Socialne reprezentacije odklonskosti med študentkami socialne pedagogike Social representations of deviance of students of social pedagogy Bojan Dekleva Bojan Dekleva, dr. psih., Pedagoška fakulteta v Ljubljani, Kardeljeva pl. 16,1000 Ljubljana. Povzetek Članek prinaša izide empirične analize socialnih reprezen- tacij študentk socialne pedagogike o drugačnosti oz. o od- klonskosti. Ugotavlja, da sta temeljni dimenziji strukturi- ranja študentskih predstav o odklonskosti: stopnja odklon- skosti in krivda (odklonskega) posameznika. Nadaljnja analiza preverja, katerim skupinam odklonski oseb se štu- dentke čutijo čustveno in socialno bolj ali manj blizu oz. oddaljene. Razprava obravnava pomen teh ugotovitev za nadaljnji razvoj študijskega programa socialne pedagogi- ke ter za refleksijo stroke. Ključne besede: socialne reprezentacije, odklonskost, so- cialna pedagogika, študij socialne pedagogike, študentje /j^Q Socialna p e d a o g i k a , 2 0 0 1 vol. S, šl. 1, sir. 3 9-74 Abstract The article presents results of an empirical analysis of the social representations of deviance of the students of social pedagogy. It identifies the two basic dimensions in the struc- ture of students' conceptions of deviance - the level of devi- ance and the level of guilt of the deviant individual. Furt- her analysis assesses which groups of the deviant individu- als the students view more or less favourably and to what extent they feel themselves close or distant to those groups. The study discusses the importance of its findings for furt- her developments in the study programme of social peda- gogy and for the reflections of the profession itslef Key words: social representations, deviance, social peda- gogy, study programme of social pedagogy, students 1. Uvod Vsako stroko, tudi socialnopedagoško, v najširšem smislu besede sestavljajo strokovnjaki'^, strokovne institucije, veljavno strokovno zna- nje ali »know-how« (doktrine, pravila, itd.) in še kak drug element. K strokovnjakom lahko pogojno prištejemo tudi študentke, ki se za po- klic šele usposabljajo oziroma se vanj socializirajo. Med strokovnimi institucijami zasedajo pomembno mesto kadrovske šole oziroma us- tanove, kjer se strokovnjaki usposabljajo. Med pravili stroke imajo pomembno vlogo pisani dokumenti, med katerimi ima še poseben pomen etični kodeks. Med strokovni »software« lahko vštevamo tudi manj eksphcitna in nenapisana prepričanja, stališča in verovanja, ki so značilna za večinski del strokovnjakov. V tem prispevku se bom ukvarjal s problematiko študija socialne pedagogike, bolj določeno, s študentkami, ki začenjajo s študijem so- cialne pedagogike, in še bolj določeno, z njihovim razumevanjem od- klonskosti. Pri tem izhajam iz dveh (sicer empirično nepreverjenih) domnev: • da študentke 1. letnika v proces svojega poklicnega usposabljanja prinašajo specifična stališča in naravnanosti, ki so relevantna za njihovo socializacijo in poklicni razvoj; tem prispevku z uporabo moškega (strokovnjak, kandidat, itd.) ali ženskega spola (npr. študentka) vedno mislim na osebe obeh spolov, torej na študentke in študente, strokovnjakinje in strokovnjake, itd. Иојап Dekleva: Socialne repreziuilacojc odklonskosli med šludenlkami ^ ^ • da pomeni odnos do odklonskosti, tako pri študentkah kakor tudi pri strokovnjaldli (in javnosti) enega od Idjučnih elementov tega, kar sem zgoraj imenoval nenapisani del strokovnega »software«-a. V prispevku najprej opredeljujem pojem socialnih reprezentacij. Nato pregledujem in opisujem »korenine« in današnjo usmerjenost študija socialne pedagogike. V nadaljevanju opisujem svojo domne- vo, da spremenjeni pogoji vpisovanja študentk na ta študij ter naraš- čajoča popularnost študija vplivajo na spremembe značilnosti popu- lacije študentk. Posebej me zanimajo njihove socialne reprezentacije odklonskosti, zato se v empiričnem delu posvečam raziskovanju le- teh. 2. Socialne reprezentacije^^ Socialne reprezentacije so novejši pojem v socialni psihologiji in odražajo predvsem evropsko socialnopsihološko raziskovanje. Pojem je razvil francoski avtor Moscovici, izhajajoč iz Durkheimovega poj- movanja kolektivnih reprezentacij. Pojma socialnih reprezentacij Mos- covici in njegovi nasledniki niso nikoli povsem jasno opredelili, zara- di česar Jahoda (1988) meni, da gre pri tem pojmu bolj za hevristično vlogo kot pa za razlagalno orodje. Socialne reprezentacije naj bi pomenile sisteme klasifikacij, ozna- čevanja, poimenovanj, s katerimi si ljudje organiziramo svojo ved- nost in razumevanje ljudi in družbe v celoti. Ob tem, ko naj bi pred- stavljale strukturirano celoto prepričanj, informacij in stališč ljudi o neki stvari, naj bi bile povezane tudi s sistemom vrednot in naj bi vpli- vale, na eni strani, na naše dojemanje in razumevanje stvarnosti, po drugi strani pa na naše vedenje. Socialne reprezentacije naj bi bile tesno povezane tudi s komunikacijo. Nastajale naj bi sploh s in prek komunikacije, dajale naj bi skupni socialni okvir za komunikacijo in naj bi bile - po mnenju nekaterih - tudi strukturirane kot medij ko- munikacije -jezik, So torej celota načinov, s katerimi si ljudje ustvar- jamo deljeno (vzajemno, komunicirano) razumevanje stvarnosti in nas samih kot dela te stvarnosti. V razlagi, da so te reprezentacije socialne in značilne za določeno družbo, skupino in čas v zgodovini, Moscovici sledi Durkheimovi '"Teorija socialnih reprezentacij je povzeta po Dekleva, 1998; Nastran Ule, 1992 in Nastran Ule, 1994. /1^2 Socialna p e d u g o fi i k u , 200 1 vol. S, Si. 1, sir. 39-74 predstavi reprezentacij kot kolektivnih, posamezniku v bistvu zuna- nje določenih s tem, da je vrojen v določeno družbo v določenem zgo- dovinskem času. Čeprav psihološko gledano nastajajo skozi socialno interakcijo in so torej medosebne, pa so sociološko gledano nad-indi- vidualne in v veliki meri tradicionalne. Zato jih ne moremo ugotavlja- ti in raziskovati samo kot značilnost posameznika, temveč kot značil- nosti odnosa posameznika in skupine, ki obstaja in se razvija v nekem širšem družbenem kontekstu. Dva pomembna pojava v zvezi s socialnimi reprezentacij ami sta zasidranje in popredmetenje. Zasidranje se nanaša na tezo, da novih pojavov ne moremo razumeti samih po sebi, temveč da jih spoznava- mo in interpretiramo vedno v okviru nekih poznanih, obstoječih kla- sifikacij, kamor mora biti neznan pojav asimiliran. Klasifikacije so pri tem področje že poznanega, proces klasificiranja in reklasificiranja pa - ob tem da vključuje socialno interakcijo - imphcira posamezni- kovo dejavnost pri razvoju svojih, individualnih reprezentacij sveta, oz. pri socialnem rekonstruiranju in rekreaciji sveta. Proces popredmetenja oz. objektivizacije pomeni, da se abstraktne predstave opredmetijo v obliki konkretnih predstav in si pridobijo sta- tus naravnega, »objektivnega« pojava, ki postane sam po sebi razum- ljiv in nedvomljiv. Za proces objektivizacije je značilno oblikovanje slikovnih predstav ali tipičnih tez, s katerimi povezujemo abstraktne pojme in si jih konkretno razlagamo. V raziskovanju socialnih reprezentacij o odklonskosti je treba torej domnevati, da obstajajo neki razmeroma stabilni, za določeno social- no skupino značilni sistemi klasifikacij pojavov, ki sestavljajo polje odklonskosti. Domnevamo tudi lahko, da to polje in te klasifikacije psihološko predstavljajo neki značilni liki (predstave, stereotipne po- dobe vedenj ali oseb, itd.). Nalogo raziskovanja socialnih reprezenta- cij o odklonskosti lahko torej razumemo kot nalogo razkrivanja nači- nov klasifikacij celote pojavnih obhk odklonskosti (to je npr. tipičnih odklonskih oseb) in lastnosti tipičnih predstavnikov posameznih ele- mentov (razredov) teh klasifikacij. 