanje uredila, da je primerno za bivanje. Gre namreč za stanovanje v Polakovi hiši, ki jo je dr. Polak podaril občini. V hiši je sedaj skupno urejenih okrog 100 kvadratnih metrov površin, in če bi minister Lukšič odobril ormoški gimnaziji dodatni oddelek, bi lahko tukaj uredili bivalne sobe za dijake. Zato teh urejenih prostorov nikomur ne oddamo. Ministru sem že poslal pismo, ker me zanima, kaj namerava storiti, da lahko pripravljeni pričakamo dogodek. V prihodnosti bi lahko celotno Polakovo hišo spremenili v dijaški dom, to bi bilo tudi pošteno do donatorja. Torej je resnica taka, da družina ni dobila nobenega denarja, uredili pa smo občinsko stanovanje, v katerem so prej bivali na črno v nemogočih razmerah.
V industrijski coni 10 evrov za m2
Slovenska nacionalna stranka vas vabi k odstopu, očitajo vam, da je industrijska cona prazna, da v Ormožu ni potrebnega razvoja.
A. Sok: SNS je stranka, ki se zbudi malo pred vsakimi volitvami, včasih celo pozabijo oddati kandidature za volitve, skratka ne gre za resno stranko. Ko pa pogledamo, kdo sestavlja vodstvo te stranke v Ormožu, pa vemo, da gre za dvakrat neresno stranko. Dušan Cvetko je bil že v vseh možnih strankah, Jani Ivanuša pa je bil glavni, „kapo di banda", v rokometnem klubu Jeruzalem Ormož, kjer je zapustil velike dolgove in posloval na svojstven način preko svojega bifeja. Teh zadev nisem želel pogrevati, da ne bi škodoval klubu; če bi se pričela preiskava, bi se lahko z njim zgodilo enako kot z veli-konedeljskim, ki je šel v stečaj. Velikonedeljski klub se je sicer rešil pred propadom s prodajo nepremičnine, ki jo je nekoč zgradila občina, nazaj občini, teniško igrišče pa so prodali v zasebne roke. Igrati v prvi rokometni ligi ni mačji kašelj, rokometni klub pa dela dobro z mladimi in ima obetaven kader.
V industrijski coni je imela občina priložnost kupiti prvo parcelo, ki je bila ponujena v odkup, in to po ceni 10 evrov za kvadratni meter zemljišča. Razlog za zastoj razvoja v industrijski coni je bila prav previsoka cena in upamo, da so jo sedaj spustili, ker je bila previsoka. Kupljeno je bilo tudi zemljišče, na katerem se bo gradila bioplinska naprava oziroma bioplinarna za fermenta-cijo rastlinskih odpadkov in kr-
mnih rastlin. Za to že obstajajo načrti, pridobljeno je zemljišče in podan predlog za spremembo lokacijskega načrta za industrijsko cono.
Poleg tega je občina pridobila 30 hektarjev zemljišč v glino-kopu, kar je bilo precej zahtevno, saj smo kupovali od sklada, podjetja Wienerberger in od zasebnikov. Na ta način pripravljamo dodatno industrijsko cono, da se cena zemljišč v prvi zniža. V preteklosti je bila narejena kardinalna napaka. Občina je namreč uredila industrijsko cono in priskrbela infrastrukturo, zato so cene zemljišč zrasle, nato pa so z visokim nadomestilom za nezazidana stavbna zemljišča želeli prisiliti lastnike, da jih prodajo. Prišlo je do odpora in nadomestila so znižali. Postopek pa bi moral iti v obratnem vrstnem redu - občina bi morala najprej kupiti kmetijske površine in jih potem komunalno urediti.
Odplačati kredit in se rešiti kopališča?
Sosednji občini nista navdušeni nad skupnimi institucijami - Ljudsko univerzo Ormož in Javno razvojno agencijo Ormož, odveč pa jima je tudi lastništvo letnega kopališča. Kako naprej?
A. Sok: Kar se tiče javnih agencij, se bodo najverjetneje v prihodnosti spremenile. Sedaj se v največji meri ukvarjajo z načrtovanjem projektov za pridobivanje evropskih sredstev. Glede agencije sta obe občini ugotovili, da jima koristi, ker prideta ceneje do papirjev, ki jih potrebujeta za razpise, kot če bi jim to delal kdo drug. Tako do 2013. ne pričakujem sprememb.
Vloga ljudskih univerz pa se bo po mojem mnenju krepila. V zadnjem času je ormoška LU veliko pridobila - obnovili
smo zgradbo, pridobili so prostore, zagotovili smo dodatna sredstva, sami pa bodo morali delati na tem, da dobijo dodatna sredstva na razpisih. Oba župana razumeta soustanovi-teljstvo v institucijah, težava je v občinskih svetih, ki ne želijo razumeti, da je delitvena bilanca pogojena z razdružitvijo več občin, in če se katera s tem ne strinja, to pač ni mogoče. Obe občini plačujeta del stroškov, nista pa soustanoviteljici, kar je nelogično. Da smo razpršili zastopanost v strukturi upravljanja, je ena od političnih strank v Ormožu v svet teh institucij predlagala celo predstavnika iz druge občine.
Tomaževčani in Središčani so ob delitvi hoteli biti solastniki letnega kopališča, pri tem so vztrajali. In sedaj so s svojim deležem udeleženi pri izgubi. Kopališče je bilo obnovljeno s kreditom, ki ga je najelo Komunalno podjetje Ormož. Občina je dala poroštvo za najem kredita in se obvezala, da ga bo odplačala. Odplačuje se tako, da je v gostinskem delu objekta podnajemnik, ki plačuje mesečno najemnino, z njo pa kredit. Dolga je še okrog 45.000 evrov. Če bi se vse tri občine odločile za predčasno odplačilo tega kredita, bi lahko iskali nekoga, ki bi opravljal obe dejavnosti skupaj.
Ljutomerska občina ne želi sofinancirati obnove vodovodnega sistema, iz katerega v tej občini dobiva vodo toliko gospodinjstev kot pri Sv. Tomažu ali v Središču ob Dravi. Kaj je narobe s pogodbo, ki jo imata občini sklenjeno?
A. Sok: Leta 2005 je bila z Ljutomerom podpisana pogodba, kjer je opredeljen medsebojni odnos, vendar pogodba ni napisana eksplicitno. Slediti bi ji morala še ena dodatna pogodba, v kateri bi bilo natanč-
no opredeljeno, koliko mora v tem koncesijskem razmerju občina Ljutomer plačati zaposlene, koliko stroškov nosi. Letos je revizijsko poročilo opozorilo, da pogodba z Ljutomerom ni operativna, zato smo imeli že tri sestanke. Doslej se nismo mogli dogovoriti o višini stroškov. Dogovarjali smo se tudi o sofinanciranju prenove, a so oporekali našim argumentom in izračunom, svojega predloga pa niso poslali. Ljutomeru se je zelo mudilo oddati svojo vlogo za lasten vodovod, ampak njihov vodovodni sitem ni priključen na vodohran Jeruzalem. To je naša zadnja vodovodna točka, od tam naprej je vodovod speljan po območju občine Ljutomer proti Kogu in na ta vod so priklopljena njihova gospodinjstva. Če želijo svoj sistem, morajo zgraditi vodo-hran na Jeruzalemu in poleg našega vodovodnega sistema še svojega. Tega pa po mojem EU ne bi financirala.
Bo Ormož potegnil kratko?
Do kdaj ima odlagališče Dobrava dovoljenje za delovanje?
A. Sok: Dovoljenje je bilo do 15. 7., takrat pa naj bi bilo vsem regijskim odlagališčem to podaljšano za naslednji dve leti, v tem času pa morajo nadaljevati pridobivanje dovoljenj. Ormož bo v prihodnosti problematiko odlaganja smeti urejal skupaj z Mariborom, za kar je podpisano tudi pismo o nameri. Sedaj se izdeluje idejni projekt, in ko bo dokumentacija urejena, bo oddana za pridobitev kohezij-skih sredstev.
Pri sodelovanju z Mariborom je marsikdo mnenja, da je Ormož je potegnil kratko, saj bo v Mariboru sežigalnica, pri nas pa se bodo te smeti potem od-
lagale. Običajno ima obe dejavnosti en kraj, da izravna pozitivne in negativne učinke za kraj.
A. Sok: To je mnenje opozicije. 200.000 prebivalcev na ormoško-mariborskem območju ustvarja okrog 100.000 ton odpadkov, od tega Maribor in mariborske občine 90.000. Voziti 90.000 ton smeti v Ormož v sežig je po moje težko opravičljivo. Maribor pa čaka velika preizkušnja pred dokončno umestitvijo, saj se bodo s tem morali strinjati tudi prebivalci. Ormož po tem načrtu dobi sor-tirnico za svoj del, na odlagališču Dobrava se bo odlagal tisti del odpadkov, ki bo ostal od sežiga, in ostali del, ki ga je treba odlagati. V Ormožu naj bi bila tudi anaerobna fermentacija. To bi Ormož lahko izkoristil za svoje energetske potrebe - za ogrevanje dela mesta, za zimski bazen. Lahko bi nadomestili tisto, kar smo iskali v zemlji, pa nismo našli - čeprav razmišljam tudi, da bi obstoječo vrtino obnovili in poglobili za 1500 metrov. Zemljišče smo namreč odkupili za več kot 30.000 evrov in sedaj je lastnica občina. Še sedaj ne vem, zakaj so vrtali prav tukaj, ko pa je malo naprej skladova zemlja. To je le še en okostnjak, ki sem ga moral urejati na sodišču, zahtevana cena pa je bila trikrat večja.
Kaj pa je s širokopasovnim internetom, kdaj se bo začelo kaj premikati?
A. Sok: 16. avgusta začnemo graditi: z eno ekipo v Oslušev-cih in Cvetkovcih, druga ekipa bo pričela v Veliki Nedelji ali Ivanjkovcih, tretja pa v občini Sv. Tomaž. Slovesnost ob pri-četku največje investicije na Ormoškem bo v začetku septembra. Še vedno se pripravljajo služnostne pogodbe, občina jih ureja sama, jih pa je okrog 4000.
Kako daleč so gradnje cest, kjer so že gradbišča?
A. Sok: Ceste se že gradijo. Odsek Litmerk-Ormož se počasi končuje, začenja se gradnja odseka Vitan-Loperšice, v Žerovincih in Veličanah pa smo ceste že zgradili. Te dni bo še nekaj podpisov pogodb z izvajalci, tako da bo v avgustu po občini na cestah odprtih veliko gradbišč.
Zdi se, da vse teče po načrtih. Imate pri svojem delu kaj težav?
A. Sok: Velike težave imamo z namakalnim sistemom. Od nas se zahteva, kar se od drugih ni: izdelovati je treba dodatne elaborate, služnosti notarsko overjati ... Nekdo v Ljubljani nam očitno dobro »pomaga«, da nam ne bi uspelo. Viki Kiemenčič Ivanuša
Ptuj • Temeljni kamen za novo telovadnico in kuhinjo z jedilnico
Začetek gradnje že sredi avgusta
Če bo šlo vse po načrtih, naj bi bila arheološka izkopavanja zaključena do srede avgusta, do takrat pa izbran tudi izvajalec del, da bi lahko začeli gradnjo pri šoli Ljudski vrt. Novo ptujsko šolsko pridobitev naj bi odprli predvidoma že ob 15. prazniku MO Ptuj leta 2010.
Foto: Črtomir Goznik
Temeljni kamen za novo sodobno telovadnico so simbolično vzidali predstavnik Ministrstva za šolstvo in šport, vodja sektorja za osnovno šolstvo Boris Zupančič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič in ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Gre za pomembno pridobitev tako z vidika šole kot športa in mesta. V njej bodo športniki lahko vadili in hkrati igrali na površinah, ki jih predpisujejo mednarodni standardi, je povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki se je ob tej priložnosti zahvalil tudi poslancu De-janu Levaniču za ves trud, da je postavka za telovadnico in kuhinjo z jedilnico OŠ Ljudski vrt ostala po rebalansu v proračunu. Kot pretiravanje pa je omenil prvo ponudbo za arheološka izkopavanja v višini desetih odstotkov od vrednosti investicije. Ptujski biser bi morali reševati na drugačen način. Da je absurd še večji, večina ptujske arheološke dediščine odroma v Ljubljano. Ekipi, ki izvaja arheološko izkopavanje pod strokovnim vodstvom Ivana Žižka, se je zahvalil za konstruktivno sodelovanje. Če bo zima mila, bodo vrvico pri novi telovadnici rezali ob 15. prazniku MO Ptuj, je še povedal ptujski župan. V teku so mučna pogajanja, saj bi novo sodobno telovadnico in kuhinjo z jedilnico v vrednosti
okrog 3,5 milijona evrov, od tega naj bi država prispevala okrog milijon evrov, rado gradilo kar devet izvajalcev.
Za dobro učno delo potrebujejo osnovnošolci primerne pogoje, pa je ob simbolni položitvi temeljnega kamna 31. julija, pri tem sta sodelovala še ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič in ptujski župan dr. Štefan Čelan, dejal vodja sektorja za osnovno šol-
stvo v Ministrstvu za šolstvo in šport Boris Zupančič. To je že tretji temeljni kamen pri tej šoli, ki so ga položili v zadnjih osmih letih. OŠ Ljudski vrt je med največjimi 14 v državi, z ureditvijo dvigala pa bodo omogočili tudi dostop gibalno oviranim.
Na gradbišču nove telovadnice so arheologi naleteli na pomembno najdišče. Ravnateljica Tatjana Vaupotič je med
njimi opozorila na steklene lasnice, okrašene z račko. Kot da bi bili v šoli jasnovidci, so lani za svojo maskoto izbrali račko. Hrup delovnih strojev,
ki bodo zabrneli že kmalu, jih ne bo motil, saj se zavedajo, da je s tem hrupom povezana pot do njihove prepotrebne telovadnice in jedilnice s ku-
hinjo. Vse to pa je temeljnega pomena za njihovo zdravje in uspešno življenjsko in delovno pot.
MG
Ptuj • Odprli dnevni center DU Ptuj
Ljutomer • Krožišče čaka
Prostori druženja treh generacij Zaplet s plinom
Praznično ptujsko dogajanje se je stopnjevalo v zadnjem julijskem tednu. Dnevi so bili nabiti s takšno ali drugačno energijo od jutra do večera. Za del prazničnega utrinka so zaslužni tudi v DU Ptuj pod vodstvom predsednika Voja Veličkoviča, ki so 1. avgusta na Potrčevi 34, kjer je bil do nedavnega sedež KKS, uredili svoj prvi dnevni center, trenutno edinega na širšem območju.
V centru bodo nudili ugodne pogoje za vse tiste, ki želijo biti ustvarjalni tudi v tretjem življenjskem obdobju, se družiti, bogatiti svoje znanje in ga prenašati tudi na mlajše rodove. Kot je povedal Veličkovic, je njihov cilj, da bi se v teh prostorih srečevale najmanj tri generacije.
Ob glavnem objektu so za svoje delovanje usposobili tudi prostore pomožnega objekta. Želijo pa si, da bi prostori dnevnega centra postali njihova last, kajti trenutno so še najemniki. Ptujski župan dr. Štefan Čelan jim pri tem obljubil vso podporo.
»V tem centru želimo v priho-
dnosti organizirati upokojensko in medgeneracijsko vsakodnevno druženje na različnih področjih. Zamišljamo si ga kot izziv upokojenske generacije, da svoje še vedno nemajhne sposobnosti gradi in nadgrajuje z ljudmi dobre volje vseh starostnih skupin,« ob najnovejši pridobitvi DU Ptuj poudarja Veličkovic.
Center bo odprt od ponedeljka do petka od 9. do 20. ure. Na najnovejšo pridobitev so zelo ponosni, ko jim bo uspelo urediti še lastniška razmerja in postaviti dvigalo, da bo center dostopen tudi za gibalno ovirane, pa bodo na svojo pridobitev še bolj ponosni.
Foto: Črtomir Goznik
Dnevni center DU Ptuj so v soboto, 1. avgusta, odprli predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje Franc Koderman, predsednik DU Ptuj Vojo Veličkovic, podpredsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Slavica Golob in ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Foto: Črtomir Goznik
Na Potrčevi 34 se bodo ptujski upokojenci in tudi drugi lahko posvetili svojim hobijem. Prostori dnevnega centra, ki obsega ob glavnem objektu tudi pomožnega, so lepo urejeni.
V revitalizacijo objekta je bilo vloženega veliko truda, osebnega dela in tudi dela aktiva mladih, ki delujejo pod imenom Nismo mi vandali; brez njih bi manj pomenili, prav tako oni brez nas, je bilo slišati ob odprtju. Gre za skupino mladcev, ki je bila večkrat napačno razumljena in ožigosana.
Za pridobitev je DU Ptuj in vsem drugim občanom MO Ptuj v imenu Zveze društev upokojencev Slovenije čestitala podpredsednica Slavica Golob. Zahvalila se je MO Ptuj za velik posluh za upokojensko populacijo, še posebej pa za 900-član-
Za gradnjo krožišča in mostu čez reko Ščavnico v Prešernovi ulici pri ljutomerskem obratu Mure so julija lani Občina Ljutomer, ministrstvo za promet - direkcija za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo in družba Tuš Nepremičnine podpisali sporazum o njegovem sofinanciranju, z izbranim gradbenim podjetjem SGP Pomgrad iz Murske Sobote pa je bil dogovorjen rok - 30. junij 2009 - za dokončanje del.
Izvajalec je letos marca pričel izvajati dela, povezana z lokacijsko informacijo, nakar jih je moral prekiniti zaradi zapleta pri prestavitvi plinovoda. Kot je na minuli seji občinskega sveta povedal župan občine Ljutomer Franc Jurša, se je zataknilo pri pridobitvi gradbenega dovoljenja, ki ga mora pridobiti lastnik
zemljišča. Menda gre za last trgovske družbe Hofer, s katerimi je ljutomerska občina opravila vrsto pogovorov, vendar ustreznega dogovora ni dosegla. Zaradi tega je bila občina Ljutomer primorana spremeniti že izdelano projektno dokumentacijo prestavitve plinovoda. Po zagotovitvi ljutomerskega župana postopki potekajo in bodo kmalu tudi zaključeni.
»Če zapletov ne bo, bo v Ljutomeru prepotrebno krožišče s sodobnim mostom zgrajeno do konca letošnjega leta,« pravi Franc Jurša. V okviru tega projekta bo obnovljeno ali na novo zgrajeno cestišče ter vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Urejeni bodo tudi elektroenergetske vodi in javna razsvetljava. Celotna naložba je ocenjena na nekaj več kot dva milijona evrov.
Niko Šoštarič
sko DU Ptuj. Dnevni center je dobil urejene prostore v zelo kratkem času. Družba se premalo zaveda, da ima v starejših velik kapital, da nismo samo breme, je poudarila. Osamljenost je velika bolezen starejših, dnevni center pa je s svojimi prostovoljci pri tem lahko v veliko pomoč. Starejši ne pomagajo samo starejšim, pomagajo tudi mlajšim.
Odprtju je sledilo druženje, obogateno s športnimi in kulturnimi nastopi, odprli pa so tudi razstavo likovnih del likovne sekcije DU Ptuj.
MG
Gradnja krožišča v Ljutomeru je zaustavljena.
Dravci • Veselo popoldne pri Korpičevih
Brez jela (in kozarca) ni dela
Na turistični kmetiji pri Korpičevih v Dravcih, daleč naokoli znanih prijaznih gostiteljih napovedanih in nenapovedanih gostov, tam, kjer se Haloze precej položno spuščajo proti Dravi in ni treba ravno z zobmi zagristi v kolena, da prideš do njih, je bilo v soboto popoldne veselo, vriskajoče in vroče.
Kmetija Korpičevih je namreč ob pomoči KTD Klopotec Soviče-Dravci in Društva za ohranjanje dediščine Haloz gostila prireditev, ki bo očitno postala tradicionalna, poimenovali pa so jo Od zrna do kruha. Že ime pove, da je bil osrednji del programa namenjen predstavitvi žetve - oziroma bolj kot žetve spravilu pšenice in njeni predelavi v moko. A to nikakor ne na način, kot smo ga vajeni danes, ko se kombajni v nekaj minutah »sprehodijo« po polju, nato se pšenica na tovornjakih odpelje na mlin ali kakšno drugo zbirno mesto in potem se gre kruh kupit v trgovino. Namesto tega so si zbrani lahko ogledali, kako so do kruha v Halozah prišli nekoč.
Začelo se je s spravilom žitnega snopja z njive, ki v Halozah nikakor ni bilo takšno kot na ravninskih poljih, saj so bile strme grape prehud zalogaj za konjske vprege - očitno pa ne za haloške ženske. Pšenično snopje so namreč ženske morale v posebnih naprtnikih lepo prinesti iz »grabe na breg«. Menda, kot je povedal gospodar Zvonko Korpič, tega moški niso zmogli, čeprav čisto točnega razloga ni bilo slišati, lahko pa se je skrival v dejstvu, da so v Halozah vsako težje delo dobro zalivali s haloško kapljico, kar je bilo zelo jasno pokazano tudi na sami prireditvi; po prav vsakem opravilu in vedno še vmes je bilo namreč nujno treba dobro podmazati grlo, da ni zmanjkalo poguma za naprej ...
Potem ko so moški vendarle pomagali raztovoriti prav po oslovsko naloženo žensko, je sledila mlačev pšenice s cepi ali cepci, kakor so pač kjer temu rekli, iz česar je potem sledilo še javno ugotavljanje, če niso mlatiči pravzaprav cepci, ker je to pač edina možna izpeljanka za moške, ki mlatijo s cepi (cepiči bi jim res bolj težko rekli, op. a.). Med cepce se je tokrat vključil sam videmski župan Friderik Bračič, sicer po rodu iz centralnih Haloz, in treba je priznati, da je kar dobro »cepal«, sploh še potem, ko so se začeli vrteti v ritmu okoli pretepenih snopov pšenice.
Naslednji korak je bilo veja-nje pšenice v posebnem lesenem situ, da se je ločilo prvo pleve od zrn, sledilo pa je še posebno in zadnje čiščenje zrnja od plev, ki je včasih po-
Foto: SM
Tako so nekoč haloške ženske morale prinesti snope žita iz "grabe na breg".
Mlatiči ali cepci, ker so mlatili s cepmi ali cepi (kakor se je pač kje reklo), pri delu.
Tako pa je izgledalo zadnje »čiščenje« pšeničnih zrn od plevela; nekoč so namreč »zvejano« zrnje metali ob steno skednja, da je polno in težko zrnje pristalo ob njej, pleve pa, ker je bilo lažje od zrn, je padlo na tla že prej.
Iz ročnih žrmelj je po mletju zrnja nastala moka za kruh.
Gospodinja Marija je navdušila z odličnim še toplim, dehtečim domačim kruhom, ki ga je zmanjkalo v nekaj sekundah.
tekalo v zaprtih prostorih, da se je čim manj zrnja izgubilo naokoli. Nekoč so namreč to zadnje čiščenje izvedli na zelo preprost in po svoje ino-vativen način, izgledalo pa je to tako, da so kupe zrnja z lopatami metali ob steno. In ker je bilo zrnje težje od plev, se je rahlo odbilo od stene ter padlo na tla tik ob njej, pleve pa se je razgubilo že v zraku ob metu. To metanje zrnja ob steno se je ponovilo kar nekajkrat, potem je prišlo na vrsto še pometanje in zrna so lahko pristala v ročnih žrmljah, kjer so jih zmleli v moko. Potem je vajeti v roke spet vzela gospodinja, ki je za delavce spekla pravi domači kruh in Korpičeva Marija se je res izkazala, saj je hlebec še toplega kruha, potem ko ga je lepo pokrižala, kot se je nekoč delalo, v nekaj sekundah razrezala in razdelila med lačno občinstvo.
Za konec prikaza starih običajev ob žetvi pa so na kmetiji Korpičevih postavili še značilni haloški šestpe-resni klopotec, ki se je tudi nekoč postavljal po haloških vinogradih v drugi polovici julija pa vse tja do srede avgusta, snemal pa se je ob martinovanju.
Sicer pa je treba povedati, da sta sobotno prireditev Od zrna do kruha poleg zanimivega prikaza tradicionalnega spravila in predelave pšenice »po haloško« zaznamovali še dve značilnosti: prva je bil nenehno nazdravljanje ter krepčanje s kupicami halo-škega, druga pa veliko petja in igranja, za katero so poskrbeli Veseli Jožeki v nekoliko okrnjeni sestavi, pa ljudski pevci Mejaši iz Repišč, videm-ski Vinogradniki ter gostje -ljudski pevci iz Tepanja.
In da slučajno ne bo kakšne užaljenosti, da smo kaj ali koga izpustili: prireditev se je začela s pozdravom gospodarja Zvonka Korpiča, nato pa sta zbrane nagovorila še župan Friderik Bračič ter podpredsednik KS Soviče-Dravci Janez Cafuta. Kaj posebnega sicer ni bilo slišati, župan je pač pozdravil navzoče in pohvalil tovrstne prireditve, Cafuta pa je govor izrabil že v precej predvolilne namene, zato ga v kontekst prireditve ne gre uvrstiti.
Ah, ja, še nekaj za tiste, ki morda niste ljubitelji toplega in mamljivo dišečega pravega domačega kruha (ali pa vam je samo to premalo): pri Korpičevih se je na veliko peklo in pripravilo še veliko drugega; od mesnih dobrot do slastne gibanice.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Od tod in tam
Ptuj • Art Stays še nikoli tako velik
Foto: Črtomir Goznik
Sedmi mednarodni festival sodobne umetnosti s šesto mednarodno likovno kolonijo Art Stays še nikoli doslej ni gostil toliko umetnikov kot letos, 18 iz sedmih držav, je na petkovem odprtju vseh razstav v galeriji Magistrat povedal umetniški vodja festivala Jernej Forbici. Umetniki so ustvarjali na številnih lokacijah na Ptuju in v okolici. Na vseh si je mogoče do konca letošnjega avgusta umetniške stvaritve letošnjih udeležencev ogledati. Art Stays že sedaj Ptuju daje nekaj več, še več pa je pričakovati v letu 2012. Vse razstave na Ptuju in v okolici je odprl ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki se je dvema glavnima prvega festivala Art Ptuj 2009Jerneju Forbiciju in Mladenu Delinu še posebej zahvalil za izjemne in vrhunske kulturne dogodke ter odlično izveden festival, kar je prepoznala tudi publika.
MG
Ptuj • Zaključni koncert udeležencev glasbene akademije
Foto: Črtomir Goznik
V slavnostni dvorani ptujskega gradu je 30. julija potekal zaključni koncert udeležencev glasbene akademije (na fotografiji Agata Kvartič na flavti in Lovorka Nemeš Dular za klavirjem), ki je potekala v sklopu Festivala Art Ptuj 2009. Mednarodna poletna akademija je potekala pod vodstvom vrhunskega pianista in klavirskega pedagoga Konstantina Bogina. Pripravili so seminar za klavir, solo petje, violino in komorno glasbo ter brezplačno delavnico Čar nastopanja. Kot je povedal Mladen Delin iz Arsane, ki je pripravila festival in poletno akademijo, je na prvem mednarodnem poletnem seminarju sodelovalo 40 udeležencev iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Rusije in Francije. V sedmih dneh glasbenega festivala je nastopilo 100 umetnikov iz 13 držav. Njihove nastope je navdušeno pozdravilo več kot tri tisoč ljubiteljev glasbe.
MG
Veržej • Pomerili so se najmočnejši
Foto: NS
Društvo aktivne mladine Veržej je pripravilo prvo tekmovanje za najmočnejšega občana Veržeja. Za nastop v šestih igrah (nošenje sodov, nalaganje na rampo, obračanje gume, držanje bremena, vleka traktorja in sod nad glavo) je bilo prijavljenih devet tekmovalcev - kar sedem iz Veržeja ter po eden iz Banovcev in Bunčanov. "Silaki" so bili: Tadej Rantaša, Kristjan Belak, Alex Bobnjar, Dejan Prašnički, Benjamin Kukolj, Kristjan Prašnički, Marko Marinič, Boštjan Osterc in Marko Balažic. Zmagal je Kristjan Belak pred Tadejem Rantašo in Kristjanom Prašničkim.
NŠ
Cirkulane • Z zadnje seje občinskega sveta
Kako so se svetniki davili s proračunsko kostjo
Gotovo ste že kdaj videli (lačnega) mačka, ki se vrti okoli sklede s prevročo hrano, se malo približa, poskuša zagristi, odskoči, pa spet naokoli in ponovno poskuša. Skoraj popolnoma tako, v smislu reka „kot maček okoli vrele kaše", so cirkulanski svetniki obdelovali prvi osnutek predloga proračuna za naslednje leto.
