íg> Po naših občinah Slovenske gorice • Storjena nam je bila velika škoda! O Stran 2 Po naših občinah Kidričevo • Bo javno podjetje upravičilo pričakovanja? O Stran 5 .- -i- v—m ;1H v vgäJVHE m m*' Po mestni občini Ptuj • Umazanija pri Pinčerjevem mlinu Z> Stran 24 Ptuj, torek, 1. marca 2011 letnik LXIV • št. 16 odgovorni urednik: JožeŠmigoc cena: 0,80 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 RADIOPTUJ 89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si Nina Kolarič • »Na EP v Parizu bo treba pokazati precej več« O Stran 11 v Štajerski Futsal • Mladi Ptujčani državni prvaki O Stran 14 Spodnje Podravje • Številne pustne prireditve vabijo Ptuj in okolica v pustnem vzdušju Z otvoritveno povorko 51. kurentovanja - tradicionalnim srečanjem pustnih likov in mask Slovenije - se je tudi uradno pričela letošnja največja slovenska pustna prireditev. V soboto so ptujske ulice in trge preplavile skorajda vse slovenske tradicionalne maske, ki so se jim pridružile tudi madžarske buše kot napoved prestižnega srečanja tradicionalnih pustnih likov in mask z vseh celin v letu 2012. V mestu ob Dravi je oblast za enajst dni prevzel princ karnevala Janez Gole. V nedeljo pa so za pustno vzdušje poskrbele tudi v pustna oblačila odete godbe na pihala in skupine mažoretk - v 51 skupinah je bilo skupaj 1750 udeležencev. Ptujski godbeniki so bili z odzivom zadovoljni, saj so na drugem srečanju gostili eno godbo več kot na lanskem, jubilejnem. Na Ptuju so v soboto podelili tudi priložnostne plakete in zahvalo za ohranjanje, negovanje, razvoj in promocijo karnevalov ter tradicionalnih pustnih likov in običajev v slovenskem in mednarodnem prostoru. S sprejemom gostov in podelitvijo priznanj so počastili 20-letnico uradnega članstva Ptuja in Slovenije v Feccu. MG Foto: Črtomir Goznik Jure Golčer • »S ptujsko ekipo želim znova slaviti na dirki Po Sloveniji« O Stran 15 Ptuj • Stroka zaskrbljena za usodo arheologije J Markovci • Zavrnili proračun Civilna iniciativa toži Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož je 25. februarja v slavnostni dvorani na ptujskem gradu pripravil okroglo mizo, na kateri so vidni predstavniki arheološke in muze-ološke stroke z veliko zaskrbljenostjo govorili o načrtovani selitvi ptujske arheološke zbirke iz dominikanskega samostana, kjer naj bi v okviru prve faze projekta uredili kulturno-kongresno dvorano, v nekdanje upravne prostore KK Ptuj. Predvsem je bojazen stroke, da bi Ptuj, Slovenija in Evropa izgubili izjemno pomembno etnično arheološko zbirko. Nekdanji upravni prostori naj bi predstavljali začasno rešitev, s takšnimi in podobnimi rešitvami pa imajo na Ptuju zelo slabe izkušnje. Kot primer navajajo umik etnološke zbirke iz grajske žitnice, nove etnološke zbirke pa po tridesetih letih še vedno ni. Laž je, da je to zadnja možnost, da pridemo do primernejših prostorov za arheologijo. Za preselitev nimajo niti za police, niti predstave o tem, koliko česa se bo potrebovalo. Za 500 tisoč evrov, kolikor naj bi jih bilo v tem Foto: Črtomir Goznik trenutku na voljo, ne moreš narediti nič. »To, da bo na koncu to dvorano upravljala Sava, je jasno kot beli dan. To je korupcija nad korup-cijami, da z javnimi, občinskimi, državnimi in evropskimi sredstvi usposobimo samostan za neko absolutno neprimerno dejavnost in ga 'podarimo' nekomu v koncesijo, ker z njim ne bodo upravljale Javne službe, ampak Sava, saj ona izvaja kongresno dejavnost in ima za to interes. Zato se mi oglašamo,« je povedal Boris Miočinovič, ki je tudi vložil tožbo zoper izdano gradbeno dovoljenje za prenovo dominikanskega samostana. O Stran 4 Gasilstvo - glavni problem? Svet občine Markovci je v četrtek, 23. februarja, na 4. redni seji sklepal kar o 11 zadevah, največ besed pa so namenili vsebini proračuna za letošnje in prihodnje leto, pa ju zaradi zapletov v zvezi z denarjem za gasilstvo še vedno niso sprejeli. Župan Milan Gabrovec je pojasnil, da so v drugem branju proračunov upoštevali vse podane predloge in zahteve, pri čemer je pomembno, da so vsem vaškim odborom povišali predvidena sredstva za 50 odstotkov. Pojasnil je, da so sredstva za vzdrževanje gasilske opreme povečali z 8.000 na 11.500 evrov v obeh letih. Sredstva za nabavo gasilskega vozila v Stojncih so spremenili na 75.000 evrov v letu 2011 in 65.000 evrov v letu 2012, iz proračuna pa so umaknili nabavo gasilskega vozila v Mar-kovcih. Župan je pojasnil tudi, da je na predlog občinskega prora- čuna, ki je bil v javni razpravi, v zakonitem roku prejel tudi nekaj amandmajev. Milan Majar je amandmaju predlagal, da naj se povišajo sredstva za gasilsko javno lokalno službo na 17.500, za občinsko gasilsko poveljstvo s 1600 na 3.484 evrov ter za gasilsko zvezo s 15.0000 na 17.917 evrov. Marjan Meglič je predlagal povišanje postavke za GD Prvenci s 5000 na 15.000 evrov. Marko Lepoša pa, da naj bi v letu 2012 namesto sredstev za komasacijo Markovci-polje namenili sredstva za nakup novega gasilskega vozila PGD Markovci. O Stran 6 Slovenske gorice • Nejasna usoda dostopa do sodobnih komunikacij »Storjena nam je bila velika škoda!« Slovenskogoriške občine Sveta Trojica, Benedikt, Cerkvenjak, Juršinci, Lenart, Sveta Ana, Sveti Andraž, Sveti Jurij in Trnovska vas so oddale skupno vlogo na 2. javni razpis Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVŠZT) za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, katerega predmet je sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij v lokalnih skupnostih, na območjih tako imenovanih belih lis, torej tam, kjer je operater ni pokazal komercialnega interesa za gradnjo omrežja. Ker je bila vloga po njihovem mnenju neupravičeno zavržena in izločena iz nadaljnjega ocenjevanja, so svoje nestrinjanje javno izrazili 18. februarja v prostorih Občine Sveta Trojica, ki je nosilka projekta. »V vseh devetih vključenih občinah se zavedamo, da je razvoj tega območja bistveno pogojen z dostopom do sodobnih elektronskih komunikacij. To smo jasno izrazili v obliki skupnega nastopa, da se na celotnem območju vzpostavi času in razvoju nujno potrebno širokopasovno omrežje. Zavedati se moramo, da je vrednost investicije merjena v več milijonih evrih in je tako enostavno prevelika za občine,« so v skupni izjavi povedali župani. Kot so omenili, je tudi na državnem nivoju sprejeta Strategija razvoja širokopasovnih omrežij v RS, po kateri naj bi v nekaj letih širokopasovna infrastruktura omogočala 90 odstotkom prebivalcev možnost za optično povezavo. »Vlada se je odločila, da bo to, vsaj normativno, dosegla. Izbran je bil, po našem mnenju, napačen način, in sicer, da naj občine, kjer ni komercialnega interesa zasebnega kapitala (to pa je predvsem na podeželju, kjer je poselitev redkejša), med seboj konku- rirajo za dostop do, razvojno gledano lahko rečemo, že osnovne infrastrukture. Ob tem smo deležni sprememb »pravil igre« na način, ki je za naše občine škodljiv, diskri-minatoren in napačen. V času prvega razpisa in še sredi leta 2009 je namreč za območje teh občin veljal seznam belih lis, ki je vključeval okoli 5200 gospodinjstev. Na naš poziv marca 2009 prav tako ni noben operater izrazil komercialnega interesa. Kljub vsem tem dejstvom je ministrstvo objavilo sredi leta 2009 novi seznam, po katerem je število gospodinjstev na območju belih lis za naše občine zmanjšano skoraj za polovico, v času 2. javnega razpisa poleti 2010 pa celo na vsega 1839 gospodinjstev,« pojasnjujejo župani. Ne glede na vse to se je večina občin z območja Slovenskih goric povezala v skupno kandidaturo in nato so po navedbah županov dolgo čakali na razpis, ki je bil zunaj v začetku julija 2010. Nekaj dni kasneje pa jih je med drugim zmotilo, da je Ministrstvo objavilo spisek belih lis, ki je bil, po njihovem mnenju, napačen za te občine. Namerno zavlačevanje neizbranega ponudnika? Po še nekaj zapletih pa je do največjega prišlo pri izboru koncesionarja, torej zaseb- nega partnerja za izgradnjo, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij. »Kot postopek je bil izbran konkurenčni dialog, kjer smo v prvi fazi izbrali kandidate, ki izpolnjujejo vse pogoje za sklenitev javno-za-sebnega partnerstva - takšnih je bilo pet. Nadaljnjih postopkov nismo mogli nadaljevati, saj s strani MVŠZT ni bilo poznano končno število in razporeditev gospodinjstev na belih lisah, brez tega podatka pa je priprava končne in obvezujoče ponudbe praktično nesmiselna,« je povedal Darko Fras, župan Svete Trojice. Ko so po njegovih besedah relevantne podatke dobili in jih posredovali operaterjem, so bili le-ti izjemno presenečeni nad zmanjšanjem števila gospodinjstev s 5200 na 1839. »Ne moremo se znebiti občutka, da je to zmanjšanje nastalo z namenom ohranjanja obstoječih struktur operaterjev elektronskih komunikacij, predvsem vodilnega na tržišču, saj je v spisek belih lis MVŠZT nekritično prevzelo podatke obstoječih operaterjev o možnostih dostopa, ne glede na to, da uporabniki tega dokazljivo nismo mogli pridobiti,« menijo župani. Te razmere so po njihovo povzročile, da se je konkurenca med ponudniki močno zmanjšala, od petih kandidatov sta tako končno ponudbo podala samo dva. Ko so se odločili za tistega, katerega ponudba je bila bolje ocenjena, so o tem izdali obvestilo, kar naj bi jim ob normalnem razvoju postopka omogočalo, da Ministrstvu pravočasno posredujejo vso potrebno dokumentacijo, med drugim podpisano pogodbo z izbranim izvajalcem. A se je potem zapletlo zaradi, po njihovem mnenju, namernega zavlačevanja izpadlega ponudnika. Ko jim je pogodbo le uspelo podpisati, so jo takoj v obliki dopolnitve prijave poslali na MVŠZT, ki so ga po njihovih besedah tudi pravočasno opozorili na omenjeno zavlačevanje in vložili vlogo za podaljšanje roka za dopolnitev prijave. »Ministrstvo pa nam je po 50 dneh posredovalo sklep, da se vloga za podaljšanje roka zavrne,« so razočarani v občinah. »Drugorazredna« območja z neenakimi možnostmi razvoja? »Menimo, da so na MVŠZT našo prijavo obravnavali napačno, neenakopravno in v našo škodo. In se bomo tudi pritožili,« je poudaril Fras ter še dodal, da bodo v svojih prizadevanjih nadaljevali. Kot namreč pravijo, je odprto širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij tista vrsta razvojne infrastrukture, ki mora biti dostopna vsem zainteresiranim prebivalcem in gospodarstvu, ne glede na geografski, socialni ali politični status. »Če je v območjih z večjo poseljenostjo ta dostopnost omogočena in obstaja komercialni interes ter celo več ponudnikov, ki si medsebojno konkurirajo, mora biti primerljiva možnost dostopa in njegovih cen omogočena tudi ostalemu prebivalstvu - to je naloga vlade. Njen sedanji pristop pa očitno povzroča stanje, da naj se za »drugorazredna« območja pač formalno omogoči neka dostopnost, ki ni na primerljivi ravni po kvaliteti in razvojnih možnostih, pa še cena je višja. A kaj potem; ljudje na tem območju smo si pač sami krivi, da tukaj živimo in da operaterji nimajo komercialnega interesa,« so izrazili nezadovoljstvo v skupni izjavi prvi možje sodelujočih občin. Kot so še navedli, je za naslednje odpiranje po 2. javnem razpisu ostalo na razpolago MVŠZT še 344.00 EUR. To je znesek, ki omogoča sofinanciranje okoli 115 priključkov: »To je neresno. Tako predlagamo, da Ministrstvo za naslednje odpiranje javnega razpisa zagotovi dodatna sredstva, da bodo prijave zainteresiranih občin smiselne.« Po njihovem pa je pomembno tudi, na kak način bosta vlada oziroma pristojno ministrstvo zagotovila, da bodo tisti operaterji, ki so očitno posredovali podatke, da omogočajo oziroma bodo v dveh letih omogočili širokopasovni dostop, to dejansko tudi uresničili. »Ministrstvo nam kljub izrecni zahtevi ni želelo sporočiti imen teh operaterjev. Na osnovi podatkov o belih lisah bi moralo skoraj 80 % vseh gospodinjstev najkasneje do pomladi 2012 imeti dostop do širokopasovnega omrežja. Zahtevamo, da se javnost obvesti o teh operaterjih, da bomo prebivalci in gospodarski subjekti lahko na njihove naslove posredovali vloge za priključitev, in sicer pod enakopravnimi pogoji,« so še razložili. Polona Ambrožič Uvodnik Pust širokih ust, ljudje pa dolgih nosov Medtem ko je zaradi nezadovoljstva ljudi že marsikje hudo zavrelo, napeto je tudi v sosednji Hrvaški, ponekod pa so se nepredvidljivo zgodile že korenite politične spremembe, se pri nas - hvala bogu - splošno nezadovoljstvo ljudi izraža le z bolj ali manj glasnim jamranjem ter medsebojnim obdolževanjem levih in desnih o tem, kdo je bolj kriv za vse slabše stanje v državi. In tako politiki krivijo druge politike, ekonomisti vlado in njeno neučinkovito državno politiko, gospodarstvo krivi neučinkovit bančni sistem in neučinkovite državne vzvode, vse skupaj pa kaže na to, daje država slab lastnik in še slabši gospodar. Kakorkoli obračamo, sedaj, ko so v rdečih številkah že tudi nekatera državna podjetja, celo nekateri do sedaj paradni konji, je na dlani, da brez svežega kapitala ne bo šlo. Tudi iz tujine, čeprav v vladnih krogih temu še vedno niso naklonjeni, a menda bo treba verjeti tistim ekonomistom, ki so prepričani, da nas lahko reši le svež, trajni in predvsem politično neodvisen kapital; in seveda prav tako neodvisen menedžerski kader. Tak, ki ga ne bo ponujala katerakoli politična opcija, ampak bo dejansko sposoben soočiti se in ukrepati. Sveža dokapitalizacija in sveže dokadrovanje sta neizbežna, javno mnenje pa se nagiba tudi k prodaji javnih podjetij, pa naj se sliši še tako nedržavotvorno. In če bo do prodaje podjetij nacionalnega pomena prišlo, potem bo treba to realizirati transparentno, ne kot do sedaj pod mizo in po možnosti s figo v žepu. Med vzroki za vse slabše stanje pa je tudi kreditni krč, ker našim vladarjem ni uspelo učinkovito prestrukturiranje bančnega sistema. Banke še vedno niso pripravljene kreditirati gospodarstva, ki zato leze v še večje likvidnostne težave, brez posebnih težav pa kreditirajo državo in še koga, ki je pri koritu. In tako je tudi največjim optimistom menda že jasno, da brez korenitega in radikalnega reza po dolgem in počez pri nas ne bo šlo. Treba bo pretrgati popkovino dosedanjih nespretnih povezav in molzenja državnega denarja ter nadaljevati na osnovi tržnih, ne le političnih zakonitosti. Tu pa smo na zrelostnem izpitu tudi državljani, ki bomo s svojo reakcijo dokazali, ali smo za reševanje problematike na način, ki je primeren razvitemu evropskemu svetu, ali na način, ki so se ga lotili v nekaterih afriških in vzhodnjaških državah. Vsaj sedaj v pustnem času je pri nas na Ptujskem stanje manj črnogledo, saj je vladanje začasno prevzel pust širokih ust, ljudje pa še naprej ostajajo z dolgimi nosovi. Martin Ozmec Fras in nekateri drugi predstavniki sodelujočih občin so izrazili nestrinjanje z zavrženo vlogo. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Bečirovič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihier (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ptuj • 51. ptujsko kurentovanje Ena sama velika pustna zabava 51. ptujsko kurentovanje, največja slovenska pustna prireditev in ena največjih v tem delu Evrope, se je z otvoritvenim srečanjem značilnih slovenskih pustnih mask in likov, ki je bilo 26. februarja, tudi uradno pričela. V čast pustnega dogajanja, ki bo v mesto ob Dravi vabil vse do 8. marca, so na Mestni hiši izobesili tri zastave, prinčevsko, karnevalsko in Feccovo. Foto: Črtomir Goznik Ptujski župan Štefan Čelan je predal oblast in odšel med kurente. Za vsak slučaj je princu kanevala baronu Janezu Golcu, plemenitemu Jakobu Breunerju Markovškemu pustil prazne blagajne ... Foto: Črtomir Goznik Sprejem pred začetkom 51. kurentovanja in ob 20-letnici FECC Slovenije sta se udeležila tudi kitajski veleposlanik v Sloveniji (levo) in ministrica za obrambo Ljubica Jelušič. Nastopilo je 33 skupin, naj-množičnejša so bili kurenti, skupaj jih je bilo 620, manjkala ni nobena tradicionalna slovenska pustna maska, razen ško-romatov. Največ pa jih je bilo s Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz. Na ptujske ulice in trge so se ponovno vrnili laufarji iz Cerknega, opazne so bile copr-nice in butalci pustnega društva Cerknica. Presenečenje otvoritvene povorke pa so bile buše iz Madžarske. Ambicija ptujskih organizatorjev je, da bi na otvoritvenem srečanju značilnih pustnih likov in mask v letu 2012, ko bo ptujsko kurentovanje tudi osrednji kulturni dogodek v projektu EPK 2012 - Ptuj partner, nastopila najmanj ena skupina z vsake celine. Med gosti, ki so si ogledali prvo izmed petih povork 51. kurentovanja, so bili tudi veleposlanik Kitajske, ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, predstavnik kraljevine Španije, predstavnica sloven-sko-kitajskega društva in predstavnik partnerskega mesta Burghausen. V letošnjem letu mineva tudi deset let, odkar sta mesti Ptuj in Burghausen vzpostavili sodelovanje. Na sprejemu v poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju so se spomnili vstopa Ptuja in Slovenije v FECC v letu 1991. Ob tej priložnosti so podarili nekaj spominskih daril članom FECC za njihova prizadevanja pri ohranjanju in širjenje pustne tradicije, po vstopu Ptuja so se v FECC vključili tudi nekatera druga slovenska me- sta, ki pripravljajo pustne prireditve. Princ 51. kurentovanja baron Janez Golc, plemeniti Jakob Breuner Markovški je v svojem pozdravu zaželel, da bi se letošnje kurentovanje v zgodovino ptujskih pustnih prireditev zapisalo še kot ena lepa zgodba, ki je prinesla veliko zabave in zadovoljstva. Ptujski župan Štefan Čelan, ki se je za 11 dni poslovil od županovanja, je prepričan, da če bi bili vsi Slo- venci po srcu in razumu kurenti, bi Slovenija zgledala drugače. Poslanstvo pustne dediščine je treba negovati in predvsem razvijati ter ga širiti po domovini in tujini. Vodja Kurentovanja 2011 in predsednik FECC Slovenije Branko Brumen je ponosen na razsežnost ptujskega kurentova-nja in njegovo vlogo v projektu EPK 2012, katere del predstavlja že letošnja prireditev. V nedeljo so ulice in trge Ptu- ja preplavile godbe na pihala iz cele Slovenije in tudi iz Trsta, ki so se jim pridružile skupine mažoretk. Za svoj drugi nastop na Ptuju, ki je ponovno izzvenel kot edinstven dogodek, so se pustno odeli in na Mestnem stadionu v skupnem nastopu, kakršnemu ni para daleč naokrog, ogreli še s skupnim igranjem štirih skladb. Skupaj je zaigralo 1750 godbenikov iz 51 godb na pihala. Dogodek so pospremili Foto: Črtomir Goznik Presenečenje letošnjega srečanja tradicionalnih pustnih mask in likov Slovenije so bili buše iz Madžarske. Foto: Črtomir Goznik V spremljajočem programu 51. kurentovanja je tudi letos vrhunske umetniške užitke prinesel glasbeni dogodek Art karneval. tudi v Balonarskem klubu Ptuj s tremi baloni. Že od petka poteka tudi bogato zabavno dogajanje v karnevalski dvorani. V pustnih dneh pa bo zanimivo dogajanje s predstavitvijo posameznih tradicionalnih pustnih likov potekalo tudi na Mestnem in Slovenskem trgu. K ogledu vabijo številni pustni dogodki in tudi še preostale pustne povorke 51. kurentovanja, 4. marca bo 6. tradicionalna pustna povor-ka osnovnih šol, 6. marca osrednja povorka 51. kurentovanja, etnofest, to bo tudi dan, ki bo posvečen kurentu, peto in obenem zadnjo povorko letošnjega kurentovanja, ki poteka pod geslom Kurent zlo odganja, čisto energijo naznanja, pa bodo 7. marca sestavili najmlajši, otroci iz 50 in več vrtcev Slovenije. Že po tradiciji pa bodo svoje fašen-ke in pustne povorke pripravili tudi zunaj Ptuja, v Cirkulanah, Markovcih, Dornavi, Vidmu, Cirkovcah in Bukovcih, v Pod-lehniku tudi pokop pusta. MG V otvoritveni povorki 51. kurentovanja je nastopilo 620 kurentov. Foto: Polona Ambrozič Foto: Polona Ambrozič Na drugem pustnem srečanju godb na pihala in skupin mažoretk je sodelovalo 51 godb na pihala. Ptuj • Stroka močno zaskrbljena za usodo ptujske arheologije Stroka in civilna iniciativa za nov, sodoben arheološki muzej Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož je 25. februarja v slavnostni dvorani na ptujskem gradu pripravil okroglo mizo, na kateri so vidni predstavniki arheološke in muzeološke stroke z veliko zaskrbljenostjo govorili o načrtovani selitvi ptujske arheološke zbirke iz dominikanskega samostana, kjer naj bi v okviru prve faze projekta uredili kulturno-kongresno dvorano, v nekdanje upravne prostore KK Ptuj. Predvsem je bojazen stroke, da bi Ptuj, Slovenija in Evropa izgubili izjemno pomembno etnično arheološko zbirko. Nekdanji upravni prostori naj bi predstavljali začasno rešitev, s takšnimi in podobnimi rešitvami pa imajo na Ptuju zelo slabe izkušnje. Kot primer navajajo umik etnološke zbirke iz grajske žitnice, nove etnološke zbirke pa po tridesetih letih še vedno ni. Predsednik Slovenskega muzejskega društva Andrej Smrekar je v petek na Ptuju povedal, da je PM Ptuj-Ormož postal predmet kupčkanja s kulturnimi spomeniki, v načrtovano selitev v nobenem primeru ne bi smel privoliti. Selitev se lahko izvede le na osnovi oskrbe dediščine, muzejskega gradiva in njegove predstavitve. Po besedah dr. Bojan Djuriča, predsednika Slovenskega arheološkega društva, gre v tem primeru bolj za deložacijo kot selitev, saj bi moralo biti pred selitvijo natančno dorečeno, kam se zbirke sploh selijo in pod kakšnimi pogoji. Barbarstvo se je na Ptuju pri uničevanju arheološkega gradiva že zgodilo, in to v obsegu kot nikjer drugje v Sloveniji. Pri tem pa je še opozoril, da ptujska arheološka zbirka razpolaga z najpomembnejšim srednjeevropskim lapidarijem. Arheologinja in muzeologi-nja dr. Verena Vidrih Perko pa je opozorila na to, da bi strokovna javnost v vseh teh primerih morala imeti odločilno vlogo pri iskanju tovrstnih rešitev. Ptuj bi moral imeti institut za rimsko arheologijo glede na to, koliko gradiva je na tem območju. Ne bi se smelo zgoditi, da novi ptujski arheološki muzej oblikujejo ljudje zunaj muzejske stroke. Odločno se je treba upreti načrtovani deložaciji, je enotna stroka. V MO Ptuj so projekt obnove dominikanskega samostana zasnovali kot projekt izjemne priložnosti za muzej in samostan, pri čemer so imeli podporo Ministrstva za kulturo in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Novi prostori za arheološki muzej naj bi bili boljši od dosedanjih. Sedem milijonov evrov denarja je na voljo, če se bo z obnovo zamujalo, denarja ne bo več. Selitev arheološke zbirke naj bi pričeli poleti, jeseni pa prenovo dominikanskega samostana. V petek na Ptuju zbrana arheološka in muzeološka stroka je enotna: ptujska arheologija mora dobiti nov, sodoben arheološki muzej. Oglasila se je tudi civilna iniciativa, ustanovljeno je bilo Društvo prijateljev muzeja Ptuj, ki ne razume, zakaj se ptujska stroka ni oglasila že prej, zakaj je čakala tako dolgo. Gre za ljudi, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja s ptujskim muzejem in njegovimi zbirkami. Stroka je na Ptuju doslej že prevečkrat klecnila pred politiko, opozarjajo. Branka Bezeljak se je na okrogli mizi oglasila zaradi že sprejetih pobud na svetu ČS Center v prejšnjem mandatu v zvezi s širšim razmišljanjem o obnovi dominikanskega samostana, če že gremo v njegovo obnovo, pravi. Takrat je bila vsa stroka tiho, razen tiste, ki se je odzvala njihovemu vabilu. Kot novi predsednici sveta ČS Center se ji je zdelo prav, da te aktivnosti nadaljujejo. Ena ■P^w jr - • - š .-A Foto: Črtomir Goznik Preselitev arheološke zbirke iz dominikanskega samostana še naprej buri duhove. od akcij ČS bo zbližanje muzeja s prebivalstvom, ki živi na tem območju. PM Ptuj-Ormož postaja vse bolj ustanova, ki je zaprta vase, ki hrani gradivo in raziskuje, kar je sicer nujno in pomembno, a poznati ga mora tudi okolje. Smola tega muzeja je, da ne zna promovirati tega, kar ima, pravi. »Bojim se tudi, da bomo uničili še en spomenik Ptuja,« opozarja Be-zeljakova glede na izkušnje, ki jih v mestu že imamo glede minoritskega samostana, katerega fasado čuti kot zmazek; Mestnega gledališča, te najbolj negativne izkušnje na Ptuju, pa sploh več ne komentira. Ko smo iz minoritskega samostana selili knjižnico, smo najprej uredili nove prostore, tu pri tej selitvi bi moral biti enak postopek. Morali bi najprej zgraditi nov, sodoben arheološki muzej, ki bo omogočil prezentacijo arheološkega bogastva, ki ga ima Ptuj, predvsem Ptujčanom, da bodo spo- znali, s kakšnim bogastvom razpolaga njihovo mesto in da bodo ponosni nanj. Bezeljako-va tudi opozarja, da smo izgubili vinarsko zbirko, nove pa še vedno ni, v središče dogajanja v projektu EPK postavljamo maske, nimamo pa sodobne etnografske zbirke vseh mask, vseh kurentovanj; mesto nima niti svoje zgodovinske zbirke, skozi katero bi bil predstavljen razvoj od antike do danes. Takšno zbirko pa je mogoče postaviti le v dominikanskem samostanu. Najprej novi muzej, nato selitev »Da bi združili vse sile, da bi Ptuj dobil nov, sodoben arheološki muzej, je bilo ustanovljeno Društvo prijateljev muzeja Ptuj. Muzej naj bo središče tudi kot arhitekturna umetnina, ne samo prostor za prezentacijo arheološkega gradiva. To mo- ramo storiti, da bi zaščitili dominikanski samostan, prekiniti pa je treba to provincialo tradicijo, kmečki duh, ki v tem okolju, mestu vlada že sto let,« poudarja Boris Miočinovič. Soočeni smo s paradoksom, ki ne vzdrži nobene presoje; govori se, da če ne bomo načrtovanega projekta izvedli sedaj, ko imamo denar, ne bomo imeli ne dominikanskega samostana ne arheološkega muzeja. Namesto da bi se lotili gradbene sanacije JZ dela samostana, ki bo zdaj zdaj zgrmel v Dravo, se na SV delu objekta lotevamo ureditve kongresno-kul-turne dvorane. Boris Miočinovič na vprašanje, zakaj je bila ustanovljena civilna iniciativa, odgovarja, da je civilna iniciativa ustanovila tudi ptujski muzej; takrat so bili to lastniki hotelov, gostiln, vinarji, ki so v muzeju videli možnost za razvoj mesta. Stanje sedaj ni nič drugačno kot ob ustanovitvi muzeja. To, kar imamo, moramo izkoristiti; ne gre samo za muzej, gre za muzeologizacijo celega mesta. Najboljše, najdragocenejše stavbe bi bilo treba restavrirati in jih vrniti v prvotno funkcijo, da bomo svetu pokazali, da gre za najstarejše in najlepše slovensko mesto. Ne moremo imeti slabšega muzeja, kot je krapinski. Laž je, da je to zadnja možnost, da pridemo do primernejših prostorov za arheologijo. Za preselitev nimajo niti za police, niti predstave o tem, koliko česa se bo potrebovalo. Za 500 tisoč evrov, kolikor naj bi jih bilo v tem trenutku na voljo, ne moreš narediti nič. »To, da bo na koncu to dvorano upravljala Sava, je jasno kot beli dan. To je korupcija nad korupcija-mi, da z javnimi, občinskimi, državnimi in evropskimi sredstvi usposobimo samostan za neko absolutno neprimerno dejavnost in ga 'podarimo' nekomu v koncesijo, ker z njim ne bodo upravljale Javne službe, ampak Sava, saj ona izvaja kongresno dejavnost in ima za to interes. Zato se mi oglašamo,« je povedal Boris Miočinovič, ki je tudi vložil tožbo zoper izdano gradbeno dovoljenje za prenovo dominikanskega samostana. »Ščitenje kulturne dediščine je ustavna kategorija, vsak jo mora ščititi, tudi državni organ. Upravna enota je to pri izdaji gradbenega dovoljenja v delu, ki zadeva arheologijo, spregledala. Z dejanji, ki so predvidena, mi bo kratena pravica do kulturne dobrine, ki je javno dobro. Ne zahtevam, da se odpravi gradbeno dovoljenje, zahtevam, da investitor najprej zgradi sodoben muzej, v tem smislu je treba dopolniti gradbeno dovoljenje,« poudarja Boris Miočinovic. V zvezi z najnovejšimi dogodki pri prenovi dominikanskega samostana in selitvi arheološke zbirke v nekdanje upravne prostore KK Ptuj je ptujski župan Štefan Čelan povedal, da se je treba samo spomniti projekta ptujske trojke, ko so se dogajale podobne stvari kot danes. Kaj vse je ptujska stroka razmišljala in govorila, ko se je razmišljalo o preselitvi knjižnice v mali grad! Danes pa upa, da ta ptujska stroka vsaj malo zardeva ob dejstvu, da je ptujska knjižnica uvrščena med pet najlepših knjižnic Evrope. Tako, je prepričan, bo tudi z dominikanskim samostanom in novimi prostori za arheološko zbirko. MG T žerak MESO-IZDELKI podlehnik Iz srca Haloz Akcija traja do 13. marca. SVINJSKI KARE s kožo 2,99 €/kg[ PREKAJENA GOLEN -zadnja krača 1,99 €/kg Cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do prodaje zalog. PEPI PISCANCJE HRENOVKE 210G 0,59 €/kos iN SE VELIKO DRUGEGA Kidričevo • Proračun končno sprejet Bo novoustanovljeno javno podjetje upravičilo pričakovanja Svet občine Kidričevo je na 4. redni seji s pomočjo preglasovanja vladajoče koalicije zagotovil sprejem občinskega proračuna za letošnje leto, ustanovili so tudi javno podjetje Vzdrževanje in gradnje ter imenovali nove krajevne odbore. Foto: M. Ozmec Marjan Hergan (levo) je podžupanu Milanu Strmšku (stoji) in vladajoči koaliciji vrgel pod nos, da so si visoke sejnine in plače »lepo porihtali« in zase poskrbeli, saj je župan takoj po prevzemu profesionalne funkcije moral najeti kredit, da je lahko občina sploh funkcionirala. Najprej so se lotili varnostnih pojavov v občini v minulem letu, ki sta jih razmeroma ugodno ocenila Robert Mun-da, komandir Policijske postaje Ptuj, in vodja policijskega okoliša Marko Brglez. Stanje na področju javne in prometne varnosti v občini je stabilno in razmeroma ugodno. V zvezi s tem je Milan Fideršek vprašal, kaj pomeni 140-odsto-tno povišanje kaznivih dejanj na področju prepovedanih drog, ter dodal, da se govori, da se ponekod, kjer se mladi zbirajo ob večerih, najdejo celo igle. A ga je Robert Mun-da pomiril, saj mu je pojasnil, da pomeni to v odstotkih gledano sicer velik porast, dejansko pa pomeni, da so predlani obravnavali 5, lani pa 12 kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog. Sicer pa so svoje sile usmerili v preiskavo vsake posamezne zadeve in iskali morebitne povezave, zato ugotavljajo, da stanje na tem področju ni zaskrbljujoče, saj dobro sodelujejo tudi z lokalno skupnostjo. Andrej Napast je opozoril na nevarnost v križišču za Cirkovce in Starošince, kjer obcestna ograja omejuje varen pogled v križišče. Branko Valentan je bil kritičen do dela policije nasploh, saj je menil, da je iz poročila razvidno, da so policisti na najbolj kritičnih območjih v občini premalo prisotni, če pa so, se preveč ubadajo z drobnimi prekrškarji, daleč premalo pa s povzročitelji hujših kršitev ali kaznivih dejanj. Opozoril je tudi na nevarnost parkiranja tovornjakov in priklopnikov ob Tovarniški cesti v neposredni bližini vhoda v Talum, saj čakajo na dovoljenje za uvoz, ker pa ni urejenih ustreznih parkirišč, so pogosto parkirani kar ob cesti, z delom vozila tudi na sami cesti, s čimer ogrožajo druge udeležence v prometu. Franc Planinšek je dejal, da ne moremo biti zadovoljni z raziskanostjo kaznivih