5. O študijskem programu socialne pedagogike Predpostavka tega prispevka je, da vsebina socialnih reprezentacij študentk socialne pedagogike o odklonskosti ni naključna. Domne- vam, da te socialne reprezentacije - po eni strani - odražajo socialno Иојап Dekleva: Socialne ref)rezenLacoje odklonskosli med šludcnlkutni ^^ ozadje študentk, po drugi strani pa na to, katere srednješolke se odlo- čajo za študij socialne pedagogike, vplivajo informacije o študiju in njegov »imidž«. Javna podoba študija pa je verjetno v zvezi z obeti in namembnostjo študija" . Zato v tem poglavju opisujem korenine in značilnosti tega študija. Slovenski univerzitetni študijski program socialne pedagogike je razmeroma mlad. Začel se je v šolskem letu 1991/1992. Program se je razvil iz štiriletnega visokošolskega študijskega programa, ki je uspo- sabljal defektologe vzgojitelje za otroke in mladostnike z motnjami vedenja in osebnosti, ki je potekal le štiri leta, torej od leta 1987/1988 dalje. Predhodniki tega programa pa so bili različni dvoletni višji stro- kovni študijski programi, ki so potekali na takratni Pedagoški akade- miji v Ljubljani pod različnimi imeni od leta 1963 dalje. Kontinuiteto vseh teh programov lahko najdemo v sestavi izvajalcev - pedagoških delavcev, v učnih predmetih ter v nekaki osnovni namembnosti oz. naravnanosti programov. Ti so vse do začetka izvajanja univerzitet- nega programa socialne pedagogike nekako izhajali iz temeljnega stro- kovnega pojma »MVO«'^ (motnje vedenja in osebnosti), njihov namen pa je bil usposabljanje delavcev za (predvsem institucionalno) obrav- navanje otrok in mladostnikov s to oznako oz. diagnozo". Na začetku 90. let prejšnjega stoletja so člani takratnega oddelka za defektologijo MVO ter - najprej - Pedagoške akademije, potem Pe- dagoške fakultete, začeli z izvajanjem študijskega programa socialne pedagogike, ki so ga utemeljevali s širšo (t. i. »evropsko«) primerlji- vostjo in so ga želeh razvijati izhajajoč iz širše in bolj poglobljene teo- retske osnove ter s katerim so poskusili širše zarisovati delovno polje novega strokovnega profila. Prejšnji osnovni pojem MVO smo začeh dopolnjevati in nadomeščati s pojmi, kot so »težave v socialni integra- ciji« in »osebe s posebnimi potrebami«. Prej osrednji model instituci- " Na samo-izborštiideMk seveda ne vplivajo obeti in namembnost študijskega programa kot objektivne danosti, temveč njihove zaznave teh obetov in namembnosti. Ker nimamo na voljo objektivnih podatkov o tem, kakšne so vnaprejšnje zaznave dijakinj zadnjih letnikov srednjih šol o socialni pedagogiki, lahko le predpostavljam, da so v neki bolj ali manj tesni zvezi s tem, kakršen študijski program "dejansko" je po ocenah njegovih izvajalcev, od katerih eden sem tudi sam. ''Eden od programov se je tudi skrajšano imenoval "defektolog MFO". Strokovnjaki, ki so te programe končali, so se neformahio imenovah "em-ve-o-jevci". " Točno in popolno sosledje vseh študijskih programov, ki so predhodili programu socialne pedagogike, ter vseh predmetov in njihovih nosilcev je zbral, primerjal in priobčil dolgoletni profesor, predstojnik oddelka in tudi dekan Pedagoške akademije Ivo Škoflek (Škoflek, v tisku). ^^ >S o C i u I II a ¡) e d a g o g i ka, 2 0 0 1 vol. 5 , šl. 1, sir. 39-74 onalnega dela, za katerega označitev je bil kar zelo ustrezen izraz »prevzgoja«, so začeli dopolnjevati in nadomeščati pojmi »preventiv- nega, integrativnega, razvojnega, kompenzatornega in korekcijske- ga« dela (Skalar in drugi, 1991). Govoriti smo začeli tudi o mnogo širšem polju socialnopedagoškega dela, ki naj bi zajemalo tudi delo z različnimi starostnimi skupinami, od predšolskih otrok (v vrtcih) do starostnikov (v domovih upokojencev). Resnici na ljubo, smo člani oddelka doslej večkrat o teh različnih vidikih širitve strokovnega profila samo govorili, ne da bi zmogli hkra- ti vedno tudi razvijati teoretično znanje, metodike in doktrine dela na teh novih področjih. V določeni meri seveda velja, da »korenine« oz. smeri kontinuitete razvoja študijskega programa ležijo v prej- šnjih, na institucionalno vzgojo in prevzgojo otrok z MVO osredoto- čenih programih. Vendar pa se je po drugi strani zgodilo tudi dvoje drugačnih tendenc. Širitev programa na visokošolsko raven je pri- nesla možnosti za zaposlitev številnih novih (pedagoških in razisko- valnih) sodelavcev, ki so na oddelek in v študijski program prinesli nova znanja, nove izkušnje, nove usmerjenosti in s tem spreminjali celoten kontekst programa. Druga, najmanj toliko pomembna težm- ja pa je bila, da so se v zadnjem desetletju novonastali visokošolsko in univerzitetno usposobljeni strokovnjaki začeli zaposlovati in uve- ljavljati na mnogih novih strokovnih (pod)področjih, ki so radikalno širila tradicionalno področje zavodske vzgoje otrok in mladostnikov z MVO. Stroka se je do 90. let prejšnjega stoletja vsaj dvakrat opazneje in odločneje vpletla v prakso in postala morda tudi v širši javnosti bolj razvidna: z eksperimentom v Logatcu v 60. letih (Vodopivec in dru- gi, 1974) ter s procesom prenove organizacij za usposabljanje v 80. le- tih (glej npr. Robolt, 1988), torej obakrat v zvezi z zavodsko vzgojo. V 90. letih morda ni bilo tako izrazitih posamičnih posegov, ki bi hkrati vpletli tudi tolikšna materialna sredstva (kot npr. prej omenjeni pro- ces prenove organizacij za usposabljanje), vendar pa je prišlo do opaznega razvoja na področju raziskovanja, pedagoškega dela in no- vih doktrin dela. V polju raziskovanja lahko omenimo: hermenevt- sko razumevanje in ocenjevanje (tematska številka revije Socialna pedagogika, 1999/4), obravnavanje uporabe in zlorabe ilegalnih drog (Dekleva, 1998,1999) ter problem migrantov druge generacije (o tej vsebini potekata v letu 2000 dve raziskavi); v polju pedagoškega de- ßojuti Dekleva: Socialne re/jrezeriLacoje odkloiixkoslí med šludenlkumi ^^ la razvoj podiplomskega magistrskega študija socialne pedagogike ter specializacije iz supervizije''^ ; v polju doktrin in smeri praktične- ga dela pa npr. gibanje preventivnega in prostovoljnega dela in do- življajske pedagogike''^. Novi pogledi na študij so odražali tudi drugačne širše trende ra- zumevanja vzgoje in prevzgoje. Po kritiki modela »vsestransko razvite osebnosti« ter po zatonu »tretmanskega optimizma«"' in vere v reso- cializacijo smo začeli vedno bolj izhajati iz predstave »vzgoje kot bist- veno drugotnega stanja« (Salecl, 1988) ter vizije praktika kot reflek- tiraj očega, široko usposobljenega strokovnjaka, ki ni specialist za uporabo neke že narejene tehnologije za doseganje vnaprej določe- nih ciljev, temveč bolj strokovnjak za podporo posameznikom v do- seganju njihovih ciljev. Ambicioznost in gotovost strokovnjakov se je s tem na nek način začela manjšati, hkrati pa je začela rasti cena strokovnega znanja ter se bolj poudarjati potrebna strokovna avto- nomija praktikov. Do določene mere smo sprejeli usmeritev norma- lizacije, ki daje manjši poudarek strokovnemu delu znotraj trdnih okvirov zavodov, in bolj poudarja pomembnost (preventivnega in ku- rativnega) dela v »normalnem« okolju^^ 4. O populaciji študentk socialne pedagogike Priljubljenost študija socialne pedagogike se je v zadnjem deset- letju močno povečala. Od stanja konec 80. let, ko so na višješolski študij vpisovali vse kandidate, ki so to želeli (pa še jih je bilo prema- lo), je prišlo do stanja, ko se na študij lahko vpiše le od 1/6 do 1/4 tistih, ki v prijavah izrazijo to željo. Približno dve tretjini v prvi letnik vpisanih študentk prihaja na ta študij s prvo željo, med preostalo tretjino pa so močno zastopane tiste, ki so kot prvo željo izrazile štu- dij psihologije ali medicine. Porast priljubljenosti študija socialne pedagogike je sodelavce od- delka presenetil. Razlagali smo si ga s splošnimi (porast populacije 18 letnikov) in formalnimi razlogi (študij je s prehodom na štiriletni '^Nosilec specializacije iz supervizije ni oddelek za socialno pedagogiko, vendar njegovi delavci in sodelavci v veliki meri sodelujejo pri načrtovanju in izvajanju tega programa. Glej tudi Kobolt in Žorga (1999) ter dve tematski številki revije Socialna pedagogika (1997/) in 2000/3). "Glej biltene Društva zn doživljajsko pedagogiko Slovenije. "O zatonu tretmanskega optimizma piše Dekleva, 199). ''O normalizaciji glej Dekleva, 1993. ^^ Socialna /) с đ a fi o fi ili a , 200 1 vol. 5, šl. 1, sir. 39-74 Študij in na univerzitetno raven postal bolj privlačen) pa tudi z vse- binskimi razlogi. Le-ti so se nanašali na občutek perspektivnosti no- vega študija, kar je bilo verjetno posledica prihoda novih pedagoš- kih delavcev, svežih energij, zagnanosti in sploh občutka, da je pri- hodnost odprta, kar velikokrat spremlja novonastale skupnosti in