In če še malo nadaljujemo v stilu uvodnega zapisa, potem je treba dodati, da župan Janez Jurgec tega mačkanja svetnikov okoli vrele proračunske kaše ni niti poskušal resno prekiniti, ampak je, prav nasprotno, vsake toliko časa raje še malo podžgal ogenj, da se kaša ne bi prehitro ohladila ...
Povedati je sicer treba, da so osnutek proračuna za leto 2010 pred julijsko sejo premleli že vsi občinski odbori oziroma - kot jih bojda imenujejo v Cirkulanah - predlagalna telesa, vendar pa občinski svet kot (potemtakem) polagalno telo, tokrat ni položil osnutka, ampak sam sebe.
„Opozicijska trojka" v mirovanju
Precej zanimivo pri vsem skupaj je tudi to, da kakšnih malo ostrejših debat na seji sploh ni bilo slišati; župan je svetniška modrovanja več kot samo enkrat označil celo kot jamranje, a tudi to ni izzvalo kakšne posebne jeze, užaljenosti ali celo pesti na mizi. Prav neverjetno, zlasti za znano „cirku-lansko opozicijsko trojko LŽL" (Lesjak - Žumbar - Letonja), ki je v začetku mandata znala še kako zavrteti metlo in dvigniti prah v sejni sobi. Zadnje čase pa so vsi trije možakarji hudo umirjeni, ne glede na to, ali se z nekaterimi stvarmi strinjajo ali ne. Res je sicer, da si lahko svoje duše „spihajo" na ves glas že na odborih ali druge vrste srečanjih svetnikov pred javno sejo, vseeno pa na javni seji, ki jo spremljamo novinarji, ne morejo skriti razočaranja na
Starosta cirkulanskih svetnikov Jožef Klinc: „Zdaj me pa res presenečate, kolegi! Iz prejšnjih časov, ko smo bili še skupna občina Gorišnica, je bilo nemalokrat slišati, zakaj so 'gorišniška deca lahko letala tak pa tak, naša haloška pa samo tak'! Zdaj pa ne bi dvorane?!"
Znana „cirkulanska opozicijska trojka" (Mirko Letonja, Milan Žumbar in Rajko Lesjak), ki je včasih dobro popoprala občinski golaž, je zadnje obdobje zelo umirjena.
obrazih, pa če se še tako grizejo v jezik ...
Pri točki seznanjanja z osnutkom proračuna 2010 je bilo najprej slišati poročila predsednikov posameznih odborov, ki so si bila dokaj podobna (kot tudi vsa nadaljnja debata). Vsem so se namreč v grlu nekoliko zataknile tri predvidene večje naložbe in pomanjkanje nekaterih drugih pričakovanih naložb. Tako je svetnike zbodla predlagana gradnja velike večnamenske dvorane v zaenkrat predvideni vrednosti 1,8 milijona evrov, ki naj bi jo sicer sfinancirali v treh letih, veliko večino denarja (1,5 milijona) pa naj bi pridobili iz RRP. Druga sporna predvidena naložba je načrtovan nakup novega gasilske cisterne, za katero naj bi občina, prav tako v treh letih, dala kar 210.000 evrov (gasilci so si namreč omislili znamko Mercedes na štirikolesni po-
gon, ki stane okoli 270.000 evrov), tretja, sicer nekoliko manj sporna naložba, saj je bila vseeno predvidena že prej, pa je nakup občinskih prostorov. Med naložbami, ki jih v osnutku proračuna ni, a so bile do nedavnega še planirane, pa so predvsem ceste, obrtno-indu-strijska cona in nadaljevanje gradnje kanalizacijske mreže.
Hudo oskubljena postavka za ceste
Ivan Hemetek se je najbolj obregnil ob opustošeno postavko za ceste; glede na prihodnji proračun v skupnem znesku približno 2,7 milijona evrov (na relativno nizko cifro je vplival predvsem izpad razpisov in s tem primanjkljaj državnega denarja) naj bi bilo za ceste na voljo le okoli 157.000 evrov, kar je po njegovem mnenju bistveno premalo; zadosto-
Ormož • Delavnice v parku
Četrtek je dan za delavnico
Ob četrtkih vabi Mladinski center Ormož otroke na počitniške delavnice v ormoškem parku, v senco starih dreves. Delavnice se pričnejo ob 10. uri in trajajo predvidoma do 12. ure. Zbirališče je pod velikim hrastom blizu starega tulipanovca.
Prva delavnica je bila sredi julija, vodila pa jo je Nataša Zorec. Otroci so izdelovali broške, tatu-je, počitniške dnevnike in darilno embalažo. 30. julija je z otro-
ki ustvarjala Terezija Lukman. Otroke je želela spodbuditi, da vzpostavijo stik z naravo okrog sebe in ustvarjajo z materiali, ki jih najdejo v naravi. Kot so po-
Foto: vki
Delavnice potekajo v grajskem parku v prijetni senci starih dreves.
vedali zgovorni udeleženci delavnice, so med drugim tudi lovili drevesa, če pa jih niso mogli sami ujeti, so poklicali še koga na pomoč. Terezija Lukman je otrokom pripravila tudi polena, ob katerih so se pogovarjali, za kaj vse se uporabljajo, pogovor pa je bil še o marsičem. Iz polen, vejic, rafije, vrvic in drugih naravnih materialov, ki so jih nabrali po okolici, so si potem izdelali možiclje oziroma lutke. Od delavnice so se poslovili s plesom Ali je kruh pečen.
Za material četrtkovih delavnic poskrbijo organizatorji, delavnice pa so brezplačne. S seboj je potrebno prinesti le dobro voljo. Do konca počitnic bodo še tri delavnice, vodile pa jih bodo Marjana Korotaj, Saša Vidovič, Milanka Klemenčič in Urša Ambrož. Kaj bodo na njih počeli, pa je še skrivnost. Viki Klemenčič Ivanuša
valo naj ne bi niti za že dane obljube občanom za ceste, kjer so ponekod celo že podpisali donatorske pogodbe.
Župan se je s Hemetkom povsem strinjal,češ da je drugo leto volilno leto in bi tudi sam raje zgradil 10 kilometrov novih cest, ampak pač ne gre, hkrati pa tudi pojasnil srž celotnega problema, na katerega je sicer naletela večina občin ob letošnji spremembi kriterijev za pridobitev denarja iz RRP; svetnikom je pojasnil, da denar iz razvojne blagajne lahko črpajo samo še za določene projekte (nikakor ne več za ceste) z najnižjo vrednostjo 600.000 evrov in z obveznim gradbenim dovoljenjem; prednost novih kriterijev pa je v tem, da se sofinancira tudi DDV, kar pomeni, da so odobreni projekti s strani RRP sofinancirani do višine 85 %. „V Cirkulanah imamo samo en projekt, za katerega so izpolnjeni vsi ti pogoji in s katerim lahko črpamo denar na pričakovanem razpisu: to je večnamenska dvorana. Zanjo imamo gradbeno dovoljenje, ocena vrednosti se giblje okrog 1,8 milijona evrov, pridobili bi lahko 1,5 milijona evrov, delež občine pa bi znašal po 100.000 evrov letno, tri leta zaporedoma."
Žumbar želi najprej kanalizacijo
Potem se je oglasil Milan Žumbar: „Mislim, da je skupni pomislek vseh svetnikov bolj v tem, ali je zdaj pravi čas za gradnjo tako velike dvorane, sploh še ob nakupu občinskih prostorov, ki bodo zahtevali 'ohohoho' visoko cifro. Saj dvorana je potrebna, ampak je vprašanje, kdaj in kako velika. Predlagam, da razmislimo o kakšnem drugem projektu, ki bi ga lahko izvedli s sofinanciranjem."
Žumbar je ciljal na nadaljevanje izgradnje kanalizacije, kar je v kasnejši debati tudi natančno razložil in se postavil na stališče, da bi zanjo lahko črpali denar iz RRP. Župan pa je bil nasprotnega mnenja: za nadaljevanje kanalizacije bi bilo nujo potrebno zgraditi še eno čistilno napravo, za katero nimajo gradbenega dovoljenja,
tega pa ne morejo dobiti, ker še ni sprejet občinski prostorski načrt (OPN) in predvidoma ga država (skoraj vsem) občinam niti ne bo potrdila pred poletjem naslednjega leta. Prav nesprejet OPN, ki dela sive lase številnim županom, saj se občani v večletnem čakanju na gradbena dovoljenja že množično pritožujejo, marsikje pa je ustavljena tudi gradnja drugih potrebnih javnih objektov, je po besedah cirkulanskega župana razlog, da ne morejo pripravljati drugih projektov, ker jim povsod (z)manjka gradbeno dovoljenje.
Žumbar je sicer še poskušal uveljaviti kanalizacijski projekt, ki bi se ga po njegovem mnenju lahko pripravilo tako, da bi šel „skozi" razpis RRP, a neuspešno, pa tudi drugi svetniki so na vse možne načine iskali poti in stranpoti, kako bi obšli predvideno izgradnjo dvorane na račun kakšne druge naložbe, morda tudi kolesarskih stez, čeprav so hkrati vsi poudarjali, da dvorano bi imeli, ampak ...
Klinc: Vzemi ali pusti, druge ni!
Ko je županu prekipelo, je dvignil glas: „Zdaj pa dosti okoli te dvorane. Stane nas vsega skupaj 300.000 evrov in nič več, vse ostalo je iz RRP. Če lahko kaj pametnega naredite za denar na račun tega, da bomo ostali brez dvorane, povejte in nehajte jamrati! Želim slišati konkretne predloge, ne jamra-jočih, kaj vse bi imeli, nihče pa ne pove, kaj naj črtamo!"
Dvomi okoli dvorane pa so se še nadaljevali. Svetnike je zanimalo, kakšni bodo stroški vzdrževanja, pa ali je morda vseeno ne bi raje gradili kasneje, kakšno drugo leto, pa morda bi se zanjo kdaj dalo dobiti denar iz razpisa šolskega ministrstva, pa potem, kaj se bo zgodilo, če Evropa klecne in ne bo denarja zanjo, oni pa bodo ostali sredi gradnje, in tako naprej in nazaj. Debato okoli dvorane je prekinil šele starosta svetnikov Jožef Klinc: „Zdaj me pa res presenečate, kolegi! Iz prejšnjih časov, ko smo bili še skupna občina Gorišnica, je bilo nemalokrat slišati, kaj vse imajo v Gorišni-
ci, pa zakaj so 'gorišniška deca lahko letala tak pa tak, naša haloška pa samo tak'! Zdaj pa ne bi dvorane?! Vedite, da pogojev za razpise ne postavljamo mi. Upam si reči, da so bili zdaj spremenjeni zato, ker so nekomu takšni pogodu, nam pač ne. Torej je denar iz razvojne vreče namenjen samo nekaterim, saj je večina občin nepripravljenih na takšne kriterije. Mi imamo vsaj dvorano, zdaj smo pa postavljeni pred odločitev: vzemi ali pusti! Druge možnosti nimamo!"
Svetniki na ražnju, župan pa prste stran
Dvomi svetnikov, ali je dvorana res najpametnejša naložba v tem času, se sicer s tem niso razblinili, je bilo pa vsaj konec dolgoveznega mačkanja okoli tega, kako bi, da ne bi. Potem so malo bolj pod drobnogled vzeli nameravan nakup gasilske cisterne in se spraševali, ali je nakup novega avta drugo leto res tako zelo nujno potreben ali ga ne bi malo prestavili, ali je potrebna takšna draga znamka, konkretno pa se je proti nakupu v že naslednjem letu izrekel le Milan Hercog.
Nadalje so svetniki še mačka-li okoli stroškov nakupa novih prostorov za občino, ali morda ne bi plačila nekoliko zamaknili ali ga razdelili na več let in nasploh iskali bližnjice za kleščenje večjih postavk, da bi nabrali kakšen fičnik za druge naložbe. Vse skupaj se je vleklo dve uri, konkretnih rezultatov pa ni bilo, saj nihče ni jasno in glasno rekel, kaj naj se vrže iz predvidenega proračuna in katera naložba naj se namesto izvržene vstavi.
Župan pa jim pri tem niti malo ni hotel pomagati. Kaj lahko bi namreč predlagal, da se, na primer, iz proračuna izvrže dvorana, nakup gasilske cisterne ali celo nakup občinskih prostorov, ter jih nato pozval k glasovanju za takšen predlog, pa tega ni storil. Morebiti bi se mu lahko zgodilo, da bi svetniki res izglasovali črtanje katere izmed naštetih naložb, odgovornost za to pa bi potem vseeno nosil v največji meri kar sam. Namesto tega je lepo čakal, ali bo kateri imel dovolj poguma, da bo predložil konkretno brisanje kakšne postavke na račun druge ter za takšen svoj predlog zahteval (oz. predlagal) glasovanje, kar pa se ni zgodilo, saj bi potem veljalo, da bi takšen junak namesto župana nosil večino odgovornosti za posledice.
Dolga debata se je končala z ugotovitvijo, da so porabili že preveč časa in da je takšno besedovanje primerno za pre-dlagalna telesa (beri: odbore), kjer bodo osnutek proračuna do naslednje seje še enkrat predelali.
Foto: SM
Foto: webshots.com
Bruselj • Evropski komisar za promet je kritičen
V EU preveč izgubljene prtljage
Preiskava Evropske komisije kaže, da je v Evropski uniji od januarja do oktobra lani na letališča z zamudo prispelo 4,6 milijona kosov prtljage, 32,8 milijona kosov prtljage pa je bilo prijavljenih kot izgubljenih. To je 20 odstotkov manj kot leto pred tem, a je po oceni evropskega komisarja za promet Antonia Ta-janija še vedno preveč.
Kot kažejo danes objavljeni rezultati prve evropske preiskave o izgubljeni prtljagi, je bilo v omenjenem obdobju lani prijavljenih 32,8 milijona izgubljenih kosov prtljage, leta 2007 pa 42,4 milijona. Čeprav gre za 20-odstotno zmanjšanje, ta podatek kaže, da je lani kar vsak 64. letalski potnik prijavil kos izgubljene prtljage.
Letalske družbe držav EU tako v povprečju zgubijo 10.000 kosov prtljage dnevno, minulo zimo pa so izgubili 13 kosov prtljage na tisoč potnikov. Najbolj problematični so vezni leti, saj se skoraj polovica vse pogrešane ali izgubljene prtljage zgodi ravno pri teh poletih. Večino pogrešane prtljage najdejo in vrnejo lastnikom v 48 urah, kakih 15 odstotkov prtljage pa kasneje.
Evropski komisar Tajani je ob predstavitvi poročila v Bruslju poudaril, da je kljub manjšemu številu izgubljene prtljage v zadnjem letu, ki je sledila petim letom naraščanja, količina pogrešane, poškodovane ali izgubljene prtljage na evropskih letališčih »prevelika in nedopustna«.
Opozoril je še, da državljanom EU še vedno niso na voljo ustrezni instrumenti za zaščito njihovih pravic kot potnikov. Evropska komisija bo zato še naprej spremljala dogajanje na tem področju, preučuje pa tudi možnosti za izboljšanje trenutne zakonodaje, so sporočili iz Bruslja. Komisija naj bi sprožila tudi javno pobudo za pridobitev stališč potnikov in letalskih družb za izboljšave, ki naj bi privedla do predlogov v letu 2010.
Letalske družbe in letališča so sicer ponovila zavezanost, da bodo izboljšali registracijo in ravnanje s prtljago, medtem ko se morajo prizadeti potniki pogosto še vedno boriti za povrnitev škode v primeru poškodbe ali izgube prtljage ali zamude pri njeni dostavi, ki znaša do 1100 evrov. (sta)
Španija • Dve
eksploziji v dveh dneh
Preiskovalci na Mallorci našli še drugo bombo
Foto: rava.org
Potem ko je na španskem letoviškem otoku Mallorca prejšnji četrtek eksplodirala bomba, so preiskovalci le nekaj ur po napadu našli še drugo bombo. Skrita je bila pod avtomobilom Civilne garde pred policijsko kasarno v kraju Palmanova, kjer je eksplodirala tudi prva bomba. Drugo bombo so že deaktivirali, poročajo tuje tiskovne agencije.
Policisti so drugo bombo našli v bližini območja, kjer je eksplodirala prva bomba. Ta je eksplodirala pred policijsko postajo v Palmanovi, pri čemer sta bila ubita dva policista, več ljudi je bilo ranjenih. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče, mediji pa že ugibajo o napadu baskovske separatistične organizacije Eta, ki bo v petek obeležila 50. obletnico delovanja.
Četrtkova eksplozija je bila že druga v Španiji v zadnjih dveh dneh. V sredo je bilo v bombnemu napadu v mestu Burgos na severu Španije ranjenih okoli 60 ljudi. Bomba z do 200 kilogrami eksploziva je bila skrita v dostavnem avtomobilu za kasarno paravojaške Civilne garde. (sta)
Berlin • Grozljiva zgodba
Dolga leta v hiši zadrževali hčer
V vzhodnonemškem kraju Lübbenow v zvezni deželi Brandenburg so policisti rešili 13-letno deklico, ki naj bi jo starši najmanj devet let zadrževali zaprto v družinski hiši. Kot je za nemško tiskovno agencijo dpa povedal glavni tožilec Jürgen Schiermeyer, je deklica, ki ni nikoli obiskovala šole, duševno zaostala in ima fizične poškodbe.
Zaenkrat še preiskujejo, v kolikšni meri so za fizične poškodbe in duševne motnje krivi dekličini starši, je pa ta bila zanemarjena. Kot je povedal Schiermeyer, deklica sicer ni bila zaprta v katero od sob oziroma ni bila zaklenjena.
Starši so tako trenutno predmet preiskave zaradi suma zanemarjanja in ogrožanja hčerinega zdravja, je povedal. Zaenkrat še niso prepričani, ali so deklico ves čas zadrževali izključno v hiši, vsekakor pa ji niso dovolili socialnih interakcij. Ni znano niti, ali so jo pretepali.
Starši imajo sicer poleg omenjene deklice še dva otroka, za katera trenutno skrbi socialna služba. V Lübbenow, kakih 100 kilometrov severno od Berlina, so se priselili pred devetimi leti. Mentalno zaostala deklica je bila očitno povsem izolirana, so pa ljudje v mestu zanjo vedeli, je še povedal Schiermeyer.
Potem ko jih je na primer opozoril eden od sosedov, je socialna služba 15. julija prišla na pomoč 13-letnici in jo je prepeljala v bolnišnico. Kako to, da v vseh letih nihče ni opazil, da deklica ne obiskuje šole, zaenkrat ni jasno. (sta)
Tokio • Voditeljica Ujgurov razkriva:
V neredih izginilo skoraj 10.000 ljudi
Vodja Ujgurov v izgnanstvu Rebiya Kadeer je med obiskom na Japonskem dejala, da je v etničnem nasilju, ki je v začetku meseca pretreslo kitajsko provinco Xinjiang, »čez noč izginilo« skoraj 10.000 ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Voditeljica Svetovnega uj-gurskega kongresa je Kitajsko vlado še obtožila, »da želi uničiti Ujgure« in da s kolonizacijo ogroža njihovo kulturo in vero. Kitajska je tudi odgovorna, da so se mirne demonstracije spremenile v nasilne izgrede, je dejala 62-letna ujgurska voditeljica in dodala, da je »za Ujgure sodelovanje v demonstracijah podobno samomoru«.
Peking obisk vodje muslimanske manjšine na Kitajskem v Tokiu ostro kritizira, saj Ka-deerjevi pripisuje odgovornost za nasilje v Xinjiangu. Japonska zatrjuje, da obisk Kadeeerjeve ne bo ogrozil odnosov med državama, saj je vodja Ujgurov v Tokiu na povabilo zasebne organizacije.
Kadeerjeva je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa tudi japonske oblasti pozvala, naj Ujgurom pomagajo pri razjasnitvi dogodkov v Xinjiangu in naj na območje pošljejo tudi svojo preiskovalno misijo. Od Pekinga pa naj Tokio zahteva tudi izpustitev ujgurskih zapornikov, je predlagala Kadeerjeva, ki se je v Tokiu sestala tudi s predstavniki vladajoče Liberalne demokratske stranke.
Eden izmed članov te stranke je po poročanju dpa že menil, da vprašanje ujgurske manjšine na Kitajskem »ne sme ostati nedotaknjeno«. Napovedal je tudi, da bodo o srečanju s Kadeerje-vo poročali tudi vladi v Tokiu.
Spopadi v avtonomni vzho-
dni kitajski provinci Xinjiang so izbruhnili 5. julija. Pripadniki muslimanske manjšine Ujgurov so se spopadli s pripadniki večinskega kitajskega naroda Han, pri tem pa je bilo po uradnih podatkih ubitih 197 ljudi. Toda ujgurska stran je že tedaj govorila o več tisoč mrtvih. (sta)
Washington
• Izpustitev enega najmlajših zapornikov
V Gauntanamu od 12. leta
Ameriška sodnica je ukazala izpustitev Mohameda Džavada iz zapora za teroristične osumljence Guan-tanamo na Kubi do konca avgusta, ker je bil zaprt nezakonito. Afganistanec je eden najmlajših zapornikov v zloglasnem ameriškem taborišču, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Dža-vadovi odvetniki trdijo, da je bil fant ob aretaciji leta 2002 star komaj 12 let. Pentagon pa trdi, da je bil star 16 ali 17 let, ko je v Afganistanu odvrgel granato na ameriški konvoj. Ameriški vojaški sodnik je lani jeseni zavrgel večino dokazov proti Džavadu, zvezni tožilec pa je opustil primer, ker so bile izjave mladega Afganistanca pridobljene z mučenjem.
Afganistan je od ZDA zahteval, naj Džavada, ki je zdaj star okoli 19 let, vrne v domovino, njegovo aretacijo pa označil za povsem nezakonito.
Ameriški predsednik Barack Obama je napovedal, da bo do januarja prihodnje leto zaprl Guantanamo, vendar mora pred tem rešiti vprašanja, kje in kako soditi zapornikom ali pa jih izpustiti na prostost. V taborišču, ki ga je ustanovil prejšnji predsednik George Bush, je še vedno zaprtih 229 domnevnih teroristov. (sta)
Zagreb • Po težki železniški nesreči pri Splitu
Pripor za tri osumljence
Preiskovalni sodnik splitskega sodišča je uvedel preiskavo proti trem osebam, ki jih sumijo odgovornosti za železniško nesrečo pri Splitu, v kateri je prejšnji petek umrlo šest, lažje in huje ranjenih pa je bilo 55 oseb. Sodnik ni sprejel predloga tožilstva, da uvede preiskavo še proti dvema osebama, ki ju je policija prijela v torek.
Preiskovalni sodnik je odredil enomesečni pripor za direktorja sektorja za ekologijo in zaščito v podjetju Hrvaške železnice Infrastruktura Ivana Medaka, vodjo protipožarne zaščite v tem podjetju za območje Splita Draga Roguljo in lastnika zagrebškega podjetja Intrade Ivana Tomaškovica. Na prostost iz splitskega pripora pa je izpustil Tomaškovicevega tasta in svetovalca Joza Bazino ter vodjo gasilcev z območja Kutine Branka Tišljara, ki se po oceni sodnika nista zavedala, da delata kaj nezakonitega.
Tožilstvo je zahtevalo preiskavo in pripor za vseh pet priprtih oseb zaradi hudega kaznivega dejanja proti splošni varnosti ter zaradi posebej težkih okoliščin kaznivega dejanja in morebitnega vpliva na priče.
Ogled kraja nesreče je pokazal, da je bil vzrok iztirjenja nagibnega vlaka »nanos protipožarnega sredstva retardant« tam, kjer ga ne bi smelo biti - na železniške tire. Zato je pri zaviranju prišlo najprej do blokade koles vlaka, nato pa je vlak zdrsnil s tirov. Medtem je proizvajalec omenjene kemikalije Universal Fire Shield iz ZDA obvestil obrambo osumljenih, da v njihovih izdelkih nič ne more izzvati okvare vlaka ali drsenja vlaka po tirih.
Medak in Rogulj sta osumljena, ker procesa nista nadzirala, čeprav bi morala, Rogulj pa, ker je bil kot pristojni tisti dan v službi. Tomaškovic pa naj bi bil odgovoren, ker je uvozil sredstvo retardant, ki pred tem ni bilo testirano na tirih.
Medtem je Roguljev odvetnik hrvaškim medijem povedal, da je njegov varovanec pred nesrečo obvestil Medaka, da delavci ne nanašajo pravilno omenjene kemikalije, na kar naj se Medak ne bi oziral. Odvetnik je dodal, da je Rogulj sporno nanašanje kemikalije posnel tudi na mobilnik. (sta)
Gospodarstvo po svetu
Pariz - Francoski proizvajalec gradbenih materialov Lafar-ge je v letošnjem prvem polletju zabeležil 370 milijonov evrov čistega dobička, kar je za 59 odstotkov manj kot v enakem obdobju leto prej. Polletni prihodki od prodaje pa so se na letni ravni znižali za 12 odstotkov na 7,99 milijarde evrov, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Po pojasnilih vodstva te multinacionalne cementne skupine gre slabše rezultate pripisati posledicam svetovne gospodarske krize. Skupina sicer v okviru boja proti krizi znižuje stroške in obseg investicij. Lafarge, ki je lani zabeležil 1,60 milijarde evrov čistega dobička, ob tem ni podal napovedi za celoletne rezultate, so pa dejali, da se bo količinski obseg proizvodnje v celem letu na skupni ravni verjetno zmanjšal za štiri do osem odstotkov.
Tokio - Stopnja brezposelnosti na Japonskem je junija dosegla 5,4 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke več kot maja in najvišja raven v zadnjih šestih letih, kažejo danes objavljeni vladni podatki. Število brezposelnih se je zvišalo za 830.000 oz. za 31,1 odstotka na 3,48 milijona. Stopnja brezposelnosti se je junija približala 5,5 odstotka, kolikor je znašala nazadnje aprila 2003. Po oceni ekonomistov bo stopnja brezposelnosti na Japonskem, kjer so podjetja ob padanju dobičkov odpustila na tisoče več delavcev, v začetku prihodnjega leta verjetno presegla šest odstotkov. Menijo namreč, da je precej velikih podjetij odlašalo z odpuščanjem redno zaposlenih, da pa sedaj postaja jasno, da se poslovanje ne bo precej izboljšalo in da bodo morali začeti z bolj agresivnim prestrukturiranjem.
London - Britanski nacionalni letalski prevoznik British Airways je v prvem četrtletju letošnjega poslovnega leta, ki se je začelo aprila, ustvaril rekordnih 155,5 milijona dolarjev (94 milijonov funtov) izgube iz poslovanja. Zaradi šibkega povpraševanja po letih bodo v družbi še naprej krčili stroške. V enakem obdobju lanskega poslovnega leta je družba ustvarila 57,9 milijona dolarjev dobička. Prihodki od prodaje so se v omenjenem obdobju znižali za 12 odstotkov na 3,2 milijarde dolarjev, poroča ameriška tiskovna agencija AP. V družbi niso podali podatkov o čistem poslovnem izidu. Družbo je svetovna gospodarska kriza, ta je povzročila upad povpraševanja, tako kot ostale v tej dejavnosti močno prizadela, zato so sprejeli več ukrepov v luči zmanjšanja stroškov. Od oktobra do zdaj je British Airways za 6,6 odstotka oklestil obratovalne stroške.
Pariz - Francoski proizvajalec pnevmatik Michelin je v letošnjem prvem polletju ustvaril 122 milijonov evrov čiste izgube, medtem ko je v enakem obdobju leto prej imel 430 milijonov evrov čistega dobička. Do poslabšanja rezultata je prišlo predvsem zato, ker proizvajalci avtomobilov in tovornjakov zaradi gospodarske krize zmanjšujejo proizvodnjo. Drugi razlog za slabši poslovni izid v prvih šestih mesecih letos pa so stroški prestrukturiranja, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Prihodki družbe so se sicer na letni ravni znižali za 13,4 odstotka na 7,13 milijarde evrov. Glavni izvršni direktor Michelina Michel Rollier je pojasnil, da je družba uvedla skrajšani delovni čas v več državah, da bi se tako prilagodila na padec v prodaji. Trga pnevmatik za avtomobile in lahke tovornjake sta po njegovih besedah v drugem četrtletju kazala znake stabilizacije, zlasti v državah, ki s subvencijami spodbujajo prodajo avtomobilov. Ni pa teh znakov na trgu pnevmatik za težke tovornjake.
