NeugasljM cgenj sporazomr. Starogrška pravljica pripoveduje, kako so živeli v vsem sijaju in razkošnosti grški bogovi >na gori Olimp. Za človeško bedo in trpljenje so se starogrški bogovi le malo zmenili, da se je le njim godilo dobro in udobno, vse drugo jim je bila deveta briga. V kraljestvu starogrških bogov na Olimpu je bil tudi neki Prometej, ki je videl človeško gorje in prav v srce mu je segla beda zemljanov. Nekaj svetega in vse osrečujočega je bil za grške bogove — ogenj. Človekoljub Prometej je vzel \z Olimpa to božansko srečo in skrivnost ogenj, ga nesel na zemljo in dsrečil z njim bedni človeški rod. Kakor hitro so pa opazili starogrški bogovi, da jim je Prometej izmaknil ogenj in oblagodaril z njim zemljo, so se nad njim iz jeze maščevali. Pravljica pravi, da ga je grški naj'višji bcg Cevs puslil-prikovati z verigami za roke ter noge na skelo. Od časa do časa je priietel k njeimu orel in mu izkljuvaval drobovino. Ubogi Prometej je po pravljici neizmerno trpel, a ubog-o človeštvo je le imelo največjo — božansko dobroto ogenj. Ta stara grška pravljica o Prometeju in ognju se da kaj dobro obrniti na naše politične Tazmere in baš ravno sedaj. Od prevrata sem imamo v naši državi sedež in kraIjestvo naših jugoslovanskih bogov — naš Olimp — Beograd. Jugoslovanski bogovi:'Pašič, Pribičevič, Žerjav itd; so se v tem becgTajskem Olimpu skoro pet let brigali le za svoj lasini, osebni dobrobit, Ijudske težnje in potrebe so jim bile deveta briga. Za te bogove je bilo vedno vsega dovolj, a za vse druge navadne državljane ta beograjska božasntva piso imela drugega, nego da so podžigala ter netila spor in sovraštvo med SHS plemeni. Čim bolj smo se Srbi, Hrvati in Slovenci med seboj pisano gledali, tem bolj zadovolino si je Pašič gladil brado in polnil svojo nenasitljivo mamo. Šele komaj po petih letih Ijutih medsebojnih sporov, bede in trnljenja se je ozrl iz beogTajskega Olimpa olcrog po državi Prometej — Davidovič-Koroščeva vlada. Ta vlada je koj pri prvem pojavu in nastopu uganila prvo ter glavno potrebo med Jug-oslovani — ogenj spo-  razuma. Davidovič-Koroščeva vlada je prevzela po skoro  petih letih prepira in prerekanj težko nalogo: nesoglasja in prepir med SHS plemenii izgladiti. izravnati, užgati ogenj sporaziima. Kakor hitro so beogTajska božanstva  Pašič in Pribičevič zapazila, da sta jim Davidovič in Ko rošec izvila ogenj sporazuma in ga ponesla med Srbe, Hr-.  vate in Slovence, od tega časa ta gospoda ne tuhta in  ne misli drugega, kakor: kako bi se maščevala.  Jugoslovanski narod se je z nepopisnim navdušenjem  oklenil cgnja sporazuma in iz hvaležnosti za to dobroto še  ni nobeni jugoslovanski vladi tako in toliko zaupal, kakor j ravno sedanji. In to narodovo zaupanje v sedanjo vlado ; najbolj grize ter peče Pašiča, Pribičeviča in Žerjava. Odkar se je pojavila Davidovič-Koroščeva vlada in si zapisala na svoj vladni program geslo: sporazum — se trojica: Pašič, Pribičevič in Žerjav neprestano kakor roparske ptice zaganjajo v vlado in jej hocejo i.a vsako ceno izkljuvati drobovino, jo onemogočiti in uničiti. Javnosti je itak znano, kako ogabnih sredstev so se ti odžagani jugoslovanski bogovi poslužili tekom dveh mesecev delovanja sedanje vlade, da bi ugasnili in uničili ogenj sporazuma. Vse njihove peklenske nakane so bile zarnanj, plamen sporazuma, enkrat zaneten med narodom z najvišjega mesta, se vedno bolj širi, objemlje vedno večje plasti in ni nobenega poštenega in državnomislečega Jugoslovana, ki ne bi dela sedanje vlade za sporazum najtopleje pozdravljal, se zanj navduševal in ga po možnosli tudi podpiral. Naj stori trojica Pašič-Priibičevič-Zerjav, karkoli hoče, da bi izpodmaknila tla sedanji vladi, narodovega zaupanja do vlade ne bo omajala, ker skozi pet let iz beograjskega Oliir.pa tlačeni in izmozgavani narod bo ostal vedno Davidovič-Koroščevi vladi hvaležen za ogenj bratskega spo- razuma.