pod- jetja. Študentke so kazale veliko znamenj pozitivne identifikacije s študijem in so bile - mnoge med njimi - izrazito dejavne v inovativ- nih projektih prostovoljnega dela (projekti Nasilje v življenju in me- dijih'® , Psihosocialna integracija romskih otrok. Drevo življenja. Glas gojencev"'). Ti projekti so nehote odigrali opazno vlogo pri promo- viranju študija. Zelo povečana selekcija študentk pa je imela za posledico spre- minjanje strukture študentk na mnoge načine, od katerih nekateri niso bili načrtovani. Selekcija, ki se danes opravlja le po »točkah«, ki odražajo šolski uspeh in uspeh na maturi, pomeni, da se na študij socialne pedagogike vpisujejo vedno bolj akademsko uspešne in so- cializirane študentke. Spremljajoča posledica tega je, da je bil v vsa- kem izmed zadnjih dveh letnikov vpisan le še po en fant. S tem pri- haja do še bolj izrazite feminizacije študija, kot smo jo sicer poznali v prejšnjem desetletju. Spremenjeno strukturo študentk doživljam kot profesor, subjek- tivno, takole: študentke so postajale^" v obdobju zadnjega desetletja veliko bolj »pismene« (za seminarske naloge pišejo lažje in več; pis- ni jezik /slovnica, pravopis/ je mnogo boljši); so bolj redne, »prid- ne«, točne, korektne; imajo boljše študijske navade. Hkrati so tudi same manj odklonske in imajo z odklonskostjo manj osebnih izku- šenj, v odnosu do profesorjev so bolj podredljive in se mnogo redke- je z njimi zapletajo v konfliktne odnose^'. Lastnost populacij štu- dentk zadnjih let je - po moji subjektivni oceni - še ta, da jih razme- roma veliko prihaja iz neurbanih okolij, da so aktivno verne ter mnoge okviru tega projeMa je nastalJanzin Deus irae. '''Glej Bilten združenja za socialno pedagogiko "Glas gojencev", november 1998. '"Spremembe sem najbolj opazil s pivo generacijo, ki se je vpisala z maturo. -'Pred osmimi leti sem še doživel, da me je študent na predavanjih (napol igrivo, vendar že dovolj "zares") izzival, češ, kaj bom naredil, če me bo pretepel; pred kakimi petimi leti pa me je drug agresivno verbalno napadel, češ da me bo zatožil svojemu političnemu prvaku, ker govorim "napačne" stvari. Danes se ne zgodi nič podobnega. V nasprotju s tem sem v lanskem letu doživel, da se je študentka prvega letnika opravičila svojim sošolkam za to, da bodo besedila pesmi, ki jim jo bo na seminaiju zavrtela, vsebovala spolno eksplicitne, "grde", morda za koga nesprejemljive besede. Иојап Dekleva: Socialne repreziuilacojc odklonskosli med šludenlkami ^ ^ izrazito dejavne v različnih programih, ki jih organizira katoUška cerkev ali pa imajo verski ali para-verski značaj. Zdi se mi tudi, da so bila njihova življenja do vpisa na fakulteto bolj premočrtna in stan- dardizirana, kot je to bilo pri študentkah pred desetimi leti. Med vsemi zgoraj omenjenimi (subjektivno zaznanimi) spremem- bami se mi zdi potencialno najbolj problematična ta, da je študent- kam prvih letnikov - po moji oceni - odklonskost bolj tuja in nera- zumljiva kot včasih. Domnevam namreč, da je za delo z odklonskimi osebami lahko dobrodošla določena stopnja pozitivne naravnanosti do odklonskih oseb oziroma odklonskosti kot pojava. Narava social- nopedagoškega dela je namreč velikokrat v nasprotju z zdravora- zumskimi pojmovanji, ki odklonskost v vsaki obliki in ne glede na njene vzroke predvsem odklanja. Oddelek za socialno pedagogiko se je na spreminjanje strukture študentk odzval tako, da je v letih 1991 do 1994 pri njihovi selekciji uporabljal tudi t. i. sprejemni intervju. Ta je bil delno strukturiran in delno standardiziran, vendar njegovih merskih značilnosti nikoli nis- mo uspeli preveriti. Z intervjujem smo preverjali predvsem motiva- cijske in interesne značilnosti kandidatov za vpis na socialno peda- gogiko, pa še dotedanje izkušnje z vzgojnimi in tem podobnimi de- javnostmi ter splošno poznavanje področja. Z maturo pa smo spre- jemne intervjuje opustili. V svetu v (socialnopedagoški) stroki stalno tečejo žive razprave o tem, коИко je za delo na tem področju pomembno znanje in teore- tična usposobljenost, koliko pa praktična usposobljenost in predvsem osebnost. Pogledi na to vprašanje so zelo različni, morda pa bi lahko največ mnenj povzeh z naslednjo tezo: »za uspešno strokovno delo v sodobnem zapletenem svetu je vedno bolj pomembno znanje in teo- retična podkovanost, vendar pa je za odnosno intenzivno delo z ljud- mi (kar vzgojno delo vsekakor je) usodno pomembna ustrezna oseb- nostna naravnanost in osebnostne značilnosti«. Idealna formula bi se torej glasila: najprej izbrati ustrezne osebnosti, potem pa jih dob- ro usposobiti. Pri izbiri pravih osebnosti pa se seveda odpirata dva problema: ali znamo to narediti ustrezno zanesljivo in veljavno, ter kako pri tem zadovoljiti (ustavno zagotovljenim) zahtevam po pra- vičnosti in enakih možnostih. V slovenskem študijskem programu socialne pedagogike smo - poleg uvedbe sprejemnih intervjujev, ki pa smo jih kasneje morali ^^ Socialna p e d u g o fi i k u , 2 0 0 1 vol. 5, šl. 1, sir. 39-74 opustiti - našli odgovor na to vprašanje v razvoju enega od treh steb- rov programa. To je - poleg stebra znanja in stebra treninga poklic- nih spretnosti - steber »dela na sebi«, ki pomeni usmerjanje in uče- nje študentk o pomembnosti poslušanja in spoznavanja samega se- be ter o sistematični skrbi za svojo poklicno - osebnostno integraci- jo. Dodatno smo študentke dejavno usmerjali v projekte prostovolj- nega dela, kjer so se imele priložnost osebno preizkušati in eksperi- mentirati z različnimi področji dela. Tema, ki se je lotevam v tem prispevku, je pomembnost socialnih reprezentacij odklonskosti. Gre za vprašanje o tem, kako si - poeno- stavljeno rečeno - študentke socialne pedagogike predstavljajo od- klonskost, kakšen odnos imajo do nje in kako s tem v zvezi vidijo sebe kot bodoče strokovnjakinje. Tovrstnih študij doslej v slovenskem prostoru ni bilo. Ni bilo pa tudi dosti študij, ki bi se dotikale socialnih reprezentacij splošne po- pulacije o odklonskosti (taka je npr. ena od diplom na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani - Brooks, 1998). Ugotovi- ti je treba, da se o tej temi niti v okviru strokovnih združenj doslej ni razpravljalo na način, ki bi pustil dokumentirane sledove. 5. Namen raziskovanja študentke rednega študijskega programa socialne pedagogike pri- hajajo na študij razmeroma zelo mlade (v primerjavi z nekaterimi študijskimi programi v tujini, kjer ponekod celo dajejo prednost »zre- lim« oz. starejšim študentkam). Eden od pomembnejših namenov študijskega programa je, da se študentke izkustveno in teoretično približajo tematiki odklonskosti. Po izkušnjah in intuitivni oceni se v zadnjih letih v študij vključujejo študentke z vedno bolj poudarjeno »samaritanske« motivacijo (težnja po pomoči drugim kot način sa- mouresničitve), oz. s predpostavko, da je treba odklonskim osebam »pokazati pravo pot« (ki naj bi jo sami ne poznali). Ta motivacija in predpostavka seveda sestavljata del profesije socialne pedagogike, vendar se med študijem in prakso umestita med druge elemente pro- fesije, med katerimi so pomembni pragmatičnost, realističnost in predvsem razumevanje osebnostne in socialne dinamike v zvezi z odklonskostjo, ki v veliki meri pogojuje, kdo je pripravljen sprejeti pomoč in kdo sploh hoče »videti pravo pot«. Domnevam, da sta ome- njena motivacija in predpostavka dva izmed elementov socialnih rep- rezentacij študentov o odklonskosti. Иојап Dekleva: Socialnc reprezealacoje odklonskosli med šUidcnlkumi /j^Ç Osnovna namena raziskave sta: • spoznavati strukturo študentskega razumevanja odklonskosti, ter • z ugotavljanjem socialnih reprezenatcij študentk o odklonskosti spoznavati tudi njihovo motivacijo in vrednostno/poklicno usmer- jenost. 