München - Nemški proizvajalec tovornjakov in avtobusov MAN je v drugem letošnjem četrtletju zaradi posledic svetovne gospodarske krize ustvaril 27 milijonov evrov čistega dobička, kar je 94 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Ob tem so v družbi poudarili, da v bližnji prihodnosti ne vidijo izboljšanja razmer. Prihodki od prodaje so se znižali za 20 odstotkov na 3,1 milijarde evrov. Naročila so upadla za 45 odstotkov na 2,3 milijarde evrov, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Glavni izvršni direktor družbe Hakan Samuelsson je poudaril, da medtem, ko se kažejo znaki pešanja gospodarstva, poslovni rezultati ostajajo pod izjemnim pritiskom, prav tako ne pričakujejo izboljšanja na kratek rok.
Cleveland - Ameriški proizvajalec pnevmatik Goodyear Tire & Rubber je v letošnjem drugem četrtletju ustvaril 221 milijonov dolarjev izgube, medtem ko je v enakem obdobju leto prej imel 75 milijonov dolarjev dobička, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Izguba je posledica 25-odstotnega zmanjšanja prihodkov od prodaje na 3,9 milijarde dolarjev, čemur je botrovala svetovna gospodarska kriza. Ta je namreč močno prizadela avtomobilsko industrijo, posledično pa tudi proizvajalce pnevmatik. Kljub temu je bila izguba pol manjša, kot so napovedovali analitiki. Pri tem v družbi pravijo, da so že opazili prve znake ponovnega oživljanja gospodarstva. Goodyear, največji ameriški proizvajalec pnevmatik in tretji največji na svetu, ima več kot 60 tovarn v 25 državah po vsem svetu ter skoraj 70.000 zaposlenih.
Rio de Janeiro - Brazilska družba Vale, največji proizvajalec železa na svetu, je v drugem četrtletju letošnjega leta ustvaril 790 milijonov dolarjev čistega dobička. To je 82 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani in več kot pol manj od pričakovanj analitikov. Kot je poročala francoska tiskovna agencija AFP, je družba, kljub temu, da so se prihodki od prodaje malenkost zvišali, nižji dobiček ustvarila zaradi krepko nižjih cen omenjene dobrine. Upad cene železa je posledica svetovne gospodarske krize. Vale je v drugem trimesečju zabeležil pet milijard dolarjev prihodkov od prodaje. (sta)
Ptuj • Kaj prinaša nov zakon o zdravstveni dejavnosti
Kaj je javno in kaj zasebno
Desetega junija se je začela javna razprava o zakonu o zdravstveni dejavnosti, končala pa se bo 10. septembra. Gre za sistemski zakon, ki od leta 1992, ko je bil sprejet, ni doživel resnejših vsebinskih sprememb; edina je bila leta 1999, ko je bil sprejet zakon o zdravniški službi.
Foto: Črtomir Goznik
V ptujski bolnišnici se ne bojijo, saj je bolnišnica zrasla iz potreb prebivalstva tega območja. Ptujska bolnišnica pa ima tudi vse pogoje za splošno bolnišnico, ima močne vse štiri oddelke, ki se zahtevajo za takšno bolnišnico.
Slovenija se je leta 1992 odločila za mešani javno-zasebni model izvajanja zdravstvene dejavnosti. Čeprav je zakon določal, da se je javna zdravstvene dejavnost opravlja v okviru mreže javne zdravstvene službe, te še danes ni, saj tudi meril, ki bi jih moral določiti plan zdravstvenega varstva Republike Slovenije, v vseh teh letih ni bilo. Takšno stanje je vodilo v podeljevanje koncesij brez strokovno podprtih kriterijev in usmeritev, namesto da bi temeljilo na potrebah prebivalcev in širšem javnem interesu.
Koncesijske pogodbe v mnogih primerih niso določale sodelovanje koncesio-narja v skupnih dejavnostih zdravstvenega doma. Te dejavnosti obsegajo zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva, zagotavljanje nujne medicinske pomoči, nadomeščanje v času bolezni in dopustov ter sodelovanje v timskih dejavnostih zavoda.
Zaradi nezadostnega nadzora je kljub zakonskim omejitvam prišlo do nekaterih oblik privatizacije tudi v javnih zdravstvenih zavodih; samoplačniške ambulante, na primer, opravljajo zdravstvene storitve za samoplačnike v času in z zmogljivostmi, ko bi na podlagi pogodb z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije morale biti izključno namenjene izvajanju javne zdravstvene dejavnosti. Na Ministrstvu za zdravje ugotavljajo, da je prav pomanjkljiva pravna razmejitev javne in zasebne dejavnosti, ki jo izvajajo javni zavodi in koncesionarji, ena največjih pomanjkljivosti v zdajšnji ureditvi zdravstvene dejavnosti.
Že od začetka javne razprave predloga Zakona o zdravstveni dejavnosti se krešejo mnenje o tem, kaj je javno in zasebno, saj ločitev od zasebnega zdravstva naj ne bi bila natančno opredeljena, za kar si prizadeva minister za zdravje Borut Miklavčič oziroma celotno Ministrstvo za zdravje. Cilj zakona je namreč jasna razmejitev med zasebno in javno zdravstveno dejavnostjo. V zdajšnjem predlogu namreč ni natančno opredeljeno, kdaj in kateremu izvajalcu v javni dejavnosti je izvajanje zasebne dejavnosti dovoljeno oziroma prepovedano. Tudi niso znani pogoji za to.
Po novem zdravstveni delavec, ki je zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu, ne bo
smel več opravljati zasebne zdravstvene dejavnosti in tudi ne bo smel delati pri izvajalcu zasebne zdravstvene dejavnosti. Mešanja opravljanja javne in zasebne dejavnosti oziroma opravljanja dejavnosti mimo zakonskih določil o dnevnem in tedenskem počitku in zakona o delovnih razmerjih v bodoče naj torej ne bi bilo več. Nekatere stvari glede jasne razmejitve med javnim in zasebnim pa bo potrebno še doreči.
Veliko pripomb je tudi glede mreže, prav tako glede nadzornih svetov, ki naj bi prispevali k izboljšanju dosedanjega upravljanja zdravstvenih zavodov, saj je to pomanjkljivo. Po novem naj bi imeli javni zdravstveni zavodi upravo, nadzorni svet in strokovni svet. V javnem zdravstvenem zavodu do 200 zaposlenih bodo imeni enočlanstvo upravo, sicer pa največ tričlansko. V primerih, ko ima javni zdravstveni zavod enočlansko upravo in je član le-te zdravstveni delavec, sme le-ta upravljati zdravstvene storitve največ v trajanju ene petine polnega delovnega časa, kar direktorje javnih zavodov, ki so zdravniki, močno razburja. A cilj nove slovenske zdravstvene politike je, da bi javne zdravstvene zavode vodili ekonomisti.
Ptujska bolnišnica ne bo ukinjala oddelkov
Direktorji malih bolnišnic so se sestali v začetku julija in podrobno pregledali novi zakon o zdravstveni dejavnosti, kajti ne želijo si, da bi se posamezni oddelki zapirali. Imeli so vrsto vprašanj glede mreže, ki je že dolgo rakasta
rana slovenskega zdravstva. Vprašanje je, kakšna bo, ker tega nihče ne ve. Zakon namreč govori o njej, a je še ne opiše. Osnovno vprašanje med ljudmi je, kakšne bodo bolnišnice: splošne, specialne, negovalne in podobno.
„Mi na Ptuju smo mnenja, da bo ptujska bolnišnica ostala takšna, kot je, prej se bo širila kot krčila. Imamo dovolj velik interni, dovolj velik kirurški oddelek, ginekološki oddelek, dovolj veliko porodnišnico, število porodov se približuje številki tisoč, tako da izpolnjujemo pogoje za splošno bolnišnico. Tega, kar dela naša bolnišnica, ni mogoče kar tako enostavno zapreti in nekam prenesti. Nasprotno - ne bomo se krčili, ampak prej širili, in to na področju ortopedije in negovalne dejavnosti. Takšna širitev lahko v ta prostor prinese novih 200 delovnih mest, kar ni malo in zanemarljivo.
Ptujska bolnišnica dela z najmanj zdravniki v Sloveniji, a delamo dobro. Res pa je, da so naši zdravniki obremenjeni, zato so pogosto v časopisih kot najboljše plačani. Ampak to zato, ker veliko dežurajo, to niso plače - te so v celi Sloveniji enake.
Kar pa zadeva strogo delitev javnega in zasebnega, menim, da se pri tem nekatere zadeve mešajo. Na Ptuju je zalo malo zasebnih ordinacij. Z novim zakonom naj bi se zdravnikom, ki delajo v javni ustanovi, prepovedalo delati v zasebni praksi. Zakaj? Ne zaradi Ptuja, kjer je dela zelo malo, zaradi velikih centrov. Po novem bi kot direktor lahko delal le enkrat tedensko. Ni logično, da ti nekdo prepove delo oziroma da omejuje tvoj prosti čas. V tem trenutku je še vedno tako, da primanjkuje zdravnikov
oziroma nekaterih specialnosti. Dokler zdravnikov ne bo, bodo nekateri še vedno morali delati več. Pričakoval bi, da bi ministrstvo naredilo nek načrt, kako bomo v določenem obdobju prišli do zdravnikov. Natanko vemo, da če bi zdravniki delali samo do 50 ur več, če bi vsi nehali dežurati, se slovenski zdravstveni sistem v trenutku zlomi. Po teh zakonih, ki trenutno veljajo, zdravniki lahko v trenutku ustavijo sistem. Že ta trenutek bi morali imeti projekcije, kako bomo v petih do desetih letih ustvarili toliko in toliko diplomantov, da se bodo potrebe pokrile. To se mi zdi v tem trenutku ključno. Ko bomo to imeli, pa naj se pišejo zakoni - takšni ali drugačni, ki bodo vzdržali deset in več let, ne pa da jih pišemo za eno leto ali dve oziroma za čas ene politične opcije. S takimi prepovedmi bomo samo še podaljševali čakalne vrste, ki so še sedaj na nekaterih področjih bistveno predolge, celo nerazumljivo dolge.
Dobra rešitev v zakonu so podjemne pogodbe, ki jih lahko izvajalec javne zdravstvene dejavnosti sklene zaradi opravljanja nemotene zdravstvene dejavnosti s pri njem zaposlenim zdravstvenim delavcem ali zdravstvenim delavcem, ki je zaposlen pri drugem izvajalcu javne zdravstvene dejavnosti. Tudi nekaj drugih rešitev v zakonu je po mojem mnenju dobrih. Vprašanje je tudi, kaj bo z direktorji zdravstvenih domov. Vsaj polovica jih še dežura, imajo svoje ambulante," je te dni svoje poglede na nastajajoči zakon o zdravstveni dejavnosti predstavil direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh.
MG
Pa brez zamere
Komu na čast?
Zavest o državnih proslavah
V luči trenutnega fiskalnega stanja v državi so veljaki začeli razmišljati, da bi varčevali tudi pri državnih proslavah. Osem jih je teh proslav. Po ideji, ki se je pojavila pretekli vikend, naj bi število proslav oklestili za več kot polovico - natančneje, začasno brco v zadnjo plat naj bi dobilo pet proslav. Tako bi nam po vsej verjetnosti ostale proslave od dnevu državnosti, dnevu samostojnosti in obletnici Prešernove smrti, slovenskem kulturnem prazniku. Odpadle naj bi proslave ob dnevu upora, dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ob obletnici vrnitve Primorske matični domovini, proslava ob dnevu reformacije in proslava ob dnevu Rudolfa Maistra (si niste mislili, da imamo toliko proslav, mar ne?).
Seveda je ta ideja takoj zbudila nekatere neizbežne negativne odzive. Od tega, da je tistih 300.000 evrov, kolikor bi jih s tem privarčevali, pravzaprav navaden drobiž (hm, avtor te teze naj to trditev poskuša prodati, recimo, delavcem Mure, vrhniške usnjarske industrije, rogaške steklarne in Iskre Avtoelektrike), do teze, da z začasno ukinitvijo omenjenih petih proslav zanemarjamo pomembnost dogodkov, ki jih s temi proslavami obeležujemo. Pojavljajo se pa tudi vse glasnejši očitki, da je raven državljanske zavesti že itak tam nekje pri tleh ter da bo le-te z ukinitvijo petih državnih proslav še manj.
Osebno se mi prvi dve tezi (o drobižu in nespošto-vanju pomembnosti dogodkov) zdita nekaj, o čemer pravzaprav ni vredno kaj dosti razmišljati. Tista o drobižu je itak smešna že sama po sebi, druga pa je dejansko skrita v tretji tezi, ki se mi zdi edina, ki je vredna obravnave in kritičnega razmisleka. Torej, to je teza, ki vključuje državljansko zavest in je zgrajena na domnevi, da število državnih proslav viša raven državljanske zavesti. Pa je temu res tako? Ali število državnih proslav in ostalega protokolarnega pompa, ki ga prireja država, res (z)viša raven državljanske zavesti? Močno dvomim. Ljudi se sicer velikokrat da zlahka naplahtati in prepeljati žejne čez vodo (žal zmeraj bolj), a za vse obstaja neka meja.
Menim namreč, da ljudje, ko gledajo ves tisti državni blišč in pomp ob proslavah, v veliki večini najprej ne pomislijo na to, kako čudovita, uspešna, pravna, socialna - skratka, državljanske zavesti vredna je naša država. Stavim, da jih (vas) veliko več pomisli nekaj v stilu: "Poglej, oni tam razmetavajo denar in se vsi smehljajoči nastavljajo kameram, medtem ko se v državi povečuje brezposelnost, vse polno je sumljivih gospodarskih poslov, določeni ljudje ubežijo roki pravice, vlada vse večja socialna razsloje-nost in delni somrak socialne države, delavcev nihče več ne spoštuje in jaz za svoje pošteno delo dobim zgolj toliko, da preživim!" Ali nekaj v tem stilu. Državne proslave so predvsem namenjene samim sebi in državi. Prav nagravžno je potem gledati (kar je pravilno ugotovil tudi etnolog dr. Bogataj), kako se po uradnem delu proslav na dragih zabavah druži in spakuje državna, gospodarska, kulturna in ostala smetana, jet-set. Ob takih posnetkih se odpor "navadnega" človeka do vsega, kar je povezano z državo in njenimi priskledniki, še poveča.
Tako državne proslave zagotovo niso nekaj, kar bi dvigovalo tako želeno državljansko zavest pri/v ljudstvu. Kaj pa potem bi dvignilo ta sveti gral, ki si ga država tako želi, vprašate? Sicer za vas ne vem, ampak zase lahko trdim, da bi mojo državljansko zavest povzdignilo za stopnjo ali dve, ko bi videl, da moja in vaša država dejansko je moja in vaša, da se v njej zmeraj in brez izjem spoštuje vladavina prava, da zmeraj in brez izjem velja načelo enakosti, da se politična kultura (dialoga) izvoljenih zastopnikov ljudstva dviguje, da se povečuje gospodarska uspešnost, da etične vrednote še nekaj štejejo in tako dalje. To bi bilo nekaj, kar bi okrepilo mojo državljansko zavest (in verjamem, da tudi državljansko zavest marsikoga drugega). Vcepljanje državljanske zavesti preko raznih proslav in pompoznih dogodkov pa je znamenje slabega okusa in zgrešene miselnosti. Državne proslave so brez uspešne, pravne in socialne države, ki bi jim bila podlaga, zgolj farsa. Navaden blef.
Gregor Alič
V drugem nadstropju ormoškega gradu je trenutno na ogled aktualna razstava o 140. obletnici tabora v Ormožu.
Ormož • Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož
Iz razstave v razstavo
Muzejska dejavnost v Ormožu je v zadnjem času doživela nekaj sprememb in se sedaj odvija v okviru Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, Organizacijska enota Ormož. Nedavno pa je enota dobila tudi svojega vodjo. To je postala Nevenka Korpič, kustosinja etnologinja, ki je v preteklosti že vodila muzejsko dejavnost na Ormoškem.
Ormoška enota ptuj-sko-ormoškega pokrajinskega muzeja ima svoj sedež v ormoškem gradu. V pritličju imajo štirje zaposleni svoje pisarne in razstaviščni prostor s stalno arheološko razstavo Med Muro in Dravo. Del prostorov je tudi v drugem nadstropju, kjer so razstave Vojna za Slovenijo, Ormož med letoma 1980 in 1990, Ume-tnostnozgodovinska podoba Ormoža in okolice ter različne priložnostne razstave. Muzej ima poleg tega v najemu prostore v prvem nadstropju veliko-nedeljskega gradu, kjer se nahajata etnološka zbirka z okrog 1500 razstavljenimi predmeti in je daleč naokrog največja etnološka zbirka, hkrati tudi edina tovrstna zbirka na širšem ptujsko-or-moškem območju, ter razstava Velika Nedelja skozi stoletja.
Zraven skrbi za omenjene razstave zaposleni strokovno nadzorujejo krajevno zbirko v Središču ob Dravi, v kateri so predstavljeni predvsem 2. svetovna vojna in dogodki med letoma 1941 in 1945. Je ena redkih iz tega časa, ki so jo v Sloveniji uspeli ohraniti v takšnem obsegu in je pomemben vir za krajevno zgodovino in za mlajše rodove," je povedala Nevenka Korpič.
Muzej je nekako prisoten tudi pri Sv. Tomažu, kjer so v preteklosti potekali raziskovalni tabori, v katerih se je zbralo veliko etnoloških predmetov, ki so jih uspeli postaviti v prostorih stare šole. Vendar zbirka še ni pripravljena za ogled in v muzeju si želijo, da bi v prihodnjem letu uredili prostore tako, da
Na knjižni polici
Nevenko Korpič je ormoški občinski svet na svoji zadnji seji potrdil za vodjo organizacijske enote Ormož.
bi lahko etnološko krajevno zbirko odprli za javnost.
Občasno pripravljajo tudi razstave v prostorih občinske avle, ki je eden redkih razstavnih prostorov v Ormožu. Nevenki Korpič se zdi še posebej dragocen, ker je dostopen in ker gre skozenj veliko število ljudi: „Ko gredo po svojih opravkih na občino ali upravno enoto, si povsem neobvezno in mimogrede razstavo ogleda veliko ljudi, ki si je v kakšnem drugem prostoru sicer ne bi."
Muzej pogosto sodeluje tudi z društvi in šolami, ki jih pokličejo na pomoč za postavitve priložnostnih razstav. Pravkar pripravljajo gasilsko zbirko za gasilce pri Miklavžu pri Ormožu in priložnostno razstavo ob otvoritvi telovadnice na Kogu.
Kmalu novi razstavni prostori
V Ormožu se bo kmalu pričela obnova grajske pristave in novi razstavni prostori bodo tako za muzej kmalu stvarnost.
„Novih prostorov se zelo
veselimo in že pripravljamo vsebino za nove razstavišč-ne prostore, ki bodo v grajski pristavi. Treba bo veliko truda, da jih bomo zapolnili z vsebino. Zato smo se povezali s kolegi na Ptuju. Skupaj bomo prevetrili depoje na Ptuju, da ugotovimo, kateri so tisti eksponati, ki izvirajo z ormoškega območja in bi jih morda lahko vključili v novo razstavišče. Zaradi pomanjkanja prostora je marsika-kšen zanimiv eksponat ostal skrit očem obiskovalcev v depoju," pojasnjuje Nevenka Korpič.
V ormoški enoti pokrajinske muzeja so sedaj zaposleni štirje delavci: dokumen-talistka, restavratorka, arheolog in etnologinja. „Včasih nas je bilo več pred dvema letoma celo sedem in takrat smo imeli program tudi širše zastavljen. Sedaj pa imamo to prednost, da se v okviru Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož lahko povezujemo s strokovnimi delavci na Ptuju, predvsem z zgodovinarji, umetnostnimi zgodovinarji in z njihovo pomočjo bomo poskušali pokriti vsa strokovna področja," pravi Kor-
pičeva, ki je lani sodelovala v raziskovalnem projektu Tradicionalne obrti. Projekt se letos nadaljuje pod novim imenom Šole in mladi posvojijo rokodelce. V okviru tega projekta bodo na vsako šolo poskušali privabiti po enega rokodelca, ki bi svojo obrt oživil tako, da bi jo bližje predstavili šolski mladini. V prihodnjem letu naj bi iz tega sodelovanja nastala razstava. Med drugim se bodo otroci spoznali z izdelovanje rož iz papirja, ljudskih glasbil, lončarjenjem, tkanjem.
Precej dela so imeli v muzeju letos tudi s pripravo proslave ob 140. obletnici ormoškega tabora. Na to temo so pripravili razstavo in simpozij, so pa tudi eden od soorga-nizatorjev osrednje proslave. Ob koncu leta bodo obiskovalcem pripravili še razstavo ob 40-letnici ormoškega radia in arheološko razstavo, ki se bo tematsko navezovala na raziskovalni tabor. Vsi strokovni delavci muzeja so v sodelovanju z MCO in RK v juliju pripravili in vodili mladinski raziskovalni tabor.
Viki Klemenčič Ivanuša
Stara Gora • Etnološki tabor
Ovrednotili zbirko 1200 predmetov
Na Stari Gori v občini Sveti Jurij ob Ščavnici so v šestdesetih letih minulega stoletja pričeli zbirati predmete, ki so zaznamovali življenje prednikov.
Etnološko zbirko hrani Turistično društvo Stara Gora, po zaslugi njenega predsednika Janeza Mira ter etnologinje in višje kusto-dinje Pokrajinskega muzeja Murska Sobota Jelke Pšajd pa so v minulih dneh pripravili etnološki tabor. Dvanajst študentov etnologije in kulturne antropologije ter dva diplomirana etnologa in kulturna antropologa so pod vodstvom Pšajdove pregledali 1200 predmetov bivanjske
kulture, kuhinjsko posodo, predmete rokodelskih obrti, lova in ribolova, poljedelstva, živinoreje ter šolstva. Študentje so vse predmete najprej očistiti, jih popisali in evidentirali z inventarnimi številkami. Delo je potekalo skozi ves dan, do poznih večernih ur, po treh dneh pa so se pričele postavljati zbirke po sklopih.
Zbirke so na ogled obiskovalcem, ki jih je vsako let več, zlasti tujih.
NŠ
Michael Chabon Židovski policijski sindikat
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2009 (Zbirka Roman)
Ameriški pisatelj Michael Chabon je za roman Židovski policijski sindikat (2001) prejel Pulitzerjevo nagrado. Duhovito ironično pripoved požene v tek obrobna smrt zasvojenca v propadlem hotelu Einstein.
Detektiv Landsman pozna samo dvoje razpoloženj: delo in smrt. Je največkrat odlikovani šames v okrožju Sitka s tremi in pol milijoni prebivalcev. Kon-zilij zdravnikov in bivše žene mu je prerokoval, da mu bo alkohol ubil dar pomnjenja. Šahist in zasvojenec, ki sam sebe imenuje Emanuel Lasker, je bil ubit. Žida je nekdo ubil skrbno in previdno. Preminulega ni nihče obiskoval. Landsman je prekaljen maček in hudičevo drzen, le teme se boji. Njegovo življenje in kariera sta polni zaporednih napak. Sitka je nesrečen kraj, kjer vladajo ljudje, da bi zunaj svete dežele zadržali Jude. Vse napake so že na šahovnici in komaj čakajo, da jih naredimo. Tisoč devetsto oseminštiridesetega je bil čuden čas za Jude. Avgusta je padla obramba Jeruzalema. Ameriški Judje so močno lobirali in kongres je Sitki dodelil začasni status zveznega okrožja. Landsmanov oče je v hotelu Einstein pometal z nasprotniki, njemu pa priskutil šahovsko igro. Njegov partner Berko je iz plemena Medvedov, hkrati potomec Juda, visok dva metra in težek 110 kilogramov. Na osrednjo policijsko postajo se vrne bivša Landsmanova žena Bina, tokrat kot inšpektorica in direktorica. Žena, bivši mož in njegov bratranec imajo preveč nerešenih primerov. Nekateri trdijo, da bo dejansko število Judov, ki bodo ostali v povečani državi Aljaski, okrog deset odstotkov. Za Berka je dovolj izgonov in preseljevanj in sanj, kako bodo že naslednje leto živeli v deželi kamel. Hotel Einstein je bil videti kot podganja kletka, leta 1980 je v njem Melekh Gaystick odvzel naslov svetovnega šahovskega prvaka Janu Tim-manu. Zmaga se je zdela prebivalcem Sitke še en dokaz za njihove zasluge in narodno identiteto. Pobožnemu Judu je dovoljeno igrati šah in to celo na sabat.
Nihče ni dobro poznal Mendela, a vsi so strašno žalostni, ker je umrl. Tukaj je našel način, kako ponovno vzpostaviti slog starodavnih črnih klobukov. Črni klobuki Landsmana že od nekdaj jezijo. Črni klobuki imajo denar in vpliv mandžurskega in ruskega strelnega orožja. Landsmana plačujejo za to, da opazi tisto, kar običajni ljudje spregledajo. Poleg trupla so našli nedokončano partijo. Izkaže se, da na šahovnici ni bila partija, ampak problem. Mendel je prebiral Siegberta Tarra-scha in poznal redne obiskovalce kluba Einstein. Imel je količnik sto sedemdeset, gladko je bral hebrejščino in druge jezike, samo enkrat je prebral zapis in je lahko obnovil vsako partijo na šahovnici. Mendel Shpilman je že kot otrok intuitivno razumel zmedeni človeški tok. Bil je čudežni otrok za šah, jezike in toro. Vanj so bili položeni mnogi upi. Se bodo vsi Judje preselili nazaj v obljubljeno deželo, ko pride Odrešenik? Rabini so pobožni gangsterji, ki se jim vsi uklanjajo. Bina Geldfish je včasih verjela v Meyerja Landsmana, da je v njunem srečanju nek smisel. Landsman je kifeljc že sedemnajst let, detektiv trinajst, zadnjih sedem let pa dela na umorih. Dva mrtva sta obležala pod streli njegove pištole. Ko so mu odvzeli značko, mu je ostala samo izkaznica židovskega policijskega sindikata. V pristojnosti katere policijske postaje je Sveta dežela? Letališče Ykovy je ključna postaja na severnih popotovanjih svetovnih lopovov, šarlatanov, sleparjev in nepremičninskih prevarantov. Zavod Beth Tikkun na koncu otoka je kraj, kjer se je Mendel križal s senco, ki ga je ubila. Je zavod lažna ustanova za zdravljenje odvisnosti za mlade Jude, ki so zašli s poti in zabredli v kremplje kriminala in drog, center za usposabljanje diverzantov ali mlečna farma? Govorili so hebrejščino, ki se ne uporablja med ljudmi, ampak samo kot komunikacija z Bogom. Žide z načrtom krivi Landsman tudi za smrt svoje sestre Naomi.
Stric Hertz je tako kot pri šahu tudi pri skrivnih političnih poslih slovel po točnosti, previdnosti in podrobnih pripravah. Štirideset let je bil zaprisežen varuh zakona z zvezno značko. Zastavil je samo eno vprašanje: »Kakšne barve so bile krave?« Že Jeremija in Salomon sta svarila pred prehitrim Odrešenikovim prihodom. Spodaj v Washingtonu držijo nad njihovimi glavami vse niti v svojih rokah.
Vladimir Kajzovar
Foto: NS
Ptuj
64 šahistov iz šestih držav
Stran 12 Mali nogomet
Svetinje drugič prvak PLMN Miklavž
Stran 12
Tenis
Po pričakovanjih zmagali Švedi
Stran 13
Boks
Naj boksar prireditve Jan Klarič
Strani 13
Nogomet
Prvo mesto za Rogoznico
Stran 14 Tednikov pogovor
»Kolikor seješ, toliko žanješ«
Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 3. krog
Veliko priložnosti, a premalo natančnosti
Rok Marinič (Labod Drava, beli dres) je imel veliko dela s pokrivanjem prodornega Roka Strausa (MIK CM Celje).
Pred sobotnim srečanjem na Areni Petrol v Celju so bili Ptujčani v težki situaciji, saj so nastopili brez kapetana Aleša Čeha, Marka Grižoni-ča, Marka Drevenška, Ogu Johna, na klopi za rezervne igralce pa je bil poškodovani Tonči Zilič. Prva dva nista nastopila zaradi tega, ker sta predala svoje zahteve glede neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti na pristojno komisijo, Marko Drevenšek pa ni podaljšal pogodbe. Stališče kluba je bilo takšno, da ti trije na uradnih tekmah ne bodo nastopili. Ogu John pa ni nastopil zaradi izključitve na srečanju proti Luki Koper.
Očitno je, da sta se pomerila kluba, o katerih se v zadnjem času veliko govori, tudi preko SPINS-a (sindikata nogometašev). Tudi Celjani imajo svoje težave, povrh vsega pa na njihovi klopi ni sedel trener (povratnik) Milan Djuričič, kar je bilo pri domačih napo-
vedano. Ob vseh dogajanjih v obeh taborih je bil temu primeren tudi obisk v Areni Petrol, kjer naj bi se po podatkih domačinov zbralo okrog petsto gledalcev, med njimi pa je bilo tudi nekaj zvestih ptujskih privržencev.