dejanj na področju gospodarske kriminalitete, saj ima človek občutek, da se sodišča ubadajo le z manjšimi prekrški, manj pa s hujšimi in resnejšimi, kot da so sodišča le za poštene ljudi, ne pa za tajkune in druge nedotakljive veljake. Stanislav Lampič je policiste opozoril na nevarnost, ki jo v lokalnem prometu skozi cesto v Njiver- cah povzročajo vozniki tovornih vozil, ki vse pogosteje vozijo skozi to naselje, čeprav jim prometni znak tega ne dovoljuje. Anton Panikvar pa je policiste opozoril, naj bodo bolj prisotni tudi v Kungoti, saj se za tamkajšnjo dvorano ob večerih baje dogajajo »zelo čudne stvari«. Končno sprejeli proračun V drugi obravnavi so se nato lotili vsebine proračuna občine Kidričevo za leto 2011, ki so ga spet nekoliko spremenili, saj so ga na prihod-kovni strani povišali za okoli 138.000, na odhodkovni pa za 18.994 evrov. Tako načrtujejo 9.011.750 evrov skupnih prihodkov ter 9.927.627 evrov skupnih odhodkov, pri čemer je dobrih 6 milijonov namenjenih za investicije, primanjkljaj v višini 915.877 evrov pa naj bi zapolnili z najetjem dolgoročnega kredita v višini 1,1 milijon evrov. Ob tem je župan poudaril, da bodo izvajali le tiste projekte, ki bodo imele zagotovljeno soinvestiranje države ali Evropske unije. V razpravi je Zoran Žunko, vodja svetniške skupine LDS in predstavnik opozicije, poudaril, da jih k pripravi vsebine proračuna ni nihče povabil, čeprav jim je bilo to obljubljeno. Delno zaradi tega, delno pa zaradi dejstva, ker je v proračunu polno nepotrebnih in neuravnoteženih postavk, nesmiselno je tudi ustanavljanje javnega podjetja v kriznih časih, je jasno povedal, da so proti takemu proračunu. Vodja svetniške skupine SD Marko Perger je pojasnil, da vsebino proračuna sicer podpirajo, zanimalo pa ga je, na podlagi česa je predvidenih okoli 89.000 evrov stroškov za obratovanje dvorane v Kidričevem. Tudi vodja svetniške skupine N.Si Jože Medved z vsebino proračuna ni bil zadovoljen, motilo pa ga je, da tudi njihova svetniška skupina ni bila povabljena k pripravi njegove vsebine. Opozoril je tudi, da so nekatere investicije, kot je nov zdravstveni dom Kidričevo, bile predvidene že lani, v letošnjem letu pa so izločene, zato je povedal, da bo glasoval proti. Ob tem mu je župan Anton Leskovar pojasnil, da je v letošnjem letu sicer predvidenih 30.000 evrov za ureditev dokumentacije za zdravstveni dom, za kar še iščejo ustrezno javno-zasebno partnerstvo, sicer pa garantira, da bo drugi leto nov zdravstveni dom v Kidričevem zagotovo zgrajen. Z vsebino proračuna ni bil zadovoljen tudi Anton Ha-bjanič (LDS), ki je menil, da je preveč postavk nerealnih in negospodarnih, ob tem pa poudaril, ne more biti gospodarno in smotrno, da se kljub sedanji veliki zadolžitvi občina ponovno zadolžuje za 1,1 milijona evrov. Dodal je tudi, da ne more razumeti, kako sta lahko njiverška svetnika izjavila, da bosta proračun podprla, če pa v njem ni sredstev za ureditev manjše hišice ob igrišču v Njivercah, ki je bila že lani obljubljena. Kritičen je bil tudi Marjan Hergan (DeSUS), ki je vladajoči koaliciji vrgel pod nos, češ da so si visoke sejnine in plače »lepo porihtali« in poskrbeli zase, zato razume, da so proračun težko sestavili, saj je župan že kmalu po prevzemu profesionalne funkcije moral najeti kredit, da je lahko občina sploh funkcionirala. Zaradi kriznih časov je svetnikom predlagal, da bi bili drugim za vzor, previsoke sejnine bi lahko nekoliko znižali, kritičen pa je bil tudi do previsokega plačila podžupana. Te očitke je tako zavrnil podžupan Milan Strmšek, ki je pojasnil, da je plača podžupana določena z zakonom in da jo upravičuje s svojim vestnim delom na terenu, zavrnil pa je tudi očitke o previsokih sejninah, saj naj bi bila zelo pomembna tudi priprava na sejo, ki zahteva preučevanje obsežnega delovnega gradiva. Kljub pripombam se je ob glasovanju izkazalo, da je bila vladajoča koalicija tokrat bolje pripravljena, saj je proračun podprlo 13 svetnikov, proti pa so bili le trije. Ustanovili javno podjetje Vzdrževanje in gradnje Tudi pri obravnavi vsebine odloka o ustanovitvi javnega podjetja Vzdrževanje in gradnje Kidričevo, d. o. o., je bilo stanje precej podobno: tresla se je gora, rodila pa miš. Kljub vroči razpravi je za sprejetje tega odloka po hitrem postopku glasovalo 13 svetnikov, proti pa so bili le štirje. Župan Anton Leskovar je pojasnil, da naj bi v javnem podjetju v prvi fazi zaposlili v glavnem delavce iz sedanjega režijskega obrata, na novo pa naj bi zaposlili le tri delavce. Višji svetovalec občine Egon Repnik je dodal, da so v nov predlog odloka vnesli vse spremembe in popravke, ki so jih zahtevali svetniki na 3. seji 21. januarja, ko so o ustanovitvi javnega podjetja neuspešno razpravljali prvič. Vodja vladajoče koalicije Milan Fideršek (SDS) je poudaril, da je ustanovitev javnega podjetja nujna, saj sedaj nekatere storitve na področju komunalne dejavnosti v obči- ni plačujejo preveč. Nasprotnega mnenja je bil vodja opozicije Zoran Žunko (LDS), ki je svetnike opozoril, da do sedaj nobena občina, ki je ustanovila svoje javno podjetje, tega ni storila po hitrem postopku, ampak po preudarni odločitvi in konsenzu vseh odgovornih. Opozoril pa je tudi, da so pred pričetkom gradnje nove dvorane v Kidričevem zapisali, da bo njen upravljavec športno društvo Aluminij, ne pa javno podjetje. Da ga razlogi za ustanovitev javnega podjetja niso prepričali je pojasnil tudi Jože Medved, Marjana Hergana pa je zanimalo, zakaj so poleg vzdrževanja dodali tudi gradnje, in vprašal, za kakšne gradnje naj bi šlo. Da je proti hitri ustanovitvi javnega podjetja, je povedal tudi Anton Habjanič, ki ga je motilo predvsem dejstvo, da za to ni bila narejena nobena tržna ali gospodarska analiza, ki bi potrdila, da se bo s tem v občini dejansko kaj prihranilo. A pripombe predstavnikov opozicije niso zalegle, saj so preostali svetniki vladajoče koalicije z županom na čelu kljub vsemu odlok o ustanovitvi javnega podjetja Vzdrževanje in gradnje Kidričevo z večino glasov podprli in sprejeli. Brez razprave so soglašali z nekaterimi spremembami pravilnika o financiranju športa v občini Kidričevo, potrdili so letna programa športa in kulture za leto 2011, kljub nasprotovanju svetnikov, predvsem iz vrst opozicije, pa so potrdili tudi cenik za najem dvorane v Kidričevem. Jože Medved in Anton Habjanič sta namreč nasprotovala temu, da bi najemnino za najem dvorane zaračunavali tudi šolarjem, saj so jim pred volitvami vsi obljubljali novo dvorano. Nekoliko se je zapletlo tudi pri predlogih komisije za mandatna vprašanja volitve in imenovanja, ki so jih po pojasnilu predsednika Milana Fidrška pripravili na podlagi sklepov na predhodnih zborih krajanov. Najbolj kritičen je bil Anton Habjanič, ki je ugotovil, da so predlogi naravnost smešni, saj so imena članov krajevnih odborov in predstavnikov javnih zavodov izbrana na podlagi kupovanja političnih točk. Po njegovem je bilo to najočitneje v primeru krajevnega odbora Njiverce, kjer v svet zavoda OŠ Kidričevo niso vključili profesorja fizike z doktoratom znanosti samo zato, ker ni v pravi stranki. Sicer pa so o predlogih komisije glasovali v paketu; za sprejem je bilo 12, proti pa le trije svetniki. Tako so imenovali od 3- do 5-član-ske krajevne odbore Apače, Cirkovce, Jablane, Kidričevo, Kungota pri Ptuju. Lovrenc na Dravskem polju, Mihovce-Dra-gonja vas, Njiverce, Pongrce, Starošince, Stražgonjca-Gaj, Strnišče in Šikole. Po tri predstavnike so imenovali tudi v svet javnih zavodov OŠ Kidričevo, OŠ Cirkovce in Vrtec Kidričevo. Na predlog komisije za imenovanja in priznanja pa so sklenili, da bodo ob letošnjem občinskem prazniku podelili le eno plaketo. Med vprašanji in pobudami je župan Anton Leskovar svetnike seznanil, da jih bodo 2. aprila obiskali svetniki in župan občine Crikvenica v Hrvaški, s katero že dalj časa uspešno sodelujejo; kidriče-vski svetniki in župan pa naj bi jim obisk vrnili v septembru. Seznanil pa jih je tudi, da je bil dan pred sejo opravljen tehnični prevzem nove športne dvorane, v kateri so nato že v soboto gostili prvenstvo v futsalu, v ponedeljek, 28. februarja, je dvorano pričela uporabljati že tudi kidriče-vskega osnovna šola za pouk športne vzgoje, svečana otvoritev pa bo 25. marca ob 14. uri. Po seji so si vsi skupaj prostore nove dvorane z zanimanjem ogledali. M. Ozmec Markovci • Zaradi gasilstva zavrnili amandmaje in proračun Je gasilstvo glavni problem občine? Svet občine Markovci je v četrtek, 23. februarja, na 4. redni seji sklepal kar o 11 zadevah, največ besed pa so namenili vsebini proračuna za letošnje in prihodnje leto, pa ju zaradi zapletov v zvezi z denarjem za gasilstvo še vedno niso sprejeli. Da bo seja dinamična, je bilo zaslutiti že v uvodnem delu, ko so samo z enim glasom več potrdili predlog Ivana Svržnja-ka, da prestavijo pobude in vprašanja svetnikov z druge na zadnjo točko. Po pričakovanjih pa so največ razprave namenili drugi obravnavi predlogov občinskih proračunov za leti 2011 in 2012. Župan Milan Gabrovec je pojasnil, da so v drugem branju proračunov upoštevali vse podane predloge in zahteve, pri čemer je pomembno, da so vsem vaškim odborom povišali predvidena sredstva za 50 odstotkov. Pojasnil je, da so sredstva za vzdrževanje gasilske opreme povečali z 8.000 na 11.500 evrov v obeh letih. Sredstva za nabavo gasilskega vozila v Stojncih so spremenili na 75.000 evrov v letu 2011 in 65.000 evrov v letu 2012, iz proračuna pa so umaknili nabavo gasilskega vozila v Markovcih. Uskladili so tudi sredstva za rekonstrukcijo javne poti Bu-kovci-Novi jork, za katero naj bi namenili 312.000 evrov. Izvzeli so tudi sredstva za izgradnjo javne poti Stojnci-Ob Gaju, saj za to ni večjega interesa, umaknili so tudi sredstva za posodobitev javne poti v Markovcih, saj še vedno ni znano, kakšna bo usoda južne ceste, namesto tega pa naj bi ta denar porabili za izgradnjo kolesarske poti. Za 250.000 evrov so povečali predvidene prihodke občine na postavki javna svetila, prilagodili in porazdelili pa so tudi sredstva za izdelavo projekta za kanalizacijo Bukovci-Stojnci, za vaški center Markovci ter nekatere druge postavke. Župan je pojasnil tudi, da je na predlog občinskega proračuna, ki je bil v javni razpravi, v zakonitem roku prejel tudi nekaj amandmajev. Svetnik Ivan Svržnjak je predlagal, da naj bi za po 5000 evrov znižali postavke objave, občinski praznik in pust ter jih namenili za investicijsko vzdrževanje Osnovne šole Markovci. Milan Majar je amandmaju predlagal, da naj se povišajo sredstva za gasilsko javno lokalno službo na 17.500, za občinsko gasilsko poveljstvo s 1600 na 3.484 evrov ter za gasilsko zvezo s 15.0000 na 17.917 evrov. Marjan Meglič je predlagal povišanje postavke za GD Prvenci s 5000 na 15.000 evrov. Marko Lepoša pa, da naj bi v letu 2012 namesto sredstev za komasacijo Mar-kovci-polje namenili sredstva za nakup novega gasilskega vozila PGD Markovci. Ob tem je župan menil, da so v letošnjem letu za dejavnost gasilstva predvideli 214.000 evrov in okoli 75.000 evrov za gasilski avtomobil, kar znaša 3,72 odstotka proračunskih sredstev, to pa je daleč več, kot namenjajo za gasilstvo v drugih občinah, zato so očitki, da dajejo premalo za gasilstvo, neupravičeni in neresni. V sosednji občini Gorišnica, kjer imajo enako število gasilskih društev, baje namenjajo za gasilstvo več kot polovico manj. Pred občino Markovci pa so zelo velike in pomembne investicije, kot so gradnja novega vrtca in zatem verjetno še šole, ki so po županovem mnenju prioriteta. Ker pa namenskih sredstev ne morejo porabiti v druge namene, saj bi to bilo nezakonito, pa je predlagateljem sugeriral, naj svoje amandmaje umaknejo. Marjan Meglič je sicer menil, da so nekateri županovi podatki o tem, koliko dajejo v kateri občini za gasilstvo, netočni, vendar jih je župan podkrepil z novimi dejstvi. Ker se je razprava še naprej zapletala, pa so na predlog Ivana Svržnjaka zaradi posveta svetniških skupin sejo začasno prekinili. Rožanc pozval k razumu V nadaljevanju seje je Franc Rožanc sosvetnikom jasno povedal, da ga je počasi že sram, kako daleč so prišli z razpravami, in to samo zaradi gasilstva. Menil je, da je župan večino zahtev in pripomb upošteval, sporazumeli so se tudi o financiranju vseh pomembnih investicij, sedaj pa je vse skupaj razumeti, kot da je največji problem v občini gasilstvo oziroma sredstva zanj. „Kaj pa gospodarstvo in podjetništvo, razvoj obrtne cone, gradnja novega vrtca, kanalizacije, mar smo na vse to pozabili, je res sedaj glavni problem gasilstvo?" jih je vprašal. Podobnega mnenja je bil tudi Franc Ferčič, ki je poudaril, da gasilstvo sicer ceni in podpira, a da se je treba pač zavedati, da je v nekaterih primerih zaradi širšega interesa treba stopiti tudi korak nazaj. K večji skrbi za racionalno rabo sredstev je svetnike ponovno pozval tudi župan Milan Gabrovec, ki je poudaril, da sicer globoko spoštuje gasilce in gasilstvo, „ko pa pride do takih razprav in podtikanj kot v tem primeru, pa je slutiti, kot da gasilstvo ni več le humanitarna organizacija". Predlagal je, da bi amandma Majerja nekoliko prilagodili, Megliča, Lepošo in Svržnjaka pa je pozval, da zaradi neskladja z zakonom svoje amandmaje umaknejo, sicer bo prisiljen nanje dati svoj veto. Tega sicer ni storil nobeden od predlagateljev, z minimalnim preglasovanjem pa so svetniki vse predložene amandmaje zavrnili. Da je bila mera polna, so z minimalnim preglasovanjem nato zavrnili tudi predlog občinskega proračuna za letošnje leto, zato je župan z dnevnega reda umaknil tudi glasovanje o proračunu za leto 2012. Podžupana iz vrst LDS in N.Si Potem ko sta Klavdija Petek in Emil Mesarič iz Mestne občine Ptuj svetnikom pojasnila vse predlagane spremembe, so v prvi obravnavi sprejeli predlog sprememb odloka o določitvi plovnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru. S temi spremembami so časovno in prostorsko opredelili plovbo ter razdelitev plovnega območja na cone in čas, v katerem je dovoljena plovba. To pa prinaša bistvene vsebinske spremembe pri izvedbi dejavnosti na obravnavanem območju. Druge manjše spremembe in dopolnitve odloka pa se nanašajo na način pridobivanja dovoljenj, soglasij, mnenj pri izvedbi dejavnosti na plovnem območju in na to, kdo jih pridobiva. Z zanimanjem so prisluhnili tudi komandirju policijske postaje Ptuj Robertu Mundi in vodji policijskega okoliša Marjanu Vrbnjaku, ki sta predstavila razmeroma ugodne trende varnostnih pojavov v občini Markovci v minulem letu 2010. V svet zavoda Osnovna šola Markovci so na predlog komisije za imenovanje imenovali Ma-ruško Strelec, Janka Fišingerja in Marka Lepošo. Na predlog predsednika odbora za negospodarske dejavnosti Franca Rožanca so brez pripomb soglasno potrdili predlog letnega programa športa ter letnega programa kulture za leto 2011. Opravili pa so tudi vrsto premoženjsko-pravnih zadev; tako so soglašali z nakupom zemljišča s stavbo v k. o. Sobetinci, s ponudbo za odkup parcele za potrebe PGD in krajanov Zabovcev, z vlogo za odkup manjše parcele v Zabovcih bodo še malo počakali, strinjali so se tudi z vlogo za odkup parcele v Prvencih, s prodajo nepremičnine v Zabovcih, sprejeli so sklep o ukinitvi statusa javnega dobra ter soglašali s prodajo parcele v Markovcih in Zabovcih, na vlogo ŠD Markovci za najem igrišča pa bodo od- Anica Kmetec, rojena