6. Postopek zbiranja podatkov študentke prvega letnika rednega študija socialne pedagogike so imele v šolskem letu 1998/1999 nalogo, da pri predmetu »Teoretična pojmovanja težav v socialni integraciji« izdelajo seminarsko nalogo z naslovom »Življenjske zgodbe drugačnosti«. Navodilo je od njih zahtevalo, da poiščejo »drugačnega« človeka, z njim/njo vzpostavijo stik, se s to osebo pogovarjajo o njenem življenju ter to zgodbo, sku- paj z opisom svojih priprav ter analizo ugotovitev, zapišejo. Mentor (avtor tega prispevka) študentk pri iskanju »drugačnega« človeka nisem izrecno usmerjal oz. jim nisem postavil jasnih meril »drugačnosti«. Ker pa se omenjeni predmet ukvarja predvsem s po- javom odklonskosti, njenimi vzroki ter zgodovinskim sosledjem nje- nih razlag, je bilo impHcitno jasno, da je eden od primarnih name- nov seminarske naloge ukvarjati se z odklonskimi pojavi. Študent- kam sem priporočil, naj bi si izbrale čim bolj »drugačno« osebo, po možnosti tako, ki je prej še niso osebno poznale. V pripravljalnih razpravah so se študentke večkrat spomnile na geslo »vsi drugačni, vsi enakopravni«, večkrat pa je bilo tudi omenjeno, da je drugačnost lahko tudi pozitivna in ne samo negativna. Med šolskim letom so razprave ob seminarski nalogi peljale v smer razmišljanja o tem, da smo pravzaprav »vsi drugačni«. Ro so vse študentke izdelale svoje seminarske naloge, sem iz njih (za namene te pilotske raziskave) vzel samo tiste dele, ki predstav- ljajo zapis življenjske zgodbe izbrane osebe (na pa tudi uvodnih in zaključnih delov seminarske naloge; opisa priprav in analize zgod- be). Tako sem dobili 30 zgodb, ki sem jih nato dal v ocenjevanje vsaki študentki. Rer je bilo vseh študentk v letniku 30, to pomeni, da je vsaka od študentk ocenjevala poleg svoje zgodbe še 29 drugih. Teh 30 oseb oz. zapisov njihovih življenjskih zgodb predstavlja (v jeziku raziskovalne metodologije) eksperimentalne dražljaje, ki naj bi pri študentkah izzvali odgovore, na podlagi katerih naj bi potem spoznaval njihove socialne reprezentacije o odklonskosti. Z drugimi ^Q Socialna p e d a fi o g i k a , 2 0 0 1 vol. 5, šl. 1, sir. 39-74 besedami, menil sem, da: • 30 oseb oz. zgodb določa dovolj raznoliko polje odklonskosti ter • da bodo na opredeljevanje^^ študentk do teh oseb pomembno vplivale njihove socialne-reprezentacij e o odklonskosti Instrument za ocenjevanje eksperimentalnih oseb - »junakov« oz. subjektov/pripovednikov življenjskih zgodb je bil sestavljen iz enega odprtega in 35 vprašanj zaprtega tipa. Vprašanje odprtega tipa je zahtevalo, da študentke v eni do štirih besedah napišejo, v čem se jim zdi oseba, katere življenjsko zgodbo so pravkar prebrale, drugačna, oz. v čem je bistvo njene drugačnos- ti. S tem vprašanjem so bile študentke prisiljene drugačnost ekspli- citno določiti in se ne »skriti« za splošno mnenje, da smo pač »vsi drugačni«. Zaprta vprašanja so vsebovala različne trditve (vseh je bilo 35), ki naj bi v manjši aH večji meri veljale za ocenjevane osebe. Navodilo je od študentk zahtevalo, da za vsako od 30 oseb na petstopenjski lestvici ocenijo, koliko vsaka od 35 trditev za njih velja. Petintrideset trditev sem (na ad hoc način) sestavil in izbral tako, da sta se po dve nanašali na izbrane - glede na določeno teorijo rele- vantne - značilnosti odklonskih oseb. Pri izbiri teh značilnosti sem izhajal deloma iz poznavanja nekaterih klasifikacij vedenjske mote- nosti (Bregant, 1987; za pregled drugih klasifikacij glej Rrajnčan in Škoflek, 2000), deloma iz teorije razločevanja čustvene in socialne neprilagojenosti ter razumevanja (dis)kontinuitete psihosocialne ne- prilagojenosti (Žorga, 1989), deloma pa iz teorije stigme (Goffman, 1991; Becker, 1991). Tako so nastale naslednje lestvice (od katerih je vsaka sestavljena iz dveh trditev, običajno ene v trdilni in drugi v nikalni obliki): • stopnja drugačnosti (Ta oseba je precej drugačna od drugih ljudi. Ta oseba ne bo nikoli zelo podobna drugim.) • stigma (To osebo družba ceni. To osebo ljudje obsojajo ali se je bojijo.) • socialna konfliktnost (Ta oseba velikokrat prihaja v konflikte z drugimi ljudmi. Drugi se dobro razumejo s to osebo.) --Z iterazom opredeljevanje mislim na ocenjevanje teh oseb s pomočjo vprašalnika, kije opisan v nadaljevanju. Иојап Dekleva: Socialne repreziuilacojc odklonskosli med šludenlkami ^ ^ • Stopnja trpljenja (Ta oseba je v življenju imela več dobrih kot sla- bih izkušenj. Ta oseba verjetno v življenju trpi bolj kot pa drugi ljudje.) • zadovoljstvo s seboj (Ta oseba je zadovoljna sama s seboj. Ta ose- ba je bolj nesrečna kot pa srečna.) • stik s stvarnostjo (Ta oseba vidi svet popačeno. Ta oseba ima do- ber stik z resničnostjo.) • socialni stiki (Ta oseba je osamljena. Ta oseba ima dovolj stikov z drugimi ljudmi.) • podpora bližnjih (Na to osebo njeni bližnji niso ponosni. Ta oseba od svojih bližnjih dobi dosti podpore in sprejemanja.) • kontinuiteta/napoved prihodnjih sprememb (Ta oseba se v živ- ljenju ne bo mogla zelo spremeniti. Razvoj te osebe se je v glav- nem že dokončal.) • smer sprememb (Možnosti za spremembo na bolje so pri tej ose- bi velike. Verjetno je, da se bo življenje te osebe obrnilo na slab- še.) • pripisovanje krivde (Ta oseba sama ni kriva za svoje stanje oz. način življenja. Na življenje te osebe so bolj vplivale njene odlo- čitve kot pa zunanje okoliščine.) Tem lestvicam sem dodal še tri, ki so se nanašale na odnos med študentkami in obravnavanimi osebami, ter dve, ki sta govorili o per- cepciji tipičnosti in ustreznosti te osebe za obravnavanje v okviru socialno pedagoške prakse. Zadnja (kontrolna) lestvica sprašuje po tem, ali je bilo v zgodbi dovolj informacij za oceno vseh ostalih di- menzij. Dodatne lestvice so bile: • čustvena bližina (Ta oseba mi je precej tuja. Želela bi biti taka kot je ta oseba.) • socialna oddaljenost (Taka oseba bi bila le stežka moj/a zaupen/ na prijatelj/ica. Bila bi zadovoljna, če bi se moj sin/hčerka poro- čila s tako osebo.) • podobnost sebi (Jaz sem tej osebi bolj podobna kot pa ne-podob- na. To osebo težko razumem oz. se vanjo težko vživim.) • upravičenost do družene pomoči (Takim osebam bi morala druž- ba pomagati (oz. jim omogočiti strokovno pomoč). Ta oseba ne potrebuje strokovne (npr. socialno pedagoške) pomoči. Socialna p e d a fi o fi i k a ^ 2 0 0 1 vol. 5, šl. 1, sir. 39-74 • ustreznost za vlogo uporabnika socialno pedagoške obravnave (Pri svojem nadaljnjem delu bi želela delati s takimi ljudmi, kot je ta oseba. Delo s takimi ljudmi ne sodi v običajno delovno področje socialnih pedagogov.) • zadostnost informacij (O tej osebi premalo vem, da bi lahko napi- sala dobro oceno. V seminarski je bilo dovolj podatkov o tej osebi, da si lahko ustvarim mnenje o njej.). 7. Analiza podatkov Obema namenoma raziskave (spoznati strukturo študentskega ra- zumevanja odklonskosti ter študentsko vrednostno/poklicno usmer- jenost) sem sledil prek treh faz obdelave in analize podatkov. V prvi fazi sem ugotavljal, kdo in kakšne so osebe, ki so jih študent- ke izbrale kot »drugačne«. Odgovore na odprto vprašanje vprašalnika (»V čem je bistvo drugačnosti te osebe?«) je sodelavka odprto kodirala in kategorizirala v manjše število kategorij'. V drugi fazi sem izdelal klasifikacijo, ki je 30 odklonskih oseb raz- vrstila v sedem kategorij, ki naj bi (glede na razumevanja študentk) odražale razhčne tipe odklonskosti. To sem naredil na osnovi metode multidimenzionalnega skaliranja, hierarhične cluster analize in ana- lize varince. Logika klasificiranja pokaže, po kakšnih imphcitnih (pri- kritih, latentnih) razsežnostih so študentke dojemale 30 odklonskih oseb. V tretji fazi sem s pregledom povprečnih vrednosti odgovorov na posameznih lestvicah ter z metodo analize variance ugotavljal, s kate- ro od teh skupin se študentke bolj identificirajo, se ji čutijo bližje in bi z njo raje poklicno delale. 8. Rezultati Nekoliko večji delež oseb, ki so jih študentke izbrale kot »drugač- ne«, je bil ženskega spola, bile pa so stare večinoma od 16-35 let. Nji- hovega spola in starosti v nadaljnjih analizah nisem upošteval, čeprav je mogoče domnevati, da sta tudi ti dve lastnosti lahko vplivali na za- znavo in ocenjevanje teh oseb. Vsaka od 30 študentk je za vsako od 30 izbranih oseb opredelila, v čem vidi naravo njene odklonskosti oz. »drugačnosti«. Za vsako osebo sem tako dobil 30 mnenj študentk. Te različne opredelitve je nato so- liojan Dekleva: Socialne re/jrezenlucoje odklonskosli med šludenlkumi J^ delavka odprto kodirala in podobne kode/odgovore združevala v manj- še število kategorij. Običajno sem za vsako osebo tako dobil štiri do sedem kategorij, nekaj posamičnih odgovorov pa je ostalo nekatego- riziranih (oziroma smo jih dah v kategorijo »ostalo«). Tabela 1 kaže za vsako od ocenjevanih 30 »drugačnih« oseb te ka- tegorije. V oklepajih je ob vsaki kategoriji zapisano število študentk, ki so dale take opise drugačnosti, da sem jih uvrstil v te kategorije. V tabeh so navedene le tiste kategorije, v katere sem lahko uvrstil vsaj tri odgovore. Tnbeln 1: Preglednica kategorij izjav, s katerimi so študentke opisale dnigačnost obravnavanih }0 oseh (Številka v oklepaju pove, kolik odgovorov je bilo mogoče uvistitivto kategorijo; vključene so le tiste kategorije, ki zajemajo vsaj 3 odgovore). ''Zahvaljujem se kolegici Špeli Razpotnik, kije opravila večino tega dela. Socialna !