Prvič se je v dresu Laboda
1. SNL - rezultati 3. kroga:
MIK CM Celje - Labod Drava 1:0 (1:0); strelec: Biščan 19.), Maribor - Nafta 3:1 (1:0);
strelci: Jelič 15, Volaš 52, Školnik 74.; Repina 65., Luka Koper - Interblock 2:1 (1:0); strelci: Brulc 45., Radujko 82.; Rakovič 64., Domžale
-	HIT Gorica 1:4 (0:0): strelci: Teinovič 68.; Ve-likonja 67., 87., Galešič 70., Osterc 84., Olimpija
-	Rudar Velenje 0:1 (0:0); strelec: Grbič 85.

AL d.a.o. telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
1.	LUKA KOPER
2.	RUDAR VELENJE
3.	HIT GORICA
4.	INTERBLOCK
5.	MIK CM CELJE
6.	MARIBOR
7.	DOMŽALE
8.	OLIMPIJA -2
9.	LABOD DRAVA
10.	NSFTA
2
6:2 4:0 6:3 4:3 3:3 3:3 3:6 3:5 3:6 3:7
MIK CM CELJE - LABOD DRAVA 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Biščan (19)
MIK CM CELJE: Mujčinovic, M. Andelkovic, Biščan (od 82. Opareno-vic), Dvorančič, Urbanč, Bakarič, Stojanovic (od 56. Horvat), Mijatovic, Gobec (od 35. Kačičnik), Korun, Štraus. Trener: Damjan Romih.
LABOD DRAVA: Bratušek, S. Andelkovic, Semler, Kelenc, Marinič, Balažic, Kurež (od 78. Marc), Kronaveter, Zagoršek (od 58. Zajc), Pre-jac, Vrabl. Trener: Adnan Zildžovič.
Rumeni kartoni: Štraus (49), Kronaveter (69), Prejac (86), Vrabl (90).
Rdeči karton: Korun (63).
čani pa so v drugi del krenili z namenom, da bi rezultat vsaj izenačili. In res, dravaši so zaigrali bolje in v 56. minuti se je po podaji Kelenca v dobri priložnosti znašel Borut Semler, vratar Celjanov pa je bil uspešnejši. V 63. minuti so domačini ostali brez Uroša Koruna, ki je s komolcem udaril kapetana Laboda Drave Andreja Prejaca. Igra z igralcem več je bila vsekakor prednost gostov iz Ptuja, ki so potisnili domačine na njihovo polovico. Zadetek za izenačenje je praktično visel v zraku, dvakrat je poizkušal z udarci Rok Kroneveter, žal pa ni bil uspešen. V 71. mi-
nuti je po dobrem predložku Kelenca žoga prišla do Zajca, njegov udarec z glavo iz bližine pa je zletel mimo levega vratnika. Podobno priložnost za izenačenje je v 82. minuti zamudil Borut Semler, ko je bil po podaji Zajca z desne strani v idealni priložnosti, vendar je njegov strel z glavo zletel mimo vrat.
Škoda, da Ptujčani niso izkoristili vsaj ene priložnosti, kar bi pomenilo vsaj točko, ki bi vlila veliko dodatnega motiva pred sobotnim gostovanjem v Lendavi, kjer se bo ekipa Labod Drava pomerila z domačo Nafto.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Pari 4. kroga: sobota, 8. 8.: Nafta : Labod Drava, HIT Gorica : Luka Koper, Maribor : Olimpija; nedelja, 9.8.: Interblock : MIK CM Celje, Rudar : Domžale
Drave predstavil nekdanji kapetan Mure Marko Balažic, kakor tudi Rok Marinič, srečanje pa sta v uvodni enajsterici pričela tudi mlada Rene Vrabl in Damir Zagoršek. Sama igra, predvsem v prvem polčasu, ni bila na zelo kvalitetni ravni. Bilo je veliko napak, igralo pa se je med obema kazenskima prostoroma, praktično brez pravih zaključnih akcij. Domačini so povedli bolj naključno oziroma je bil to plod samostojne akcije domačega nogometaša Daria Biščana, ki se je v 19. minuti odločil za strel z razdalje več kot dvajset metrov. Gostje so zamudili v blokadi tega strela, Biščan pa je z močnim strelom zadel desni vratnik vratarja Laboda Drave, od katerega se je žoga odbila v mrežo nemočnega gostujočega vratarja Miha Bratuška. Po vsem, kar so nogometaši obeh moštev prikazali v prvih petinštiridesetih minutah, je bilo vse usmerjeno v upanje, da bo v nadaljevanju srečanja nekaj bolje.
Minimalno vodstvo Celjanov jim ni prinašalo mirnega igranja v tem delu igre, Ptuj-
Foto: Črtomir Goznik
Marko Balažič (Labod Drava, beli dres) bo po prikazanem v Celju velika okrepitev v nadaljevanju prvenstva.
0
0
i
i
i
2
i
2
2
Ptuj • Začetek turnirja Ptuj Open 2009
64 šahistov iz šestih držav
V organizaciji Šahovskega društva Tehcenter Ptuj in pod pokroviteljstvom Mestne občine Ptuj se je s svečanim odprtjem v večnamenski dvorani v Spuhlji
pričel 4. mednarodni turnir Ptuj Open 2009. Turnir spada v okvir prireditev ob občinskem prazniku in bo prava popestritev vročih avgustovskih dni.
V uvodu se je predsednik Šahovskega društva Tehcenter Ptuj Danilo Polajžer zahvalil za vso razumevanje in podporo širše lokalne skupnosti, posebej še Mestne občine Ptuj ter
Foto: Langerholc
Mag. Stanko Glažar in predsednik društva Danilo Polajžer sta potegnila prvo potezo pri domači mednarodni mojstrici Aniti Vrabič in prvem nosilcu turnirja Blažimirju Kovačeviču.
Mali nogomet • 7. PLMN Miklavž pri Ormožu
četrtne skupnosti Spuhlja skupaj s Šahovsko sekcijo Spuhlja. Prav z njihovo pomočjo in pomočjo nekaterih sponzorjev je lahko društvo kljub vsesplošni finančni krizi realiziralo pred leti sprejeto odločitev, da bo ta turnir postal tradicionalen. Posebno zadovoljstvo je izrazil ob številnih mladih udeležencih, ki jim je v prvi vrsti ta turnir tudi namenjen.
Direktor občinske uprave mag. Stanko Glažar je v svojem nagovoru izpostavil velike uspehe ptujskega šahovskega društva, ki so plod izrednega prizadevanja in angažiranja tako tekmovalcev kot funkcionarjev.
V kulturnem programu je z ubranim petjem prisotne navdušil mladi ptujski študent glasbe Uroš Sagadin.
Glavni sodnik turnirja, mednarodni šahovski sodnik Boris Žlender, je v turnirsko tabelo vpisal 64 tekmovalk in tekmovalcev iz šestih držav, med njimi tudi sedem mednarodnih mojstrov ter eno mednarodno mojstrico.
Svetinje drugič prvak PLMN Miklavž
V	organizaciji Športnega društva Mladost Miklavž pri Ormožu se je z zaključnim turnirjem šesterice najboljših končala 7. sezona PLMN Miklavž pri Ormožu. Na zaključni turnir so se uvrstile ekipe Svetinje (A1), Kog (A2), Lordi Ivanjkovci (A3), Euroshop (B1), Mladost Prevozništvo Pesrl (B2) in SK računalniki Kog (B3). V letošnji ligi, ki je štela 12 ekip, so sodelovali še: Mladost Pleskarstvo Špendija, KOŠ, Pušenci, Knjigovodski servis Šoštarič Ljutomer, Pristan Frankovci in Litmerk.
V	polfinalnih tekmah sta ekipi Koga in Svetinj zmagali s 4:0 proti Mladosti in "računalnikarjem" s Koga. Slednji so si proti Svetinjam po prikazani igri in priigranih priložnostih zaslužili manjši poraz ali vsaj časten zadetek. Presenečenje so pripravili Lordi, ki so se srečno sploh uvrstili na zaključni turnir. Na zaključnem turnirju so Lordi blesteli in po kazenskih strelih ugnali Euroshop, ki je v predtekmovanju v skupini B gladko ugnal vse svoje nasprotnike (5 zmag, razlika v golih 33:12).
V	finalu je okrog 300 gledalcev spremljalo zanimive tekme, saj zmagovalec lige ni bil znan do zadnje sekunde. V
Svetinje
Foto: Dani Vrbnjak
prvi tekmi so Svetinje po golu Dejana Kralja z 1:0 ugnale Kog, ki je nato remiziral z Lordi ter na koncu izgubil po streljanju kazenskih strelov s 5:6 in osvojil 3. mesto. O prvaku je odločala zadnja tekma. Boštjan Štuhec je na začetku 2. polčasa popeljal Svetinje v vodstvo. Za izenačenje na 1:1 je poskrbel prvo ime zaključnega turnirja Aleš Lesjak. Za vodstvo Svetinj z 2:1 je zadel izkušeni Dušan Zadravec in igralci Svetinj so že začeli slaviti naslov prvaka, toda Lordi so poskrbeli za še en preobrat in preko Lesja-ka izenačili na 2:2. V zadnjih sekundah je pri Lordih Boris Kosi zapravil izjemno prilož-
nost za veliko presenečenje. Po vseh odigranih tekmah je naslov prvaka odšel v prave roke - k Svetinjam, ki so sezono končale s 7 zmagami in enim remijem ob gol razliki 32:7.
Ob pokalih in denarnih nagradah za najboljše tri ekipe so organizatorji podelili tudi priznanje za najboljšega strelca. Z 12 zadetki je to postal Sašo Fi-javž (Euroshop).
Rezultati zaključnega turnirja:
Polfinale: Kog - Mladost Prevozništvo Pesrl 4:0, Svetinje - SK računalniki Kog 4:0, Euroshop - Lordi Ivanjkovci 1:1 (2:3 po 6-m).
Finale: Svetinje - Kog 1:0;
(strelec: Kralj), Kog - Lordi Ivanjkovci 1:1 (5:6 po 6-m); (strelca: 1:0 Žalar, 1:1 Lesjak), Svetinje - Lordi Ivanjkovci 2:2; (strelci: 1:0 Štuhec, 1:1 Lesjak, 2:1, Zadravec, 2:2 Lesjak).
Postave ekip:
Svetinje: Boštjan Lukman, Primož Kristl, Simon Rajh, Dušan Zadravec, Boštjan Štuhec, Dejan Kralj, Damjan Gašparič, Mirko Gašparič, Mario Šeruga, Franc Vizjak.
Lordi Ivanjkovci: Miha Orešnik, Denis Vamberger, Boris Kosi, Aleš Lesjak, Dejan Jerebič, Denis Pintarič, Marko Kovačec.
Kog: Mladen Škvorc, Zdenko Fajfar, Matej Hlebec, David Žalar, Renato Fajfar, Božo Klanjčar, Boris Plohl, Aleš Rob, Sašo Balažič.
Končni vrstni red: 1. Svetinje, 2. Lordi Ivanjkovci, 3. Kog, 4. Euroshop, 5. SK računalniki Kog, 6. Mladost Prevozništvo Pesrl.
Dosedanji prvaki:
1.	Holermuos Ormož
2.	Nova Slovenija
3.	Nova Slovenija
4.	Nova Slovenija
5.	Svetinje
6.	Kog
7.	Svetinje
Uroš Krstič
Lordi Ivanjkovci
Foto: Dani Vrbnjak
Kog
Foto: Dani Vrbnjak
Sledilo je prvo kolo, ki je bilo izredno borbeno, saj so se le štiri partije končale z remijem. Za domače društvo so zmage dosegli MM Anita Vrabič (Li-čina), FM Gregor Podkrižnik, MK Janko Bohak in Martin Maj-cenovič ter mladi Žan Belšak, medtem ko so MM Danilo Po-lajžer, Aleksander Podkrižnik in Klemen Janžekovič svojim tekmecem oddali po točke.
Turnir bo trajal do nedelje, 9. avgusta. Redna kola bodo na programu vsak dan s pričet-
Nogomet
KOVINAR STORE - ALUMINIJ 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Špelič (23.), 0:2 Djokič (70.).
ALUMINIJ: Lipovac, Toplak, Vozelj, A. Medved, Rešek, Dugolin, Rotman, Djokič, Špelič, Purišič, Krajnc. Igrali so še: Zajc, R. Medved, Pislak, Letanja, Draškovič, Šešo. Trener: Bojan Špehonja.
Priprave nogometašev Aluminija so v zaključni fazi, saj do 8. avgusta, pričetka prvenstva v 2. SNL, ni daleč. V prvem krogu na srečanju proti Primorju ne bosta mogla nastopiti Krajcer in Dugolin, zato bo potrebno
Motokros
kom ob 17. uri. Danes, v torek, bo še dodatno kolo s pričet-kom ob 9.30. Ob isti uri pa bo tudi zadnje, deveto kolo.
Ljubitelji igre na 64 črno-belih poljih vabljeni v večnamensko dvorano Spuhlja, kjer si boste ob odličnih šahovskih partijah lahko ogledali še razstavo likovnih del gojencev Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marjana Borštnarja iz Dornave pod mentorstvom Gregorja Samasturja.
Silva Razlag
ekipo sestaviti malo drugače, čeprav sta drugače standardna igralca. Zato je bilo srečanje v Štorah proti tamkajšnjemu tretjeligašu Kovinarju dobrodošlo, pa tudi zaradi vrnitve poškodovanih Letonje in Rotmana. Trener Aluminija Bojan Špehonja je dal priložnost tudi kadetskemu re-prezentantu Roku Medvedu. V klubu pa že komaj čakajo, da se vrnejo trije reprezentantje Milec, Črnčič in Jovič, ki se bodo po kratkem odmoru priključili treningom.
Sicer pa so nogometaši Aluminija bili boljši vse srečanje, imeli so veliko priložnosti, zadeli pa samo dvakrat: v prvem polčasu je bil uspešen Špelič, v drugem pa Djokič.
Danilo Klajnšek
Tadič sesti na Danskem
Mladi voznik motokrosa Peter Tadič iz Majšperka, sicer član MTD Racing Teama, je v odlični formi in njegove uvrstitve so vedno nekje pri vrhu, oziroma pod vrhom. Minuli vikend je nastopil v Svenburgu na Danskem, kjer je v kategoriji MX-2 skupno osvojil šesto mesto, s tem pa je po vseh dosedanjih dirkah v skupnem seštevku zelo dober drugi. Tokrat je v kvalifikacijski
vožnji zasedel osmo mesto in se brez težav uvrstil v nedeljski finale. V prvi vožnji mu ni šlo najbolje in se je kljub smoli uvrstil na deseto mesto ter ob nastali situaciji izvlekel deseto mesto. No, v drugi vožnji pa je Peter osvojil peto mesto ter dokazal, da sodi v sam vrh evropske mo-tokrosistične konkurence v razredu MX-2.
Danilo Klajnšek
Ptuj • Rekreacija
Praznične športne in druge aktivnosti
Na več mestih starega Ptuja je v soboto živel šport, namenjen športni rekreaciji in druženju, da bi mestni trgi in ulice v prazničnih dneh dihali malo drugače in s polnimi pljuči. Športne in druge aktivnosti so pripravili Zavod za šport
Ptuj, Košarkarski klub Maska caffe, Plezalni klub 6B Ptuj, Badminton klub Ptuj, športna šola Juhuhu in umetniško društvo Štibl. Na nek način je šlo pri teh dejavnostih oziroma aktivnostih, ki so potekale čez celi dan, dokler jih ni ponovno zasedla glasba, tudi za popularizacijo nekaterih športov in zdrav način življenja.
MG
Tenis
Po pričakovanjih zmagali Švedi
Teniška velesila Švedska ima glede na prikazano na mladinskih kvalifikacijah za nastop na evropskem prvenstvu v tenisu, ki prav v teh dneh poteka v francoskem La Rochellu, izjemno generacijo. Daniel Berta (letošnji mladinski zmagovalec Roland Garrosa), Christian Lindell in Patrik Brydolf bodo v prihodnosti najverjetneje velike svetovne teniške zvezde, ki so na Ptuju ponudili vrhunski tenis in so v finalu turnirja z 2:1 v zmagah premagali največje presenečenje turnirja, repre-
zentanco Bosne in Hercegovine. Prava poslastica je bil dvoboj Daniela Berte in Damirja Dzumhurja, ki ga je dobil Šved, vendar se je ta za zmago moral pošteno potruditi in je odigral tudi nekaj izjemnih točk. Po skupni zmagi je švedski selektor Julius Demburg dejal: "Naši igralci so upravičili status favoritov in čeprav niso igrali stoodstotno, so na koncu zmagali. Igrali smo korak po korak in sedaj nas čaka zaključni turnir v Franciji, kjer upamo na najvišja mesta.'' Reprezentanca Sloveni-
je je v konkurenci Švedske, Bosne in Hercegovine, Rusije, Bolgarije in Grčije osvojila končno peto mesto. To je morda manj od slovenskih pričakovanj, vendar slovenski igralci do osemnajstih let bolje igrajo na trdih podlagah kot na pesku. Za Slovenijo so pod vodstvom Gregorja Soka igrali Tilen Žitnik, Matic Zupančič in Miha Podles-nik. Ti so v uvodnem dvoboju s 3:0 v zmagah izgubili z Bosno in Hercegovino, medtem ko so v tekmi za 5. mesto z najvišjim možnim izidom 3:0 premagali
Grčijo. Tako Slovenci ne bodo obranili naslova evropskih mladinskih ekipnih prvakov, ki so ga presenetljivo osvojili danes in velik prispevek k temu naslovu je prispeval odličen ptujski igralec tenisa Blaž Rola.
Turnir pod organizacijo Teniškega kluba Terme Ptuj je dobro uspel in končno oceno turnirja je podal glavni organizator turnirja Zoran Krajnc: "Na Ptuju smo videli igralce, ki bodo v prihodnosti najverjetneje med najboljšimi igralci na svetu in v celoti smo gledali
Foto: Črtomir Goznik
Damir Dzumhur (BiH) je v finalu prikazal vrhunski tenis.
Foto: Črtomir Goznik
Daniel Berta (Švedska) je z igrami na Ptuju le še potrdil, zakaj je 2. najboljši igralec na svetu v tej starostni kategoriji.
Foto: Črtomir Goznik
Mlada reprezentanca Švedske do 18 let je upravičila vlogo favorita.
odličen tenis. Reprezentanca Švedske je po pričakovanjih pokazala največ in pokazala je tudi pravo pot mladega teniškega igralca do uspeha. Gledalci so lahko uživali ob vrhunskih potezah mladih igralcev, ki so zares mojstri teniške igre.'' Rezultati:
-	1. krog:
Slovenija - Bosna in Hercegovina 0:3
Bolgarija - Grčija 3:0
-	polfinale:
Bolgarija - Švedska 0:3 Rusija - Bosna in Hercegovina 1:2
-	za 5. mesto: Slovenija - Grčija 3:0
-	za 3. mesto: Rusija - Bolgarija 3:0
-	za 1. mesto:
Švedska - Bosna in Hercegovina 2:1
UR / JM
Boks
Naj boksar Jan Klarič
Očitno je, da je ptujski boks, predvsem po zaslugi BK Ring, v ponovnem vzponu. Najprej so ringovci osvojili naslov državnega prvaka v 1. slovenski boksarski ligi, sedaj pa pripravili še zanimivo boksarsko revijo na parkirišču ptujskega mestnega stadiona. Kako radi imajo ljudje boks oziroma podobne športne prireditve, je potrdilo tudi veliko število gledalcev. V boksarskem ringu se je pomerilo šest parov, oziroma dvanajst boksarjev, zvečine iz domačega kluba, bila pa sta tudi dva boksarja iz BK Kranj. Kljub temu da so se pomerili med seboj fantje,
ki skupaj trenirajo, so ljubitelji te športne zvrsti lahko videli tehnično dober boks, kjer ni bilo popuščanja, prav tako pa je opazen napredek mladih fantov, tako da se za nadaljnji razvoj te zvrsti ni bati. Kot smo že zapisali, so bili dvoboji dobri. Komisija pa se je odločila, da proglasi za najmlajšega boksarja Nejca Nedeljka, za najbolj tehnično dovršeni boks je priznanje pripadlo Aleksandru Pučku, za najboljšega boksarja prireditve pa so imenovali Jana Klariča. Očitno so zadeli v polno, saj je mladenič doživel prave ovacije. Ob zmagi Jana Klariča pa moramo
omeniti tudi to, da je ob sebi imel pravega svetovalca, ki tudi z njim vadi, in sicer profesionalnega šampiona Dejana Zavca.
REZULTATI: Blaž Škrjanec (BK Ring) - Nino Milošič (BK Ring) 2:0, Damir Rajkovača (BK Ring) - Aleš Kujavec (BK Ring) 2:0, Nejc Nedeljko (BK Ring) - Vadim Krupyshev (BK Ring) 0:2, Damir Lenart (BK Ring) - Aleksander Pučko (BK Ring) 0:2, Marko Makovec (BK Ring) - Zeciri Mevljudin (BK Kranj) 2:0, Edvin Ramdedovič (BK Kranj) - Jan Klarič (BK Ring) 0:2.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Najbolj tehnično dovršeni boks je prikazal Aleksander Pučko (BK Ring, desno).
Nogomet • Pogovor z novim trenerjem
Rudi Habjanič novi trener Bukovcev
Rudi Habjanič
Foto: Danilo Klajnšek
Nogometaši iz Bukovcev, ki so si v prvem letu tekmovanja v Štajerski nogometni ligi izborili obstanek, imajo v novi, prihajajoči sezoni višje ambicije, saj ne bi želeli, da bi ob koncu sezone morali trepetati za obstanek. Temu primerno so tudi optimistično pričeli priprave, in sicer 15. julija, 23. julija pa je trenerski posel prevzel izkušeni nogometni strokovnjak iz Ormoža Rudi Habjanič, ki je zadnji dve leti in pol treniral nogometaše Središča ob Dravi. Na turnirju v Podvincih je njegovo moštvo v finalu izgubilo, in sicer minimalno proti Ro-goznici, vendar se novi strateg Bukovcev ni nič obremenjeval: "To je bila samo ena izmed pripravljalnih tekem. Nismo igrali v najboljši postavi, vendar je to tudi dobro. Treniramo trikrat tedensko in redno odigravamo pripravljalna srečanja, saj želimo pričetek novega prvenstva v Štajerski ligi pričakati kar najbolje pripravljeni. Do pri-četka prvenstva bomo odigrali osem pripravljalnih srečanj. Naš cilj je uvrstitev od 6. do 8. mesta, seveda bi bilo lepše višje, vendar bo čas prinesel svoje. Vzdušje v ekipi je dobro in vedno bližje smo pričetku prvenstva, vse skupaj je bolje," je zaključil novi trener Bukovcev Rudi Habjanič.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Turnir v Podvincih
Prvo mesto za Rogoznico
V Podvincih je bilo v soboto in nedeljo svečano in delavno. Domači nogometni klub je ob častitljivem jubileju, 30-letnici kluba, organiziral tradicionalni 17. memorialni turnir Janeza Petroviča. Prvi dan turnirja je program potekal skorajda ves dan, saj so se v revialnih tekmah predstavili mladi nogometaši in tudi nogometašice iz Dornave. Na turnirju v Podvin-cih so nastopile naslednje ekipe: Dornava, Bukovci, Rogoz-nica in Podvinci. Nogometaši
Rogoznice so z 2:1 premagali Podvince, Bukovci pa Dornavo s 4:1.
V nedeljo so v srečanju za tretje mesto nogometaši Do-rnave po streljanju enajstmetrovk s 7:6 premagali domačo ekipo (v rednem delu se je srečanje končalo z 1:1). V finalu sta se pomerili ekipi Rogoznice in Bukovcev. Malce presenetljivo, vendar povsem zasluženo so slavili nogometaši Rogozni-ce, ki so z zadetkom Dokla z 1:0 ugnali svoje nasprotnike.
*
Foto: Stanko Koze
V finalu sta se pomerila kluba NK Bukovci in NK Rogoznica.
Foto: Stanko Kozel
Priznanje ob 30-letnici kluba NK Podvinci je predsedniku kluba Mitju Lahu izročil predsednik MNZ Ptuj Stanko Glažar.
FINALE: ROGOZNICA - BUKOVCI 1:0
ROGOZNICA: Ferčec, Dokl, Petrovič, Fric, Kralj, Hvalec, Cvetko, Stanet, Rižnar, Galun. Igrali so še: Kukovec, Sagadin, Leben, Vingesar, Krqajnc. Tre-
ner: Aleš Cajnko
BUKOVCI: Hrženjak, Vajda, Mulej, Kokot, Rojko, Kozel, Petek, Korez, Majer, Poštrak, Antolič. Igrali so še: Kodrič, T. Meznarič, R. Meznarič. Trener: Rudi Habjanič.
Danilo Klajnšek
Ptuj • Dvanajsto tradicionalno balinanje
Najboljši prihajajo iz občinske uprave
Na balinišču ob Potrčevi 34 je 30. julija potekalo že tradicionalno balinanje ob prazniku MO Ptuj, ki ga je tudi letos pripravilo SD Center pod vodstvom predsednika Jožeta Maučca. Prvič so praznično balinanje organizirali že pred 12 leti.
Prijavilo se je 14 ekip, pionirji, DU Ptuj, ČŠ Center, ČS Jezero, podžupanova ekipa, ČS Ljudski vrt, Občinska uprava MO Ptuj, ČS Breg-Turnišče, eno ekipo so sestavili tudi bivši predsedniki mestnih četrti, ČS Panorama, ČS Spuhlja, FC Zürich, ŠD Center in turniški grad.
Igrali so po sistemu dvobojev na izpadanje. V četrtfinale so se uvrstile ekipe Občinska uprava, DU Ptuj in ČS Jezero ter ČS Ljudski vrt, ki v četrtfi-nalu ni imela nasprotnika. V polfinalnih dvobojih je ekipa občinske uprave z 2:0 premagala ekipo DU Ptuj, ČS Jezero
pa z 2:1 ekipo ČS Ljudski vrt. V tekmi za 3. mesto je bila boljša ekipa DU Ptuj, ki je z 2:1 premagala ekipo ČS Ljudski vrt. V finalni tekmi pa je občinska uprava z rezultatom 2:1 nadi-grala ekipo ČS Jezero. Pokal in prvo mesto je šlo v roke ekipe občinske uprave MO Ptuj, v kateri so tekmovali Edi Kozel, Alen Hodnik in Zdenko Lazar. Druga je bila ekipa ČS Jezero, v njej so igrali Črtomir Rosic, Janez Žitnik in Branko Korošec, v tretjeuvrščeni ekipi DU Ptuj pa so letos balinali Vojo Velič-kovic, Ivanka Planjšek in Mirko Jaušovec. Četrta je bila ekipa ČS Ljudski vrt, peto do sedmo mesto so si delili FC Zürich, ŠD Center in bivši predsedniki mestnih četrti. Od 8. do 14. mesto pa so se razvrstile ekipe ČS Panorama, ČS Breg-Turniš-če, ČS Center, podžupanova ekipa, turniški grad, pionirji in ČS Spuhlja.
Tradicionalni spremljevalec
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik ŠD Center Jože Maučec (v sredini) je budno spremljal kuharja letošnjega bograča Adolfa Mihelača in Borisa Zagorška. Meso pa je že po tradiciji pripravil sam. Dva kotla sta ga zginila, kot bi trenil.
Med štirinajstimi ekipami, udeleženkami 12. tradicionalnega balinanja ob prazniku MO Ptuj, je bila tudi ekipa FC Zürich, ki se je želela maščevati za neuspeh Züricha proti ekipi Maribora, a ji ni uspelo, z ekipama ŠD Center in bivših predsednikov mestnih četrti si je delila peto do sedmo mesto.
prazničnega balinanja je tudi prekmurski bograč, katerega recept skrbno čuva predsednik ŠD Center Jože Maučec, ki je tudi letos pripravil meso zanj, kuho pa prepustil Adolfu Mihelaču in Borisu Zagoršku. Skuhali so dva kotla, oba sta bila v kratkem času prazna. Za malico naslednjega dne, ko je bilo potrebno pospraviti prireditveni prostor, ni ostalo nič.