Cvetko, se je rodila 12. julija 1938 kot drugi otrok od dvanajstih v Hra-stovcu pri Zavrču. Do upokojitve je bila zaposlena kot poljedelska delavka na Kmetijskem kombinatu Ptuj. Jakob Kmetec se je rodil 30. junija 1940 v Vare-ji kot prvi otrok od štirih bratov. Končal je srednjo šolo kot mehanik kmetijskih strojev. Poročila sta se 4. februarja v Zavrču, po poroki pa sta se preselila na Dravinjski Vrh. Leta 1966 sta si govorili, da zemljišča ne dajejo v najem, ampak le v uporabo. Med pobudami in vprašanji svetnikov je na vprašanje Franca Rožanca o tem, kako daleč je postopek za uvedbo komasacije, župan Milan Gabrovec odgovoril, da je odločba o ko- začela graditi svoj dom v Vidmu in ga končala leta 1969. V zakonu sta se jima rodili dve hčerki, Tinica in Olga. Lepo sta ju vzgojila in pripravila na nadaljnjo življenjsko pot. Doma sta dobili toplo besedo, odprto dlan očeta in toplo srce mame, vero, dober vzgled, prave življenjske vrednote in delovne navade. Zlato poroko sta obhajala v krogu svojih dveh hčerk, zetov, treh vnukov in vnukinje, bratov masacijskem postopku že pravnomočna, tako da se občina že lahko prijavi na javni razpis za pridobitev sredstev. Slavka Rožmarina je zanimalo, ali v občini načrtujejo kakšne obiske starejših občanov po domovih za ostarele, Ivana Svržnjaka je zanimalo, kako je z načrtovano gradnjo male hidroelektrarne na jezu v Markovcih, saj naj bi investitor - Dravske elektrarne Maribor - za to načrtoval od tri- do pettedensko zaporo prehoda čez jez, kar bo prizadelo kmetovalce, ker jim bo onemogočilo dostop do njiv v Šturmovcih. Kondrad Janžekovič je opozoril na do sedaj neznan smrad, ki se ob večerih širi iz onesnažene markovske Lagune in vse huje moti občane. Preden pa so se razšli, je župan Milan Gabrovec svetnike seznanil, da je za podžupana imenoval Franca Ferčiča (LDS) in Franca Rožanca (N.Si). Obema je že določil njune pristojnosti na posameznih področjih delovanja občine, svoji funkciji pa bosta uradno pričela izvajati s 1. marcem 2011. M. Ozmec in sester, ostalih sorodnikov, prijateljev in sosedov. V prostorih Občine Videm ju je sprejel župan Friderik Bračič in ju razglasil za zlatoporočenca. Nato so se zbrali v cerkvi pri zahvalni maši, ki jo je v somaševanju dveh domačih duhovnikov daroval brat zlatoporočenca pater Janez Kmetec. Iskreno jima čestitamo ob jubileju in jima želimo še veliko srečnih in zdravih skupnih dni. Tonček Horvat Videm pri Ptuju • Zlata poroka Kmetčevih Še na mnoga leta! V soboto, 5. februarja, sta v Vidmu obhajala zlato poroko Anica in Jakob Kmetec, doma iz Vidma pri Ptuju. Podravje • Komisija za vodovarstvena območja na delu Spremembe uredbe bodo Januarja letos je bila oblikovana posebna 11-članska strokovna komisija, ki pripravlja ustrezne strokovne podlage in kriterije uredb, po katerih se bo kmetovalo na zaščitenih vodovarstvenih območjih - še zlasti na prvem vodovarstvenem območju. Posebna strokovna komisija je že oddala predlog, katera fitofarmacevtska sredstva bi se brez vsake škode lahko uporabljala na prvem (in drugem) vodovarstvenem območju; zdaj je vse odvisno od okoljskega ministrstva, kdaj bo spremembo uredbe poslalo v razpravo in potrditev v DZ ... Kmetje (in setev) čakajo ... Foto: SM Znano je namreč, da doslej veljavne oz. izdane uredbe o načinih kmetovanja na VVO1 pravzaprav niso dopuščale ničesar, niti ekološkega kmetovanja ne, saj je prepovedana tudi uporaba domače gnojnice. Kmetje so bili (in so še) nad tako striktnimi prepovedmi ogorčeni, skupaj s stroko so dokazovali, da v sosednjih državah na enakih območjih še kako lahko kmetujejo le z nekaj omejitvami in končno jim je po velikih mukah in protestu uspelo doseči nekaj več sodelovanja med kmetijskim in okoljskim ministrstvom -tudi preko omenjene strokovne komisije. V njej so predstavniki kmetijskega ministrstva (Marija Markeš, Damjan Gro-sar, Boštjan Štefančič in Peter Nagode), predstavnici okoljskega ministrstva (Darja Stanič Racman in Helena Matoz) ter predstavniki stroke (Jernej Drofenik, Ivan Brodnjak, Ven-česlav Lapajne in Janez Sušin). Najprej so se lotili vprašanja uporabe fitofarmacevtskih sredstev na VVO1. Po sedanji uredbi so namreč prepovedana čisto vsa škropiva, ne glede na škodljivost. „Največ težav je seveda z okoljskim ministrstvom, saj je slednje pripravilo dosedanje uredbe za VVO in njihovo začetno pogajalsko izhodišče je bilo, da niso pripravljeni spreminjati nič. No, potem smo rekli, da komisija nima smisla in se ne bomo več sestajali, pa so pojasnili, da gre le za pogajalsko izhodišče, ne pa za to, da se ne bodo pogajali ... Za začetek bomo spreminjali del uredbe o fitofarma-cevtskih sredstvih (FFS) - dovoljena bodo določena FFS in pod določenimi pogoji. Torej, absolutno bodo prepovedana določena nevarna FFS, dovoljen pa bo omejen obseg povsem nenevarnih sredstev. Istočasno bo izvajan monitoring vod, in če bi vseeno prišlo do povišanja vsebnosti katerega od uporabljenih sredstev, bi se še to umaknilo iz uporabe na VVO," je najprej povedal Bro-dnjak in dodal, da je seznam primernih in uporabnih FFS za VVO že dodelan. „Gre za FFS, ki so povsem nenevarna, ni ostankov v podtalnici, kar je v praksi že dokazano. Člani komisije se z naborom izbranih sredstev strinjamo, zdaj je pa v bistvu treba počakati le še na to, da gre predlog tako spremenjene uredbe glede FFS skozi obravnavo in sprejetje v državnem zboru, kar naj bi se po sedanjih zagotovilih zgodilo do 15. aprila. To pomeni, da bi v setvenem obdobju 2011 že lahko uporabljala določena sredstva in bi se lahko spet normalno kmetovalo." Seveda pa se lahko pred tem še zaplete, tako na okoljskem ministrstvu, ki je uradni pripravljavec sprememb uredbe, ali pa morda pri glasovanju poslancev ... Spremembe tudi pri gnojilih in odškodninah Sicer pa Brodnjak pravi še, da se bodo ukrepi omejenega kmetovanja razširili tudi na drugo in tretje vodovarstveno območje: „Kot vemo, iz prvega vodovarstvenega območja priteče v podtalnico le 3 odstotke vode. Torej, lahko bi bila sterilno čista, pa bi se lahko izboljšala le za 3 odstotke. Na kvaliteto podtalnice torej vpli- va tudi uporaba zemljišč na drugem in tretjem VVO, zato se bodo določeni omejitveni ukrepi gotovo razširili s prvega na drugo VVO." Glede gnojenja na VVO1 že dobra tri leta velja popolna prepoved gnojenja z gnojnico in gnojevko, januarja naslednje leto pa naj bi začela veljati še popolna prepoved uporabe vseh mineralnih gnojil z dušikom, vsaj po doslej veljavni uredbi: „S tem se ukvarjamo v komisiji zdaj, gotovo pa gnojnice in gnojevke ne bo možno polivati na VVO, tudi vnaprej ne. Glede prepovedi uporabe mineralnih gnojil z dušikom pa smo predlagali drugačne rešitve; recimo pri žitih prepoved le pred začetkom rastne dobe oz. preden se pojavi zeleni pokrov, pri koruzi pa omejitev pred rastno dobo največ 30 kg čistega dušika, več od tega pa potem, ko je vzpostavljen koreninski sistem. To je racionalni način kmetovanja, ki ni škodljiv in strokovno pravilen ter utemeljen." Čeprav je tudi način upora- be mineralnih gnojil na VVO pravzaprav s tem rešen, pa je vprašanje, ali bo tudi ta del uredbe šel v parlamentarno proceduro hkrati s prvim delom o FFS. Bolj verjetno je, da bodo drugi „paket sprememb" uredbe o VVO poslanci videli pač malo kasneje - a ne zaradi strokovnih dilem, ampak bolj zaradi imidža; kako pa naj bi izgledalo, da ena komisija reši večletne težave v enem ali dveh mesecih, medtem ko vse ostale (vladne) komisije rešujejo dvodnevne težave več let ... Komisija pa se bo ukvarjala tudi z vprašanjem odškodnin: „Trenutno smo se poenotili o dveh vrstah odškodnin; ena naj bi se nanašala na zmanjšanje pridelka in dražje proizvodnje, druga pa na znižanje vrednosti kmetijske zemlje. Kakšni bodo zneski, je trenutno nemogoče govoriti, saj je najprej treba videti, kakšne bodo spremembe uredb, koliko bo potem glede na omejitve dejansko omejeno in podraženo kmetovanje, šele nato se bodo lahko izračunale. Neuradno bi se lahko gibale med 100 in 150 evri na hektar, neupoštevajoč znižano vrednost zemlje, ni pa še uradno znano, od kod naj bi se plačevale. Minister Židan sicer za nazaj obljublja sprejetje interventnega zakona, po katerem naj bi kmetje prejeli odškodnine za leti 2009 in 2010." SM Žetale • 15 let Strojnega krožka Eno najdejavnejših društev v Halozah V strojni krožek Žetalanec je petnajsto leto njegovega delovanja vključenih 136 kmetij, tako iz Žetal kot iz nekaj sosednjih občin. Za medsosedsko pomoč kot osnovno dejavnost krožka so člani lani namenili (in evidentirali) kar 4446 ur opravljenih uslug. „Iz podanih poročil predsednika, vodje, blagajnika, NO in disciplinske komisije smo lahko člani slišali, da je strojni krožek eno najdejavnejših društev na območju Haloz. Naši člani kmetujejo na skoraj 2000 hektarjih zemlje in gozda, slednjega je nekaj več, zato tudi dajemo poudarek na društvenih izobraževanj prav varnemu delu v gozdu. Strojni krožek je tudi „servis" za vse člane, saj se lahko vse leto oskrbujejo s kvalitetno delovno in gozdarsko opremo, pomagajo pri izpolnjevanju vlog za vračilo trošarine za pogonska goriva, porabljena v kmetijske namene. V sodelovanju z Zavodom za gozdove organiziramo tečaje in predavanja, vrh vsega tega pa so gozdarska tekmovanja, ki so znana že izven našega območja, saj tekmovalci in tekmovalke našega združenja posegajo v rokovanju z žago v sam slovenski vrh med lastniki gozdov. V zimskem času organiziramo rekreacijo v telovadnici OŠ Žetale, letos pa smo izpeljali tudi začetni računalniški tečaj, za katerega je bilo zanimanje zelo veliko, tako da ga bo treba še ponoviti, saj računalniška učilnica v Žetalah sprejme le 14 tečajnikov naenkrat," je povedal član krožka in vodja delovnega predsedstva ob 15. občnem zboru Žetalan-ca Izidor Štajnberger. Predsednik strojnega krožka Žetalanec je Franc Stojnšek, ki je o delovanju v minulem letu še povedal: „Ekipa našega krožka skrbi tudi za zimsko službo, za pluženje zelo strmih lokalnih cest, kar opravlja zelo kvalitetno. Poleg tega dvakrat letno uspešno izvede- ■ tii¿as£J 6Liyj ■ w ^^ Zf jj 15. OBČIM Za naj člana 2011 je bil imenovan Jože Butolen (levo); priznanje mu je izročil predsednik SK Žetalanec Franc Stojnšek (desno), ki je delo krožka skozi leto ocenil kot dobro, kritike pa je bil deležen slab obisk gozdarskega praznika. mo krvodajalsko akcijo za naše člane, jeseni in pomladi, vsako leto. Lani aprila je bil uspešno izveden tudi tradicionalni 12. gozdarski praznik. Prireditev je organizacijsko dobro uspela, zahvala za to gre vsem članom, ki so kakorkoli pripomogli k temu, županu in občini Žetale, Zavodu za gozdove OE Ptuj in sodelujočim ostalim društvom. Ne moremo pa pohvaliti zanimanja krajanov za tovrstno dogajanje, saj si je kljub precejšnji raznolikosti programa to prireditev ogledalo manj ljudi, kot pa smo si mi želeli ali pričakovali. To za nas ni poplačan trud, saj ob takšnem stanju izgubljamo voljo pripravljati prireditve zgolj samim sebi." Sicer pa so, kot je še povzel predsednik Stojnšek, vsi zelo ponosni na uspehe ekipe SK Žetalanec, ki je na lanskem državnem tekmovanju lastnikov gozdov v rokovanju z motorno žago dosegla odlično tretje mesto in tako pridala še enega v široko paleto pokalov z državnih in drugih tekmovanj. V lanskem letu je SK Žetala-nec tako kot vsi ostali tovrstni krožki po državi prevzel novo celostno grafično podobo, ki je zdaj enotna za vse, SK Že-talanec pa je odprl tudi svojo spletno stran, ki jo bodo v prihodnje še nadgrajevali. Za naj člana krožka leta 2011 je bil imenovan Jože Butolen iz Dobrine. „Načrti za letos so tudi veliki, vse pa je odvisno od uspeha na razpisih za društva, ki pa so vedno bolj trd oreh. Vseeno bomo ohranili vse aktivnosti, ki so naša stalnica; izobraževanje, pomoč pri raznih vlogah, tečaji, tekmovanja (predvsem gozdarska), strokovne ekskurzije, pohod, kopanje in razvedrilo. Ob vsem pa še nam vedno ostaja osnovna dejavnost iz naslova medsosedske pomoči," sta še povedala Stojnšek in Štajnbaher. SM Foto: IS Nova Zelandija • Potres v drugem največjem mestu Reševanje v Christchurchu se nadaljuje Potres, ki je 22. februarja prizadel drugo največje mesto na Novi Zelandiji, Christchurch, je pustil uničujoče posledice na ljudeh, stavbah in povsod po državi, kjer ljudje v pripravljenosti čakajo na klic za pomoč. V državi poleg telefonskih številk Rdečega Križa in Centra za zaščito in reševanje (111, pri nas 112), delujeta še dve posebni številki, kamor lahko ljudje pokličejo za prijavo pogrešanih, poseben klicni center pa je vzpostavljen tudi za ljudi, ki hočejo pomagati. Župan Christchurcha Bob Parker je ljudi pozval, naj se ne drenjajo proti Chri-sthurchu na vrat na nos za pomoč, ampak naj se prej registrirajo v klicnem centru, kamor je poslala podatke tudi naša skupina popotnikov, saj smo trenutno kakšnih 300 km severno od epicentra potresa. Kot je povedal Parker, je prioriteta še vedno na ljudeh, ki so ujeti pod ruševinami - šlo naj bi za nekaj sto ljudi, točno število še ni znano, saj prijave pogrešanih manj kot 24 ur po potresu še vedno potekajo. Steve Barclay, eden izmed koordinatorjev pomoči na terenu, ki je zadolžen za zunanjo pomoč, je povedal, da na pomoč prihajajo ekipe iz Avstralije, Japonske in Nove Kaledonije, za varnost pa so poleg vseh razpoložljivih policijskih enot poklicali 300 policistov iz tujine, v pripravljenosti pa jih je še dodatnih 200. Znanci iz Slovenije ter ostali prijatelji, ki živijo v okolici Christchurcha in v samem mestu, so vsi brez praske, kar pa ne moremo reči za 39 žrtev, ki so jih identificirali že prvi dan. Število žrtev je še večje, vendar identifikacija še poteka. Ljudje pod ruševinami kličejo, pošiljajo sporočila, nekateri pa so se javili tudi preko spleta ter pozivajo k nujni pomoči. Trenutno je v mestu šest glavnih potresnih žarišč (medijska hiša CTV, poslovne stavbe PGG in CTB ...), televizijske hiše pa neprenehoma poročajo in prikazujejo žalostne prizore ruševin. Prvo noč so rešili 120 ljudi izpod ruševin, kjer je bilo končno možno uzreti nekaj prizorov olajšanja in solz veselja, veliko ljudi na drugi strani 4. Avenije, kjer so postavili navidezno mejo potresa, pa je še vedno v negotovosti. Prizori, kjer se ljudje v živo pogovarjajo z žrtvami pod ruševinami, niso redki, a solze in srd od nemoči so pustile vidne posledice tudi na njih. 80 % ljudi je še vedno brez pitne vode, električno omrežje pa v prekinitvah deluje na 50 % območja. Električno omrežje drugod po državi in v okolici Christchurcha deluje brez motenj, saj je zaradi velikih razdalj dobro vzpostavljen sistem samooskrbe, težave pa nastajajo 'le' zaradi pitne vode. Transport je otežen, ob 8. uri zjutraj po lokalnem času so za notranje lete odprli tudi letališče, popolno odprtje tudi za mednarodne linije pa pričakujejo okoli 12. Dani Zorko iz Ptuja se trenutno »potepa« na Novi Zelandiji, od koder bo za naš časopis napisal serijo reportaž. Ker pa je to državo prejšnji teden prizadel uničujoč potres, nam je poslal tale zapis. ure. Avtobusne in druge transportne povezave so otežene, največji problem pa trenutno predstavlja oskrba z gorivom, saj je veliko ljudi v paniki pobegnilo iz mesta in popolnoma 'izropalo' bencinske črpalke v okolici mesta. Trgovine, finančne ustanove, bankomati, šole in ostale pomembne institucije razumljivo ne delujejo, pitno vodo pa bo moč dobiti sprva v šestih bližnjih