> C da fi o g i k a , 2 00 1 vol. 5, Si. 1, sir. 39-74 Иојап Dekleva: Socialne repreziuilacojc odklonskosli med šludenlkami ^ ^ v drugi fazi analize sem želel raziskati strukturo latentnega pros- tora študentskega dojemanja odklonskosti oz. »drugačnosti«. V ta na- men sem izvedel multidimenzionalno skaliranje vseh 30 oseb. Izho- dišče multidimenzionalnega skaliranja so bih povprečni odgovori vseh ocenjevalcev na vsako od 22 ocenjevalnih vprašanj, ki so spraševala po domnevnih značilnostih oseb-'^. Pregledal sem dvo-, tri- in štiridimenzionalne rešitve ter ugotovil, da je dvodimenzionalna rešitev najbolje interpretabilna. Tabela 2 ka- "To so bila vprašanja št. 17,20,29, Í2,2), 1,18,26,21,14, П, 4,16, ), 9,2), 24, 6, 7,34,22 in 10 (primerjaj opis instrumenta v poglavju o postopku zbiranja podatkov ter tabelo 4). 56 .s D C i a I II a p C d a g o g i k u , 2 0 0 1 vol. 5 , š 1. 1, sir. 39-74 Že številčno izražene rezultate dvodimenzionalne rešitve multidimen- zionalnega skaliranja, slika 1 pa iste rezultate na grafičen način. Na sliki 1 večja ali manjša bližina dveh ocenjevanih pomeni, da so štu- dentke v povprečju ti dve osebi na 34 lestvicah ocenjevale kot bolj različni ali bolj podobni^^ Vidimo lahko, da sta bili kot najbolj različni ocenjeni osebi št. 30 in 26 (ker se na sliki nahajata najbolj daleč nara- zen), medtem ko so bih pari oseb št. 2 in 20, ah št. 7 in 9, ah št. 1 in 18 ocenjeni razmeroma zelo podobno. Tabela 2: Številčno izraženi rezultati dvodimenzionalne rešitve multidimcnzionalnega skaliranja (c.vklidske razdalje). '4Metoda multidimenzioncilnega skaliranja izdela tako prostorsko razporeditev oseb, da večja bližina med dvema osebama pomeni, da so bile njune povprečne ocene na vseh uporabljenih lestvicah zelo blizu, večja razdcdja pa pomeni, da sta bili osebi v povprečju na vseh lestvicah ocenjeni zelo različno. Kot meiilo razdalj med osebami so bile uporabljene evklidske razdalje. Иојап Dekleva: Socialne repreziuilacojc odklonskosli med šludenlkami ^ ^ Slika 1: Prostorska razporeditev 30 oseb v dvodimenzionalnem prostoru (dvodimenzionalna rešitev multidimenzionalnega skaliranja). Opomba: kroge in elipse, ki združujejo več oseb, sem dodal sam na podlagi rezultatov hierarhične cluster analize, kije opisana v nadaljnjem besedilu. ^S o eia Ina p e d a g o g i k a , 2 0 0 1 vol. J, šl. 1, s Ir. 39-74 Pri intepretaciji obeh dimenzij si lahlto pomagamo s podatld o naravi ocenjevanih oseb (tabela 1), z občim znanjem oziroma s pred- postavkami t. i. »zdravega razuma«. Prvo, vodoravno dimenzijo, na eni skrajnosti (na sliki 1 na levi strani) določajo osebe št. 5 (»ni dru- gačna, je verna in skavtinja«), št. 26 (»optimistična, verna, pozitivno drugačna«) in št. 22 (»verna«), na drugi skrajnosti (na sliki 1 na des- ni strani) pa osebi št. 30 (»kriminalec, zapornik«) in št. 3 (»psihiatrič- ni bolnik«). Dimenzijo v skladu z vsebino teh skrajnih točk intepreti- ram in poimenujem kot dimenzijo konvencionalnosti/odklonskosti ali kot dimenzijo pozitivne/negativne odklonskosti (drugačnosti). Drugo, navpično dimenzijo, na eni skrajnosti (na sliki 1 na zgor- nji strani) določajo osebe št. 6 (»spolno zlorabljena«), št. 18 (»begu- nec«) in št. 1 (»spastik, invalid«), na drugi (na sliki 1 na spodnji stra- ni) pa osebe št. 16 (»uporablja in kontrolira uživanje droge«), št. 27 (»je nenavaden, fanatik, eksperimentira z drogami in verami«) in št. 4 (»droga mu ni problem«). Dimenzijo v skladu z vsebino teh eks- tremnih točk ter tudi vseh ostalih (malo manj ekstremnih) točk in- tepretiram in poimenujem kot dimenzijo pasivnosti/aktivnosti ali vloge žrtve/subjekta, kot dimenzijo heteronomije/avtonomije (lastne odločitve) ali celo kot dimenzijo krivde, glede na vlogo oz. položaj odklonske osebe (ki jo kaže prva, vodoravna dimenzija). Ta interpretacija nakazuje, da študentke ocenjujejo (oz. razlo- čujejo) odklonskost (oz. »drugačnost«), preprosto rečeno, glede na to, kolikšna (kako velika) je in ali je posameznik za njo sam kriv ali ne. Še drugače rečeno, razvrščajo osebe glede na to, ali so pozitiv- no ali negativno »drugačne« in glede na to, ali to drugačnost same hočejo ali ne. Zdi se, da sta ti dve temeljni dimenziji pomembni tudi za razumevanje različnih javnih in strokovnih razprav o tej problematiki. Pri teh je stopnja odklonskosti povezana s tem, ali pojav (ali oseba) sploh pride v središče pozornosti javnosti, pripi- sovanje krivde ali subjektnosti pa je povezano s stopnjo represiv- nosti v obravnavanju. V naslednjem koraku druge faze analize sem želel 30 eksperi- mentalnih oseb kategorizirati v več podskupin (kategorij), da bi na- to lahko preveril, kateri od njih se študentke čutijo najbližje oziroma se dojemajo kot najbolj podobne. Kategorizacijo oseb bi lahko izve- del na intuitiven oz. ad hoc način samo na podlagi slike 1, tako da bi pač osebe, ki se na sliki nahajajo blizu, dal v isto kategorijo. Tako bi lahko npr. brez dosti razmišljanja dal v eno kategorijo osebe št. 1, Bojan Dekleva: Socialnc, reprezenlucoje odiclonskosli med šludenlkami ^Ç 11, 13, 18, 19 in 24, ter v drugo kategorijo osebe št. 2, 15 in 20. Pri nekaterih osebah pa bi bila kategorizacija samo na podlagi tabele 1 tvegana oz. precej poljubna. Nekatere od oseb bi lahko uvrstil v raz- lične kategorije. Osebo št. 6 bi tako lahko pridružih prej omenjeni prvi kategoriji (skupaj z osebami št. 1, 11, 13, 18, 19 in 24), aU pa neki novi kategoriji skupaj z osebo št. 29, ah pa bi jo morda celo obdržal v posebni kategoriji, v kateri bi bila samo oseba št. 6. Osebo št. 28 bi tako lahko uvrstil v neko kategorijo skupaj z osebo 23, po- tem pa ne bi bilo čisto jasno, ali naj ju pridružim osebam št. 10 in 22 ah 2,15 in 20. Da bi se izognil povsem subjektivnim merilom razvrščanja, sem si pomagal z metodo hierarhične cluster analize, katere namen je prav razvrščanje enot v skupine glede na njihovo podobnost in raz- hčnost. Z uporabo več metod hierarhične cluster analize'^'' (ob upo- števanju navadne ali kvadrirane evklidske razdalje ter različnih me- ril za oblikovanje clustrov) sem prišel do precej podobnih, vendar deloma tudi različnih kategorizacij. Izkazalo se je, da je uvrščanje nekaterih oseb v skupne kategorije bolj stabilno, drugih pa manj. Tako sta se praviloma skupaj uvrščah osebi št. 3 in 30, ter spet sku- paj osebe št. 2,5,10,15,20,22,23,26 in 28, prav tako tudi osebe št. 1, 11, 13, 18, 19 in 24. Nekoliko manj stabilen položaj pri razvrščanju so imele osebe št. 6, 17, 28 in 29^^. Slika 2 kaže le eno od takih raz- vrstitev, ki sem jo dobil z uporabo evklidskih razdalj ter metodo po- vprečnih zvez (angleško »within groups«). Na podlagi omenjenih razhčnih hierarhičnih cluster analiz (ter predvsem njihovih stabilnih značilnosti) sem se odločil razvrstiti ose- be v sedem skupin, ki jih kaže tabela 3. Nato sem pregledal, katere so skupne značilnosti članov posameznih skupin. V ta namen sem ponovno pregledal opise posameznih oseb (iz tabele 1) ter vpisal v tabelo 3 tiste opise, ki so se ponovili pri vsaj dveh članih ustrezne skupine. Ta metoda razvršča enote (v našem primeru osebe) v clustre oz skupine/kategorije glede na to, ali so so si po ocenah na ocenjevalnih lestvicah podobne ali različne. Metoda je hierarhična zato, ker tako oblikovane clustre (s pari enot) nato obravnava kot nove enote in jih skupaj z drugimi enotami spet uvrašča v nove clustre (tokrat višjega reda). Analizn se konča takrat, ko zadnja dva clustra združi v enega, najvišjega reda. " Oseba št 6. se včasih povezuje z osebami šl. 1,11, D, 18,19 in 24, včasih pa z 7, 9,21 in 29. Oseba št. 17 se včasih povezuje z osebama št. 3 in 30. Različne rešitve cluster analize in multidimenzionalnega skaliranja so pač posledica tega, da poskušamo večdimenzionalni manifestni stnikturi poiskati latentne dimenzije, pri čemer nujno izgubimo del informacij. 