MG
Mali nogomet
Pokal ostal doma
Klub malega nogometa Pri Mici je bil organizator že devetega tradicionalnega malo-nogometnega turnirja na travi, in sicer devetega turnirja Igorja Matjašiča. Skozi vso nedeljo se je ob igrišču zvrstilo veliko gledalcev in res je ta turnir nekaj posebnega. Tri ekipe so se uvrstile v finale, na koncu pa je domača ekipa z malo sreče osvojila prehodni pokal. Vsa srečanja sta sodila Jože Krajnc in Janez Pignar
REZULTATZI FINALA: Gostišče pri Mici - Levanjci 1:0, FC Gasteraj - Levanjci 1:1, Gostišče pri Mici - FC Gaste-
raj 2:2. Vrstni red: Gostišče pri Mici 4, 2. FC Gasteraj 2, Levanj-ci 1 točka.
POSTAVE EKIP:
Gostišče pri Mici: Aleš Ko-rez, Damjan Žuran, Miro Ko-kol, Robi Markež, Niko Kampl, Alen Ploj, Dušan Kos, Mario Kokol.
FC Gasteraj: Žan Majer, Miha Šilec, Tomi Ploj, Aleš Vrabl, Robi Ketiš, Robi Črnčec.
Levanjci: Branko Svečnjak, Stanko Letnik, Robi Žavc, Rudi Embruš, Franc Matjašič, Borut Kosec, Sandi Škrlec, Mitja Pod-hostnik, Tomaž Šalamun.
Danilo Klajnšek
Zmagovalna ekipa Pri Mici.
Foto: Danilo Klajnšek
Pomagajte Dravi in varžujte!
NK Labod Drava ponuja
LETNE VSTOPNICE po ceni 108 €.
Letno vstopnico lahko kupite na sedežu kluba, Čučkova alica 5, omogoča pa ogled vseli domačih prvenstvenih^ ' pokalnih in prijateljskih srečanje LuUud-DrcuigJv redja prodaji je vrednost vstopnic več kot 200 €)T
fenem boste lahko v prodajalnah Labod ob nakupu ¿tne karte uveljavljali popust v višini 30 % na redne cene in 10 "X> popust na znižarie artikle (popuste boste lahko upravičenci uveljavljali^sJarto in osebnim dokumentom).
Judo • Rok Drakšič - profesionalni judoist
Kolikor seješ, toliko žanješ«
■ v
»
V dneh po mediteranskih igrah v Pescari, kjer je odličen mladi judoist Rok Drakšič dosegel bronasto medaljo, so se mediji na široko razpisali o njegovih športnih uspehih, redki pa so bili tisti, ki so skušali ugotoviti, kaj je tisto, kar je iz navihanega in hudomušnega fanta naredilo levjesrčnega borca, ki veliko obeta.
Rok živi s starši na majhni kmetiji, kjer nikoli ne zmanjka dela, zato niti ni čudno, da je zrastel v športnika, ki zna garati za svoje uspehe. Ne verjame v čudeže, saj se zaveda, da je uspeh vedno plod šport-nikovih prizadevanj. Rok je zelo zgodaj zakorakal v profe-sionalizem, zato ne deli življenja svojih vrstnikov. Medtem ko njegovi prijatelji uživajo v poletnih počitnicah, Rok razmišlja o zadnjem izpitu in diplomi na Višji gradbeni šoli v Celju ter se intenzivno pripravlja za svetovno prvenstvo v Rotterdamu. Če ste ob tem opisu dobili predstavo, da je Rok preresen za svoja leta, boste presenečeni. Za vso to marljivostjo se skriva simpatičen fant, ki razveseljuje z nasmehom in hudomušnim humorjem. Svoja prizadevanja je vtkal v misel: »Kolikor seješ, toliko žanješ.« V tem letu mu želimo veliko »pridelanih« medalj.
Med prijatelji veljaš za veselega, preprostega in morda malce navihanega mladeniča. Bodi hudomušen in se nam predstavi na šaljiv način, z zvrhano mero iskrenosti.
Zdaj ste me pa našli (smeh). Najtežje je govoriti o sebi, kar zmanjka mi idej. Hmmm ... Ljudje me ponavadi opišejo kot navihanega, veselega, preprostega fanta, kar se za Štajerca tudi spodobi (smeh). Če drugi tako pravijo in če ste me tudi sami tako opisali, potem bo že nekaj na tem.
Zaradi športnih obveznosti, ki so v zadnjih letih na profesionalnem nivoju, imaš zelo malo prostega časa. V nekem intervjuju si dejal, da ti hišna opravila niso tuja. V sončku rad mami obesiš perilo. Kako pa je s kuhanjem? Če bi se povabili na kosilo, kakšen bi bil tvoj jedilnik in kakšnih drobnih presenečenj bi bili deležni?
Doma imamo majhno kmetijo v pravem pomenu besede. Pri nas se najdejo koze, zajci, kokoši in še kaj. Seveda mi hišna opravila niso tuja, saj je potrebno na kmetiji zavihati rokave. Dela nam nikoli ne zmanjka. Obešanje perila je zato zame mačji kašelj. Kuhanje pa raje prepuščam mami, ker je domača kuhinja najboljša. Dokler še lahko uživam v njenih dobrotah, se bom kar pustil razvajati. Kaj vam bi skuhal?. Ja, nič ne bi komplici-ral, to ni v moji navadi. Dobili bi puranji zrezek s solato, za sladico pa velik sladoled, saj ga obožujem.
Po najinih začetnih odgovorih si upam trditi, da
Najljubša jed?
Špageti carbonara.
Naj počitniška destinacija? Brez dvoma Dominikanska republika. J Tvoj najljubši film?
Seven pounds.
Kateri film si si nazadnje ogledal?
Nazadnje sem si ogledal film Fast and Furious 4, a je že dolgo tega.
Česa pri ljudeh ne maraš?
Pri ljudeh ne maram zahrbtnosti in nevoščljivosti.
Tvoja barva je ...
Modra.
Kaj bi si kupil, če bi zadel na lotu?
Hišo (smeh).
Rok Drakšič
so punce očarane in da so rade v tvoji družbi. Kaj mora imeti dekle, da osvoji tvoje srce?
Hahahaha ... Kaj pa vem. Morda pa so res očarane. Saj ne povedo, zato lahko samo sklepam. Dekle, ki ji bom podaril svoje srce, mora biti predvsem razumevajoče, kar pomeni, da mora verjeti vame in me podpirati na moji športni poti. Zavedati se mora, da je moj način življenja drugačen, saj se vse vrti okoli juda. Zunanjost v ljubezni ni bistvenega pomena, bolj je pomembno, da je oseba simpatična. Vsake oči imajo svojega malarja.
Judo je za slovenski prostor nekoliko nenavaden šport. Kdaj si se prvič srečal z njim?
Z judom sem se prvič srečal v drugem razredu osnovne šole. Nekaj sošolcev se nas je odločilo, da odkrijemo, kaj se skriva za tem nenavadnim imenom, in takoj smo vsi po vrsti podlegli njegovemu šarmu. Med njimi je bila tudi Lucija Polavder, kar pomeni, da oba že od drugega razreda dalje deliva isto športno pot. Na začetku me je k judu gnala radovednost, danes je ta šport moj poklic, saj je prerasel v profesionalizem.
Kaj je na tem športu tako posebnega, da si mu ostal zvest vse do danes in si mu pripravljen podrejati svoje življenje?
Težko rečem, kaj je tisto "nekaj". Preprosto mi je všeč. Pri judu moraš uporabljati telo in
duha. Šele ko sta ti dve komponenti v harmoniji, si lahko odličen.
Treniraš v judo klubu Sankaku Celje, tvoj trener je Marjan Fabjan. V tem klubu trenira še nekaj izvrstnih judoistov, kot so Lucija Polavder, Urška Žol-nir in Petra Nareks. Se je med vami v teh letih spletlo prijateljstvo?
Za uspeh je v veliki meri pomembno sodelovanje. Judo zahteva dva človeka in sam si brez moči. V klubu se med seboj zelo dobro razumemo. Všeč mi je, da se podpiramo in da si pomagamo. Drug od drugega se lahko veliko naučimo. To je skrivnost našega uspeha. Imel sem srečo, da sem prišel v tako dober klub.
Kaj ti pomeni beseda prijateljstvo?
Pravi prijatelj je zame tisti, ki verjame vame tudi v manj svetlih trenutkih. V dobrem je lahko vsak tvoj "prijatelj", a šele v slabem spoznaš pravega prijatelja.
Po poklicu si gradbeni tehnik. Kje se vidiš po koncu športne kariere? Razmišljaš o študiju?
Trenutno obiskujem Višjo gradbeno šolo v Celju. Opraviti moram še en izpit in napisati diplomo. Ko si profesionalno vpet v šport, je zelo težko izpolniti še vse šolske obveznosti. To zahteva veliko volje in samodiscipline. Mo-
ram pa se zahvaliti profesorjem na šoli, saj so pokazali res veliko razumevanja za šport in so me nenehno spodbujali na poti do cilja. Zaposlen sem pri Policiji, kar je zame prednost, saj mi omogoča nemoten trening. Pred menoj je še dolga športna kariera, zato zdaj še ne razmišljam o tem, kaj bom počel, ko se zaključi. Želim si ostati v športu. A ta vprašanja puščam odprta za prihodnost.
Če bi ti lahko uresničili skrito željo, kaj bi morali storiti?
Tako kot vsak športnik si tudi jaz želim medalje na olimpijskih igrah. To so moje sanje. Ne vem, ali boste lahko izpolnili to mojo željo, saj je v veliki meri odvisna od mene samega. Poskušal jo bom izpolniti samemu sebi.
Vsi vemo, da imaš malo prostega časa. Kaj počneš, ko ti le uspe ukrasti nekaj trenutkov samo zase?
Prosti čas poskušam izkoristiti čim kvalitetneje. Všeč mi je gorsko kolesarjenje. V Grižah, kjer živim, ne manjka hribov, zato ga s kolesom večkrat mahnem na kakšnega. Včasih priskočim na pomoč bratu Toniju, ki ima podjetje za izdelavo PVC vrečk, ali pa se dobim s prijatelji in malce poklepetam o vsakdanjih stvareh.
V letu 2008 ti je uspela uvrstitev na OI. To je bil za 21-letnega fanta velik uspeh. Na OI si bil nekoliko razočaran, saj si izgubil
Naši predstavniki na tekmovanju v Pescari
uvodni dvoboj z Irancom Masudom Hadžijem Ak-hondzadehom. Če bi lahko zavrtel kolo časa nazaj, kaj bi spremenil v tehniki svojega bojevanja?
V	tej borbi je šlo samo za trenutek slabosti, ki je na koncu odtehtal v mojo škodo. Prvo polovico borbe sem bil v prednosti, potem pa sem naredil napako in padel. Šlo je za stotinko sekunde. Nasprotnika sem želel vreči na ippon, pa je izkoristil moj padec in na koncu zmagal. Če bi lahko zavrtel kolo časa v preteklost in se še enkrat pomeril na tej tekmi, potem bi spremenil to sekundo, ki je odločala o zmagi in porazu.
Letos v februarju so se časopisi na dolgo razpisali o tvoji zmagi na tekmi svetovnega pokala v Budimpešti. Pod tvojim prijemom sta klonila kar dva japonska borca. Zelo je odmevala predvsem zmaga proti Tacuakiju Egusu, ki v judo krogih velja kot eden boljših borcev. Kateri dejavniki vplivajo na rezultat? Kaj odloči o zmagovalcu?
Šlo je za "maščevanje" (smeh). Dva meseca pred tekmo za svetovni pokal v Budimpešti sta me oba japonska nasprotnika premagala. V Budimpešti sem jima vrnil milo za drago in ju gladko premagal. Na to zmago sem zelo ponosen. Dejavnikov, ki vplivajo na zmago, je v judu zelo veliko. Včasih je dovolj samo sekunda nepazljivosti, ki odloča o zaključku dvoboja. V veliki meri pa so rezultati odvisni od tvojega vložka. Kolikor seješ, toliko žanješ. Judo je na stopnji profesionalizma, zato največkrat o zmagi odločajo nianse. To je značilno za vse profesionalne športe. Za gledalce, ki spremljajo dvoboje na profesionalni ravni, pa verjamem, da je takšen dvoboj morda nekoliko dolgočasen, saj ves čas čakajo na ippon.
Kaj ti prinaša športna prihodnost?
Ne vem, kaj mi prinaša, vem samo, kaj si želim. Želim si čim manj poškodb in čim več vrhunskih rezultatov.
Pred kakim mesecem si se vrnil z mediteranskih iger v Pescari. Kakšen je tvoj izkupiček?
V	Pescari sem dosegel odlično tretje mesto. Zelo sem vesel tega uspeha.
Si boš v teh dneh privoščil zaslužen dopust?
(Smeh.) Letos lahko o poletnem dopustu samo sanjam, saj me v avgustu čaka svetovno prvenstvo v Rotterdamu. A to je cena profesionalizma. Če želiš dosegati vrhunske rezultate, se moraš marsičemu odreči. Včasih tudi zasluženemu dopustu.
Aleksandra Jelušič
Hajdoše • S 14. gasilske olimpijade v Ostravi
Za las zgrešili pokal
Hajdoški gasilci, člani B-ekipe PGD Hajdoše, so se z letošnje 14. gasilske olimpijade v češki Ostravi vrnili z osvojenim četrtim mestom, kar je brez dvoma velik uspeh, čeprav je res, da so na prejšnjih olimpijadah posegli tudi višje. Prav tako pa je tudi res, da na vsakem tekmovanju nekaj šteje tudi kanček sreče, ne le vrhunsko znanje in spretnost.
Hajdoški gasilci, člani B-ekipe, so se na tekmovanju odlično odrezali.
Cirkovce • Odprli prenovljeno gostilno Korže
Poleg gostilne še frizerski in kozmetični salon
Gostilna Korže v Cirkovcah je od vsega začetka povezana z glasbo, saj jo je prvi vodil Vinko Korže, ki je bil velik ljubitelj ljudskega izročila, še posebej ljudskih plesov in gledališča, zato je leta 1931 ustanovil cir-kovško folklorno skupino, eno izmed najstarejših folklornih skupin v Sloveniji, ki je sedaj poimenovana po njem. Skupina cirkovških folkloristov, ki je danes znana skoraj po vsem svetu, pleše izvirne štajerske plese, ohranja pa tudi druge oblike narodnega izročila in običajev,
kot so razne igre, šege in ljudske pesmi.
Leta 1971 so v Osnovni šoli Cirkovce ustanovili podmladek folklore. Obe folklorni skupini pa sta zaplesali tudi na slovesnosti ob odprtju prenovljene gostilne.
Znamenito gostilno Korže, ki jo je do leta 1962 vodil Vinko Korže, je po njegovi smrti prevzelo gostinsko podjetje Haloški biser Kmetijskega kombinata Ptuj. V lokalu se je zaposlila domačinka Marija Pleteršek, zato se je tedaj gostilne prijelo ime
Foto: Stanko Kozel
Olimpijsko ekipo članov B PGD Hajdoše so sestavljali: Franc Erlač, Janez Zumer, Marjan Horvat, Jakob Jerenko, Jože Teskač, Branko Tominc, Jože Tržan, Ivan Glažar, Drago Lenart, Ivan Brodnjak in Marjan Glažar. Trener ekipe je Franci Zupanič.
Foto: Stanko Kozel
Letošnje olimpijade, s katero je hkrati potekala tudi mladinska olimpijada in ki velja za največje tekmovanje gasilk in gasilcev na svetu, se je udeležilo preko 5000 tekmovalcev iz kar 26 evropskih držav. Barve Slovenije je zastopalo 15 izbranih ekip, ki so zbrale skupno kar 17 medalj - od tega 4 zlate. Prva mesta so osvojile mladinke PGD Zbilje, članice A PGD ŽaŽar, člani B PGD Šmartno na Pohorju
in članice B PGD Begunje.
Seveda so gasilce spremljali številni njihovi navijači; med njimi je bil tudi cel avtobus privržencev hajdoških gasilcev s hajdinskim županom Radosla-vom Simoničem vred, pomagali pa so jim še navijači iz vodstva OGZ Ptuj. Kot so povedali navijači po vrnitvi, je bilo vzdušje na tribunah enkratno, odlično pa so se počutili tudi gasilci, zato dobri rezultati niso izostali.
Sporočilo za javnost
V začetku julija je bila v centru Cirkovc svečanost, na kateri je kidričevski župan Jože Murko odprl obnovljeno in dograjeno gostilno Korže, v kateri sta družini Dolenc in Špec uredili še frizerski in kozmetični salon.
Pri Miciki. Leta 1992, ko je Kmetijski kombinat gostilno prodal, jo je kupil Janko Dolenc in jo Mariji Pleteršek dal v najem. Po njeni upokojitvi je gostilno vzel v najem Drago Kostanjšek, nato Tanja Šlamberger. K odločitvi za celovito preureditev in novo podobo gostilne je pripomoglo tudi lanskoletno neurje, ki je močno poškodovalo streho. Tako je nastal obsežen projekt, ki poleg temeljite obnove gostilne vključuje še frizerski in kozmetični salon.
-OM
Foto: M. Ozmec
Cirkovčani so na prenovljen in razširjen objekt gostilne Korže ponosni.
Rekonstrukcija na Potrčevi cesti
Na podlagi objavljenih prispevkov v medijih o izvajanju rekonstrukcije na Potrčevi cesti podajamo obrazložitev, ki pojasnjuje navedene trditve.
Z nameravano izgradnjo se je poseglo na del zemljišč, ki so v lasti posameznih stanovalcev na naslovu Potrčeva cesta 44, 46 in 48. Za pridobitev gradbenega dovoljenja je bilo tako potrebno izkazati pravico razpolaganja z zemljiščem, kar pomeni pridobitev ustrezne stvarne pravice s sklenitvijo pogodbe. Lastnikom stanovanj je bil izročen osnutek pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice, v kateri se je obseg posega na nepremičnini, ki je v njihovi lasti, omejil izključno na poseg, določen s projektno dokumentacijo. Zakon za sklenitev tovrstne pogodbe predpisuje dodatno obličnost in s tem varnost pogodbenih strank, zato so vsi podpisniki pogodbe morali svoje podpise na pogodbi notarsko overiti, šele nato je bilo Mestni občini Ptuj omogočeno ustanovljeno stvarno pravico vpisati tudi v zemljiško knjigo, kar ima hkrati konstitutiven značaj. Za sklenitev pogodbe, kjer je potrebno poleg samega podpisa urediti tudi overitev vseh teh podpisov na pogodbi, je potrebno ogromno energije in časa, za kar je v veliki meri zaslužen g. Vojo Veličkovič, ki je v postopku odigral bistveno vlogo kot vez med projektno skupino za rekonstrukcijo Potrčeve ceste na Mestni občini Ptuj in stanovalci.
Mestna občina Ptuj je po pridobitvi pravic razpolaganja na vseh zemljiščih, na katere se z rekonstrukcijo Potrčeve ceste posega, podala vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja, kateri je priložena projektna dokumentacija, ki je predstavljala podlago za sklenitev pogodbe s stanovalci. V postopku pridobitve gradbenega dovoljenja je upravni organ razpisal obravnavo, na katero so bili vabljeni vsi lastniki nepremičnin, ki so skladno
z veljavno zakonodajo stranke v postopku, kar pomeni poleg samih stanovalcev tega bloka tudi ostali lastniki nepremičnin na tem območju. Na obravnavi je bil predstavljen projekt, celotna projektna dokumentacija, strankam, ki so se v postopek priglasile, pa je bila dana možnost zaščite svojih interesov in predstavitve svojih pogledov na projekt. Prisotne stranke so projektno dokumentacijo pregledale in na njo vsebinsko relevantnih pripomb niso imeli. Na podlagi izvedenega upravnega postopka je bilo na predmetno projektno dokumentacijo izdano gradbeno dovoljenje, ki je postalo pravnomočno po poteku roka za pritožbe, saj teh na izdano gradbeno dovoljenje ni bilo. Rekonstrukcija Potrčeve ceste se tako izvaja skladno z veljavno zakonodajo, sklenjenimi pogodbami z lastniki zemljišč in pravnomočnim gradbenim dovoljenjem.
V primeru želje po spremembi prvotnega dogovora o načinu in obsegu izgradnje infrastrukture na zemljiščih v lasti stanovalcev blokov Potrčeva cesta 44, 46 in 48, je prvotno med vsemi lastniki potrebno doseči konsenz. Mestna občina Ptuj se je s sklenitvijo pogodbe zavezala, da bo izgradnja potekala izključno po projektu, s katerim so se tedaj strinjali vsi lastniki in projektno dokumentacijo, na katero so lahko v upravnem postopku pridobitve gradbenega dovoljenja tudi podajali svoje pripombe. V primeru enostranske kršitve sklenjene pogodbe s strani Mestne občine Ptuj to pomeni njeno odškodninsko odgovornost do posameznika, ki je podpisnik predmetne pogodbe. Aneks k veljavni in zavezujoči pogodbi je možen le ob predpostavki, da se s tako spremembo strinjajo vsi podpisniki osnovne pogodbe.
Pločnik ob stanovanjskem bloku - »Ureditev Potrčeve ceste na Ptuju - ETAPA 1«
Predvidena ureditev:
Zaradi pomanjkanja parkirišč ob Potrčevi cesti je projektant izdelal naslednje projektne rešitve
Tako Drago Furek, predsednik PGD Hajdoše, kot Marjan Meglič, predsednik OGZ Ptuj, sta z uspehom hajdoških gasilcev več kot zelo zadovoljna, čestitkam pa se seveda pridružujejo še številni drugi gasilski funkcionarji.
Nov olimpijski izziv pa čaka tekmovalne gasilce čez štiri leta v sosednji Italiji, ki bo gostila 15. gasilsko olimpijado.
SM
(omejimo se na površine za pešce in kolesarje na očitani mikroloka-ciji):
Na desni strani je predvidena enostranska kolesarska steza širine 1,0 m ter pločnik širine 1,0 m, skupaj torej širine 2,0 m. V območju krožišča Potrčeva cesta - Zupančičeva ulica je med voziščem in površinami za pešce in kolesarje zasnovana zelenica v širini 1,25m, ki varuje pešce in kolesarje pred vozili. Ob Potrčevi cesti v nadaljevanju do Osojniko-ve, kjer ni zelenice, je predvidena asfaltna varnostna širina 0,80 m, skupna širina površin za kolesarja in pešca - enostransko desno znaša 2,80 m.
Širina pločnika in kolesarske steze na desni strani vozišča, ki je namenjena za odvijanje prometa pešcev in kolesarjev iz smeri centra Ptuja proti Osojnikovi cesti je zadostne širine za število pešcev in kolesarjev na tem odseku.
Ob omenjenem stanovanjskem bloku so urejene tudi površine za pešce, ki so namenjene za dostop do parkirišč, lahko pa si stanovalci namesto zelenice uredijo dodatne tlakovane površine, ki bodo namenjene le njim in si jih ločijo od javnih površin npr. z ograjo ali živo mejo.
Če bi se izvedla večja širina pločnika, bi bil večji poseg na privatnih parcelah. Tako bi se npr. ob stanovanjskih blokih povečal poseg in odkup zemljišč za dodatnih cca. 50 m2, če bi se povečale površine za pešce za 60 cm in bi bila nasprotovanja lastnikov zemljišč večja zaradi zmanjšanja funkcionalnega zemljišča okrog stanovanjskega bloka.
Vse projektirane rešitve, še posebej rešitve za površine za peš in kolesarski promet, je projektant izdelal tako, da je upošteval veljavno zakonodajo s tega področja, t.j. za tovrstne gradbene inženirske objekte, med katere sodi najpomembnejši predpis: Pravilnik o projektiranju cest (Ur. list RS, št. 91/2005), pa tudi ostale predpise.
Brigita Tetičkovič, Odnosi z javnostmi Mestne občine Ptuj
Na valovih časa
Okoli sveta • Piše: Filip Kovačič (4.)
Kako sem »poklonil« nokio
Po pregovarjanju z malgaški-mi uradniki in policisti sem jih nekako uspel prepričati, da lahko vstopno vizo plačam le, če pridem do svoje prtljage. Moj nahrbtnik je sameval na za to pripravljenem tekočem traku in naredil že nekaj častnih krogov. Pograbil sem nahrbtnik in se hitro vrnil, kupil vizum za trideset ameriških zelencev in se nato odpravil še po žig za vstop v državo. Pravzaprav sem vse delal obratno, od zadaj naprej. Ampak pomembno je bilo, da sem prestopil mejo.
Šele ko sem prišel iz letališke stavbe, sem začutil pravo afriško soparno vročino. Skupaj z Jodie in drugo Američanko smo zbarantali nekaj evrov za prevoz do mesta. Na srečo sem že imel rezerviran hotel za prvo noč. Po prihodu sem se peš odpravil na ogled okolice hotela in dela glavnega mesta. Kadar potujem po revnejših deželah, imam skoraj zmeraj zraven nekaj stvari in oblačil, ki jih ne uporabljam več in jih zato raje poklonim nekomu, ki jih bo vesel. Tudi tokrat je bilo tako. Počasi sem se sprehajal po ži-vobarvni tržnici, polni eksotičnega sadja. Ob fotografiranju zanimivih obrazov sem razmišljal, komu naj podarim starejši model Nokie, ki sem jo nosil ob pasu. Zamišljeno sem iskal ka-
Foto: F. Kovačič
Na Madagaskarju
dre ter se obenem skušal pogovarjati z domačini v polomljeni francoščini. Zdelo se mi je, da se je kar preveč kmalu pričelo mračit, zato sem se želel še pri dnevni svetlobi vrniti v hotel. Še prej sem se hotel znebiti mo-bilnika. Potipal sem v torbico za pasom. Bila je prazna! Nekdo mi ga je izmaknil tako spretno,
Foto: F. Kovačič
Otroci Madagaskarja
Krvodajalci
21. maj - Jasna Golob, Podvinci 22/b; Martina Šterbal, Kukava 44; Franc Vaupotič, Keleminova 7, Maribor; Jože Grula, Skorba 41/c; Dejan Majcen, Brunšvik 55/b; Herman Ro-škar, Formin 2/a; Anita Požegar, Dolič 38; Branislav Svenšek, Žetale 105; Damijan Plajnšek, Ciril-Metodov drevored, Ptuj; Vlado Bedrač, Zagrebška 81, Ptuj; Franc Krajnc, Dornava 13/a; Jurij Men-daš, Prepolje 22; Miran Kotnik, Povo-dnova ul. 2, Ptuj; Janja Herega, Grajen-ščak 97/a; Tadej Bojnec, Langusova 26, Ptuj; Marija Valič, Moškanjci 22; Aleš Bedenik, Doklece 7/a; Boštjan Rojko, Krčevina pri Vurbergu; Ema Toplak, Miklošičeva 10, Ptuj; Janez Majar, Bukovci 19; Dušan Potočnik, Popovci 2; Marko Stramič, Zgornja Pristava 4/a; Edvard Kozel, Ul. 25. maja 3, Ptuj; David Rijavec, Kvedrova ul. 2, Ptuj; Marija Orovič, Kicar 61/a; Denis Vamberger, Libanja 51; Ciril Koser, Janežovski Vrh 21/a; Janez Tašner, Mestni Vrh 89; Miran Bezjak, Kicar 42; Srečko Fekonja, Strejaci 1; Vili Samo-bor, CMD 7, Ptuj; Martin Klep, Vinarski trg 7, Ptuj; Stanka Lah, Pongrce 15.
25. maj - Srečko Bedrač, Moravci v Slovenskih Goricah; Bojana Pajtler, Go-
da nisem niti slutil kdaj in kako. Še dobro, da mi ni manjkalo nič drugega, Denar in potni list sem imel drugje. Če nič drugega, je bilo dobro, da je odpadla 'skrb', komu pokloniti aparat.
Naslednji dan je bil poseben. Na Madagaskar sta priletela moja prijatelja iz Seattla, Vince in Earl. Vinca sem spoznal na mojem potovanju po Šri Lanki in od takrat naprej sva dobra prijatelja. Tudi zaradi dogovora, da bomo štiri tedne skupaj potovali, sem svojo pot okrog sveta prikrojil tako, da smo se na začetku decembra srečali na velikem rdečem otoku. Potovalna prijatelja sta prišla dva dni za menoj po dolgi vožnji iz Seattla preko New Yorka, Pariza do An-tananariva.
Letalo Air France je imelo krepko zamudo. Čas v skromnem letališkem bifeju sem si krajšal s pregledovanjem francoskega besednjaka v žepnem slovarčku. Prijatelja iz Amerike sta dobro razpoložena stopila iz letala. Že na začetku sta me presenetila z idejo, da moramo najti dober lokal z domačim pivom, kjer se bomo pogovarjali.