šolah (Lyttleton, Phil-lipstown, Shirley, Waionuni ...), odpirajo pa se novi in novi centri za pomoč. Veliko pozornosti je vzbudilo rušenje največje katedrale v Christchurchu, ki je eden izmed simbolov mesta, zato jo vedno znova opazujejo z mini daljinskim helikopterjem, ki ima montirane avdiovizualne naprave za sprotno spremljanje dogajanja. Trenutno neprenehoma poleg vseh gasilnih in gradbenih vozil obratuje 36 reševalnih vozil, na delu so pa predvsem psihologi. Psihološke posledice na ljudeh so zelo hude, nekateri so od šoka izgubili sposobnost govorjenja, mnogi so še raztreseni in ne vedo, kaj se je zgodilo, najbolj pa so prizadeti tisti, ki so sorodniki že identificiranih žrtev, in tisti, ki še pogrešajo svojce. Sestanki sveta za nacionalno varnost se vrstijo, odločitve se sprejemajo na vseh ravneh, zato je sprotno poročanje zelo oteženo, saj se razmere in številke spreminjajo iz minute v minuto. Reševanje še vedno spremljajo popotresni sunki moči 4,4-4,6 stopnje po Richterju, ki so na globini 5-7 km. Naj omenim tudi to, da po podatkih lokalnega prebivalstva prav pod Christchurchom poteka eden izmed nazadnje odkritih stikov tektonskih plošč, ki povzroča tresenje, zato lahko v daljni prihodnosti pričakujemo, da se bo ta košček Južnega otoka Nove Zelandije nekoč odtrgal proti jugovzhodnem delu in postal morda nov Polinezijski otoček. Število mrtvih narašča V Christchurchu na Novi Zelandiji je nov dan. Še vedno je več kot 1000 ljudi noč preživelo na ulici - prostovoljci, reševalne ekipe ter lokalno prebivalstvo pomaga z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Do sedaj so identificirali 71 mrtvih, njihovih imen še nočejo izdati, domnevajo pa tudi, da najmanj 22 ljudi, ki je ujetih pod ruševinami glavne katedrale, nima več možnosti za preživetje. Od nekaj sto ljudi, ki je šlo skozi zdravniške preglede, je trenutno najmanj 164 ljudi utrpelo resne poškodbe. Najmanj razveseljiva novica jutra po lokalnem času je, da čez noč ekipam ni uspelo rešiti niti ene osebe. Od polnoči do osme ure zjutraj po lokalnem času je mesto streslo še 15 popotresnih sunkov, zato je reševanje zelo oteženo. Še vedno so mini letalne naprave s kamero najbolj zanesljivo sredstvo za pregledovanje, saj so na ta način odkrili nekaj deset ljudi. Gradbeni inšpektorji in po- tresni strokovnjaki pregledujejo tudi okoliške stavbe, saj še vedno obstaja velika možnost rušenja. Pri tem velja omeniti tudi to, da je način gradnje na Novi Zelandiji nekoliko drugačen od evropskega, saj v mestih ne najdemo veliko večnadstropnih stavb. Po navadi so te stavbe poslovnega značaja, stanovanjskih blokov, kot jih poznamo pri nas, pa sploh ni, kar je tudi neke vrste preventiva pred potresom. Hiše so pritlične, nekatere stavbe imajo do tri nadstropja, kar pa je že zgornja meja, zato v geografskem smislu lahko govorimo o ogromni velikosti mesta, zato je tudi število smrtnih in drugih žrtev sorazmerno manjše, saj je gostota prebivalstva na km2 veliko manjša kot npr. v Ljubljani ali drugih večjih mestih po Evropi in svetu. Protipotresna gradnja je eden izmed redkih preventivnih ukrepov, s katerim lahko omilimo posledice potresa, vendar če primerjam material in način gradnje s slovenskim, so protipotresni stebri v stenah in različne vrste vezave zidov prava redkost, na roko pa Kivijem ne gre niti poceni gradnja iz lesa, ki jo uporabljajo tudi za višje stavbe, ne zgolj za stanovanjske hiše. Res je pa tudi, da veliko ljudi, ki so jih pozvali, da naj ostanejo doma, sploh ne ve, kako zdaj izgleda njihovo mesto, saj so še vedno brez interneta, elektrike in vode. Kakorkoli že, mobilizacija in odziv ljudi sta izredna. Ljudje ponujajo svoja stanovanja, svoje internetne povezave, električno napajanje za polnjenje telefonov, akumulatorjev, baterij in ostale reševalne opreme. Parki so postali pravi reševalni centri, saj vse prebivalstvo, vključno z azijskimi imigranti, popotniki in vsemi prostovoljci marljivo postavlja šotore, deli potrebščine, donira vse, kar imajo, ponuja transporte, pomaga urejati promet ter ponuja svoje roke v pomoč vsakomur. Čeprav so nekatere razpoke na cesti široke tudi po več metrov, so obvozi za težja in ostala vozila že urejeni, transport je postal najmanjši problem, oskrbovalne poti so urejene. Vzpostavljenih je bilo kar nekaj novih spletnih strani, kjer ljudje ponujajo nočitve, hrano in oskrbo. Trenutno je okoli 150 družin ponudilo približno 400 postelj v Christchur-chu, veliko ljudi pa se je izselilo k svojcem. Srečal sem tudi žrtve septembrskega potresa, katerega epicenter je bil približno 50 km bolj južno, in ti so mi povedali, da trenutno živijo v državnih stanovanjih, ki so zgrajena po celotni državi, vendar so se vsi vrnili v Christchurch pomagat vsem, ki so doživeli isti šok. Odpirajo se tudi trgovine in ostala podjetja za oskrbo. Elisabeth Ryley, regijski vodja ene večjih trgovskih verig Countdown, je povedala, da so čez noč odprli osem prodajaln in nakupovalnih centrov. Uspeli so zagotoviti vse nujne življenjske potrebščine (kruh, voda, mleko ...), ki jih sicer prodajajo v omejenih količinah, da bi resnično vsi prišli do njih. Največ težav imajo z osebjem, saj vsi pomagajo reševati preživele, povedala je pa tudi, da so močno znižali cene in da so veliko hrane in ostalega tudi donirali reševalcem in vsem ostalim. Nekoliko manj zadovoljni so pri podjetju Farmer's, ki je eden vodilnih prodajalcev tekstila v državi. Vlogo so malce spremenili, saj ljudem ponujajo kavo, čaj in prigrizek, da se pomirijo, da zaživijo, cene so pa razumljivo znižali na minimum. Kot je zagotovil njihov predstavnik Robert Wren, dobiček ni na prvem mestu, ampak hočejo svoje stranke pripeljati v mirno in varno okolje, kjer se bodo vsi počutili dobro. Čeprav je čez noč prispelo okoli 750 ljudi iz tujine (Avstralije, Velike Britanije, ZDA, Tajvana, Singapurja, Japonske ...), težav z namestitvijo ni, saj se v povprečju spi 2-3 ure, Kiviji so pa tudi navajeni potovati in spati v avtu, zato tudi glede prenočitve niso preveč zaskrbljeni. »Če imaš avto, imaš posteljo,« pravijo. Upajmo, da bodo vsi kmalu imeli tudi prave postelje. Dani Zorko Foto: D. Zorko Ponos mesta v tem trenutku pod seboj skriva vsaj 22 ljudi. Ptuj • S tiskovne konference Soroptimist kluba Začetek zbiranja sredstev za mamograf Članice Soroptimist kluba Ptuj, ki letos praznujejo 10-letnico uspešnega delovanja, so 25. februarja uradno pričele zbirati sredstva za nakup digitalnega mamografa za pregled dojk za ptujsko bolnišnico. Na tiskovni konferenci v gostilni Ribič na Ptuju so sporočile, da bo akcija zbiranja sredstev trajala eno leto, saj bo treba za nakup zbrati 250 tisoč evrov. Foto: Črtomir Goznik Albin Brencl, Tanja Tučič, Tjaša Mrgole Jukič, Janko Šuman in Lidija Majnik V tej humani akciji, katere medijski sponzor je družba Ra-dio-Tednik Ptuj, sta jih podprla tudi Rotary klub Ptuj in Lions klub Ptuj, s katerima dobro sodelujejo. Doslej so skupaj izvedli že nekaj odmevnih dogodkov. V ta namen so pri NKB Maribor odprle transakcijski račun, št. 04202-0001807435, na katerega lahko vsi, ki to želijo, nakažejo prispevek za nakup novega mamografa. Akcijo želijo izpeljati zelo transparentno, predvsem pa doseči cilj, zbrati potrebna sredstva za nakup novega digitalnega mamografa za pregled dojk. Ptujske dobrodelne klube povezuje ptujski dobrodelni dan, v letu 2010 so na njem zbrali denar za nakup 650 prehran-skih paketov za Rdeči križ in Karitas, ter od lani tudi dobrodelni pustni ples, ki bo letos 4. marca v klubu Gemina XIII., že tradicionalno pa ptujske sorop-timistke vabijo na dobrodelni koncert ob mednarodnem dnevu žena, ki bo letos 7. marca ob 19. uri v Mestnem gledališču na Ptuju in bo pustno obarvan. Na koncertu pričakujejo tudi Mojco Senčar, predsednico Evrope Donne za Slovenijo. Kot je na tiskovni konferenci, ki jo je vodila Tjaša Mrgole Jukič, poudarila predsednica Soroptimist kluba Ptuj Tanja Tučič, bodo vse letošnje prireditve oziroma akcije, ki jih bodo izvedle, namenjene akciji zbiranja sredstev za nakup novega digitalnega mamografa. Ker gre za velik projekt, so k sodelovanju povabile sorodna kluba, Rotary klub Ptuj in Lions klub Ptuj, ki sta se z veseljem odzvala povabilu. Vrhunec praznovanja 10-letnice delovanja bo med 3. in 5. junijem, ko bodo organizirale več prireditev, osrednja z mednarodno udeležbo pa bo na ptujskem gradu. Ob tej priložnosti jih bodo namreč obiskale pred- stavnice sestrskih klubov iz tujine in Slovenije. V letu 2010 so bile članice Soroptimist kluba Ptuj zelo dejavne. Uspešno so izvedle dobrodelni koncert ob osmem marcu, ki so ga združile z dobrodelno prodajo slik ptujskih akademskih in ljubiteljskih slikarjev, denar pa namenile za letovanje otrok iz socialno šibkih družin, nameščenih v Dijaškem domu na Ptuju. Denar, ki ga bodo zbrale z letošnjim koncertom, bodo namenile za nakup mamografa, za nakup mamografa pa bodo namenile tudi izkupiček od letošnjega dobrodelnega pustnega plesa. Na tradicionalnem decembrskem božičnem bazarju so lani ponudile svoje izdelke, spekle so odlično pecivo, bile uspešne, zbrale so okrog 2800 evrov. Del denarja so namenile za nakup defibrilatorja, ki bo nameščen v trgovskem centru Qlandia, večji del denarja pa bodo namenile pevcem mladinskega pevskega zbora iz socialno ogroženih družin, da se bodo lahko udeležili tekmovanja v tujini, brez pomoči si tega ne bi mogli privoščiti. Na lanskem dobrodelnem pustnem plesu v Primusu je bilo zbranih 2800 evrov, namenili so jih za nakup lahkega invalidskega vozička za uspešno ptujsko športnico invalidko Tatjano Majcen Ljubič. Največji samostojni projekt So-roptimist kluba Ptuj pa je bil v letu 2010 ureditev krožišča na Potrčevi cesti na Ptuju. Projekt je vodila Alenka Korpar, kot pravi Tučičeva, so s tem mestu podarile eno izredno lepo kro-žišče, za katerega tudi sicer skrbijo, da ni zapuščeno. Hvaležne so vsem, ki so jih v tem projektu podprli. S tisoč evri so podprle Projekt E, šolo za poslovne sekretarke za dekleta iz sirotišnic v Etiopiji, Mojci Sagadin pa so plačale stroške zdravniškega pregleda na kliniki v Salzburgu, v ta namen so direktno na kliniko nakazale 1462 evrov. Leto 2010 je bilo za Soroptimist klub Ptuj izredno dejavno leto, najmanj takšno pa bo tudi jubilejno leto, v katerem so našle nov navdih oziroma novo konkretno akcijo, s katero želijo, skupaj z drugimi, narediti še več za večjo kakovost življenja. Projekt zbiranja sredstev za nakup mamografa vodi Lidija Majnik. Ptujski mamograf je zastarel in pogojno uporaben, pri samem slikanju povzroča preveliko sevanje. Z njim letno v ptujski bolnišnici opravijo skoraj tri tisoč pregledov. Z no- vim digitalnim mamografom bodo pregledi hitrejši, varnejši. Majnikova je prepričana, da bodo kljub podobnim akcijam zbiranja sredstev za nakup novih mamografov v drugih mestih uspeli zbrati potrebna sredstva. Podporo imajo tudi v Perutnini Ptuj in Talumu Kidričevo. Računajo na gospodarstvo, podjetja s Ptujskega in Ormoža, predvsem pa na vse ženske in tudi vse moške, da bodo znali prepoznati pomen akcije nakupa novega mamo-grafa za zdravje žensk in s tem celotne populacije. Če bi se vsi odločili za minimalen prispevek, bi lahko potreben denar zbrali v enem letu, akcijo želijo zaključiti v letu 2012, ob 8. marcu. Zgodnje odkrivanje raka na dojkah je izrednega pomena, v Sloveniji za rakom na dojkah vsak dan zbolijo trije ljudje, 400 pa jih na leto umre. Med obolelimi sta tudi dva odstotka moških. Za predsednika Lions kluba Ptuj Albina Bren-cla taki in podobni dogodki kažejo, kako bi Slovenija morala funkcionirati, v povezavi s sloganom njegovega lionističnega leta »Z roko v roko nisi sam« pa je že skoraj uspel. Upa si trditi, da bo projekt, ki ga vodijo ptujske soroptimistke, naslednje leto uspešno končan. Janko Šuman, predsednik Rotary kluba Ptuj, je povedal, da so se z veseljem odzvali povabilu, že v petek, 4. marca, ko bodo ponovno skupaj izvedli dobrodelni pustni ples, naj bi za ta namen zbrali prva sredstva. V letošnjih akcijah bodo zbirali sredstva za svoje projekte in projekte, v katerih so se povezali s soroptimistkami. Letošnje leto je za slovenske rotarijce, ki so lani praznovali 80-letnico, zelo pomembno, kajti 1. julija 2011 bodo dobili samostojen distrikt. MG Ptuj • Še o gradnji OŠ dr. Ljudevita Pivka Ideja o nadstandardni dvorani je zrasla na Ptuju Kot smo že poročali, je bila 10. februarja ustna obravnava zaradi izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka, na kateri so se sosedje odločno izrekli proti izgradnji nove nadstandardne športne dvorane. Sedanji prostori OŠ dr. Lju-devita Pivka so neprimerni za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, ki potrebujejo dostojno šolo, v kateri bodo imeli prave pogoje za delo. Gradnja nove šole naj bi stala 4,8 milijona evrov; polovico naj bi prispevala država, polovico pa MO Ptuj oziroma občine na Ptujskem, ki pa pri tem delno računajo na zelo negotov vir - prodajo nekdanje počitniške kolonije Biograd na morju, saj se pri prodaji močno zapleta. MO Ptuj je skladno s prijavo na razpis za sofinanciranje investicij upravičena do 48,46 odstotka vrednosti investicije, določene po normiranih okvirih za površine, ki so skladne z navodili za graditev osnovnih šol v RS. V ministrstvu za šolstvo in šport oziroma njegovi službi za odnose z javnostmi pojasnjujejo, da ministrstvo ni zavrnilo prvotnega projekta, temveč je v načrtovani zasnovi ugotovilo številne pomanjkljivosti oziroma odstopanje od svojih smernic, zato je bilo treba projekt uskladiti. MO Ptuj je vse utemeljene pripombe sprejela, stekel je usklajevalni postopek, v katerem je ob ministrstvu sodelovala tudi OŠ dr. Ljudevita Pivka. Pripravili so ustrezen prostorski program, analizirali skladnosti projektne dokumentacije po smernicah ministrstva za šolstvo glede zmogljivosti in organiziranosti načrtovane stavbe ter njene umestitve v prostoru in določili normativne ter nadstan-dardne površine, na osnovi katerih se je tudi izračunal sofi-nancerski delež. Kot navajajo v ministrstvu za šolstvo in šport, je v prvotnem projektu načrtovana telovadnica merila 538 m2 neto uporabne površine, kar naj bi načeloma ustrezalo potrebam OŠ dr. Ljudevita Pivka, vendar pa umestitev na JV delu parcele ni bila primerna. V tej zasnovi bi objekt telovadnice dominiral nad šolsko stavbo, zasedel zunanje igralne površine, zastiral pogled in osončenje šolske stavbe, prav tako igrišča. Ločena gradnja telovadnice je bila edina logična rešitev glede na razpoložljivo zemljišče, ideja o nadstandardni telovadnici, ki sedaj meri 1371 m2, pa je ptujska - ministrstvo za šolstvo je občini priznalo 827 m2 neto uporabne površine za telovadnico, kar pomeni, da nadstan-dardne površine niso predmet sofinanciranja. Kot vseskozi poudarjajo, predlagajo izgradnjo telovadnice v normativnih površinah, saj naj bi tudi te bile preobsežne glede na razpoložljivo zemljišče. Posebno pozornost pa je treba posvetiti šolski stavbi, saj mora biti čim prijaznejša, zagotavljati mora ustrezne notranje in zunanje površine, še dodajajo v ministrstvu za šolstvo in šport. MG Pa brez zamere Zlo in čista energija Tradicija v piksni red bulla Spet je tukaj tisti čas leta, ko je v mestu in okolici ena izmed najbolj polemičnih prireditev leta. Tradicionalno Kurento-vanje, letos že enainpetdeseto po vrsti, pravzaprav nikogar ne pusti hladnega - o njem (oziroma predvsem o njegovi moderni različici) ima vsak prebivalec teh krajev svoje mnenje, ki ga lahko, gledano na splošno, uvrstimo v eno izmed obeh velikih skupin - skupino tistih mnenj, ki so nad samim festivalom navdušena na eni, ter skupino tistih, ki so do samega dogodka kritični, na drugi strani. Zdi se, da se ti dve skupini ne bosta kaj hitro zbližali; to je sicer za pluralno družbo povsem normalno - a hkrati je treba poudariti, da je omenjeno zbližanje tudi popolnoma nemogoče. To pa zato, ker večina tistih, ki so nad festivalom navdušeni, ter večina tistih, ki imajo kritičen pogled, sploh ne govori o isti stvari. Na Ptuju namreč obstajata dve Kurentovanji, od katerih je eno dekla drugega. Ko večina tistih (govorimo o obiskovalcih, o »navadnih« ljudeh, o »ciljni publiki« in ne o organizatorjih), ki Kurentovanje v sedanji obliki zagovarja in podpira, govori o Kurentovanju, le-tega namreč enači z dogajanjem v karnevalski dvorani, pustnem šotoru. Zanje je pustno dogajanje točno to: karnevalska dvorana s svojimi koncerti. Ko pa o Kurentovanju govorijo tisti s kritičnim mišljenjem, imajo v mislih eno drugo Kurentovanje - tisto, ki se dogaja v istem času kot prvo, ki pa ga sestavljajo drugačni dogodki, ki so mnogo bolj povezani s samim etnografskim značajem in bogato etnološko kulturo pustova-nja v teh krajih (govora je na primer o likovnih razstavah, prireditvah v Knjižnici Ivana Potrča in drugih kulturnih ter poljudno-znanstvenih dogodkih, povezanih s pustnim časom). Najbrž vsak, ki ima vsaj eno za silo delujoče oko in pest aktivnih sivih celic, lahko jasno uvidi, da Kurentovanje v karnevalski dvorani (šotoru) tako v praksi kot tudi v teoriji sami nima prav veliko opraviti s pustnim duhom in tradicijo teh krajev; veliko več ima opraviti z neko drugo tradicijo, ki je sicer tudi zelo prisotna tukaj naokoli - s tradicijo masovnih veselic s presežkom alkoholnih in turbo-pop glasbenih substanc. Kar samo po sebi morda zveni kot čisto primerno za »norčavi in šegavi« pustni čas - a je kljub temu v nesoglasju s tem, kar za Kurentovanje govorijo njegovi organizatorji, ko se udinjajo po raznih tiskovnih konferencah in drugihpiarovskihprireditvah; tam namreč lahko v veliki meri slišimo predvsem to, kako je to največja kulturno-etnološka prireditev v državi in podobne viže, vse po vrsti povezane s tradicijo, etnografijo, kulturo, ljudskimi običaji in tako dalje. Oziroma z besedami ptujskega župana: »S Kurentovanjem želimo povezati stare šege in navade ter moderno dojemanje življenja ter ustvariti sodobno kulturno, umetniško in tudi zabavno izkušnjo za vse rodove in vse generacije.« Če imamo v mislih veselico v šotoru, potem županove besede držijo zgolj v delu, ki govori o 'tudi zabavni izkušnji', pa še to v zelo omejenem obsegu. Neskladje med predstavljanjem dogodka, konceptom, in med realnostjo se še bolj pokaže tudi ob dejstvu, da je letošnje Kurentovanje eksplicitno vezano na projekt Evropska prestolnica kulture, kjer bo med mesti, ki bodo delala družbo Mariboru kot nosilcu projekta, tudi Ptuj; na to ne kažejo samo eksplicitne izjave organizatorjev Kurentovanja, ampak tudi sam letošnji slogan »Kurent zlo odganja, čisto energijo naznanja«, ki je direktno vezan na kulturniško-prestoln(išk)i »Čista energija«. Torej, priča smo naslednjemu paradoksu: v vseh javnih nastopih ter promocijskih akcijah se predstavlja ter promo-vira tisto drugo, kulturno-etnološko Kurentovanje, in ne Kurentovanje-veselico v šotoru, a v realnosti je to opevano Kurentovanje le dekla te druge veselice. Poti razrešitve tega paradoksa se zdravorazumski glavi kažeta dve; prva je ta, da se bobu reče bob in javnosti prizna, da je dejansko najbolj obiskan del Kurentovanja ta, ki s samim Kurentova-njem nima praktično ničesar skupnega, ampak ga pač organiziramo zato, da se narodu da kruha in iger, organizatorjem pa statistične podatke o uspešnosti (med drugim). Druga, precej težja, pa je ta, da dejansko Kurentovanje spet damo nazaj mestu, od koder mu je z vzpostavitvijo karnevalske dvorane bilo tudi iztrgano (kar seveda pomeni tudi odvzem statusa narodne veselice, pri kateri so v ospredju glasbeni nastopi turbofolk in pop skupin), ter ga tako tudi (spet) prepletemo s tistim Kurentovanjem, ki temelji na kulturnem in etnološkem izročilu. Tako bomo morda spet dobili to tako iskano čisto energijo, o kateri se toliko govori; kajti trenutno je najbližji približek čiste energije piksna red bulla, ki jih bodo najbrž delile hostese na »Take off with Red Bull, energični zabavi z vročimi hostesa-mi in največjimi hiti« v enem izmed ptujskih lokalov, ki jo kot elementarni del Kurentovanja ponuja vodič po programu letošnjega Kurentovanja. Gregor Alič Ptuj • Zanimive CID-ove počitniške delavnice Druženje še vedno navdušuje Med 21. in 25. februarjem so v ptujskem Centru interesnih dejavnosti (CID-u) za osnovnošolce vsak dan med 10 in 13. uro potekale zimske počitniške ustvarjalnice, kasneje pa so se lahko mladi družili tudi ob športnih in družabnih igrah. Na delavnicah, ki sta jih izvajala Miha in Gašper Malek iz Rekreacijsko-ustvarjalnega društva Eleja, so prvi dan počitnic namenili izdelavi različnih sne-žakov in motivov s perlicami ter ročnemu nogometu, pikadu in družabnim igram. V torek so ustvarjali zimske in pustne trganke, jelenčke ter se preizkusili v žongliranju z različnimi rekviziti ter vožnji z monoko-lesi. Sreda je bila namenjena kurentom in klovnom, ki so nastajali pod spretnimi otroškimi rokami, ter pikadu, ročnemu nogometu in družabnim igram. Dan za tem je bilo na dnevnem redu ustvarjanje malih in velikih beneških mask ter pingvinov, prav tako pa so izdelovali modelirne balone in urili mož-gančke z miselnimi igrami. Na zadnji počitniški dan pa so bili navrsti pustna poslikava obraza, izdelava obraznih mask, športne in družabne igre ter vožnja z avtomobili na ročni pogon. »Letos prvič sodelujemo s CID-om v tem zimskem počitniškem času. Zaenkrat nas je obiskalo okoli 250 otrok, zato ocenjujemo, da so za nami res uspešne počitnice. Najbolj zanimivo jim je druženje, vzpodbujamo pa seveda čim manj sedenja za računalnikom ter čim več športnih, ustvarjalnih in miselnih iger,« je povedal Miha Malek. Kakšne vtise pa so pridobili otroci? Katarina Samobor, 9 let: »V CID-u sem danes izdelovala maske in risala, sedaj pa igram družabne igre. Te delavnice so mi zelo všeč, ker rada ustvarjam.« Amadej Buček, 5 let: »Danes tukaj ustvarjam, rišem in se igram. Všeč, mi je ker se igramo in rišemo skupaj.« Nuša Fajfarič, 12 let: »Na teh delavnicah ustvarjamo, se igramo in pogovarjamo. Všeč mi je, ker je zabavno, pa učitelji so super.« Polona Ambrožič Foto: PA Anketa: Katarina Samobor, Amadej Buček, Nuša Fajfarič Ivanjkovci • Srečanje ljudskih pevcev in godcev Bogastvo ljudske zakladnice 2011 V Domu kulture v Ivanjkovcih je bilo v soboto vsakoletno območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž z naslovom Bogastvo ljudske zakladnice 2011. S po dvema pesmima se je predstavilo kar 13 skupin, ki negujejo ljudsko petje in igranje. Za strokovno plat srečanja je skrbela Adriana Gaberščik, ki je prisluhnila izvajalcem in je po srečanju opravila razgovor z vodji skupin. Na podlagi slišanega pa se bo verjetno odločila za dve skupini, ki po njenem mnenju izstopata in ju bo priporočila za regijsko srečanje. Na srečanju so nastopili Pevsko društvo Zrelo klasje (Dominik Pongračič), Pevci ljudskih pesmi Kulturnega društva Obrež (Danica Žerjav), Skupina Porini pa počini Kulturnega društva Klopotec Kog (Ivan Kocjan), Osluševske pevke ljudskih pesmi Kulturnega društva Osluševci (Marija Hebar), Ljudske pevke folklorne skupine Podgorci Turističnega društva Podgorci (Milena Leben), Podgorski ljudski godci Kulturnega društva Podgorci (Vlado Prigl), Podgorski vaški pevci Društva upokojencev Podgorci (Kristina Škrlec), Ljudske pevke Kulturnega društva Franca Ksaverja Meška Sveti Tomaž (Štefka Miklašič), Ljudski godci Društva upokojencev Velika Nedelja (Frančišek Hebar), Ljudski pevci Vrtnica s Koga (Anica Petek), Kvartet Slavček Kulturnega društva Simon Gregorčič Velika Nedelja (Ivan Lah) in Miklavški ljudski pevci Društva upokojencev Miklavž pri Ormožu (Cilika Lah). Predstavnica organizatorja JSKD Barbara Podgorelec je z odzivom skupin zelo zadovoljna, saj se jih je zbralo več kot preteklo leto. Kot prijetna popestritev pa so nastopili tudi člani Etno skupine Gudalo Osnovne šole Ormož, ki jih vodi Metka Lešničar. Z ljudskim petjem in godenjem se večinoma ukvarjajo pevci in godci, ki so že v tretjem obdobju svojega življenja, zato je srečanje s tako mlado in zagnano skupino naredilo vtis na vse prisotne. Viki Ivanuša Na knjižni polici Richard Phillips Feynman »Kaj ti mar, kaj mislijo drugi?« Nadaljnje dogodivščine zvedavega čudaka, kakor jih je ta pripovedoval Ralphu Leightonu Ljubljana. Mladinska knjiga, 2011 (Zbirka Esenca) Že pokojni Richard P. Feynman ni bil samo genialen fizik. Nobelov nagrajenec na področju kvantne fizike (1965) je znal še tako zapletene teorije predstaviti na poljuden, hkrati zabaven in izviren način. Razvil je široko slikovno predstavitev sistema matematičnih izrazov, ki so postali poznani kot diagrami Feynman, in so danes odločilni pri razumevanju teorije strun. Doktoriral je na Princetonu in bil vključen v razvoj atomske bombe v Los Alamosu. V svojem življenju je postal eden najbolj znanih znanstvenikov na svetu. Njegova družina izvira iz Rusije in Poljske in podobno kot Edward Teller in Albert Einstein je spregovoril zelo pozno, na svoj tretji rojstni dan je znal izreči eno besedo. Sam ni veliko literarno ustvarjal, slovel je po zabavnih anekdotah in pripovedovanju zgodb. Njegova predavanja so bila vedno zelo dobro obiskana, tudi s strani neštudentov, v prvih vrstah je sedelo veliko število deklet. Znan je bil tudi po bobnarskih seansah, na katerih je pripovedoval svoje zgodbe. Njegov prijatelj Ralph Leigh-ton je snemal pogovore in »Gotovo se šalite, g. Feynman«, je postala uspešnica. »Kaj ti mar, kaj mislijo drugi?« je nadaljevanje in poslednje Feynmanovo avtobiografsko delo. Feynman je neke vrste domorodni ameriški znanstvenik, ki je razvil svojo različico kvantne teorije. Prekipeval je od novih zamisli, bil odličen risar, čeprav se je risanja začel učiti pri poznih letih. Še pred rojstvom je njegov oče napovedal, da bo znanstvenik. Od očeta se je naučil, da vse kar prebere, skuša tudi ugotoviti, kaj v resnici pomeni. Pri trinajstih mu v knjižnici skoraj niso hoteli izposoditi knjige o diferencialnem računu, ker so menili, da je premlad. Poleg fizike se je naučil od očeta nespoštovanja do določenih vrst stvari, na primer do ljudi, ki kažejo svojo pomembnost z uniformo, so pa samo ljudje. Mama je imela prekrasen čut za humor. Vedno se je bal, da bo izpadel šleva, vsi drugi so se ukvarjali s kakšnim športom. Vzgojen je bil v judovski veri, vendar je bil prepričan ateist, ni verjel v čudeže, še posebej, ko je rabin dejal, da so si nekatere zgodbe preprosto izmislili. Študirat je odšel na MIT, na Kolumbijsko univerzo ga preprosto niso sprejeli, ker so že napolnili kvoto judovskih študentov. V tistih časih si moral priti do vrhunca kariere, na doktorat je odšel na Princeton, saj sta si z Arlene obljubila, da se bosta na koncu poročila. Vendar je Arlene neozdravljivo zbolela. Pisala mu je prismojena pisma in trdno verjela, da ji ni mar, kaj mislijo drugi. Protestnice so vedno motile predavanja na Berkeleyju, vodil pa jih je moški! Veliko je predaval po svetu. Pogovor z belgijsko kraljico je potekal v stilu, kako mora biti zelo težko, ko razmišlja o težkih vprašanjih. Veliko preprosteje je bilo pri kraljičinem tajniku, ki je bil tudi dober matematik. Na Poljskem strežejo samo pri določenih mizah, piše v pismih svoji drugi ženi. Na konferenci je vse polno bebcev, ki pripovedujejo nekaj, česar ni mogoče razumeti. Sodobne Grke učijo, da so padli pod raven svojih prednikov v antični Grčiji. Raketoplan Chalenger se je ponesrečil 28. januarja 1986. Povabili so ga v komisijo, ki bi naj preučila okoliščine nesreče in ugotovila najverjetnejše vzroke. Edini, za katerege je prej že slišal, je bil v komisiji Neil Armstrong, mož z Lune. Neil Armstrong je bil zelo sposoben pisec, ki je takoj odkril vse šibke točke, in nikoli se ni motil. Že na prvem sestanku je izvedel, kako neučinkovita je javna preiskava. Posebno dobro sta sodelovala z generalom Kutyno. Podatki, ki mu jih je dala NASA so bili neuporabni. Novinarjem je vse povedal naravnost in odgovarjal na njihova vprašanja, zato je bil vsak dan v časopisih. Z generalom je prvič obiskal Pentagon in bil presenečen, kako so vsi izpolnjevali ukaze. Izredno domiselno in detektivsko se je lotil naloge in seveda mu ni bilo mar, kaj si mislijo drugi. Njegovo poročilo se je vedno nekje »izgubilo«. V pogovorih z delavci je opazil, da so ti imeli veliko pripomb in izboljšav, ki pa jih nadrejeni zaradi toge birokracije niso upoštevali. Večino letal načrtujejo od spodaj navzgor, da pa bi prihranili čas, so raketoplan načrtovali od zgoraj navzdol. Ko je bil mlajši je bil prepričan, da koristi znanost vsem, z leti se je spominjal budistične trditve: »Vsakdo dobi ključ nebeških vrat; isti ključ pa odpira tudi vrata pekla«. Vladimir Kajzovar Rokomet Proti Velenjčankam odločila igra v obrambi Stran 12 Rokomet Dramatični končnici Dravi in Gorišnici Stran 12 Košarka Še druga zaporedna trofeja KK Terme Ptuj Strani 13 Namizni tenis Fantje trikrat 3:2, dekleta dvakrat 2:3 Stran 13 Futsal Mladi Ptujčani U-13 državni prvaki Stran 14 Jure Golčer »Znova želim slaviti na dirki Po Sloveniji« Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Prijateljski tekmi Atletika • Nina Kolarič pred nastopom na EP Zavrč boljši v prvem, Drava v drugem polčasu Labod Drava Ptuj - Zavrč 4:1 (0:1) STRELCI: 0:1 Marinič (28), 1:1 Kurež (49), 2:1 Zagoršek (70), 3:1 Zagoršek (82), 4:1 Čeh (83) LABOD DRAVA: Bučar, Gorinšek, Perger, Toplak, Marlon, Perkovič, Čeh, Spahič, Bakovič, Kulčar, Šturm. Igrali so še: Vrečko, Kurež, Pečnik, Zagoršek, Pranjič, Kokol, Krajnc, Du-golin. Trener: Bojan Špehonja ZAVRČ: Sagadin, Gabrovec, Lenart, Murko, Rumež, Darmopil, Marinič, Šnajder, Čeh, Fridl, Murat. Igrali so še: Dukarič, Kuserbanj, Vinkovič, Fruk, Antolič. Trener: Miran Emeršič. Na igrišču z umetno travo na Ptuju je Labod Drava odigrala še deseto prijateljsko tekmo, generalko pred nadaljevanjem prvenstva v 2. SNL. Proti vodilni ekipi štajerske lige, Zavr-ču, je trener Ptujčanov Bojan Špehonja v prvih 45 minutah testiral udarno postavo, ki naj bi pričela srečanje proti Gar-minu Šenčurju, vendar je presenetljivo v tem delu igre bolje delovala ekipa Zavrča. Gostje so imeli terensko premoč in so hitro prehajali v napadalne akcije, v katerih sta dobro poskušala Čeh in Murat. Slednji je v 28. minuti podal z desne strani pred gol, v gneči je bil najbolj spreten Marinič, ki je žogo potisnil mimo Bučarja v mrežo. Nogometaši Drave so se sicer v izredno neprijetnem mrzlem vremenu trudili, vendar se je Zavrč izkazal kot zelo čvrsta in dobro organizirana ekipa, predvsem na sredini igrišča. Edini nevarni strel v prvem delu je proti gostujočim vratom sprožil Perkovič. Bojan Špehonja, trener Laboda Drave: »Zavrč je dobra ekipa, kar je dokazala na igrišču. Zadovoljen sem z igro v drugem polčasu, v prvem pa definitivno ne. Na tej tekmi sem dobil nekatere odgovore, saj so se v drugem polčasu nekateri mladi igralci pokazali v dobri luči. Med njimi je v prvi vrsti odlično igral Kurež, ki resno kandidira za mesto v prvi enajsterici na tekmi z Garmin Šenčurjem.