60 s o C L a I a u pedagogika, 200 1 vol. i , š 1. 1, sir. 39-74 Slika 2: Razvrstitev 30 »drugačnih« oseb po metodi hierarhične cluster analize (upoštevajo se evklidske razdalje ter metoda izračunavanja razdalj med clustri »within groups«. Opomba: presledki med posameznimi skupinami oseb so naknadno dodani zaradi boljše preglednosti drevesnega debla). bojan Dekleva: Socialne reprezealacoje odklonsiio.sli med šludenlkami ^^ Tabela Razvrstitev 30 oseb v sedem kategorij in njihove značilnosti. Na podlagi tabele 3 sem poskusil oblikovati še bolj ekonomične opise skupin. Za PRVO skupino je izrazito značilna vernost oz. dejav- na življenjska usmerjenost, ki se izrazito povezuje, utemljuje in vred- noti v zvezi z njihovo vernostjo. To skupino poimenujem skupino VER- NIH. Za pripadnike DRUGE skupine je značilna subkulturna pripadnost, v treh primerih v zvezi z mladinsko glasbeno subkulturo, v enem pa z new age-evsko usmerjenostjo. To skupino poimenujem skupina SUB- RULTURNIH. Člani teh dveh skupin so si po rezultatih hierarhične cluster anahze in tudi multidimenzionalnega skahranja razmeroma podobni. Člani TRETJE skupine so razmeroma dobro (raz)ločeni od članov vseh drugih skupin (z izjemo osebe št. 6). Sestavljajo jo invalidi, spol- no zlorabljene osebe in begunec. Skupno vsem je, da so v neprijet- nem položaju in da so drugačni/odklonski ne po svoji krivdi. Poime- nujem jih ŽRTVE. Članom ČETRTE skupine je skupna uporaba drog. Pri tem sta se dva člana skupine »spopadla« z drogo in jo »premagala«, dva pa upo- rabo droge »kontrolirata«. Skupino poimenujem DROGERAŠP®. Za tak izraz, kije slengovski in ni knjižno slovenski, sem se odločil zato, ker člani te skupine niso samo - med drugim - uporabniki drog, temveč je bil (vsaj za študentke, ki so z njimi govorili) njihov odnos do droge odločilen. ^/f. Socialna pedagogika, 200 1 vol. 5, šL. 1, sir. 39-74 Pri Članih PETE skupine zasledimo poudarjanje težkega otroštva (torej nekaj, za kar niso sami krivi), razočaranj, trpljenja, uporabe drog. Za razliko od članov tretje skupine pa je videti, da to, kar jih dela drugačne, ni nekaj, kar bi se jim že na telesu videlo (npr. inva- lidnost), ali kar bi bilo njihovemu telesu storjeno (npr. posilstvo), temveč to, kar oni pravzaprav sami počnejo oz. kakršni so »notra- nje« (osebnostne naravnanosti). So vedenjsko odstopajoči, vendar ne na prav konllikten način. Gre torej za vedenjsko drugačnost, in to ne zaradi vedenja, ki bi nastalo zato, ker se zaradi fizičnih razlogov ne bi mogli drugače vesti. Tudi pri enem članu, ki je »umsko druga- čen«, je njegova drugačnost v tem, daje po svojem vedenju na speci- fičen način aktivno drugačen (kar se sicer ne vidi iz podatkov v tem prispevku). Zaradi svojega vedenja (ki ga pravzaprav sami »delajo« in se jim ni samo »zgodilo«) prispevajo k svoji drugačnosti, jo »dela- jo«. Vendar pa imajo za to »opravičilo« v težkem otroštvu. To skupino poimenujem ODKLONSKI Z OPRAVIČILOM. Za člane ŠESTE skupine je značilno, da izražajo svojo drugačnost tako, da so do окоИсе aktivno kritični. Vsaj dva člana (tretji pa delo- ma tudi) poudarjata svoja razmišljanja o svetu in njegovi prihod- nosti ter sta aktivna pri izražanju svojih zaključkov (pišeta pesmi in druge tekste). Posamezniki so nenavadni, fanatiki, kritični. Vsaj pri dveh se omenja tudi duševna bolezen. Eden je umoril človeka. Po- imenujem jih AKTIVNO ODKLONSKI. Članstvo SEDME skupine sestavljata dva člana, osebi št. 3 in 30 (njima pa se po rezultatih nekaterih hierarhičnih cluster analiz več- krat pridruži še oseba št. 17, ki smo jo sicer uvrstili v šesto skupino). Gre za »kriminalca« in za »psihiatričnega bolnika«, ki »živi v svojem svetu«. Glede na podrobnosti iz njunih zgodb sem sklepal na njuno najbolj ekstremno drugačnost oz. odklonskost, pri čemer sem do- mneval, da je bodisi njuno vedenje najbolj vredno obsojanja ali pa sta v očeh ocenjevalcev najbolj tuji in nerazumljivi. Poimenujem ju za skupino ODTRGANIH, pri čemer mislim predvsem na veliko stop- njo njune domnevne odtujenosti od konvencionalnega sveta, ne pa morda na to, da bi bila v procesu »trganja« le pasivni žrtvi. Njun po- ložaj na dvodimenzionalnem polju (glej sliko 1) namreč kaže, da jima ocenjevalci pripisujejo precejšnjo stopnjo lastne aktivnosti (ali krivde) pri svoji odklonskosti. Ustreznost moje interpretacije dvodimenzionalne porazdelitve (slika 1) ter razvrstitve oseb v sedem kategorij in njihovega poime- Bojan Dekleva: Socialnc, reprezenlucoje odiclonskosli med šludenlkami ^Ç novanja sem dodatno preverjal z analizami varianc, ki kažejo sta- tistično pomembnost in smer raz- lik med sedmimi skupinami po posameznih postavkah vprašalni- ka. Tabela 4 kaže rezultate ana- liz variance za tistih 22 vprašanj oz. postavk vprašalnika, ki so od študentk zahtevali, da ocenijo različne lastnosti 30 »drugačnih« oseb. V tabeli 4 je vidno, da se štu- dentsko ocenjevanje sedmih sku- pin statistično pomembno razh- kuje prav pri vseh postavkah, ra- zen pri zadnjih dveh (št. 12 in 33), ki sta pravzaprav imeli kontrol- no vlogo. Statistično nepomemb- ne razlike pri teh dveh postavkah pomenijo, da ni mogoče sklepati, da bi študentke imele o članih enih skupin več in boljše informa- cije kot o članih drugih skupin, kar bi lahko npr. vplivalo na raz- hčno ocenjevanje teh skupin. Pri približno eni tretjini po- stavk (št. 17, 20, 29, 32, 25, 1 in 34) se sedem skupin po svojih po- vprečnih ocenah dosledno raz- vršča po enakem zaporedju (od skupine št. 1 do skupine št. 7), pri čemer z naraščanjem številke skupine hkrati narašča ocena stopnje drugačnosti, stigme, so- cialne konfliktnosti in negativne prognoze. Glede na te značilnos- ti en konec kontinuuma predstav- ljaj o verni (skupina št. 1), drug konec pa odtrgani (skupina št. 7). б 0 =5, 1 ^ Î » 'S Ì3 -a 0 >0 1 ■S iS ■s C -S, i" g-1? t 2 "S o lì ^/f. Socialna pedagogika, 200 1 vol. 5, šL. 1, sir. 39-74 Bojan Dekleva: Socialnc, reprezenlucoje odiclonskosli med šludenlkami ^Ç Pri drugi tretjini po- stavil (št. 18, 26, 14, 13, 4,22 in 10) sicer tudi vča- sih obstaja značilna raz- lika med skupino vernih in odtrganih, vendar se kot mnogo pomembnej- ša kaže razlika med sku- pino žrtev (in včasih še odklonskih z opraviči- lom) ter vsemi ostalimi. Zaradi te značilnosti do- mnevam, da so značil- nosti, ki jih odražajo te postavke, tiste, ki določa- jo drugo temeljno di- menzijo (na sliki 1 na- vpično) klasificiranja drugačnih oseb. Po teh postavkah so (predvsem) žrtve tiste, ki za razliko od vseh ostalih bolj trpi- jo in so bolj nesrečne, so s seboj manj zadovoljne, imajo dober stik s stvar- nostjo, predvsem pa ni- so same krive za svoje stanje oz. njihovo stanje ni plod njihovih odloči- tev. Kot zanimivo in (gle- de na usmerjenost social- nopedagoške stroke) dobrodošlo lahko ome- nim, da študentke oce- njujejo možnosti vseh sedmih skupin oseb za bodoče spreminjanje in nadaljnji razvoj razmero- ^^ .s o C i a I a a p e d a fi o g i k a , 2 0 0 1 vol. 5 , š 1. 