Pričakoval sem, da se bosta po tridesetih urah utrujajočega potovanja vrgla v posteljo. Očitno sem se zmotil. Ko smo v miru preučili načrt potovanja, se je noč prevešala v jutro. Dobro razpoloženi smo se peš odpravili čez center mesta do našega hotela. V najbolj temačnem delu smo zaslišali hitre korake. Približevala sta se dva moška in nas ogovorila v ameriški angleščini. Še naprej sta nas začudeno gledala in eden izmed njiju je dejal, da smo pravkar hodili mimo najbolj nevarnega predela mesta. Izkazalo se je, da sta Malgaša na začasnem delu v New Yorku. Ameriška prijatelja sta se šalila z njima, kako sta lahko pristna Newyorčana zaskrbljena za našo varnost v tako majhnem mestu, kot je dvemili-jonska Tana. Zraven tega, le kdo bi si pa upal napasti tri glasne in skoraj sto devetdeset centimetrov visoke moške, ki že na daleč kažejo neustrašnost? In to v tej afriški deželi, kjer so moški povprečno za glavo manjši od nas. Glasno smo se zasmejali ter nato odhiteli vsak svojo pot ...
deninci 42; Stanislav Trstenjak, Ul. Borisa Kraigherja 18, Kidričevo; Srečko Rampre, Čermožiše 39; Ksenja Galun, Skorba 9/a; Bojan Verdenik, Krčevina pri Vurbergu; Aleš Meglič, Spuhlja 61; Dušan Kokol, Ob gozdu 17, Kidričevo; Rudi Horvat, Kajuhova 12; Martin Petek, Slovenja vas 38/a; Bogdan Kerle, Ob železnici 4, Kidričevo; Željko Cmreč-njak, Ul. 1. maja 6, Ptuj; Anton Murko, Sela 1; Katja Zemljarič, Stojnci 135/b; Bogdan Kores, Medvedce 2/a; Slavko Ljubec, Nova vas 73/a; Markovci; Franc Kump, Senčak 11; Petar Marko-tic, Kajuhova 1, Ptuj; Zdenko Molnar, Volkmerjeva 5, Ptuj; Anton Zelenik, Vintarovci 36; Damjan Bračič, Zabovci 15/a.
28. maj - Verica Pintarič, Veliki Brebrovnik 94; Jožef Pintarič, Veliki Brebrovnik 94; Marinka Kolarič Lašič, Obrež 33; Srečko Sitar, Lancova vas 58/b; Robert Pšajd, Klepova ul. 14, Ptuj; Maja Tikvič, Zgornja Hajdina 94; Roman Železnik, Nadole 4; Vesna Plut, Jiršovci 17/a; Mirko Tikvič, Zg. Hajdina 94; Boris Gorišek, Skrblje 8; Anton Danko, Potrčeva 40, Ptuj; Damijan Me-tličar, Slovenja vas 74; Boris Železnik, Žetale 46; Robert Štumberger, Per-gerjeva 14, Ptuj; Marijan Pernek, Zg. Hajdina 140/d; Darinka Kodrič, Ciril
Metodov drevored 1, Ptuj; Aleksander Lovrec, Peščeni Vrh 35, Cerkvenjak; Natalija Korent, Črmlja 12, Trnovska vas; Zlatko Kosec, Moškanjci 118; Andrej Slana, Zagorci 6; Miran Valenko, Draženci 10/b; David Vrečko, Čermožiše 29; Boštjan Gašparič, Arbaiterjeva 5, Ptuj; Robert Vaupotič, Majski Vrh 51; Sebastjan Letonja, Ul. B. Kraigherja 25, Kidričevo; Franjo Mihelač, Volkmerjeva 5, Ptuj; Binko Zemljič, Krčevina pri Vurbergu; Martin Horvat, Dornavska cesta 15, Ptuj; Stojan Kodrič, Kozminci 6/a; Branko Novak, Ptujska Gora 102/a; Darko Emeršič, Tovarniška c. 4, Kidričevo.
1. junij - Viljem Trstenjak, Vinski Vrh 30; Janko Marin, Bresnica 70; Davorin Frudauer, Sp. Leskovec 13/b; Ivan Kukovič, Suha Veja 7; Jožef Fi-deršek, Tržec 34/a; Gregor Smolej, Majšperk 59; Sabina Korošak, Mala Nedelja 28; Mojca Vrabič, Medvedce 14/a, Majšperk; Bojan Vidovič, Bari-slovci 11/a; Anton Brenholc, Rjavci 21; Peter Caf, Gomila 11; Vinko Simonič, Dornava 3; Danica Vaupotič, Jurovci 23/a; Janez Šel, Apače 186/a; Robert Letonja, Pot k Jelšam 9; Dejan Belšak Slodnjak, Slomi 14, Polenšak; Simona Brajlih, Zgornja Hajdina 107/a; Vlado Bedenik, Kočice 25; Janez Zafošnik,
Lovrenc na Dravskem polju 1; Milan Železnik, Kočice 67; Ivanka Vidovič, Kraigherjeva 27, Ptuj; Melani Kovačec, Prepolje 43; Anton Hojsak, Osojnikova c. 5, Ptuj; Vladimir Zagoršek, Dornava 145.
4. junij - Alojz Ivanuša, Frankovci 30; Jernej Pal, Videm pri Ptuju 48; Marija Lesjak, Miklavž na Dravskem polju; Ivan Kušar, Nova vas pri Ptuju 99; Andrej Fric, Gorišnica 73; Viktor Leben, Moškanjci 46/e; Marija Arnuš, Podvinci 43; Miran Cvilak, Slovenja vas 27; Janez Štumberger, Stojnci 20; Branko Firbas, Moškanjci 125; Mojca Zorman, Pernica 12/v; Milena Kočevar, Ul. 25. maja 5, Ptuj; Saša Soldo, Goriška 5, Maribor; Daniel Petrovič, Podvinci 124/a; Anica Jus, Žetale 56; Marjan Murko, Podvinci 130; Tatjana Lednik, Greenwiška c. 10/a, Maribor; Robert Savec, Hudalesova 8, Maribor; Marjan Žalar, Sakušak 15; Stanislav Mislovič, Dornava 35; Branko Čepic, Prešernova 20, Maribor; Marko Pogorevc, Vrhloga 3, Slovenska Bistrica; Dušan Furek, Draženci 87; Marjan Anderlič, Trgovišče 25/b; Janez Požar, Lancova vas 60; Slavojka Ivanovic, Gregorčičev drevored, Ptuj; Nina Očkerl, Videm 31; Irena Širec, Peršonova 24; Peter Žnida-rič, Dupleški Vrh 16.
Torek, 4. avgust
1789 je francoska Ustavodajna narodna skupščina odpravilo fevdalno ureditev in cerkvene desetine. 1792 se je rodil britanski pesnik Percy Bysshe Shelly. 1805 se je rodil irski matematik in astronom William Rowan Hamilton.
1883 se je končala stavka rudarjev v rudniku Ojstro v Hrastniku.
1900 se je rodil v New Orleansu eden največjih trobentačev v zgodovini jazza Louis Armstrong, z vzdevkom Satchmo. 1914 je poslala Velika Britanija Nemčiji ultimat, v katerem je zahtevala, da Nemci spoštujejo nevtralnost Belgije. Sreda, 5. avgust
1811 se je rodil francoski skladatelj Ambroise Thomas. 1827 se je rodil brazilski državnik Manuel Deodoro da Fon-seca, prvi predsednik Brazilske republike. 1850 se je rodil francoski pisatelj Guy de Maupasant. 1898 se je rodil eden največjih španskih pesnikov Federico Garcia Lorca.
1905 je umrl v Münchnu slovenski slikar in likovni pedagog Anton Ažbe.
1962 je v 36. letu starosti umrla ameriška filmska igralka Marilyn Monroe. Četrtek, 6. avgust
1371 se je verjetno na današnji dan rodil češki reformator Jan Hus.
1538 je po legendi Gonzalo Jimenez de Quesada ustanovil mesto Santa Fe, ki je kasneje dobilo ime Santa Fe de Bogota in je glavno mesto Kolumbije. 1637 je umrl angleški pesnik in dramatik Ben Johnson. 1697 se je rodil italijanski kipar Niccolo Salvi, avtor znamenite poznobaročne mojstrovine - vodnjaka Trevi v Rimu. 1881 se je rodil škotski mikrobakteriolog Alexandre Fleming, človek, ki je odkril penicilin. 1940 si je Sovjetska zveza priključila baltske države. 1945 so vrgli iz ameriškega bombnika B-29 atomsko bombo na Hirošimo in tri dni kasneje na Nagasaki. Petek, 7. avgust
1819 je dosegel Simon Bolivar odločilno zmago v boju za neodvisnost Kolumbije.
1848 je umrl švedski kemik, eden od ustanoviteljev znanstvene kemije Joens Jakob Berzelius. 1876 se je rodila plesalka in ena najslavnejših vohunk vseh časov Mata Hari.
1912 sta Rusija in Japonska podpisali sporazum, s katerim sta si razdelili interesna območja v Mongoliji in Mandžuriji. 1993 so del Buckinghamske palače, ki je od 1837 kraljeva rezidenca v Londonu, prvič odprli za javnost. Sobota, 8. avgust
754 je bizantinski cesar Konstantin V. Kopronimos prepovedal čaščenje svetih podob (slik in kipov). 1861 se je rodil angleški biolog Wilin Bateson, ki je v biologijo uvedel izraz genetika.
1925 je prišlo do velikega pohoda Ku Klux Klana na Washington.
1945 so po končani drugi svetovni vojni Korejo zasedle čete Sovjetske zveze in ZDA. Nedelja, 9. avgust
378 so v bitki pri Andrianopelu Zahodni Goti premagali rimsko vojsko.
1471 je postal rimski papež pod imenom Sikst IV. Francesco della Rovere.
1902 so ustanovili v Gorici akademsko društvo Adria. 1912 se je rodil v Ribnici na Dolenjskem slovenski skladatelj in dirigent Bojan Adamič.
1916 so italijanske enote na soški fronti vkorakale v porušeno in izpraznjeno Gorico.
1945 so Američani vrgli atomsko bombo na Nagasaki. 1965 je Singapur razglasil samostojnost v okviru Com-monwealtha.
1974 je dolgotrajni škandal Watergate pobral svojo najpomembnejšo žrtev. Richard Nixon je postal prvi predsednik v zgodovini ZDA, ki je moral odstopiti. Ponedeljek, 10. avgust
1842 so v Veliki Britaniji sprejeli zakon, ki je prepovedal delo v rudarskih jaških ženskam in otrokom, mlajšim od 10 let.
1865 se je rodil ruski skladatelj Aleksander Konstantinovič Glazunov.
1893 se je rodil v Kotljah slovenski pisatelj in politik Lovro Kuhar - Prežihov Voranc.
1896je umrl za posledicami strmoglavljenja na poskusnem poletu z jadralnim letalom blizu Berlina nemški inženir in letalski pionir Otto Lilienthal.
1920 so članice Antante v Sevresu podpisale mir s premagano Turčijo.
1945 je tokijski radio sporočil, da je japonska vlada pripravljena pogovarjati se o miru.
AvtoD£OM
Audi A4 allroad tudi že pri nas
Oznaka allroad, s katero so pri Au-diju opremili A4, prinaša robustnejši videz ter boljše vozne sposobnosti na terenu. Od „običajnega" modela se razlikuje po večjem odmiku od tal, dodatnih zaščitah podvozja in tudi po pogonu, ker avtomobil poganjajo vsa štiri kolesa. Devet let je trajalo, da je Audi večjemu in prestižnejšemu A6 allroad quattro dodal cenejšo izvedbo A4.
Leta 2000 je A6 allroad pomenil novo smer in sestop z asfalta na brezpotje oziroma vstop v takrat še slabo zastopan razred večnamenskih vozil. Če smo odkriti, danes A4 allroad v ničemer ne izstopa, razen v tem, da je zadnji Audijev izdelek. Namreč že pred devetimi leti je A6 allroad imel elektronsko nadzorovano zračno vzmetenje, v tem pogledu pa je njegov manjši brat korak nazaj! Za razliko od dražjega modela z zračnim vzmetenjem in zato prilagodljivo odmaknjenostjo dna avtomobila od tal je bila predelava A4 allroada tehnično manj zahtevna, ker je obdržal klasično vzmetenje, le blažilnike in vzmeti so prilagodili.
In v čem se vendarle razlikuje od audija A4 avant? V obrobah kolotekov in pragov, v sivo obarvani motorni maski s pokončnimi letvicami ter po višji oddaljenosti od tal. Razveseljujeta tudi prednja in zadnja kovinska zaščita spodnjega dela avtomobila, kar je dobrodošlo pri vožnji po slabših cestah ali celo brezpotju. Spremenjena sta tudi vzdolžna strešna nosilca, ki sta višja kot pri običajnem A4. Seveda je nekaj dodelav tudi na tehniki in mehaniki vozila:
koloteka sta za dva centimetra razširjena, vzmeti so daljše za 2,6 centimetra, elektronski sistem za stabilizacijo vozila ESP pa je programiran tudi za terensko vožnjo, kar pomeni, da zavorni dodatek ABS dovoljuje zaviranje z nekaj zdrsa, kar zna narediti vožnjo zabavnejšo.
Notranjost je tipično Audijeva, kar pomeni, da so materiali kakovostni, če že ne vrhunski, izdelava je temeljita, po želji in proti doplačilu pa si petični kupci lahko omislijo skoraj vse; tudi usnje milano ali volcano na sedežih.
Ker gre za karavan, bi pričakovali ogromen prtljažnik, ampak Audijevi avanti so prestižni avtomobili in ne sredstvo za prevažanje bele tehnike. Prej boste v 490-litr-skem osnovnem prtljažniku našli palice za golf. Ob prevrnitvi asimetrično deljene zadnje klopi njegova prostornina naraste na 1430 litrov, njegova posebnost pa je, da ob že znanem dvigovanju prekrivnega roloja in dobrih možnostih pritrditve tovora v vozilu najdemo tudi prekrivno ponjavo dna prtljažnika, ki je na eni strani gumirana, kar omogoča prevoz različnih predmetov, ne da bi kasneje morali vozilo peljati na temeljito čiščenje notranjosti.
V ponudbi pogonskih strojev zaenkrat najdemo dva dizelska in bencinski motor.
Bencinske barve zastopa 2,0-litrski TFSI motor z 211 KM, medtem ko pri dizlih lahko izbiramo med 2,0-litrskim TDI s 170 KM in 3,0-litrskim šestvaljnikom z 240 KM. Vse pogonske možnosti so opremljene s šeststopenjskim ročnim menjalnikom, na voljo je tudi sedemstopenjski z dvojno sklopko z oznako S-tronic.
Kmalu bosta šibkejši dizel in bencinski motor serijsko opremljena s sistemom start/stop, ki naj bi prihranil dva decilitra goriva na 100 prevoženih kilometrov, kar pomeni, da bo vsak prevoženi kilometer onesnažen s petimi grami ogljikovega dioksida manj! Start/stop je eden od treh novih sistemov, ki znižujejo emisije izpustov ogljikovega dioksida in tudi zmanjšujejo porabo goriva. Drugi sistem regeneracije kinetične energije deluje po načelu hranjenja energije v dodatnem akumulatorju, tukaj pa je še potovalni računalnik, ki zna nadzorovati tokove energije, jih ovrednotiti in svetovati vozniku, kako naj ukrepa, da bo zmanjšal porabo goriva. Tehnologija je šla celo tako daleč, da vozilo svetuje vozniku, kdaj naj ta ugasne klimatsko napravo ali zapre okna, ko deluje klimatska naprava.
Štirikolesni pogon quattro je opremljen s sredinskim mehanskim diferencialom Torsen, ki v osnovi deli 40 odstotkov navora na prednji in 60 na zadnji kolesni par, razmerje se lahko tudi spreminja. Za uspešno premagovanje terenskih ovir so Audijevi inženirji ustrezno prilagodili tudi delovanje serijsko vgrajenega sistema ESC, treba pa je dodati, da se z novim audijem lahko zapeljete čez pol metra globoko vodo. Pa se boste?
A4 allroad se po cesti pelje bolje kot pravi športni terenci in na brezpotju zmore toliko ali še več, kot večina voznikov sploh potrebuje, zato bi mu lahko rekli tudi karavanski terenec za voznike z izbranim okusom. Slovenski trgovci z vozili Audi so manjšega allroada že začeli prodajati, v primerjavi z navadnim modelom A4 avant je enako motoriziran in opremljen allroad dražji za sprejemljivih 2300 evrov. Na slovenskih cestah naj bi jih do konca letošnjega leta videli okorg 50, čeprav bo popolna motorna paleta na voljo šele novembra.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Vednozeleni gornik
(Arctostaphylos uvae ursi)
Ljudska imena: medvedje uho, medvedji gozdič, medvedove češnje, opernik, zimzeleni gornik...
Opis: Je zimzelena olese-nela rastlina, podobna brusnici (razlikujeta se po rjavih pegah na spodnji strani listov - brusnica jih ima, gornik pa ne). Listi so gladki, debeli in usnjati, narobe jajčasti, po obeh straneh goli ter svetleči. Iz majhnih belkastih cvetov se razvijejo živo rdeče jagode v velikosti graha. Cveti od maja do junija. Raste v srednji in severni Evropi, v Severni Ameriki in vzhodni Aziji kot podrast v svetlih gorskih gozdovih ali nad gozdno mejo. Bolje uspeva na apnenčastih kot na kislih tleh. V zdravilne namene se uporabljajo sveži ali posušeni listi vednoze-lenega gornika.
Zdravilne snovi in učinkovine:
Listi (droga) vsebujejo
6-10 % arbutina in metilar-butina ter flavonoide. Poleg teh vsebuje tudi okrog10 % hidrolizirajočih čreslovin, ki v drogi niso zaželene, ker dražijo želodčno sluznico.
Delovanje in uporaba: Delujoča učinkovina vedno-zelenega gornika ima v alkalnem urinu antiseptično (razkuževalno, protibakte-rijsko) delovanje. Zato se priporoča sočasno jemanje snovi, ki zagotavlja alkal-nost urina (natrijev bikarbonat - soda bikarbona) oziroma se ne sme uživati kisle hrane. Droga deluje tudi diuretično (pospešuje odvajanje vode iz sečil).
Uporablja se pri infekcijah sečil, saj ima protibak-terijski učinek, in pospešuje spiranje sečil, v ljudskem zdravilstvu pa tudi pri vnetju mehurja in sečevoda, motnjah v mokrenju, vnetju ledvičnega ustja, pri ledvičnih kamnih, hudem
Foto: Črtomir Goznik
Mateja Pislak, mag. farm.
katarju mehurja, težavah z mokrenjem ter zelo pekočem seču.
Uživanje listov vednoze-lenega gornika znatno poveča učinek antibiotikov, saj njihovo protibakterijsko delovanje razkužuje seč.
Pri osebah z občutljivim želodcem lahko pride zaradi visoke vsebnosti čreslovin do slabosti in bruhanja. Možno je zeleno rjavo obarvanje urina.
Zdravilni pripravki: Največkrat se uporablja v obliki napitka (čajne meša-
nice), pri tem ima prednost priprava s hladno maceraci-jo (drogo pustimo v hladni vodi na sobni temperaturi navadno več ur), ker se pri tem izloči manj čreslovin, arbutin pa je v hladni vodi dobro topen. Lahko pa se uporabi že pripravljen izvleček v obliki kapljic.
Uživanje vednozelenega gornika naj bo časovno in količinsko omejeno v skladu z navodili.
Sklepne misli: ESCOP (Znanstvena posvetovalna komisija za zdravljenje z rastlinami) priporoča uporabo listov vednozelenega gornika pri infekcijah sečil, če ni potrebno zdravljenje z antibiotikom, oziroma kot dodatek antibiotični terapiji. Več poskusov in tudi raziskave so potrdile njegov protibakterijski učinek. Zdravil z arbutinom naj brez posveta z zdravnikom ne bi jemali več kot en teden in največ petkrat letno.
Otrokom, nosečnicam in doječim materam se odsvetuje uživanje listov vedno-zelenega gornika. Mateja Pislak, mag. farm., Lekarne Ptuj
Moje cvetje
■fe V	■	«V	■	■ ■■■■
Počasi pričenjamo misliti na naslednjo sezono
Za nami sta dva tedna lepega, sončnega poletja, ki se sicer še ne bo končalo. Vendar bo, kot vse kaže, ozračje veliko bolj vlažno, soparno, kakor je bilo do sedaj. Tako bodo imeli številni škodljivci še ugodnejše pogoje za razmnoževanje. Ker se hitro bliža čas, ko se bomo lotili razmnoževanja rastlin za naslednje leto, moramo tiste lepotice, ki smo jih izbrali kot najlepše, najprej očistiti škodljivcev.
Ker govorimo o cvetočih rastlinah, naj vas še enkrat opozorim na varno ravnanje s pripravki za varstvo rastlin. To je pomembno tako za vas kakor za ene najbolj pridnih delavk na svetu - čebele. Prav vsi pripravki , ki jih uporabljamo za varstvo rastlin, jim škodujejo, če padejo direktno nanje, res pa je, da nekateri niso direktno smrtni, ampak jih samo oslabijo, dezorientirajo, da ne najdejo več domov ali pa jih označijo z takimi vonjavami, da zaradi njih ne smejo več v panj. Zato je nujno, da kakršen koli pripravek, tudi takega, ki je označen za nestrupen za čebele, uporabimo pozno zvečer, ko so te pridne delavke že v panjih. Za čebele nevarni in tudi strupeni so tudi naravni, biološki pripravki, ki sicer nimajo karenčne ali čakalne dobe, vendar z njimi ne smemo poškropiti direktno po žuželkah oziroma morajo biti rastline že suhe, ko one spet obiščejo cvetove. To velja tudi za pripravke iz kopriv, vratiča ali rabarbare. Ker pri okrasnih rastlinah govorimo predvsem o tistih, ki cvetijo, moramo biti na to še prav posebej pozorni.
Sobne rastline
Zdaj je čas, da lahko tudi na sobnih rastlinah učinkovito uničimo škodljivce. Tudi na sobnih rastlinah se zelo pogosto pojavljajo pršice in resarji - tripsi. Rastline postavimo na prosto, v zaveten in senčen prostor. Če so pri hiši otroci, jim preprečimo dostop do rastlin za kakšen dan ali dva. Tam jih poškropimo, saj v stanovanju ni primerno uporabljati insek-ticidov. Pri uporabi bioinsekticidov morate ravno tako upoštevati navodila o uporabi. Preveliki odmerki lahko požgejo nekatere rastline. Ravno tako bi jaz pred uporabo na celotni rastlini razpršila najprej preizkusila na enem listu rastline. Večkrat sem namreč že opazila, da so nekatere rastline bile poškodovane tudi zaradi uporabe tako imenovanih neškodljivih insekticidov. Seveda moramo navodila o odmerkih upoštevati tudi pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev.
Okrasne gredice in balkonsko cvetje
Balkonsko cvetje je kljub daljšemu obdobju hladnega bremena ali pa prav zato prekrasno in bujno. Potrebuje tudi veliko hranil. Zato resnično svetujem, da tisti, ki imate bujno zasajena in cvetoča korita, gnojite prav pri vsakem zalivanju, le da v 10 l vode dodamo samo za noževo konico ali polovico čajne žličke gnojila. Tako bodo rastline ostale bujne, se ne bodo golile in tudi škodljivcev bo manj.
Na okrasnih gredicah je tudi vse lepo bujno in cvetoče. Mnogi si bodo nabrali tudi seme za naslednje leto, saj smo v času, ko pazimo na vsak evro, ki ga lahko prihranimo.
Če želimo ohraniti barvo, bujne in velike vrstnate cvetove, potem semena ne pobiramo kar na slepo. Posebej poiščemo rastline z najlepšimi, najbolj primernimi cvetovi. Nalašč ne rečem največjimi in najbolj vrstnatimi, saj ima vsak svoj okus. Odberemo samo tiste barve, ki so nam všeč. Rastline oziroma kar cvetove si označimo s trakci. Danes dobimo raznobarvne žičke za zapiranje vrečk in podobno. Te so neopazne in ne kazijo videza gredice. Mi pa bomo vseeno vedeli, kje bomo pobrali seme. Če pobiramo seme kar povprek, potem se lahko zgodi, da imamo v nekaj letih nasad, katerega barve niso več tako bujne, pisane, cvetovi pa ne več tako lepi kakor tisti, ki jih občudujemo letos.
Foto: Miša Pušenjak
Seme posušimo nekje, kjer sonce ne peče več po njem. Shranimo ga v vrečice iz blaga ali papirja in na njih napišemo, za katere rastline gre. Bolj izkušeni sicer seme prepoznajo, vendar je dobro napisati tudi letnico, kdaj smo seme pobrali. Pogosto nam seme ostaja iz leta v leto in brez tega zapisa ne vemo, koliko je staro seme, ki ga hranimo v predalih. Zelo pomembno je, da seme hranimo na suhem in hladnem, da obdrži kaljivost. Da bomo pobirali res zdravo seme, ga moramo pobrati s prvih cvetov, ne pa zadnjih. To seme je tudi skoraj vedno večje, bolj vitalno, ne samo bolj zdravo. Zato se moramo dela lotiti zdaj, ne pa v jeseni.
Miša Pušenjak
S svetovne glasim stene
Zasedba Bee Gees letos proslavlja zlato obletnico. Legendarna avstralska disko pop skupina bo svoj 50. rojstni dan obeležila z izdajo dveh kolekcij, ki bodo pod okriljem založbe Reprise uradno izšle 3. novembra. Prva kolekcija bo izšla pod imenom Mythology in bo vsebovala štiri zgoščenke, vsaka od njih pa bo posvečena štirim bratom Gibb. Še živeča brata Barry in Robin Gibb urejata skladbe za prvi dve kolekciji, žena in trije otroci pokojnega Mauricea Gibba sestavljajo tretjo kolekcijo, četrto pa bo pripravila hči najmlajšega člana zasedbe Andya Gibba. Na celotni kolekciji bo kar 81 skladb, med katerimi bodo samostojne skladbe bratov Gibb, kot tudi najbolj znani hiti: Stay in' Alive, Night Fever, More Than a Woman in Tragedy. Istega dne, 3. novembra, bo objavljena tudi druga kolekcija pod imenom The Ultimate Bee Gees: The 50th Anniversary Collection. To bo kolekcija z 39 skladbami, ki so jih bratje Gibb napisali za druge izvajalce, gre pa prav tako za velike svetovne glasbene uspešnice, kot so skladbe:
Islands in the Stream, Heart-breaker, Guilty, Immortality in Grease. Na tej kolekciji bo tudi DVD z videospoti in TV in live nastopi neponovljive dance atrakcije iz 70., skupine Bee Gees.
Da slučajno ne zamudite, naj vas še enkrat spomnimo na koncert leta, ki se bo zgodil 20. avgusta. V Ljubljano prihaja kraljica popa Madonna. Priprave na njen prvi koncert v Sloveniji so že v polnem teku. Spektaku-larna koncertna turneja, s katero se lahko ta hip primerja le še turneja legendarne irske zasedbe U2. 54 polno naloženih tovornjakov bo v Slovenijo prispelo že 15. avgusta. V Sloveniji bomo tako lahko spremljali nepozaben in neokrnjen spektakel v okviru turneje Sticky & Sweet Tour. Koncert se bo pričel ob 20.00, ko se bo na odru pojavil svetovno znani DJPaul Oakenfold, Madonna pa naj bi začela nastop točno ob 21.00.
Elektro pop duet La Roux, rock skupina Kasabian in pevka Florence and the Machine so med nominiranimi za letošnje britanske glas-
señsoT
Za Ghost Sen5oi, pošljite
TD DUH na 3030

Ali v tvoji hiši straši?
Spremeni svoj mobilnik v detektor za duhove! Prestraši svoje prijatelje^ ki ne bodo mogli verjeti svojim očem! Pienesi to neverjetno aplikacijo na svoj mobilnik in začni iskati duhove še danes!
TD DUH na 3030
" 7o lr>a Ana T n/icliito T
Za Ice Age 3, pošljite TD ICE na 3333
ICE ÂGE
IAWNîkEÈM©!
Naši priljubljeni junaki iz ledene dobe se vračajo v novi dogodivščini Ice Age 3. Pridruži se jim v tej novi fantastični avanturi!
Pošlji TD ICE na 3333
Pögojt uporabe Balunga: Uporabniki predplacnske telefonije - prewritè stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap poveîaviri&PRSUMTS prenos podatkov. Poslarv je zaračunan po ceniku operaterja | Mobie^Simcbil, Debitel], etnaptr/tainega sms-a je 1,88 BJR. I up«abo storitve se strinjale s splošnimi pogoji na ww.smsc%net/balunga. Bakings je naročniška storitev m Lpcratofcen prmaàa nsfwi 5 spexoä na mes« i wap povezavo do j^ten/e, 12 kauere si tshko nstoiijo 3 vsefcnne brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR. V vse cene je vštet ODV. Od pogodbeni je shranjena na sedež« podjetja, je možno odstopit? kadaritoft Odjava td $iop na 3030, ReWamaoje 02-46-14-5Q5, reklamadj^smsdt^t. Ponudnik: Ih 22,2310 SJw. Bistrica Ghosi Sensor je zabavna aptfcacijs, ki ne zagotavlja ročnih rezultatov
To je to
Foto: internet
Bee Gees
bene nagrade (Mercury Music Prize). Ta prestižna britanska glasbena nagrada se vsako leto podeli samo enemu, najboljšem in najpomembnejšem albumu leta. Ob že omenjenih se bodo za nagrado, ki je tudi denarna (20.000 funtov) potegovali še Bat For Lashes, The Horrors, Glasvegas in Friendly Fires. Strokovno komisijo sestavljajo znani in uveljavljeni britanski glasbeni kritiki. Ime zmagovalnega albuma bo objavljeno 8. septembra. Medtem pa so že aktivne stavnice, ki dajejo največ možnosti za zmago pevki Florence and the Machine in skupini Kasabian. Omenimo nekaj dosedanjih dobitnikov Mercury Music Prize: Arctic Monkeys, Diz-zee Rascal, M People in Franz Ferdinand, lani je to nagrado prejela zasedba Elbow za
album Seldom Seen Kid.
®@®
2009 Mercury Prize nominations:
Bat For Lashes: Two Suns Friendly Fires: Friendly Fires Florence and the Machine: Lungs
Glasvegas: Glasvegas Lisa Hannigan: Sea Shew The Horrors: Primary Colours The Invisible: Invisible Kasabian: West Ryder Pauper Lunatic Asylum La Roux: La Roux Led Bib: Sensible Shoes Speech Debelle: Speech Therapy
Sweet Billy Pilgrim: Twice Born Men
®®® David Guetta pripravlja
nov album, ki naj bi pod imenom One Love uradno izšel 25. avgusta. Francoski DJ je trenutno zelo visoko uvrščen skoraj na vseh svetovnih glasbenih in klubskih lestvicah s hitom When Love Takes Over, ki ga je posnel v sodelovanju s Kelly Rowland. Ob že omenjeni Kelly Rowland bodo na albumu gostovali še nekateri znani glasbeniki, kot so; Will.i.am, Estelle, Kid Cudi, Akon in Ne-Yo. Za jesen pa David Guetta že napoveduje veliko predstavitveno turnejo novega albuma.
®®®
Avstralska pop pevka Natalie Imbruglia se bo
ob koncu leta vrnila na glasbeno sceno z novim, že četrtim studijskim albumom. To bo njen prvi album po štirih letih ustvarjalnega molka in bo izšel pod imenom Come to Life. Prvi singel iz novega albuma bo skladba z naslovom Want, ki bo uradno predstavljena 21. septembra. Na albumu je sodelovala z nekaterimi znanimi glasbeniki in pro-ducenti, kot so; DanielJohns, Michael Brauer, Gary Clark in Chris Martin iz zasedbe Coldplay. Natalie Imbruglia je svoj zadnji album Counting Down the Days objavila leta 2005. Še vedno pa se je najbolj spomnimo po njeni do sedaj največji uspešnici skladbi Torn z njenega debi-tantskega albuma Left of the Middle iz leta 1997.
Janko Bezjak
®®®
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	I GOTTA FELLING - THE BLACK EYED PEAS
2.	BEST I EVER HAD - DRAKE
3.	KNOCK YOU DOWN - KERI HILSON featuring KAN-YE WEST & NE-YO
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	BEAT AGAIN - JLS
2.	SUPERNOVA - MR HUDSON FT KANYE WEST
3.	I GOTTA FELLING - THE BLACK EYED PEAS
NEMČIJA
1.	JUNGLE DRUM - EMILIANA TORRINI
2.	STADT - CASSANDRA STEEN feat. ADEL TAWIL
3.	I GOTTA FELLING - THE BLACK EYED PEAS
Mučenje
Eden izmed hujših zločinov. In pod mučenje ne spada samo inkvizicija in Gwanta-namo, pač pa tudi mučenje živali, posilstva, pedofilija, psihično nasilje, pa še bi lahko našteval. Osebno mislim, da bi vsekakor morali mučenje obravnavati veliko strožje kakor umor in uboj, saj sta to dve povsem različni stvari. Mori lahko vsak, če ne drugo, v samoobrambi, pri mučenju pa se zatakne. Muči in izživlja nad živim bitjem se lahko samo pokvarjen in bolan um. Mučenje ni naravno, mučenje si je izmislil in ga pozna samo človek. Narava ga ne pozna, pozna ubijanje, mučenja pa ne. Tiger, na primer, žrtvi zmerom pregri-zne vrat, da je smrt kar se da hitra.
Zdaj pa se bo morda kdo spraševal, zakaj bi osebno mučite-lje strožje kaznoval. Zato ker morilec žrtev umori in je v hipu vsega konec, mučitelju pa ni pomembno, ali bo žrtev umrla ali ne. Pomembno je, da trpi, da kriči in prosi milosti, on pa v tem uživa in se nad tem naslaja. To so sadisti in v to skupino ne spadajo samo ljudje, ki mučijo ljudi, pač pa tudi vsak, ki muči živali. Prav tako so živa bitja, kar je mučiteljem seveda najpomembneje. Nisem še slišal, da bi kdo mučil kamenje ... kamenje namreč ob vsem ne trpi. Če bi tepel po kamenju, se sam ne bi počutil nič več, potem pa vse skupaj nima smisla. Glavni smisel mučenja, zraven užitkov, ki jih ti ob tem doživljajo, je ta, da se s poniževanjem žrtve počutiš večji in mogočnejši.
Ob tem se spomnim predvsem na pedofilijo, saj so žrtve tu manjše, storilec pa se počuti toliko večji. Pedofilija ni opravičljiva in vsak, ki reče, da je kriv tudi otrok, si zasluži kazen. Verjamem, da tudi kakšna frajlica kakšnega moškega poskuša zapeljati, samo zakaj, za vraga, ima moški naziv odrasel. Zato, ker je velik? Čisto nakladanje je, ko se izgovarjajo, da jih je zapeljevala in ubožčki si niso mogli kaj. Ne! Odrasel je tisti, ki mora reči: NE, to ni prav, tega ne smem! In tudi odrasli bi morali otrokom povedati, kaj je narobe, kje se jih nihče ne sme dotikati, da morajo takšne stvari povedati, se jih ne sramovati in molčati. Pa se to ne zgodi.
Prav tako kot s pedofilijo, je tudi z mučenjem živali. V obeh primerih se storilci spravijo na majhne in nemočne. Tako kot mučenje ljudi ni dopustno mučenje živali. Iztikanje oči, poha-bljanje, žive zažigati itn. Potem se začnejo eni oglašati in govoriti, da bi takšnim ljudem morali početi enake stvari, kot so jih oni drugim. Samo potem nismo nič boljši. Edina pravična kazen za mučitelje je odstrel. V Šparti so na primer OTROKA, ki je golobu iztaknil oči, vrgli v prepad in rekli, da je to gnil zarod in iz njega ne bo nikdar dober vojak. So že vedeli kaj počno ... Poleg tega pa je res, da iz gnilega jajca ne bo nikdar dobra omleta.
Za konec pa bi še rad nekaj povedal o psihičnem nasilju. Nasilju, ki ga velikokrat spregledamo. Pa je še kako prisotno in pusti GLOBOKE rane za vse življenje. Pojavlja se predvsem v družinah, kjer ga starši izvajajo nad otroki in jim tako uničujejo prihodnost. Teh ran ne zaceli nobena krema, bolečine ne odvzamejo nobene tablete in brazgotin ne odstrani nobena operacija. In vseeno se dogaja, kar pa je še huje - nihče ne ukrepa. Kje so pristojne službe, ko se k njim zateče otrok? Kolikokrat takšnim staršem otroke odvzamejo? Vsi se ubadajo z birokracijo in na listih iščejo, kje je črno na belem zapisano, da to ni dopustno, pa jim zdrava pamet narekuje, da ni. Vse samo zavlačujejo, otroci pa trpijo. In potem delajo raziskave in se čudijo samomorom med mladostniki. Ne, samomorov ne delajo zaradi zabave ali drog, delajo jih, ker v življenju več ne vidijo smisla, ker ni nihče nič storil in ker jih, ko so se zatekli po pomoč, niso zaščitili, ampak so jih poslali domov in rekli, da bodo naredili vse, kar je v njihovi moči. Spomnil sem se primera, ko sta starša 19-dnevno dojenčico pustila v avtu na soncu, da je skoraj umrla, pristojne inštitucije pa zbirajo dokaze zaradi SUMA kaznivega dejanja. In nič se ne zgodi . Za mučitelje pravo ne pozna ustrezne kazni.
Matic Hriberšek
Le s t v i c
1. WHE FEAT KI
NAJ
GUETTA
I EN LOVE TAKES OVER - DAVID KELLY ROWLAND
2.	REALESE ME - AGNES
3.	I GOTTA FELLING - THE BLACK EYED PEAS
4.	PAPARAZZI- LADY GAGA
5.	MANOS AL AIRE - NELLY FURTADO
6.	JUNGLE DRUM - EMILIANA TORRINI
7.	BILLIE JEAN - MICHAEL JACKSON
8.	AYO TECHNOLOGY- MILOW
9.	RED - DANIEL MERRIWEATHER
10.	MAMA DO - PIXIE LOTT
11.	PLEASE DON'T LEAVE ME - PINK
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
Ocvrte bučke, tatarska omaka
. • , I 1": 1,1.1 -!.....l.l liJ.ÍJ-»
!ji i J 11 ■> . i . >¿J.: | ;..!-• I.
iiH , Hi.liuil, - ../!>*-•••« '
....¡.i.' -i^tji. •».-..
Iji.i . J i . 4 ( ,-/'	i l '	i'l» •
1 .¿ jii.xMt r lit I • ' »M***'* » * i.: •• M Tth* * I V.iv./i • .v; /-/u.Hin .ujj.-?
. . « . , l , . . . ! t i : I : ' ' ' ' : t'iíl 1 í I eJ j • U^JAU*" i' j t j i . ! . ! 11 ,	■tlU+tU*: '¿Ii ititii i.i "J P •
TOREK
riževi cmoki s šunko*, solata SREDA
dušeno mleto meso z zelenjavo, njoki,
solata
ČETRTEK
zelena solata s posebno klobaso in jajci,
kruh
PETEK
ocvrte bučke, tatarska omaka, solata SOBOTA
telečja obara, ajdovi žganci NEDELJA
goveja juha z rezanci, sardele s krompirjem**, solata PONEDELJEK
govedina v solati, polnozrnati kruh
*Riževi cmoki s šunko
4 dl riža, 4 žlice olja, 1 žlica paradižnikove mezge, 3 žlice sesekljane šunke, 1,25 l juhe iz kocke, sol, 2 jajci, 2 žlici moke, zeliščno maslo.
Olje segrejemo, nanj stresemo riž in ga pražimo 2 minuti, da se navzame maščobe. Primešamo žlico paradižnikove mezge, šunko, prilijemo vrelo juho, po potrebi dosoli-
mo, premešamo, pokrijemo in na majhnem ognju dušimo 25 minut. Riž nato ohladimo in vanj zamešamo jajci in moko. Na desko damo kupček moke, z mokrimi rokami iz riža oblikujemo za jajce velike cmoke, jih povaljamo v moki in pokrite kuhamo v oso-ljenem kropu 7 minut. Kuhane poberemo iz vode in zabelimo z zeliščnim maslom.
**Sardele s krompirjem
12 svežih sardel, 4-5 krompirjev, 3 stroke česna, 1dl suhega belega vina, olje za cvrtje, bazilika, timijan, origa-no, ščepec peteršilja.
Krompir očistimo in ga zrežemo na rezine, debele okrog pol centimetra, položimo v naoljeno ognjevarno posodo ali na aluminijasto folijo. Nato krompir posolimo, po-pramo in na vrh posujemo začimbe. Sardele očistimo, odstranimo drobovino in odreže-mo glave, prerežemo po dolžini in odstranimo hrbtenico ter jih razpnemo. Posolimo, natremo s česnom in jih tako zložimo po rezinah krompirja s kožo, obrnjeno navzgor. Čez vse prelijemo vino in olje ter damo v pečico na 200 °C za 20 minut oziroma dokler krompir ni pečen. Gotovo jed pred servira-njem posujemo s peteršiljem in pokapljamo z limoninim sokom.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
B
kkk
Zavedajte se, da ste čudovit in dragocen človek, da si zaslužite ljubezen in spoštovanje.
kkk
Prebijte vsak dan nekaj časa v osuplem in popolnem navdušenju nad lepotami, ki jih nosite v sebi, in tistimi, ki vas obdajajo.
kkk
Poiščite način za to, da se rešite starih zamer, bolečin in ogorčenja.
kkk
Pomnite, da je čustvena bolečina izkušnja, skozi katero se lahko kaj naučite in postanete zrelejši - ne bo vas uničila. Dovolj moči imate, da jo premagate!
kkk
Ljubezen bi morala biti in je lahko brezpogojna. Dopovejte si: "Lahko sem deležen ljubezni takšen, kot sem!"
kkk
Znate ločiti svoja čustva od misli?
kkk
Poiščite pot, po kateri boste lahko dosegli ljubljeno osebo in čez stare zamere namesto zidu zgradite most.
kkk
Navdušenje lahko ustvarimo, vprežemo in spravimo v tek; lahko se prenaša od človeka do človeka.
V manjšem mestecu so odkrili ponarejevalce denarja. Šef policije je o tem takoj obvestil ministrstvo za notranje zadeve. Ministrstvo je zahtevalo, naj prestopnike pošljejo v centralne zapore, ponarejeni denar pa takoj dostavijo ministrstvu. Policist je izpolnil zahtevo in nato poslal ministrstvu telegram z naslednjo vsebino: »Ponarejevalci odpeljani v centralni zapor, denar pošiljamo z nakaznico.«
Mož po naporni noči pri-kolovrati domov.
Žena: »Karlo! Sem brez besed!«
»Jaz pa brez denarja, drugače še ne bi prišel!«
COKOLADICA
OVADENA PRESTOPNICA
HITER KONJSKI TEK
POVELJNIK PRED TROJO, AJANT
BIVSKI KOŠARKAR (DRAGAN)
OLGA LOGAR
ONDREJ NEPELA
LADO JAKŠE
ČUTILO ZA VID
PISATELJ WILSON
FILMSKA NAGRADA
AMERIŠKO GORSTVO
PESNIK KETTE
JOŽE CENTA
JAPONSKI OTOK
SORTA JEČMENA
REŽISER ANNAKIN
PEVSKI ZBOR
DOBIČKARSTVO
KRAJ PRI RAKEKU
VEČJA PAPIGA
FOSIL, OKAMNINA
CVETNI OBOD
VLAGA, MOKROTA
LJUDSTVO V SUDANU
KORPORAL, DESETNIK
SMUČAR SKUBE
GOROVJE V MJANMARU
DANSKI OTOK, ALSEN
GRŠKO MESTO
100 m2
URADNI SPIS
GL. MESTO GANE
ŽENSKI PEVSKI GLAS
niku: »Dajte mi novo čekovno knjižico, cepec!«
Užaljeni blagajnik odhiti k direktorju in se mu pritoži. Direktor ga mirno posluša in vpraša: »Koliko ima možakar na računu?«
»Dva milijona evrov.«
»In zakaj mu potem ne daste nove knjižice, cepec?!«
»Ali si že slišal, da menda nameravajo odpraviti denar?« »Saj to vendar ni mogoče!« »Pa je. Danes sem že srečal enega, ki ga ni imel več.«
Policist zaslišuje ponarejevalca denarja: »Zakaj ste tiskali bankovce po 1500 evrov, ko vendar veste, da takih sploh ni?«
»Zato ker so stroški za tisk bankovcev po 100 evrov previsoki. Nekaj malega pa vendar moram zaslužiti!«
V ZDA so peljali tujo delegacijo na ogled moderne tovarne gumijastih izdelkov. V prvem delu tovarniških prostorov so delali otroške dudke, v drugem delu pa kondome. Nekdo iz delegacije je opazil, da v vsak tretji kondom naredijo luknjico, in vprašal: »Ali te kondome pošiljate na trg?«
»Seveda,« je odgovoril eden od tovarniških uslužbencev, »tudi dudke moramo prodati!«
V času socializma so dobili na Radiu Erevan naslednje vprašanje: Ali bo v komunizmu še denar?
Odgovor: Naš veliki učitelj Karl Marx na nekem mestu trdi, da denarja v komunizmu ne bo, veliki voditelj Stalin pa trdi, da denar v komunizmu bo. Iz tega lahko sklepamo, da bodo tudi v komunizmu nekateri denar imeli, nekateri pa ne.
Kmet se pritožuje znancu: »Poglej, v resnici ne zaslužim dovolj. Imam samo enega človeka, ki mi pomaga obdelovati posestvo, a še tega ne morem plačati. Dela zame, dolgovi naraščajo in po treh letih postane posestvo njegova last.«
»Kaj pa boš potem, ti delal?«
»Potem bo on mene zaposlil na posestvu. Ker tudi on ne bo mogel plačevati mojega dela, bom čez tri leta postal zopet jaz njegov gospodar."
Lastnik bančnega računa pride v banko in reče blagaj-
»Če imam denar, vse zapravim.«
»Pri meni pa je pa ravno obratno: če vse zapravim, nimam denarja.«
»Po čem so jajca?« »Po dvajset centov, razbita pa po deset centov.«
»Razbijte mi jih torej deset, prosim!«
Ugankarski slovarček: ANAT = sestra in žena boga Baala; ATAKSIJA = okornost; DEA = sorta nemškega ječmena; FISILIJA = okamnina, fosil; KAPORAL = desetnik, korporal; KASAR = trd turški sir; TARLAČ = nekdanji jugoslovanski košarkar (Dragan, 1973-).
■UB^bjv
'oeun 'eojuiei 'Bi!JB>io!qop 'eipei^s 'P!uy| 'ujinfeja 'NO '10 's|V 'babu
-!>10 '0B|JB1 '^B 'BOOOI 'JB^SO 'SBfV jBJ0dB>1 'ue» '0^0 'SB>1 'B}9}UB|0d
'B^uepBAO 'efiiisoj 'e>ipe|o>joo '¡pej -900LU 'JBUV 'B^jZ 'S|0|V 'BPZBOI :ouAeiopoA :a>jUBZ!J>j a} Aa}|say
íPoíHulajtz naí na iuslouritm íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: AŠV
24
Govori se ...
... da je, kot kaže instalacija enega mlajših umetnikov pred Talijinim hramom, naše staro mesto zares smrdljivo. Toliko bolj po sobotni ptujski noči, saj so zaradi pomanjkanja stranišč mnogi lulali in kozlali kar po ulicah.
... da eden odsamooklicanih videmskih županskih kandidatov očitno prehiteva po desni, čeprav je lastnik (v izogib pravici do ugovora in popravka: lastnica je žena) prevozniškega podjetja, saj se že več kot leto dni pred lokalnimi volitvami ukvarja s predvolilno propagando.
... da je kraja nafte na raznih odprtih (letoviščih že skoraj vsakdanja stvar. Baje si tako delavci malo po svoje tako zagotavljajo plačilo za pošteno opra vljeno in neplačano delo.
... daje razlika med javnim in zasebnim zdravstvom vidna že na zunaj. Na kuverti z izvidom iz javnega zavoda paciente namreč nevljudno in nespoštljivo tikajo (»Slike
oddaj svojemu zdravniku ali hrani doma!«), pri zasebniku pa so vljudni in nas spoštljivo vikajo (»Slike oddajte svojemu zdravniku ali hranite doma!«). Očitno smo s tistimi iz javne ustanove skupaj pasli krave ...
... da bodo v »neki« občini pomagali enemu od študentov, ki ima težave z nemščino, na ta način, do bodo z njim poslej samo šprehali. Človek mora vaditi. Sporhet, cuker in kafe ziher že obvlada. Gruss aus Fidem!
... da nek poslanec s Ptujskega sploh ni edini, ki naj bi
do enega od izpitov prišel na malce neobičajen način. Baje so se na podoben način znašli tudi nekateri drugi, prav tako znani in vplivni ljudje z našega konca.
Vidi se ...
... da se na fotografiji lepo vidi, kakšna je vladna projekcija poselitve na haloškem griču. Vlada namreč po Halozah ne dovoli razpršene poselitve, ampak samo strnjeno. Takšen bo na primer Veliki Okič leta 2020.
Za ostre oči • Najdi razlike
iJŽM^1
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška casta 4, tel.: 02 783 76 51
Foto: Ksenija Žitnik
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Današnjo fotografijo nam je poslala Ksenija Žitnik, na njej pa je navihanka Lucija, ki že sedaj vozi traktor. Kaj šele bo, ko ga bo lahko vozila zares? Najbrž bo z njim šla na dirke!
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
			7					2
								
2	7	9			3			
1	8	3			5		6	4
	9					7		
			4			5		
		8		3				
	3				1			
			2		6		9	8
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VV	©	€€€	000
Bik	¥»¥	©©©	€	000
Dvojčka	V	©©	€€€	0
Rai	¥»¥	©	€€	000
Lev	V	©©©	€€€	00
Devica	VV	©	€€	0
Tehtnica	V	©©©	€€	000
Škorpijon	VVV	©©	€	000
Strelec	VV	©	€€	000
Kozorog	VVV	©	€€	0
Vodnar	VV	©©©	€	000
Ribi	V	©©	€€€	0
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 4. avgusta do 11. avgusta: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 07. avgusta, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjižno nagrado.
Nagrajenec iz prejšnje številke je: Franci Pernek, Slomškova 20, 2250 PTUJ.
Anekdote slavnih
Pred Aleksandra Makedonskega so pripeljali morskega razbojnika. Branil seje z besedami: »Razbojnik sem zato, ker imam
eno samo ladjo. Ce bi jih imel več, bi bil osvajalec.«
***
Ko je na vojnem pohodu stopil rimski vojskovodja Julij Cezar z ladje na afriška tla, se je spotaknil in se zvalil v pesek. Ker bi si njegova vojska padec lahko razlagala kot slabo znamenje, je bistri državnik takoj vzkliknil: »Te že držim! Te že imam v svojih rokah, Afrika!«
***
Italijanski pesnik Francesco Petrarca je nekoč srečal norca, ki je opazoval čete, ki so odhajale na vojno. Norec je opazoval in vprašal Petrarko: "Kam odhajajo vojaki?" - "V vojno." - "Vendar se bo tudi ta vojna nekoč končala z mirom, ali ne?" - "Seveda se bo." - "Ker vsi vemo, da bo na koncu moral biti mir, mi ni jasno, zakaj ga ne sklenejo takoj, že pred začetkom vojne, " je razmišljal norec. - Petrarka se je zamislil in dejal prisotnemu
prijatelju: "Tudi jaz mislim enako kot ta norec."
***
Nemški impresionistični slikar in grafik Max Liebermann je nekoč portretiral gospoda, ki je ves čas nergal. Enkrat mu na portretu ni bilo všeč nekaj, drugič nekaj drugega. Končno je bilo slikarju dovolj in je vzkliknil: »Dosti je! Ce ne boste nehali, vas
bom naslikal takšnega, kot ste!«
***
Neki slikar se je pri italijanskem likovnem kritiku Ugu Ojet-tiju pritožil zaradi njegovih ostrih kritik: »Gospod Ojetti, saj ne mislite, da bi moral slikati stvari takšne, kakršne vidim?« »To ne,« je odgovoril kritik, »formalnih predpisov, ki bi to prepovedovali ni, stvar pa bi postala strašna, kadar bodo stvari videti takšne, kot jih vidite.«
***
Ko je bil francoski državnik kardinal Jules Mazarin na smrtni postelji, je nočno nebo v Franciji razsvetlil komet. Praznover-ni ljudje so v tem videli napoved, da bo veliki državnik kmalu umrl. Ko so temu povedali, kakšno bojazen je zbudil komet, je suho pripomnil: »Ta komet mi izkazuje preveliko čast.«
Ptuj • Bliža se 40. festival domače zabavne glasbe
Ob jubileju dva večera polk in valčkov
Festival domače zabavne glasbe Slovenije Ptuj 2009, ali kot ga popularno imenujejo »Ptujski festival«, bo ob 40-letnici potekal na dvorišču Minoritske-ga samostana na Ptuju dva večera; v petek, 21. avgusta, bo redni tekmovalni del z nastopom enajstih uvrščenih ansamblov, v soboto, 22. avgusta, pa revijalni večer nagrajenih in najljubših festivalskih skladb.
Foto. M. Ozmec
Tudi letošnji, jubilejni, 40. festival domače zabavne glasbe bo - tako kot lanski - potekal na arkadnem in izredno akustičnem dvorišču minoritskega samostana.
Najstarejši in v glasbenih krogih najuglednejši tovrstni glasbeni festival je slovensko zakladnico domače zabavne glasbe v štiridesetih letih obogatil za več kot 1200 polk in valčkov, ki jih je ptujskemu festivalskemu občinstvu predstavilo več kot 300 narodno-zabavnih ansamblov iz vse Slovenije in zamejstva ter več kot 200 avtorjev glasbe in piscev besedil.
Od leta 1969, ko je Radio Ptuj v počastitev 1900-letni-ce Ptuja pripravil prvi Festival domače zabavne glasbe Slovenije, se je praznik polk in valčkov skoraj četrt stoletja dogajal na izredno akustičnem srednjeveškem ambientu arkadnega dvorišča minoritskega samostana. Zaradi pogoste smole z vremenom smo ga organizatorji, sodelavci družbe Radio-Tednik Ptuj, nekaj let pripravljali v športni dvorani Center, vmes tudi pod šotorom pri ptujskih termah, nato kar štiri leta zapored tudi v centru Ptuja, pred Mestno hišo. Ob 35-letnem jubileju smo festival spet želeli vrniti na dvorišče minoritskega samostana, kamor tudi najbolj
sodi, pa smo se zaradi dežja spet morali zateči v dvorano center. Tako je bilo tudi s 36. in 37. festivalom, šele 38. festival nam je uspelo pripraviti na samostanskem dvorišču, kjer je lani potekal tudi 39. in kjer bo letos, če bo z vremenom vse v redu, potekal tudi letošnji, jubilejni, 40. festival.
Dejstvo je, da je bil v štirih desetletjih ptujski festival mnogim slovenskim ansamblom narodno-zabavne glasbe kot odskočna deska v njihovi glasbeni karieri, mnogi med njimi pa so prav po zaslugi stroge strokovne komisije Ptuja postali uspešni in uveljavljeni ansambli. Žal je že tudi kar precej ansamblov, ki iz takšnih ali drugačnih vzrokov ne delujejo več, precej izvajalcev je žal že tudi pokojnih, a v spomin nanje ostajajo melodije, ki jim še danes z veseljem prisluhnemo doma in po svetu.
Letošnji, jubilejni, 40. festival domače zabavne glasbe Slovenije Ptuj 2009 bomo organizatorji iz informacijske družbe Radio-Tednik Ptuj v sodelovanju z agencijo Ger-žina Videoton, RTV Slovenija - Regionalnim centrom
Maribor, Radiem Slovenija, Televizijo Maribor, Radiem Maribor, Tele M ter Založbo kaset in plošč RTV Slovenija pripravili v dveh večerih.
Za prvi, tekmovalni del festivala se je na razpis organizatorjev letos prijavilo 22 ansamblov, strokovna komisija je ugotovila, da nekaj ansamblov ne ustreza kriterijem in razpisnim pogojem, šest ansamblov pa je
zaradi doseženih uspehov in nagrad v minulih letih uvrstila neposredno, to pa so: Ansambel Roka Žlindre iz Sodražice, Vrt iz Oplotnice, Ansambel bratov Gašparič iz Ptuja, Pajdaši iz Črenšov-cev, Malibu in Mirko Šlibar iz Ilirske Bistrice ter Modri val iz Kopra.
V nedeljo, 31. maja, pa se je za udeležbo na Ptujskem festivalu na prireditvi Praznik
glasbe in veselja v Preddvoru pri Kranju pred številnim občinstvom in strokovno komisijo potegovalo še 14 ansamblov. Strokovna komisija organizatorjev, ki ji je predsedoval Franc Lačen, pa je odločila, da bo v finalnem delu festivala nastopilo še pet ansamblov: Zdomarji iz Ribnice, Donačka iz Rogatca, Fantje z vasi iz Preddvora, Gorski cvet iz Vipave in
Iskrice iz Laškega. Tako se bo za prestižne nagrade organizatorjev, tradicionalne Orfejeve značke, letos v prvem festivalskem večeru, v petek, 21. avgusta, potegovalo 11 izbranih in kvalitetnih ansamblov iz vse Slovenije.