1, sir. 39-74 ma pozitivno oz. optimistično. Prav talío v splošnem tudi niso pesi- mistične, kar se tiče smeri razvoja odklonskih oseb. V tretji fazi anahze sem se posvetil vprašanju, kateri od omenje- nih sedmih skupin se študentke čutijo najbližje, s katerimi se iden- tificirajo in kakšen je njihov odnos do posameznih skupin odklon- skih oseb glede na bodoči poklic socialnega pedagoga. Odgovore na ta vprašanja nam nudi tabela 5. Odgovori na relevantnih postavkah kažejo, da se študentke ču- tijo najbližje (vprašanji o »tujosti« in o tem, ali bi želeli biti taki, kot je ta oseba) vernim in žrtvam, najbolj daleč odtrganim in aktivno odklonskim, medtem ko doživljajo svojo bližino/oddaljenost s sku- pinami drogerašev, subkulturnih in odklonskih z opravičilom kot srednje veliko. Povsem enako razvrstitev povprečnih odgovorov po skupinah dobimo, če pogledamo še preostale tovrstne postavke. Ta- ko bi bile študentke najlažje prijateljice, najbolj razumejo, se čuti- jo najbolj podobne, in bi se najlažje strinjale s tem, da bi se njihov otrok poročil z vernim ali žrtvijo, najmanj pa z odtrganim ali aktiv- no odklonskim. Pri sklopu treh vprašanj o potrebi po pomoči, družbeni uteme- ljenosti in praksi strokovne pomoči študentke odgovarjajo, da bi družba morala pomagati, oz. da bi najbolj rabili pomoč odtrgani in žrtve, manj drogeraši, odklonski z opravičilom in aktivno odklon- ski, skoraj nič pa subkulturni in verni. Menijo, da na področju soci- alne pedagogike najbolj delamo z drogeraši in odtrganimi, manj pa z žrtvami, odklonskimi z opravičilom in aktivno odklonskimi. Kljub temu pa bi študentke same najraje delale (po vrsti) z žrtva- mi, odklonskimi z opravičilom, v enaki (vendar manjši) meri z dro- geraši in odtrganimi, ter najmanj z aktivno odklonskimi (pri čemer izpuščamo kategoriji vernih in subkulturnih, ki dosegajo povpreč- ne rezultate pod srednjo vrednostjo 3,0). Zdi se, da je v izbiri popu- lacije, s katero bi študentke želele delati, pomembna stopnja kriv- de teh oseb oz. njihove lastne aktivnosti pri vzdrževanju svojega odklonskega položaja. Študentke bi raje delale z manj krivimi (a trpečimi) kot z bolj krivimi in odklonskimi. Verjetno je tako daja- nje prednosti skladno s pogledom javnega mnenja, čeprav prav ta- ko verjetno spregleduje prednosti, ki bi jih postavila stroka. Појап Dekleva: Socialne reprczenlacnje odklonskosli med šludetilkami ^ q 2 i o .o 3 S >o ■3 2 o ■б to -a to o ■§ to o "S o o" . it o -C: co ~ to B 2 Ss ■i: o II S 2 G C ® -i ir" tO g I C: t? ® K cj. ^/f. Socialna pedagogika, 200 1 vol. 5, šL. 1, sir. 39-74 9. Razprava Rezultate in ugotovitve raziskave, o kateri poročam v tem prispevku, je treba jemati predvsem kot pilotske. Prvič zato, ker sem uporabil nestan- dardiziran instrumentarij in zanj ni- mamo na voljo rezultatov drugih sku- pin, bodisi drugih generacij študentk socialne pedagogike bodisi študentk drugih študijev ali sploh drugih sta- rostnih skupin. Rezultati so zgolj pi- lotski tudi zaradi majhnega števila v preučevanje zajetih študentk. Rezul- tati študije imajo torej v največji me- ri pomen za generiranje novih hipo- tez, ki bi jih bilo treba naprej preuče- vati bolj poglobljeno. Prva ugotovitev je, da latentni prostor študentskega dojemanja od- klonskosti (izraz bomo v nadaljeva- nju uporabljah namesto izraza dru- gačnost) strukturirata dve dimenziji. Poimenoval sem ju dimenzija (stop- nje) odklonskosti ter dimenzija kriv- de. Prva dimenzija ima razločen vred- nostni/moralni naboj in domnevno določa, ali je mogoče osebo oceniti kot dobro ali slabo. Druga dimenzija določa, ali je oseba za svoje (odklon- sko) stanje kriva (oz. odgovorna) sa- ma ali ne. Rer nimamo na voljo ustreznih primerjalnih študij, lahko hipotetič- no predpostavljamo, da podobna dvo- dimenzionalna struktura ureja tudi socialne reprezentacije odklonskosti drugih populacijskih skupinah (s tem, da je morda pri njih prva dimen- Bojan Dekleva: Socialne rcprezeiUucoje odklonskosli med šludenlkuini ^Ç zija še močnejša in bolj eksplicitno delujoča). Iz javnih razprav lah- ko sklepamo na pomen dimenzije lastne odgovornosti, vendar pa je od nje praviloma pomembnejša in vplivnejša dimenzija stopnje od- klonskosti, ki se velikokrat enači z nevarnostjo in škodljivostjo ose- be. Domnevamo lahko, da v pogojih tranzicije in globalizacije ter z njima povezane močnejše konkurenčnosti postaja pritisk k ne-od- klonskosti še pomembnejši, vendar za to tezo nimamo nikakršnih empiričnih potrditev. Na osnovi ocen študentk sem ocenjevanih 30 oseb (z določeno mero arbitrarnosti) klasificiral v sedem skupin, nato pa sem jim skup- no vsebino identificiral tako, da sem izhajal iz izvornih opisov oseb, ki te skupine sestavljajo. Nekoliko presenetljiva ugotovitev v zvezi s klasifikacijo odklon- skih oseb je, da so študentke kot drugačne izbrale toliko oseb s po- udarjeno značilnostjo »vernost«^'', ter da se ta skupina v latentnem prostoru študentske klasifikacije »drugačnosti« pokaže kot najmanj odklonska (ah morda »pozitivno drugačna«). Skupini vernih se štu- dentke, kot subjekti ocenjevanja, čutijo tudi najbližje^" (glej tabelo 5). Kot nekak standard (v smislu ene od obeh skrajnih točk, ki dolo- čajo kontinuum razločevanja" ) za ocenjevanje odklonskosti se tako pojavljajo ljudje, katerih določujoča značilnost je vernost, oz. na krš- čanstvo vezana dejavnost. Eden od tipičnih hkov oseb iz te skupine so skavtinje. Dejstvo, da so študentke izbrale za svoje seminarske naloge razmeroma veliko število skavtinj, je domnevno v zvezi s tem, da so same tej skupini blizu oz. da so same (bile) skavtinje. Le-te - v kontekstu te raziskave - poosebljajo krščanstvo skupaj z vzgojno naravnanostjo. Vzgojna naravnanost je pri študentkah socialne pedagogike seveda lahko sa- mo zaželena. V zvezi z religioznim (krščanskim) ozadjem vzgojne naravnanosti pa se mi odpirajo naslednja vprašanja: • Ah je prevladujoča taka naravnanost enako primerna ah celo op- timalna za delo z različnimi skupinami odklonskih oseb? Domnevam, da ta izbor kaže na to, da so bile take osebe študentkam bližnje oz. socialno in čustveno razmeroma lahko dostopne. "'... čeprav povprečni vrednosti odgovorov 2,9 pri trditvi "Želela bi biti taka, kot je ta oseba« in 3,6 pri trditvi »Bila bi zadovoljna, če bi se moj sin/hčerka poročila s tako osebo« ne kažeta na brezpogojno in popolno sprejemanje skupine vernili. KaŽ£ta pa na največje sprejemanje te skupine v primerjavi z vsemi ostalimi. " Drugo, nasprotno skrajno točko predstavlja skupina odtrganih. ^Q .S i) C i a I a u /j <; d u g o g i ka, 2 0 0 1 vol. 5 , š L. 1, sir. 39-74 • Ali je ta naravnanost pomembna za odločanje srednješolk za študij socialne pedagogike, ter ali obstajajo, in kateri so, morebitni drugi vrednostni in motivacijski sistemi, ki lahko usmerjajo študentke v ta poklic in jih motivirajo za študij in kasnejše delo? • Ali obstajajo kake specifične interakcije med vrednostno/religioz- nimi usmeritvami študentk ter študijskim programom socialne pe- dagogike (ter kakšne so)? • Ali študijski program prepoznava na optimalen način različne vred- nostno motivacijske sisteme študentk, jih upošteva, spodbuja, nad- grajuje, itd.^^ ? Študentke zaznavajo pripadnike skupine subkulturnih kot zelo bliž- nje vernim, kar pomeni, da jim ne pripisujejo pomembnejše stopnje odklonskosti. V območju srednje intenzivne odklonskosti pa vidijo in- vahde in spolno zlorabljene kot najmanj odgovorne za svoje stanje, uporabnike drog pa kot najbolj odgovorne. S tem se umeščajo med tiste, ki vidijo uporabo drog kot posledico odločitve in ne heteronom- ne bolezni^^ Ekstremno točko polja odklonskosti predstavljajo odtr- gani, ki jo določajo izrazite psihiatrične motnje in dolgotrajana krimi- nalnost. Zanimivo je, da se ta skupina nahaja na tisti strani prostora, ki je značilna za osebe, ki so za svoje stanje bolj odgovorne. Zdi se, kot da bi študentke ocenjevale odklonske osebe po podobnih (moralno nasičenih) načelih kot javnost: čim bolj je nekdo slab, tem bolj je za to sam kriv (ah pa, kdor je za stanje sam kriv, je toliko bolj slab). Dimenzija lastne odgovornosti je v socialni pedagogiki slabo kon- ceptualizirana. Če lahko po eni strani ugotovimo, da socialna pedago- gika - v nasprotju z javnim mnenjem - tudi pri odklonskih osebah ugotavlja in poudarja (vzročni) pomen njihovega okolja in jih torej obravnava kot »vredne« pomoči, pa v zadnjih letih ponovno odkriva- mo odločilen vpliv posameznikovih sposobnosti za lastno odločanje in na tem (vsaj v teoriji) tudi vedno bolj poskušamo utemeljevati pri- stope pomoči. Ob tem predpostavljam, da so vrednostno motivacijski sistemi študentk (še posebej za študij in delo na področju socialne pedagogike) pomembni, ter da bi jih bilo treba upoštevati. Načini tega upoštevanja pa so lahko zelo različni (formalni in nefonnalni, itd.). " O tem, ah je zasvojenost z drogami bolezen, razvada ah stvar odločitve, obstajajo v relevantnih strokah različni in tudi nasprotujoči si pogledi. Pojmovanje zasvojenosti kot bolezni je bližje medicini oz je skladno s t. i. medicinskim modelom odklonskosti, medtem ko je moje stališče, da je za delo na področju socialne pedagogike produktivnejši pogled, ki k odklonskim ljudem pristopa kol k subjektom, ki so načelno zmožni odločati o