Za sobotni, revijalni večer pa so svoje sodelovanje do sedaj potrdili ansambli Novi Spomini, Spev, Prerod, Štajerski baroni, ansambel Vrt, Ansambel Ekart, Ansambel Francija Zemeta, Ansambel Braneta Klavžarja, Ansambel Vikija Ašiča, Franc Korbar z ansamblom Orlek kraški, pa legendarni Štirje Kovači, Vitezi celjski, Zreška pomlad, Rosa ter Trim kvintet - Prijatelji. Na dan festivala bo pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija izšla festivalska zgoščenka, na kateri bo posnetih 11 izbranih skladb, po ena od vsakega ansambla.
Prireditev bodo prenašali Televizija Slovenija, Televizija Maribor, Radio Slovenija, Radio Maribor in naš Radio Ptuj. Na dan prireditve bo pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija izšla zgoščenka z 21 izbranimi in nagrajenimi melodijami minulih festivalov.
M. Ozmec
Ptuj • 10-letnica moškega pevskega zbora Jezero DU Ptuj Budina-Brstje
Zbor, ki daje prednost slovenski pesmi
V Domu krajanov Budina-Brstje je drugo junijsko nedeljo praznoval moški pevski zbor Jezero DU Budina-Brstje. Praznični koncert ob 10-letnici uspešnega delovanja so obogatili z nastopom mešanega pevskega zbora Radenska pod vodstvom zborovodje Tomaža Kuharja.
Na družabnem večeru, ki je sledil koncertu, so 14. junija predstavili tudi svojo drugo zgoščenko. Prvo so izdali ob petletnici delovanja. Jubilejni koncert je spremljalo veliko ljubiteljev zborovskega petja, pozornost jim je naklonil tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki jim je ob tej priložnosti izročil spominsko darilo. Zapeli so dvajset pesmi, umetnih in priredb ljudskih pesmi, nekaj jih je priredil zborovodja Ladislav Pulko, ki je pred kratkim dopolnil 70 let. Podarili so mu sliko domačinke, ljubiteljske slikarke Anice Zupanič, na kateri je dvorec Ristovec. Med eno in drugo pesmijo so se sprehodili tudi skozi bogato delovanje pevskega zbora, ki ga danes sestavlja 14 pevcev. Od ustanovitve je njegov zborovodja Ladislav Pulko, predsednik pa Franc Kuhar, ki je na letošnji proslavi ob prazniku slovenske kulture prejel priznanje ZKD Ptuj za 10-letno organizacijsko delo na področju kulture. ZKD Ptuj pa je Ladislavu Pulku ob letošnjem prazniku kulture
podelila plaketo za življenjsko delo na področju kulture. Veliko zaslug za to, da je spomladi leta 1999 prišlo do ustanovitve moškega pevskega zbora Jezero, ima takratna predsednica MČ Jezero Marija Cvetko, ki je bila tudi predsednica DU Budina-Brstje. Na jubilejnem koncertu so podelili tudi Gallusova priznanja, častno Gallusovo značko je za 30 let aktivnega zborovskega petja prejel Slavko Brglez, Janez Žitnik pa srebrno. Bronasto Gallusovo značko, ki se podeljuje za pet let aktivnega glasbenega udejstvovanja na področju ljubiteljske kulture, pa ima že deset pevcev.
Moški pevski zbor Jezero pripravlja tudi brošuro, v kateri bodo podrobneje opisali dosedanje desetletno delovanje. Izdali jo bodo predvidoma sredi septembra. 19. septembra pa bodo pripravili svoj drugi koncert ob 10-letnici delovanja. V desetih letih je imel zbor že več kot 132 nastopov, prvi celovečerni koncert so pripravili v letu 2001. Leto kasneje so prvič
nastopili tudi na območni reviji pevskih zborov v kategoriji malih pevskih skupin. Ocene so bile spodbudne. V letu 2004 pa so prvič s svojimi 14 pevci nastopili med pravimi, velikimi pevskimi zbori. Največ na-
stopov doslej je imel zbor leta 2007, ko se je občinstvu predstavil kar devetnajstkrat. Leta 2008 so v svojo statistiko zapisali, da so že petič sodelovali na taboru slovenskih pevskih zborov, na območni reviji pevskih
zborov so nastopili sedmič, na reviji pevskih zborov društev upokojencev Spodnjega Podravja četrtič. Moški pevski zbor Jezero si šteje tudi v čast, da so se med prvimi odzvali spominu na Primoža Trubarja,
Foto: Črtomir Goznik
Moški pevski zbor Jezero DU Budina-Brstje je doslej nastopil že 132-krat.
maja 2008 so pripravili letni koncert, ki so ga posvetili 500. obletnici Trubarjevega rojstva.
»Moški pevski zbor Jezero spremljam od začetka njegovega delovanja. Zborovodja Ladislav Pulko je iz prvotne zasedbe zbora, ki ji je primanjkovalo tenorjev, sčasoma postavil glasovno uravnotežen zbor, ki si je tudi številčno opomogel do sedanjega stanja, kar mu omogoča normalno delo in prepoznaven zvok moškega zbora. Natančno in vztrajno delo zborovodje je v zadnjih dveh letih doseglo dobre rezultate. Tudi pevce, ki sicer niso bili samostojni in glasovno zanesljivi, je Pulko uspel pripraviti do stopnje, ki zagotavlja normalno delo v zboru. Tako si je odprl vrata do literature, ki je, pohvalno, predvsem slovenska in vredna izvedb. Ob zborovodje-vi zanesljivi roki in zrelem glasbenem okusu želim zboru, da bi svoje delo nadaljeval in ga še nadgradil,« pa je po jubilejnem koncertu povedal zborovodja Mitja Gobec.
MG
Prireditvenik
Torek, 4. avgust
Poljčane, na ogled je razstava fotografij, prispelih na razpis natečaja za bistriško fotografijo »Bistriška fotografija«, razstava je na ogled do konca avgusta Makole, razstavišče župnišča in doma krajanov Makole, stalna
razstava fotografij Milana Sternada iz Makol, razstava je na ogled do konca avgusta Slovenska Bistrica, Dom krajanov, razstava likovne sekcije CDU
Slovenska Bistrica Ptuj, vse tri ptujske župnije, Oratorij 2009, potrebne predhodne prijave v župnišču
Sreda, 5. avgust
20.00 Maribor, Židovski trg, razstava By the Look in Your eyes, z njo se bo predstavil slikar Jan Fak
Četrtek, 6. avgust
18.00 Slovenska Bistrica, mali park za knjižnico, brezplačna vadba joge
18.00 do 19.00 Maribor, Mestni park, brezplačna vadba joge 19.00 Cirkulane, zbiranje pred večnamensko dvorano, pohod ob polni luni
Mali oglasi
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, tik pred nesno-stjo, rjave, grahaste in črne, opravljena cepljena, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
NESNICE - RJAVE, GRAHASTE, ČRNE, pred nesnostjo. Vzreja ne-snic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.
PRODAM PRAŠIČE od 100 do 120 kg. GSM 041 403 197.
PRODAM bukova, gabrova drva, rezana na 33 cm ali 25 cm za 55,00 € za 1 m, z dostavo. Tel. 041 723 957.
PRODAM klopotec, premer kril je 4,20 m, ter štiri gume z alu-platišči za opla corso, 14, in vlečno kljuko. Tel. 031 648 806.
PRODAM krompir za prašiče. Tel. 041 358 960.
PRODAM klopotce, od malih do velikih. Tel. 745 6351 ali 031 683 355.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva z dostavo, drva so razkalana, dolžine 1 m oz. 33 cm. Tel. 051 665 170.
NEPREMIČNINE
STAREJŠO hišo (132 m2), dvorišče 841 m2, 4 km iz Ptuja, ugodno prodam. Telefon 031 812 584.
HIŠO V PTUJU, komplet opremljeno, Mariborska cesta, takoj vseljivo, prodam. V račun vzamem manjše stanovanje v Ptuju ali Mariboru. GSM 041 667 750.
RAZNO
PRODAM rabljeno kuhinjo Marles - Luna, modra, s pomivalnim strojem. Tel. 041 568 732.
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA Alojz Brunčič
IZ TRNOVSKEGA VRHA 30
19. 6. 1936 t 26. 7. 2009
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Prisrčna hvala g. župniku, pevcem domače župnije, govornikom, g. Vurcerju in g. Kuplenu, Lovski družini Trnovska vas, Sindikatu PP - Perutnine Ptuj, Društvu žensk Hajdoše, ge. Erni Kranjc, osebju Bolnice Ptuj, Društvu upokojencev Trnovska vas, pogrebnemu zavodu Almaja - Jančič za opravljene pogrebne storitve in odigrano Tišino. Vsem iskrena hvala.
Žalujoči: žena Terezija, sin Alojz z družino, sin Janko z družino, hčerka Marica z družino, vnuki in pravnuk
Krvodajalci
8. junij - Natalija Vrbnjak, Moravci v Slovenskih Goricah; Stanko Zebec, Šalovci 15; Simon Meško, Vičanci 5; Dušan Potočnik, Zg. Leskovec 19; Darja Vrbnjak, Moravci v Slovenskih Goricah;. Sandi Obran, Zamušani 41; Anton Gavez, Korenjak 11; Matija Pauko, Jiršovci 50/a; Franc Cafuta, Za-mušani 22/c; Maks Potočnik, Volkmer-jeva 5, Ptuj; Jožefa Vrbnjak, Moravci v Slovenskih Goricah; Mitja Zadravec, Zamušani 22/c; Ivo Baklan, Orešje 198; Andrej Smiljan, Kraigherjeva 22, Ptuj; Aleš Arnejčič, Gorišnica 37; Maja Potočnik, Zg. Leskovec 19. 11. junij - Marjeta Govedič, Žigrova 6/ a; Andrej Ajd, Morje 62; Dragan Rado-lič, Soviče 7/a; Milan Plohl, Rucmanci 48; Janko Pihler, Moškanjci 27; Matej Munda, Mladinska ulica 6, Kidričevo; Vladimir Štumberger, Spuhlja 52/a; Bojan Petrovič, Pristava 46; Andrej Gabrovec, Skorba 27/c; Vldimir Bau-man, Arbaiterjeva 3, Ptuj; Rado Žalar,
Hardek 35; Olga Plohl, Rucmanci 48; Robert Majcen, Grlinci 37/a; Igor Levstik, Zlatoličje 35; Franc Simonič, Gabr-nik 3; Drago Galinec, Pobrežje 136/a; Edvard Lubec, Biš 43; Igor Turnšek, Geračja vas 41/I; Smiljan Vajsbaher, Apače 27; Saša Ropič, Gerečja vas 41/ I; Romana Horvat, Mestni Vrh 54/b; Zvonka Zadravec, Zlatoličje 113; Milan Borko, Lačaves 18; Marjanca Čuš, Do-lič 2/b; Silva Mlakar Rojs, Tržec 31/a; Irena Laura, Formin 47/a; Dragica Toš Majcen, Grlinci 37; Milan Šegula, Pod-vinci 91/a.
15. junij - Marija Škrjanec, Kicar 43/b; Borut Prapotnik, Ptujska 2/a, Ormož; Severino Ogrizek, Nova ulica 24, Polj-čane; Aleš Meško, Hranjigovci 17; Robert Ovčar, Cankarjeva 9, Ptuj; Jelica Tement, Moškanjci 98; Viktor Bakač, Rimska pl. 3, Ptuj; Stanko Solina, Jir-šovci 59; Danijel Bedrač, Hajdoše 91; Janko Zadravec, Vičanci 7/a; Sašo Brence, Kostanjevec 39, Zgornja Lo-
žnica; Igor Podplatnik, Obrež 1; Bojan Borko, Dravska 15, Središče ob Dravi; Tanja Muhič, Runeč 69/a; Mihael He-rega, Panonska 5, Ptuj; Igor Kokol, Dravinjski Vrh 68; Robert Ciglar, Osluševci 14; Ivan Gajšek, Podlehnik 61; Martin Potočnik, Kratka ul. 7, Ptuj; Jože Kozel, Zg. Gruškovje 18; Robert Matjašič, Hajdoše 26; Ivan Teskač, Arbajterje-va 4, Ptuj; Marjan Čeh, Dornava 31; Brigita Novak, Obrež 121/b; Kristijan Dogša, Pavlovci 6/b; Vasja Fric, Dežno 1/f, Podlehnik; Štefan Petrovič, Strajna 45, Podlehnik; Bojan Mesarič, Ptujska 53, Pragersko; Genovefa Arnuš, Paci-nje 32; Mitja Trop, Rimska ploščad 6, Ptuj; Mateja Bauman, Bercetova 13, Središče ob Dravi; Marko Reš, CMD 10, Ptuj.
18. junij - Martin Bogša, Mihovci pri Veliki Nedelji; Marija Haložan, Obrež 46; Andrej Križan, Brstje 24/a; Srečko Horvat, Podgorci 62/a; Silvo Zajc, Zg. Pristava 22/a; Franjo Rozman, Potrčeva 42, Ptuj; Milena Kokol, Ul. 25. maja 14, Ptuj; Milan Čuš, Kicar 55/a; Marjan Arnuš, Kicar 108/a; Ibrahim Ekič, Ul. 5.
VSAK CHT RTE K. OB 20,00 URI
PREDLOGI AVGUST
Ji t
r
POSKOČNIH
1.	MALIBU - Cigu migu
2.	GREGORJI -Jamrovec
3.	Ans. MIKOLA-Najlepši šopek
4.	VESELI SVATJE - Svet je že od pamtiveka tak
5.	Ans. ZARJA - Fejst dekle
6.	TRIO ŠUBIC - Cbila
7.	Ans. DORI - Pasja drušna
Zmagovalec meseca JULIJA: Ans. BRATOV GAŠPERIČ - Ljubezen je greh Še eno možnost v AVGUST ima: MAUBU - Cigu migu
POP 7 TOP
1.	SKATER - Tista bela roža
2.	MATEJA JAN-Italiano
3.	NIKI-Ona je kača
4.	ROKI FURMAN-Če bi bila
5.	MELITA GOLOB-Vrni se dragi
6.	NAVIHANKE - Hej ti
7.	MAJA-Mavrica
Zmagovalec meseca JULIJA: ELA - Glas sirene
Še eno možnost v AVGUSTU ima: SKATER - Tista bela roža
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Glasujem za:
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Glasovnice poiljtte na dopiinicah na naalov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
prekomorske 9, Ptuj; Zdenka Druzovič, Krčevina pri Vurbergu; Matevž Žgavc, Mestni Vrh 74/a; Bernardka Tement, Hajdoše 1/h; Romana Habjanič, Pivko-va 13, Ptuj; Barbara Žitnik, Dornavska cesta 20, Ptuj; Lina Habjanič, Kajuhova 3, Ptuj; Miran Trantura, Savinsko 22; Alojz Ovčar, Podvinci 108; Boštjan Zaj-šek, Skorba 71; Franc Hajšek, Prepuž 9, Zgornja Ložnica; Branko Kontarček, Hum 21/a; Anton Hasemali, Nova ul. 11, Rače; Slavko Mar, Strelci 13/a; Renata Plohl, Stojnci 57/a; Milena Kelenc, Gorišnica 47; Brigita Bolcar, Spuhlja 53; Franc Prelog, Markovci 52; Martina Bohinc, Dragovič 39; Drago Vugrinec, Dravinjski Vrh 3/d; Sonja Šmigoc, Krčevina pri Vurbergu; Vanja Šori, Juršinci 78; Majda Marinič, Pobrežje 74/a; Amadeja Živko, Ul. B. Kraigherja 23, Kidričevo; Miran Šic, Rogaška c. 36, Ptuj. 22. junij - Marjan Kegl, Ivanjkovci 4; Janez Plajnšek, Tovarniška 1, Kidričevo; Samo Ftičar, Ulica Juša Kramarja 8, Črenšovci; Viktor Zamuda, Spolena-kova 23, Ptuj; Franc Horvat, Kungota 25; Antonija Korent, Črmlja 12; Janez Bedenik, Ptujska Gora 57/a; Milorad Lazic, Ormoška 50/a, Ptuj; Janez Ge-rečnik, Apače 33; Marjan Jus, Ptujska Gora 2/a; Matej Vidovič, Dornava 12; Evgen Muhič, Gorišnica 46; Branko Mohorko, Apače 284; Zdravko Bra-čič, Kraigherjeva 27, Ptuj; Edi Gajšek, Orešje 149; Ljudmila Krajnc, Stojnci 47; Zoran Bilic, Rabelčja vas 28/b, Ptuj; Jožef Kmetec, Osojnikova c. 21, Ptuj; Kristina Kuhar, Strelci 14; Branko Spolenak, Mejna c. 2, Ptuj; Petra Furek, Dornava 12; Miran Gajser, Stogovci 43; Tomaž Klaneček, Strelci 14/a, Markov-ci; Stanislava Gabrovec, Bukovci 137; Marjan Vindiš, Dragonja vas 8/a; Sašo Zelenik, Podvinci 2/c; Janko Moravec, Vičanci 87/a; Vojko Šohar, Zgornja Hajdina 202; Dejan Kavkler, Mostečno 19, Makole; Janez Zavec, Zg. Leskovec 9/b; Oskar Šturm, Raičeva 11, Ptuj; Aleksander Aubel, Ptujska Gora 110/ c; Jelka Kolarič, Gomilci 12; Vlasta Golob, Markovci 32; Bojan Zemljarič, Volkmerjeva c. 30, Ptuj; Zvonko Auer, Mihovce 12; Boris Marin, Podgorci 74; Romana Malinger, Gerečja vas 81; Maja Kegl, Ivanjkovci 4; Ivan Poljanec, Bukovci 120; Maks Plohl, Zagrebška cesta 102; Zlatko Intiher, Vlahovičeva 7, Kidričevo; Roman Korent, Črmlja 12; Vlado Gregorec, Podgorci 41.
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
SiP-
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o., Raičeva 6
2250 Ptuj	'
Tvoj pogled se več ne smeje, tvoj dotik nas več ne greje, čas nazaj bi zavrteli, da lahko bi te objeli. Zdaj ostale so nam solze, zdaj ostali so spomini in v spominu z nami ti.
V SPOMIN
3. avgusta 2009 je minilo 5 let žalosti, odkar nas je po hudi bolezni zapustil dragi
Alojz Čeh
IZ PTUJA, ZOISOVA POT 2
Zdaj počivaš in bolečin več ne trpiš, a v naših srcih vedno še živiš.
Hvala vsem, ki se ga spominjate kot dobrega človeka in mu prižigate svečke.
Vsi tvoji, ki te imamo radi
SP
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
TOREK 4.8.
8.00 Žetev na Destrniku 18.00 Super hiti odd. 19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Oddaja Občine Destrnik
SREDA 5.8.
8.00 Blagoslov novih zvonov na Hajdlnl 18.00 Super hiti odd.
19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Blagoslov novih zvonov na Hajdini
ČETRTEK 6.8.
8.00 Košnja na Polenšaku 18.00 Super hiti odd.. 19.00 Pri Gašperju -20.00 Praznovanje Srebrno mašnlka
PETEK 7.8.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 18.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.20 SIP Lestvica-
NAGRADNA IGRA
Nagrajenca ali nagrajenko, ki bo izžreban-a čaka denarna nagrada v znesku 500 EUR
Pravila žrebanja:
1.	V nagradni igri lahko sodeluje vsak, ki opravi tehnični
pregled ali registracijo na Tehničnih pregledih Dominko, ter en izvod računa odda na posebnem mestu v prostorih Tehničnih pregledov Dominko.
2.	V nagradni igri veljajo računi, ki so izstavljeni od prvega do
zadnjega delovnega dne v mesecu, za katerega poteka žrebanje.
3.	Žrebala se bo ena denarna nagrada v znesku 500 EUR, ki
bo Izplačana v zmanjšanem znesku za akontacijo dohodnine.	g1
4.	Žrebanje nagrad bo vsak prvi ponedeljek v mesecu za 5
nagrado preteklega meseca	™
5.	Žrebanje bo nadzorovala tričlanska komisija.	1,
6.	Rezultati žrebanja bodo objavljeni v Štajerskem Tedniku, ki ^
izide naslednji dan po žrebanju, to je v torek po žrebanju. 5
7.	Nagrajenec ali nagrajenka bo o rezultatu žrebanja in načinu ¿3
prevzema nagrade obveščen-a pisno.	4
Naj bo sreča na Vaši strani!
|
Izžrebanec meseca JULIJA 2009 je:	i
Franc KRAVINA, Ob Železnici 23, 2250 PTUJ	§
TEHNIČNI PREGLEDI DOMINKO
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
www.radio-tednik.si
Ptuj • Ptujska poletna noč
Noč, ko je mesto na nogah
Ptujska noč je tradicionalna spremljevalka ptujskega občinskega praznika. Na desetih lokacijah v mestu je zabava trajala do jutranjih ur.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Na ptujskih ulicah je bilo 31. julija in prvega avgusta živahno kot V Prešernovi ulici sta goste zabavala Passion Embrace - sestavlja-že dolgo ne.	ta ga Marjan Kokot in Sergeja Sagadin.
Veselo je bilo tudi na Vrazovem trgu.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik Na že tradicionalni Summer house paradi 2009 je nastopil tudi MC Momo B iz Francije.
Ormož • Moško truplo v Ormoškem jezeru
Utopljenec bolnik psihiatrične bolnice
Gasilci so 29. julija okoli 20. ure obvestili policiste PP Ormož, da so v reki Dravi, na območju Ormoškega jezera, opazili truplo. Truplo je vodni tok odnesel v smeri Republike Hrvaške, zato so obvestili hrvaške policiste, da so prevzeli nadaljnje postopke.
Tri dni pred tem so bili policisti PP Ormož iz Psihiatrične bolnišnice Ormož obveščeni, da se v njihovo ustanovo dan prej ni vrnil njihov pacient. S tem v zvezi so opravili poizvedbe in iskalno akcijo ob obrežju reke Drave in Ormoškem jezeru. Ker pogrešanega
Ormoško jezero je bilo usodno
niso našli, so zbiranje obvestil nadaljevali, so sporočili iz PU Maribor. Zato ni bilo potrebno prav dolgo, da so ugotovili, da je bil utopljenec, ki so ga iz reke potegnili hrvaški kolegi, pogrešani bolnik Psihiatrične bolnišnice Ormož. Identiteta utopljenca je bila potrjena tudi
bolnika Psihiatrične bolnišnice
na podlagi prepoznave svojcev v Republiki Hrvaški.
O dogodku smo se pozanimali tudi v Psihiatrični bolnišnici Ormož, kjer je direktorica Majda Keček potrdila, da so od srede pogrešali bolnika: »Bolnik se je zdravil na odprtem oddelku in se je tako lah-
ko prosto gibal. Takoj, ko smo opazili njegovo izginotje, smo obvestili policijo. Ko nas je policija obvestila o tragičnem dogodku, smo stopili v stik s svojci in jim izrekli sožalje. V bolnišnici smo ustanovili komisijo, ki bo natančno preučila okoliščine, v katerih je prišlo do usodnega dogodka.« Bolniki, ki se zdravijo na odprtem oddelku bolnišnice, se lahko prosto gibajo znotraj bolnišničnega kompleksa, z dovoljenjem
31. julija in prvega avgusta Ptuj ni spal, bil je na nogah. Mesto je preplavila zabava, kar marsikomu ni dalo spati. Še dobro, da vse mine in da zabav, kakršna je ptujska noč, ni veliko. Ob prazniku, ko naj bi praznovali vsi meščani, pa naj bi pridal vsak svoj delež. Na vsaki od desetih lokacij so za glasbeni in drugi spremljajoči program poskrbeli ptujski gostinci, ki so na podlagi debeline denarnice izbirali glasbene goste. Nekatere skupine so že njihov železni repertoar. Čeprav si je marsikdo želel ob prazniku videti na Ptuju tudi kakšno od zvenečih imen, tega ni bilo, zabava na ptujskih ulicah in trgih pa je kljub temu pritegnila številne obiskovalce od blizu in daleč. Oba dni se je zabavalo blizu 20 tisoč obiskovalcev. Intenzi-viteta prireditev, kakršni smo bili priče zadnji julijski teden, bo v tem mesecu nekoliko pojenjala, čeprav se bo še zmeraj veliko dogajalo. 40. praznik bo praznoval festival narodno-za-bavne glasbe. Ptuj bo v znamenju polk in valčkov živel dva dni, 21. in 22. avgusta. V teh dneh pa bo oživela tudi rimska zgodba, rimske igre, ki imajo ambicijo dohiteti ptujsko ku-rentovanje po številu obiskovalcev in postati osrednje poletno dogajanje, bodo vabile v Terme, obiskale pa bodo tudi mesto.
MG
pa lahko gredo tudi v mesto in odhajajo domov ob koncih tedna. Na vprašanje, ali je bil bolnik nagnjen k samomoru, direktorica ni želela odgovoriti, saj je bila mnenja, da gre za osebne podatke.
Zakaj je do tragičnega dogodka prišlo, je bila nesreča, samomor ali kaj drugega, pa bo pokazala nadaljnja preiskava. Policisti PP Ormož so o zadevi obvestili državno tožilstvo.
Viki Klemenčič Ivanuša
Osebna kronika
Rodile so: Majda Vaupo-tič, Kajuhova ul. 11, Kidričevo - Hano; Tamara Šoštaric, Gorenjski Vrh 36, Zavrč -Emanuela; Suzana Zelenik, Natašina pot 5, Ptuj - Tejo; Petra Dolenc, Majšperk 34, Majšperk - Najo Ano; Petra Abram, Majšperk 52 - Nea; Tjaša Tomanič, Zgornja Gorica 11 b, Rače - Vala; Natalija Jerič, Kraigherjeva ul. 24, Ptuj - Dašo; Alenka Janžekovič, Senčak pri Jur-šincih 11 a - Aljaža; Maja Gojkovič, Jurovci 8 b, Videm pri Ptuju - Tilna; Bernard-ka Viher, Gradišče 9, Sveti Tomaž - Tobija; Patricija Skuhala, Sodinci 13, Velika Nedelja - Ano Tijo; Nada Ceglec, Ul. Haloškega voda 7, Ptuj - Žiga; Barbara Sol-lero, Pred njivami 16, Rače
-	Amadeja; Lidija Pernat, Majšperk 54 - Niko; Jasna Trstenjak, Vinski Vrh 43, Miklavž pri Ormožu - Davida; Aneja Prosenjak, Brstje 21, Ptuj - Žano; Lea Ljuba Ko-cijan, Ive Mikaca 23, Varaž-din - Niko; Maja Zagoršek, Muretinci 42 a, Gorišnica
-	Vano.
Umrli so: Matilda Šam-perl, rojena Verbek, Dra-ženci 55 a, rojena 1923
-	umrla 19. julija 2009; Ana Kramar, rojena Orlač, Sedlašek 46, rojena 1914
-	umrla 22. julija 2009; Bogomir Voglar, Lahonci 87, rojen 1939 - umrl 23. julija 2009; Terezija Pre-volšek, rojena Stojnšek, Čermožiše 61, rojena 1922
-	umrla 23. julija 2009; Miran Vincek, Bukovci 37 a, rojen 1970 - umrl 26. julija 2009; Alojz Gomboc, Dornava 43, rojen 1938 -umrl 29. julija 2009; Berta Emeršič, rojena Žerak, Cirkulane 87, rojena 1943
-	umrla 25. julija 2009; Alojzij Brunčič, Trnovski Vrh 30, rojen 1936 - umrl 26. julija 2009; Jožef Šalamun, Gibina 4, rojen 1934 - umrl 25. julija 2009.
Poroke - Ptuj: Darko Va-lenko in Martina Slana, Ti-bolci 5, Gorišnica. Boštjan Vrbančič, Cvetna ulica 1, Turnišče, in Barbara Jevše-nak, Kicar 76, Ptuj. Dušan Kosi, Dobrava 31, Ormož, in Sonja Mohorič, Trnovska vas 33. Janez Karnekar, Arbajterjeva ul. 5, Ptuj, in Barbara Mlinarič, Grabonoš 67, Sveti Jurij.
Poroke - Ormož: Damjan Ivanuša, Loperšice 35, Ormož, in Jožica Ozmec, Ra-kuševa ulica 5, Ormož.
Danes bo pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, sprva tudi še nevihtami. Ohladilo se bo, zapihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 19, ob morju okoli 22, najvišje dnevne danes od 24 do 29, v vzhodni Sloveniji okoli 30, jutri od 16 do 22, na Primorskem okoli 24 stopinj C.
Obeti
V sredo bo delno jasno, zjutraj bo ponekod po nižinah kratkotrajna megla. V četrtek bo pretežno jasno.