sebi. Иојап Dekleva: Socialne repreziuilacojc odklonskosli med šludenlkami ^ ^ V zadnjem in osrednjem delu analize sem ugotavljal, kateri od sed- mih skupin odklonskih oseb se študentke čutijo bhzu. Z ozirom na vse povedano ne preseneča, da se čutijo najbolj blizu vernim, dodatno in- formacijo pa nosi rezultat, da se čutijo bližje žrtvam kot pa subkultur- nim (čeprav vidijo žrtve kot povprečno bolj odklonske kot subkulturne). Žrtvam se počutijo bolj podobne in jih lažje razumejo, pa tudi lažje bi bile z njimi prijateljice, kot pa s subkulturnimi, ki jim sicer ne pripisuje- jo visoke stopnje odklonskosti. Podatek preseneča tudi zato, ker najde- mo v skupini subkulturnih osebe, ki so študentkam starostno bližje kot pa osebe iz skupine žrtev, ter zato, ker bi lahko pričakovali, da bi lahko bila študentski populaciji aktivna subkulturnost" močnejša točka iden- tifikacije kot pa položaj pasivne žrtve. Ti rezultati vodijo k hipotezi, da je za večji del (ker gre le za po- vprečne vrednosti) študentk prvega letnika specifična motivacija za delo z odklonsko populacijo (ker predpostavljamo, da je odločitev za študij socialne pedagogike povezana z določeno motivacijo za delo) povezana bolj s sočutjem in identifikacijo z žrtvijo kot pa z aktivno (družbeno) kritičnostjo in identificiranjem z iskanjem (tudi kultur- nih) inovacij (kar odklonskost simbohčno tudi pomeni). Ta teza se lahko logično povezuje tudi z dejstvom feminizacije študija ter s (do- mnevno) pretežno manj urbanim poreklom študentk socialne peda- gogike. Kot vprašanje postavljam, ali ni morda izhodiščna vrednost- no motivacijska usmerjenost prihajajočih študentk socialne peda- gogike prevladujoče tradicionahstična in moralno/karitativna, v nas- protju z modernistično terapevtsko in postmodernistično pragma- tično relativistično! Pri zadnjem sklopu vprašanj o potrebah in praksi socialnopeda- goškega dela ter o poklicnih željah študentk sem našel podobno sh- ko, kot jo opisuje prejšnji odstavek. Študentkam se v povprečju zdi^^, da v socialni pedagogiki največ delamo z odtrganimi in drogeraši, same pa menijo, da bi morala družba najbolj pomagati odtrganim in žrtvam. Zato ne preseneča ugotovitev, da bi same najraje delale z žrtvami in odklonskimi z opravičilom (»težko otroštvo«), nato šele z odtrganimi in drogeraši, ki naj bi predstavljali običajno delovno pod- ročje socialne pedagogike. Seveda pa gre tu za prav konkretne oblike in vsebine subkultumosti (gre za dva rokabilija, eno rejverko in eno bioenergetičarko), kar omejuje posplošljivost mojih hipotez in razlag. " "Vpovprečju" seveda ne pomeni, da so pogledi vseh študent enaki. Socialna pedagogika, 2001 vol. J, šl. 1, sir. 39-14 Hipotetično postavljam tezo, da bi se študentke (na koncu prvega letnika) raje odločile za, pogojno rečeno, samaritansko delo s »hva- ležnimi« strankami, kot pa z osebami, ki so manj motivirane in bolj konfliktne, ter ki lahko na bolj radikalen način od delavca zahtevajo lastno soočanje z družbeno konfliktnostjo in s tem v zvezi tudi bolj kritično opredeljevanje. Na koncu je treba (ponovno) opozoriti, da zgornja kritična vpra- šanja in teze postavljam na temelju majhnega števila raziskovanih oseb (študentk), na temelju rezultatov nestandardizirane razisko- valne metodologije ter na osnovi razmeroma majhnih razlik (npr. med položajem vernih in subkulturnih v latentnem miselnem pros- toru). Ne nazadnje sem preučeval socialne reprezentacije študentk 1. letnika, ki med študijem (običajno še nadaljnjih štiri do pet let) svoje poglede in znanja močno razvijajo in spreminjajo^®. Po intu- itivni oceni se mnoge od teh stališčnih sprememb zgodijo ravno v času med prvim in tretjim letnikom študija. Zgoraj postavljene teze in vprašanja so torej predvsem izhodišče za (samo) refleksij o študentk, strokovnjakov in stroke v celoti, mor- da pa tudi kot izziv za nova raziskovanja. 10. Literatura Becker, H. S. (1991). Outsiders: studies in the sociology of devian- ce. New York: The free press. Bilten Društva za doživljajsko pedagogiko Slovenije, 1994-. Glas gojencev. Bilten Združenja za socialno pedagogiko. Posebna številka, november 1998. Bregant, L.: Trije članki. Ptički brez gnezda 12/1987, št. 25, s. 7-36. Brooks, P. (1998). Razlike v socialnih reprezentacij ah o osebah, ki spolno zlorabljajo otroke med ameriškimi in slovenskimi študenti. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. "'Za mladostnice, kar so tudi študentke socialne pedagogike, je značilno čustveno in socialno osamosvajanje ter oblikovanje lastnega življenjskega nazora. Pri nekaterih ti procesi potekajo razmeroma burno 1er rezullirajo v položajih, ki se opazno razlikujejo od izhodiščnih položajev, kijih je oblikovalo prejšnje družinsko in ožje socialno okolje. Pa tudi namen študija je "(pre)oblikovati" preoblikovati, oz. bolj milo rečeno, nanje vplivati v smeri, ki jo začrtujejo obstoječa pojmovanja stroke. Če se pogledi študentk med študijem ne bi spreminjali, bi to verjetno pričalo o majhni uspešnosti študija. Do danes pa na to temo ni bilo objavljenih raziskav. Иојап Dekleva: Socialne repreziuilacojc odklonskosli med šludenlkami ^ ^ Dekleva, B. (1998). Droge med srednješolsko mladino v Ljubljani. Ljubljana: Mestna občina. Mestna uprava. Oddelek za predšolsko vzgojo, izobraževanje in šport. Urad za preprečevanje zasvojenosti: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti. Dekleva, B. in Sande, M. (1999). Ekstazi in plesne droge. Ljublja- na: Društvo za razvijanje preventivnega in prostovoljnega dela: Pe- dagoška fakulteta. Dekleva, Bojan (ur.) (1995J. Življenje v zavodu in potrebe otrok : (normalizacija). Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fa- kulteti. Dekleva, B. (ur.) (1996). Nove vrste vzgojnih ukrepov za mladolet- nike (predvsem poravnavanje z oškodovancem, opravljanje koristne- ga dela za skupnost ter programi socialnih treningov). Ljubljana: In- štitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti. Dekleva, B. (1988). Socialna kontrola in modeli človeka psiholo- giji. Doktorska disertacija. Ljubljana, Filozofska fakulteta. Deus irae. Fanzin za umetnost nasilja. Goffman, E. (1991J. Asylums: essay on the social situation of men- tal patients and other inmates. London: Penguin Books. Jahoda, G. (1988). Critical notes and reflections on 'Social repre- sentations. European journal of social psychology, 3. Robolt, A. (1988). Prenova vzgojnih zavodov: smo poleg prostor- skih sposobnosti(!) tudi za vsebinske novosti. Ptički brez gnezda, ap- ril 1988, let. 13, št. 26, str. 43-49. Robolt, A. in Žorga, S. (1999). Supervizija: proces razvoja in uče- nja v poklicu. Ljubljana: Pedagoška fakulteta v Ljubljani. Rrajnčan, M. in Škoflek, L: Pregled nekaterih fenomenoloških kla- sifikacij motenj vedenja in osebnosti otrok in mladostnikov. Social- na pedagogika 2(4), 167-180. Nastran Ule, M. (1992). Socialna psihologija. Ljubljana: Znanstve- no in publicistično središče. Nastran Ule, M. (1994). Temelji socialne psihologije. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. Salecl, R.: Vzgoja kot bistveno drugotno stanje. Problemi, 26/1988/ 11, s. 119-125. Skalar, V. in drugi (1991). Zasnova programa socialni pedagog. V: J^ Socialna p e d a g o fi i k u , 2 0 0 1 vol. J, šl. 1, sir. 39-74 Zgaga, P. (ur.): Za univerzitetno izobraževanje učiteljev: zbornik raz- prav in poročil. Ljubljana: edagoška fakulteta, str. 61-65. Škoflek, 1. (2001). Kratek historial izobraževanja socialnih peda- gogov v Sloveniji. Socialna pedagogika, v tisku. Vodopivec, K. in drugi (1974). Eksperiment u Logatcu: pokušaj uvo- đenja novih koncepcija u vaspitni zavod. Beograd : Savez društava defektologa Jugoslavije. Žorga, S. (1989). Oblike in kontinuiteta psihosocialne neprilagoje- nosti v razvoju osnovnošolskega otroka. Doktorska disertacija. Ljub- ljana: Filozofska fakulteta. Opomba: Zahvaljujem se kolegicam Sonji Žorgi, Olgi Poljšak Škraban in Špeli Razpotnik, ki so kritično prebrale različne osnutke tega članka in jih ljubeznivo komentirale. S tem so prispevale k tenui, da je članek bolj razumljiv in dosleden. Vendar pa stališča in trditve, ki so v članku zapisane, odražajo samo poglede avtorja, ne pa nujno tudi njih treh. Izvirni znanstveni članek, prejet septembra 2000.