« Miran Emeršič, trener Zavrča: »V prvem polčasu, ko smo igrali s prvo postavo, je bilo zelo dobro. Po menjavah v drugem polčasu smo vidno padli v igri in je premoč prešla na nasprotnikovo stran, ki jo je znal izkoristiti. Nekaterim igralcem sem po tekmi povedal, da se tako ne igra za barve NK Zavrč, kot so igrali v drugem delu.« V drugem delu sta oba trenerja precej spremenila postavi in pri domačinih so predvsem Zagoršek, Kurež in Krajnc zelo poživili igro. Ptuj-čani so takoj naredili pritisk in po predložku Čeha z desne strani je bil najbolj spreten v osrčju kazenskega prostora Kurež, ki je žogo dobesedno zabil pod prečko - 1:1. Igra se je v tem delu zelo razživela in obe ekipi sta imeli veliko več prostora za igro. Zavrčani, ki so sredi najtežjih priprav, so v drugem delu s kombinirano ekipo vidno padli v igri, a so imeli še dve ali tri polprilo-žnosti. Pri Dravi je predvsem Zagoršek pokazal svojo spretnost, saj je dosegel dva zadetka, ob tem je dobro igral na levi strani in je pripravil še odlično pozicijo za Dugolina, ki je streljal mimo vrat. Je pa bil zato veliko bolj natančen v 83. minuti Aleš Čeh, saj je mojstrsko izvedel prosti strel iz kakšnih dvajsetih metrov, s čimer je postavil končni rezultat tekme 4:1. V težkih pogojih za igro smo videli dva različna polčasa: Za- Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Laboda Drave (v belem dresu Tomaž Toplak) so z boljšo igro v drugem polčasu na igrišču z umetno travo ugnali Zavrč. vrč je bil absolutno boljši tekmec v prvem delu, medtem ko je Drava nadigrala goste v drugem delu igre. Ptujčani so tako sklenili niz pripravljalnih tekem, v katerih so bil dokaj uspešni. Sedaj bo treba pokazati še boljšo igro na prvenstvenih tekmah, kjer bodo zmago lovili že na uvodni tekmi spomladanskega dela prvenstva, v soboto proti Garminu. David Breznik Aluminij - Pohorje 6:0 (2:0) STRELCI ZA ALUMINIJ: Vračko 3, Pučko, Djokič in Šnofl (avtogol) ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Medved, Bajlec, Sambolec, Bingo, Djokič, Majer, Vračko, Lugonjič, Puri-šič. Igrali so še: Poljanec, Draškovič, Romih, Pejič, Pučko, Krajnc, Potočnik, Denis Rešek, Mitja Rešek. Trener: Bojan Flis. Prvenstvo v 2. slovenski nogometni ligi je praktično pred durmi, saj se drugi del prične konec tega tedna. Nogometaši Aluminija so odigrali še zadnje pripravljalno srečanje, in to proti štajerskemu ligašu Pohorju iz Ruš. Slednji je bil za konec pripravljalnega obdobja primeren tekmec, saj so se Kidričani razigrali in pokazali trenutno formo. To so Kidri-čani držali na visokem nivoju skozi vso pripravljalno obdobje, želja pa je, da bi se to nadaljevalo tudi v prvenstvu, ko v nedeljo v derbiju pričakujejo vodeči Interblock. »Z igro sem zadovoljen, predvsem v prvem polčasu. Tudi v drugem delu smo bili boljši in zadevali, igra pa ni bila na želenem nivoju,« je po tekmi dejal trener Bojan Flis. Sicer pa je bilo pomožno igrišče težko za igranje, saj je bilo pomrznjeno. Tokrat za Aluminij nista nastopila bolna Marko Kmetec in Gregor Re-žonja, prvič pa je v dresu Aluminija zaigral Mitja Rešek, ki je prišel iz Maribora na dvojno registracijo. Gre za branilca na levem bočnem položaju. Danilo Klajnšek »V Parizu bo treba pokazati precej več« Nina Kolarič, članica Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj, znova potuje na veliko tekmovanje. V soboto dopoldne se bo skozi kvalifikacije skušala prebiti v nedeljski popoldanski finale skoka v daljino na evropskem prvenstvu v Parizu. Po tem, ko si na državnem prvenstvu Celju prejšnji teden skočila normo za nastop na evropskem prvenstvu, je sledilo olajšanje. Kako si se pripravljala v zadnjih dveh tednih? Katerim elementom treninga si dala poudarek? Nina Kolarič: »Ja, res je, po drugem skoku na državnem prvenstvu, ko sem dosegla normo, je z mene padlo precej veliko breme, saj sem se s to normo mučila predolgo, tako da sem bila resnično že precej na trnih. Ampak na koncu mi je le uspelo. Zadnja dva tedna sta bila namenjena predvsem piljenju forme in počitku, saj se je treba pred tekmo nekoliko spočiti po napornih pripravah. Pri sami tehniki skoka pa sem poskušala odpraviti še zanje pomanjkljivosti. V zadnjih dveh tednih pred tekmo se ne da kaj veliko narediti, treba je le obdržati tisti ta pravi tonus v mišicah in se spočiti, saj sem vse ostalo že naredila v bazičnem delu treningov.« Tudi pred dvema letoma na EP s podobno popotnico kot letos Tako kot pred odhodom v Torino pred dvema letoma, kjer si skočila državni rekord in osvojila odlično četrto mesto, je bil tvoj najboljši rezultat 637 centimetrov. Kakšna so tvoja pričakovanja pred Parizom? Konkurenca je, tako kot vedno v skoku v daljino, močna. Na vrhu evropske lestvice je Rusinja Nazarova s 689 centimetri ... Nina Kolarič: »Tudi na zadnje evropsko prvenstvo v dvorani sem šla z enakim rezultatom, kot ga imam letos, tako da sem tudi zaradi tega lahko dodatno optimistična, verjamem pa, da še nisem pokazala vsega, kar sem letos natrenirala. Vem, da sem dobro pripravljena, ampak težava zimske sezone Kolaričeva je v Franciji letos pozimi že dvakrat tekmovala; v tretje v Parizu napoveduje najdaljše letošnje skoke. je predvsem v tem, da je tako kratka in moraš na tistih nekaj tekmah, ki jih imaš, priti do zavidljive forme, kar pa je pri daljini precej težko, vsaj za mene. V tej tehnični atletski disciplini je resnično veliko odvisno od tehnike in si moraš pridobiti tisti občutek za skoke, ki ga pa velikokrat loviš, a ne uloviš kar takoj, že na prvi tekmi, in je za to treba opraviti nekaj nastopov, da »prideš noter«. V Parizu bo treba pokazati precej več, kot sem na dosedanjih tekmah, tega se dobro zavedam. Vem in verjamem, da sem sposobna veliko več, tudi občutek za same skoke je veliko boljši, kot na prejšnjih tekmovanjih. V kvalifikacijah bo treba pokazati tisto, kar zmorem. Upam, da bom imela tudi nekaj športne sreče in bom doskočila do dobrega rezultata, o številkah pa je pri atletiki zmeraj težko govoriti. Konkurenca je huda ... Kvalifikacije so ena tekma in tam se je treba dokazati. V tistih treh skokih je treba pokazati veliko. Zato tudi evropska prvenstva in podobne tekme mnogokrat postrežejo z veliki- mi presenečenji in ni nujno, da rezultati doseženi na prejšnjih tekmovanjih, veliko pomenijo.« Po dvoranskem EP v boj za normo za SP S Parizom se končuje zimska sezona. Kako in kje se boš pripravljala za poletno in kateri so glavni cilji? Nina Kolarič: »Čisto natančno še ni definirano kje se bom pripravljala na poletje. Po evropskem prvenstvu bom en teden počivala, nato pa začnem s treningi za poletje. Bolj so pa jasni cilji, ki jih želim doseči. Najpomembnejši cilj je vsekakor izpolnitev norme za svetovno prvenstvo na prostem v Deaguju, za katero bo treba skočiti vsaj 665 centimetrov, kolikor znaša B-nor-ma, oziroma 675 centimetrov, kolikor znaša A-norma. Zraven tega pa si želim dobro nastopiti na ekipnem evropskem prvenstvu in na drugih mitingih v tujini.« Uroš Esih Rokomet • 1. A SRL (ž, liga Z dežele) Odločila igra v obrambi Mercator Tenzor Ptuj - Veplas Velenje 38:27 (20:11) MERCATOR TENZOR PTUJ: Križanec, Mateša 7, Majcen 1, Korotaj 4, Prapotnik 5, Ciora 5, Močnik 1, Strm-šek 9, Bolcar 2, Tumpaj 1, Neubauer, Sivka 3, Kovačič; trener: Nikola Bistrovič Fraza, da se rokometna tekma odloča v obrambi, se je potrdila na tekmi med Merca-torjem Tenzorjem in Veplasom Velenjem. Ptujčanke so postavile zelo gibljivo obrambo 6 -0, ki je delovala zelo zanesljivo; v ospredju sta bili Bolcarjeva in Močnikova. Prva že nekaj časa velja za pravo borko, medtem ko se Močnikova počasi razvija v odlično obrambno igralko. In ko je ekipa uspešna v obrambi, je pot do zadetkov veliko lažja. To se je v soboto kazalo predvsem v dobro iz- peljanih polprotinapadih. Že v začetku srečanja so se Ptuj-čanke s čvrsto obrambo, nekaj obrambami Neubauerjeve in zaporednimi zadetki Mateševe in Ciore hitro odlepile na varno prednost 10:5. S serijo uspešno ubranjenih napadov, hitrih polprotinapadov in natančno izpeljanih napadalnih akcij je prednost naraščala iz minute v minuto in prvi polčas se je končal z rezultatom 20:11. Pri gostjah je v fazi napada solidno delovala zunanja linija Hrmčič-Fatkič-Halilovič, ki je od skupno 27 zadetkov Velenjčank sama dosegla kar 21 zadetkov. A vendar so ob tem naredile veliko tehničnih napak in zgrešile tudi preveč strelov. V drugem polčasu je kakšnih 200 gledalcev še naprej lahko uživalo ob zbrani igri Mercatorja Tenzor j a, v kateri je s svojimi zadetki izstopala Martina Strmšek. Ta je v dru- gem delu dajala zadetek za zadetek in je bila na koncu z 9 zadetki najboljša strelka tekme. Dobro delo v obrambi se je nadaljevalo in ob obrambi ali dveh Križančeve je domača vrsta v sredini drugega polčasa prišla do najvišje prednosti na tekmi, 33:20. Do konca tekme je ptujski trener Nikola Bistro-vič ponudil priložnost za igro nekaterim mlajšim igralkam, medtem ko je pri gostjah v zadnjem delu srečanja držala stik z domačo vrst s serijo zadetkov Nives Fatkič. Končni rezultat tekme 38:27 je več kot realen pokazatelj razmerja moči med obema ekipama. Ptujčanke so 1. A SRL (ž) REZULTATI 20. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Veplas Velenje 38:27 (20:11), Celje Celjske mesnine -Krim Mercator 27:39 (15:21).Sreča-nje Casino Izola - Mlinotest Ajdovščina bo v torek, 1. 3., Piran - Krka v soboto, 5. 3., Olimpija - Žalec pa v četrtek, 10. 3. 1. KRIM MERCATOR 19 19 0 0 38 2. ZAGORJE GEN-I 18 13 2 3 28 3. KRKA 17 12 1 4 25 4. M. TENZOR PTUJ 18 10 0 8 20 5. OLIMPIJA 17 8 1 8 17 6. VEPLAS VELENJE 18 8 1 9 17 7. CELJE C. MESNINE 18 7 1 10 15 8. CASINO IZOLA 17 6 0 11 12 9. PIRAN 18 4 1 13 9 10. M. AJDOVŠČINA 17 4 0 13 8 11.ŽALEC 17 2 1 14 5 si novo pomembno zmago za uvrstitev med prve štiri ekipe v Sloveniji po rednem delu prvenstva zagotovile predvsem z najboljšo obrambno predstavo v tej tekmovalni sezoni. David Breznik Nikola Bistrovič, trener Mercatorja Tenzorja: »Pred tekmo sem svoji ekipi povedal, da je edini cilj, ki me je na tej tekmi zanima, suverena zmaga. To smo tudi dosegli, a smo pričakovali težjo tekmo. Veseli me dejstvo, da se ekipa ponovno dviga v igri in da je odlično opravila svoje delo v obrambi. V bistvu pa je to bila zmaga, ki nas teoretično že vodi v final four.« Rokomet • 2. SRL - končnica (m) Dramatični končnici Dravi in Gorišnici V I ■ V- I Drava Ptuj - Cerklje 26:25 (12:10) RK DRAVA PTUJ: Koštomaj, Ferk, Janžekovič, Bračič 10, Bezjak 4, Požar 2, Fridrih 2, Sabo 4, Pukšič 1, Šamperl, Dogša, Zolar, Bedenik, Toš 2, Verdenik 1, Horvat. Trener: Ladislav Sabo V prvi tekmi končnice za prvaka v 2. ligi so rokometaši Drave kakšnim 200 gledalcem v ptujski športni dvorani Ljudski vrt pripravili lepo presenečenje, saj so na kolena spravili vodilno ekipo po rednem delu v 2. ligi zahod. Samo srečanje se je začelo po notah domačinov, ki so si prvo občutnejšo prednost priigrali v 9. minuti, ko je na semaforju pisalo 8:3. V tem delu sta blestela predvsem vratar Drave Dogša, ki je do 19. minute zbral kar devet obramb, od tega je ubranil kar tri sedemmetrovke (!), in Bra-čič, ki je v prvi tretjini srečanja dosegel kar 5 zadetkov (skupaj 10). Gostje, ki so veljali za izrazite favorite, so bili kar precej zmedeni, saj takšne predstave mladih »dravašev« prav gotovo niso pričakovali. Po minuti odmora, ki so jo vzeli v 20. minuti, so Gorenjci zaigrali neprimerno bolje in prednost Ptujčanov je pričela hitro kopneti. Mlada domača ekipa je storila nekaj nepotrebnih napak predvsem v napadu in na odmor sta ekipi odšli z rezultatom 12:10. Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Drave so si priborili odmevno zmago v uvodu končnice za prvaka 2. SRL. Matej Bračič, najboljši strelec Drave (10 zadetkov): »S to zmago smo res zelo zadovoljni, saj je resnično nismo pričakovali; Cerklje so le vodilna ekipa zahoda po rednem delu prvenstva. Garali smo vseh 60 minut in menim da je zmaga zaslužena. Sicer smo v končnicah obeh polčasov precej popustili, toda potrebno se je zavedati, da imamo zelo mlado ter neizkušeno ekipo in da so taka nihanja prisotna. Mladi fantje potrebujejo le tekme in prav takšne, kot je bila današnja, so za odpravo napak najboljše.« Tudi drugi polčas je četa trenerja Ladislava Saba začela odlično. Z delnim izidom 4:0 so gostom ušli na 6 zadetkov razlike. Obramba je ponovno delovala brezhibno, svoje pa je dodal še napad. Nekaj časa se je nato igralo »gol za gol«, nato pa se je ponovili zgodba iz prvega dela igre, ko so Ptuj-čani v končnici začeli popuščati. Igralci Cerkelj so se v 55. minuti približali na le zadetek razlike (22:21), kar je napovedovalo dramatično končnico. Vse do zadnje minute so nato domačini vodili za +1 ali +2, toda le 19 sekund ped koncem obračuna so Gorenjci izenači- 2. SRL (m) - končnica REZULTATI 1. KROGA: Radovljica - Moškanjci-Gorišnica 27:29, Črnomelj - Dol TKI hrastnik 25:27, Drava Ptuj - Cerklje 26:25, Mitol sežana -Dobova 30:31. 0 11 (9) 0 11 (9) 0 8 (6) 1 8 (8) 1 8 (8) 1 6 (6) 0 2 (0) 1 2 (2) 1. DOL TKI HRASTNIK 1 1 0 2. DOBOVA 3. MOŠKANJCI - GOR. 4. CERKLJE 5. RADOVLJICA 6. MITOL SEŽANA 7. DRAVA PTUJ 8. ČRNOMELJ 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 li na 25. Rokometaši Drave so hitro stekli v napad, za nepopisno veselje na tribunah in s tem za zvrhano mero samozavesti pred nadaljevanjem končnice za prvaka, pa je le tri sekunde pred koncem srečanja z doseženim zadetkom poskrbel Sabo. S tem je potrdil napovedi iz tabora Drave, da bodo predvsem doma trd tekmec vsem ekipam. Cerklje so se torej že opekle, naslednje srečanje pa Ptujčane čaka v petek, ko se bodo ponovno doma pomerili z Radovljico, ki je po rednem delu prvenstva na zahodu osvojila 2. mesto in na Ptuj prav tako kot Cerklje prihaja kot favorit. A ti kot že rečeno ne zmagujejo vedno ... tp Radovljica -Moškanjci Gorišni-ca 27:29 (14:16) MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Bra-tuša, Petek 4, Zorli 3, Leskošek 3, Planinc 2, Valenko 2, Arnuš 4, Balas 1, Lozinšek 3, Golob, Cvetko, Luka-ček, Koražija, Preac, Firbas 3, Dime. Trener: Sebastjan Oblak. Rokometaši iz Gorišnice so v Radovljici dosegli pomembno zmago v ligi za naslov prvaka v 2. SRL. Vsekakor je pomembno vsako srečanje, a na začetku je najtežje, saj se ekipe šele spoznavajo. Gostje so nastopili v okrepljeni sestavi, saj sta k njim prestopila Dejan Lesko-šek in Davorin Planinc. V uvodnih minutah je bil rezultat večinoma izenačen. Gostje so večkrat povedli z zadetkom prednosti, domačini pa so jih vedno lovili, vse do 20. minute, ko so gorišniški ro-kometaši povedli 10:12. To minimalno vodstvo gostov je delovalo zanesljivo, predvsem s psihološkega stališča. Tako je bilo vse do 50. minute, ko so domačini izenačili rezultat na 23:23. Da so varovanci trenerja Oblaka kvalitetnejša ekipa, se je videlo v zaključku srečanja, ki so ga Gorišničani dokaj mirno privedli do želene zmage. V taboru Gorišnice upajo, da bodo uspešni še na drugi zaporedni tekmi končnice, saj bodo v petek gostovali v Cerkljah. Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznik Ptujske rokometašice (na fotografiji Stela Mateša) so proti Ve-lenjčankam dosegle pomembno zmago v boju za uvrstitev med najboljšo četverico. Rokomet • 1. B SRL (m) Z zmago ujeli priključek Škofljica - Velika Nedelja Carrera Optyl 34:35 (17:13) VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Kovačec, Kvar 5, Majcen 1, Hanželič, Horvat 6, Bezjak, Veselko 5, Kneževič, Škripec 3, Preac, Ivan-čič 10, Kovačič, Tuša k 3, Kumer, Špindler 2, Zorec. Da je zmaga proti Škofljici več kot potrebna, so se zavedali vsi pri Veliki Nedelji. Z zmago se ne bi le oddolžili Škofljici za poraz v domači dvorani, ampak bi se vrnili v realno borbo za obstanek v 1. B DRL. Začetek tekme je pokazal, da bo igra precej enakovredna, saj je bil rezultat štirikrat izenačen. Da bi domači obrnili rezultat v svojo korist, so storili prav vse. Ko je razigrani Uroš Škripec v 5. minuti prejel močan udarec v trebuh in je moral zapustiti igro, so domačini naredili delni izid 6:0. Kar 10 minut gostje niso zadeli, saj so bili šokirani zaradi grobega prekrška. Najvišje vodstvo so si domačini priigrali v 18. minuti, ko so povedli s 13:6. Gostje se seveda niso predali, ampak so počasi začeli igrati svojo igro, ki je obrnila tehtnico v njihovo prid. Odlična obramba in hitri protinapadi in pol protinapadi iz katerih je zadeval Dejan Ve- 1. B SRL REZULTATI 15. KROGA: Škoflji- ca - Velika Nedelja Carrera Optyl 34:35, Sviš Pekarna Grosuplje - Grča Kočevje 31:24, Krško - Alples Železniki 30:24, Grosuplje - Mokerc Ig 33:29, Istrabenz plini Izola - Sev- nica 27:25, Ajdovščina - Celje Pivo- varna Laško B 24:27. 1. KRŠKO 15 13 1 1 27 2. ISTRABENZ P. IZOLA15 11 2 2 24 3. SVIŠ GROSUPLJE 14 9 3 2 21 4. SEVNICA 15 9 1 5 19 5. CELJE PIVO. LAŠKO 15 7 0 8 14 6. AJDOVŠČINA 15 6 2 7 14 7. ŠKOFLJICA 15 6 1 8 13 8. GRČA KOČEVJE 15 6 1 6 13 9. GROSUPLJE 15 5 1 9 11 10. ALPLES ŽELEZNIKI15 4 0 7 8 11. MOKERC IG 15 3 1 11 7 12. V. NEDELJA CO 14 3 1 10 7 selko, so počasi manjšali zaostanek gostov. Ta je ob polčasu znašal štiri zadetke, prikazana igra v zadnjih desetih minutah prvega polčasa pa je dajala upanje za uspeh ob koncu tekme. Drugi polčas so gostje iz Velike Nedelje pričeli zelo dobro in zaostanek v devetih minutah zmanjšali na samo en zadetek. Kljub bolečinam je ponovno zaigral Uroš Škripec in s svojo prisotnostjo na igrišču zelo motiviral soigralce. V obdobju do 50. minute so vodili domačini, nato pa so jih gostje ujeli in po golu Dejana Ivančiča prvič po dolgem času izenačili na 29:29. Sledilo je zadnjih deset minut zelo razburljive igre, v kateri so domačini povedli, gostje so jih po pravilu z zadetki Mitje Horvata in Dejana Ivanči-ča vedno ujeli. V tem obdobju tekme je moral zaradi slabosti dokončno zapustiti igro poškodovani Uroš Škripec, saj je ponovno prejel enega od neštetih udarcev domačinov. Tokrat se igralci Velike Nedelje Carrera Optyl niso zmedli in prvič po-vedli po golu Tomaža Špindler-ja v 56. minuti. V zadnjih štirih minutah je bil rezultat še dvakrat izenačen, vendar je sledil odločilni gol Mitje Horvata, ki je s t. i. »suhim listom« ohladil sicer odličnega domačega vratarja. Razloga za veselje gostov še vedno ni bilo, saj so domačini v zadnji minuti imeli veliko priložnost za izenačenje - se-demmetrovko. Vendar je Novici Maleševiču nasproti stal izkušeni vratar Davorin Kova-čec, ki je s svojo drugo uspešno obrambo kazenskega strela dopolnil svojo odlično statistiko na tej tekmi. Slavje se je lahko pričelo, saj se je vsem odvalil velik kamen od srca. Vendar slavje ne bo dolgo, saj sledita dve domači tekmi v Veliki Nedelji, ko v goste prihajata Grosuplje (ro-kometaši iz Velike Nedelje so ga že premagali v gosteh) in odlična ekipa Sviša, ki je velik kandidat za napredovanje v 1. A DRL. Danilo Klajnšek Nogomet m 1. SNL Velikonja zadel na uvodu, med strelci tudi Grižonič in Ihbeisheh Foto: Črtomir Goznik Marko Grižonič je nekoč navduševal v dresu Laboda Drave, sedaj je proti Domžalčanom zadel v dresu Kopra. REZULTATI 20. KOGA: Triglav - CM Celje 0:0; Rudar Velenje - Maribor 2:4 (1:1); strelci: 0:1 Tavares (16), 1:1 Mujakovič (44), 1:2 Mezga (52, z 11 m), 1:3 Velikonja (58), 2:3 Čadiko-vski (69), 2:4 Mezga (88); Domžale - Luka Koper 1:2 (0:1); strelci: 0:1 Grižonič (27), 0:2 Osterc (64), 1:2 Knezovič (71); Nafta - Primorje 1:2 (0:1); strelci: 0:1 Ihbeisheh (30), 0:2 Jukan (69, z 11 m), 1:2 Vinko (81); HIT Gorica - Olimpija 1:3 (1:2); strelci: 0:1 Šokota (23), 1:1 Arčon (27), 1:2 Šokota (50), 1:3 Radujko (33). 1. MARIBOR 20 14 6 0 40:10 48 2. DOMŽALE 20 11 4 5 29:16 37 3. LUKA KOPER 20 10 3 7 32:26 33 4. RUDAR VELENJE 20 6 7 7 33:33 25 5. NAFTA 20 7 4 9 30:32 25 6. OLIMPIJA 20 6 6 8 26:26 24 7. HIT GORICA 20 6 5 9 21:31 23 8. TRIGLAV 20 5 6 9 20:36 21 9. CM CELJE 20 4 7 9 26:35 19 10. PRIMORJE 20 5 4 11 27:39 19 S tekmami 20. kroga se je začel spomladanski del prvenstva, ki ga je zaznamoval uspeh gostov. Le-ti so slavili na štirih tekmah, v Kranju pa sta se Triglav in Celje razšla z remijem. Vodilni Mariborčani so bili tokrat uspešni v Velenju, čeprav so imeli tudi varovanci Bojana Prašnikarja svoje priložnosti. Za goste je že na prvi prvenstveni tekmi zadel Etien Velikonja, najlepši gol na tekmi pa je delo Amela Mujakoviča, ki je neubranljivo zadel z dobrih 20 metrov. Dobrih 10 minut je za Rudar igral Rajko Rotman, Doris Kelenc je celo tekmo obsedel na klopi za rezervne igralce, podobno kot Marko Milec pri Mariboru. Koprčani so pod vodstvom Primoža Glihe z zmago v Domžalah startali v spomladanski del prvenstva. Čeprav so bili na začetku boljši domačini, pa so gostje z zadetkom Marka Grižoniča v 27. minuti nagnili tehtnico na svojo stran. Pri gostih je bil odličen vratar Hasič, znova pa sta velik delež prispevala veterana Pavlin in Osterc. Marko Drevenšek je odigral celotno tekmo za Domžale, Mario Lucas Horvat pa je bil zamenjan v 60. minuti. Sead Zilič še ni prejel vse potrebne dokumentacije in ni kandidiral za nastop. Očitno se prebuja tudi ljubljanska Olimpija, ki je tokrat v gosteh ugnala Gorico - dva gola je dosegel Hrvat Šokota. V Lendavi je gostovalo Primorje, ki je prezimilo na zadnjem mestu. Težave Nafte in negotovost pred prvenstvom pa so vendarle naredili svoje in Ajdovci so odnesli celotni izkupiček (prvič v tem prvenstvu so zmagali v gosteh). Prvi gol za goste je prispeval nekdanji igralec Aluminija Jaka Ihbeisheh, ki je v 30. minuti matiral Nemanjo Joziča, nekdanjega vratarja Drave. Mariborčani so svojo prednost pred najbližjim zasledovalcem povečali že na 11 točk. JM Nogomet • Prijateljski tekmi PODVINCI BETONARNA KUHAR- HAJDINA 3:2 (2:2) STRELCI: 0:1 Gaiser (25), 1:1 Po-žegar (30), 2:1 Hauptman (40), 2:1 Jozič (45), 3:2 R. Petrovič (60) PODVINCI BETONARNA KUHAR: Vesenjak, Ivančič,. Bratec, Lah, Bel-šak, Kokot, R. Petrovič, Požegar, Toplak, Hauptman. Igrali so še: Mulej, Novak, D. Petrovič, Benko, Juršek. Trener: Miran Ljubec. HAJDINA: Ber, Mlinarič, Vrabl, Krajnc, Travnikar, Bo. Kurež, Ficko, Gaiser, Jazbec, Žuran, Dolajevič. Igrala sta še: Abraham in Bog. Kurež. Trener: Gorazd Šket. Nogometaši iz Podvincev so v prijateljskem nogometnem srečanju tesno ugnali Hajdino. Prvi polčas je ponudil izenačeno igro in štiri zadet- ke, v nadaljevanju srečanja pa so bili nekoliko boljši domačini, dosegli zadetek in na koncu zmago. ZAVA GEREČJA VAS -LENART 3:0 (1:0) STRELCI: 1:0 Čeh (20), Gerečnik (57. z 11 m), 3:0 Veber (52) ZAVA GEREČJA VAS: Zupanič, Gerečnik, Horvat, Lešnik, Kokot, Veber, Šešo, Čeh, Vrabl, Šmigoc, Hertiš. Trener: Ivan Ornik. V svojem tretjem pripravljalnem srečanju so nogometaši Zava Gere-čja vas zasluženo premagali ekipo Lenarta, člana 1. MNZ Ptuj. Gereča-ni so bili vso srečanje boljši nasprotnik in so si zraven treh zadetkov priigrali še številne priložnosti, a jih niso uspeli izkoristiti. Danilo Klajnšek Košarka m S. SKL vzhod (m) Še druga zaporedna trofeja KK Terme Ptuj Terme Ptuj - Ivanč-na Gorica 82:72 18:17, 15:19, 19:21, 30:15 KK TERME PTUJ: Dobrin 29 (10/12) 1x3, Horvat 18 (5/6) 1x3, Ferme 1 (1:2), Gojznik, Ajhmajer 10 (0/6), Vodušek 8 (4/4), Hameršak 7 1x3, Ljubec, Pleskonjič 6, Koprivc 3 1x3, Krajnc, Nadižar. Trener: Ratko Radovic KK IVANČNA GORICA: Haupt-man 2, Kajfež 18 (1/2) 1x3, Boljte 7 (5/10), Ogrin 7 (1/2), Marolt 7 (1/5), Erčulj 16 (2/3), Koderman, Kralj 4, Kolarič 3 (1:2), Predovič, J. Erčulj 2, Markovič 6 2x. Ptujski košarkarji nadaljujejo dobre in predvsem rezultatsko uspešne predstave. Tokrat so zaradi vzdrževalnih del v gimnazijski dvorani igrali domačo 3. SKL vzhod (m) REZULTATI 15. KROGA: Terme Ptuj - Ivančna Gorica 82:72 (18:17, 15:19, 19:21, 30:15), Primafoto SG - Komenda Hram Gorjan 79:87 (21:24, 25:13, 11:27, 22:23), Posav-je Podbočje - Koroška 99:74 (20:11, 28:24, 18:14, 33:25), NONA Lenart - ŠRK Koši 87:71 (34:10, 19:16, 22:23, 12:22). Prosta je bila ekipa Ruše. 1. NONA LENART 13 13 0 26 2. KOMENDA HRAM GORJAN13 11 2 24 3. IVANČNA GORICA 14 9 5 23 4. ŠRK KOŠI 14 9 5 23 5. TERME PTUJ 14 7 7 21 6. PRIMAFOTO SG 13 5 8 18 7. RUŠE 13 3 10 16 8. POSAVJE PODBOČJE 13 3 10 16 9. KOROŠKA 13 0 13 13 Foto: Črtomir Goznik Ptujski košarkarji so v dvorani Center ugnali Ivančno Gorico zaradi boljše igre pod obema košema. tekmo v dvorani Center, kjer pa so imeli kar precej težav: najprej so med tednom težko dobili en termin za trening (za razumevanje se zahvaljujejo ŽRK MT Ptuj), težko pa so se prilagodili tudi na precej uničeno igralno površino v dvorani. Tretjeuvrščena Ivančna Gorica je ekipa, ki je Ptujčanom v prvem delu prvenstva zadala najvišji poraz (105:60), zato so se tokrat bolje pripravili na njihovo igro. Predvsem so se zavedali, da so gostje ekipa, ki je sposobna v kratkem času narediti visoko razliko. To se je res zgodilo, a prednost nikoli ni prešla deset točk. Ptujčani so z nizko peterko vztrajno lovili prednost gostov, a so imeli pri tem veliko težav zaradi slabega meta z razdalje (poznalo se je, da so le enkrat preizkušali koše v dvorani Center). Pred zadnjo četrtino so zaostajali za pet točk, nato pa se je domači trener Ratko Radovic odločil za spremembo v ekipi in na parket poslal tri višje košarkarje. To je bil zadetek v polno, stekla je igra pod košem in gostje niso mogli več ustaviti naleta domačinov. Velik delež v obrambi je prispeval Ferme, v napadu pa je v končnici Dobrin rutinirano zadeval proste mete ter na koncu pristal pri visokih 29 točkah. V naslednjem krogu bodo igralci KK Terme Ptuj gostovali pri drugouvrščeni ekipi Komende. JM Namizni tenis m 1. SNTL (m, ž), 2. SNTL, S. SNTL Fantje trikrat 3:2, dekleta dvakrat 2:3 Štirinajsti krog v 1. moški in ženski ligi je prinesel polovični uspeh za fante in dekleta NTK Ptuj. Moški del je igral doma in proti Tempu iz Velenja prvič slavil v drugem delu prvenstva. Gostje so sicer igrali brez Žige Jazbeca, vprašanje pa je, če bi tudi on lahko spremenil potek srečanja, saj sta bila Bojan Pavič in Danilo Piljak razpoložena za igro. Nekaj težav je imel izkušeni Bojan Pavič proti Roscu in Slatinšku, vendar je z bogatimi izkušnjami izvlekel zmagi. Dve točki je dodal še Danilo Piljak. Žal mlademu Luki Krušiču ni uspelo priti do kakšne točke, vendar so prvoligaški dvoboji vsekakor dobrodošli za nabiranje izkušenj. Največ zanimanja je v tem krogu veljalo dvoboju v Mariboru, kjer so domačini gostili lanskoletne državne prvake iz Puconcev. Ljubitelji namiznega tenisa so vsekakor prišli na svoj račun, na koncu pa so se veselili domačini, ki so tesno 5:4 premagali goste. S to zmago so naredili ogromen korak k osvojitvi naslova državnik prvakov, saj je težko verjeti, da bi takšno priložnost izpustili iz rok in si privoščili spodrsljaj. Zmagovito točko je v devetem dvoboju za Mariborčane prispeval Gregor Zafoštnik, ki je ugnal Škrabana. V ženski konkurenci so igralke iz Raven na Koroškem ugnale Ljubljano ter tako dosegle še štirinajsto zmago. Ptujčanke so gostovale v Logatcu, kjer so znova nastopile oslabljene, brez poškodovane reprezen-tantke Vesne Rojko. Z njo bi se 4. PTUJ 14 8 6 16 5. LJUBLJANA 14 8 6 16 6. MUTA 14 4 10 8 LOGATEC - PTUJ 5:3 Smiljanič - Terbuc 1:3, Verdinek - Bezjak 3:0, Zupančič - Zera 2:3, Verdinek - Terbuc 3:2, Smiljanič -Zera 3:2, Zupančič - Bezjak 3:0, Verdinek - Zera 1:3, Zupančič - Terbuc 3:0. 2. SNTL (m) Foto: Črtomir Goznik Bojan Pavič (NTK Ptuj) je proti ekipi Velenja dosegel tri posamične zmage. verjetno vrnile domov z zmago, čeprav so bile tudi brez nje zelo blizu temu. Vesna Terbuc in Ivana Zera sta izgubili vsaka po en dvoboj šele po petem nizu, če pa bi se vsaj eno obrnilo v njuno smer ... Tokrat sreča pač ni bila na strani gostij iz Ptuja. Igralci druge ekipe Ptuja so dvakrat gostovali in dvakrat visoko izgubili. Tako so prikovani na dno prvenstvene razpredelnice, praktično brez možnosti za obstanek. V 3. ligi so dva visoka domača poraza doživeli tudi igralci iz Cirkovc. 1. SNTL (m) -od 1. do 6. mesta REZULTATI 14. KROGA: Ptuj - Tempo Velenje 5:2, Finea Maribor - Kema Puconci 5:4, Sobota - Krka 1:5. 1. FINEA MARIBOR 2. KEMA PUCONCI 3. KRKA 4. SOBOTA 5. TEMPO VELENJE 6. PTUJ 1 26 2 24 14 11 3 22 7 7 14 6 8 12 5 9 10 14 13 14 12 14 14 14 PTUJ - TEMPO VELENJE 5:2 Krušič - Rosc 1:3, Pavič - Klja-jič 3:1, Piljak - Slatinšek 3:1, Pavič - Rosc 3:2, Krušič - Slatinšek 0:3, Piljak - Kljajič 3:2, Pavič - Slatinšek 3:2. 1. SNTL (ž) -od 1. do 6. mesta REZULTATI 14. KROGA: Logatec - Ptuj 5:3, Fužinar Interdiskont - Ljubljana 5:2, Muta - Arrigoni Izola 1:5. 1. FUŽINAR INTERDISKONT 14 14 0 28 2. LOGATEC 14 9 5 18 3. ARRIGONI IZOLA 14 9 5 16 REZULTATI 8. KROGA: Sobota II -Kema Puconci II 1:5, Merkur Kranj -Arrigoni Izola 2:5, Melamin Kočevje - Gorica 5:2, Žogica Radgona - Ptuj II 5:0, Olimpija - Branik Markizet 3:5, Merkur Kranj - Gorica 5:2, Melamin Kočevje - Arrigoni Izola 1:5, Žogica Radgona - Branik Markizet 5:1, Olimpija - Ptuj II 5:0. 1. OLIMPIJA 15 11 4 22 2. KEMA PUCOMCI II 14 11 3 22 3. ŽOGICA RADGONA 15 10 5 20 4. MERKUR 14 9 5 18 5. ARIGONI IZOLA 15 9 6 18 6. MELAMIN 14 8 6 16 7. BRANIK MARKEZIT 14 7 7 14 8. SOBOTA II 14 5 9 10 9. GORICA 15 2 13 4 10. PTUJ II 14 0 14 0 ŽOGOCA RADGONA - PTUJ II 5:0 Škurnik - Drčič 3:0, Tomše - Napast 3:0, Ropoša - Hergan 3:1, Tomše - Drčič 3:0, Škurnik - Hergan 3:1. OLIMPIJA - PTUJ II 5:0 Boldin - Drčič 3:1, Pepelko - Napast 3:0, Šfiligoj - Krušič 3:2, Peper-ko - Drčič 3:0, Flajs - Krušič 3:1 DK Futsal • Finalni turnir U-13 Mladi Ptujčani državni prvaki V novi športni dvorani v Kidričevem je potekal zaključni turnir v futsalu za mlade nogometaše do 13 let starosti, na katerem so nastopile štiri ekipe. Številni gledalci, ki so napolnili novo športno dvorano, so lahko uživali v mojstrovinah mladih nogometašev. Želja je bila, da bi naslov državnih prvakov ostal doma, kar bi bil izredni uspeh, saj je državni prvak pač samo eden. Očitno so se v ptujskem taboru dobro pripravili in uspeh ni izostal. In to na premierni, »krstni« prireditvi v športni dvorani v Kidričevem. FC Špedicija Goya je v pol-finalu superiorno opravila s tekmeci iz Litije, v finalu pa so varovanci trenerja Marka Pergerja slavili še zmago pro- ti ekipi iz Velikih Lašč. Uspeh ptujskega futsala je dopolnila druga ptujska ekipa Agroproa-gro, ki je osvojila tretje mesto. Z malo več sreče bi lahko videli tudi ptujski finale. Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik FC Agroproagro FC Špedicija Goya POLFINALE: FC Špedicija Goya - FC Litija 13:0, GC Agroproagro - FC Velike Lašče 3:4. TEKMA ZA 3. MESTO: FC Agroproagro - FC Litija 4:2 ZA 1. MESTO: FC Špedicija Goya - GC Velike Lašče 4:3 FC ŠPEDICIJA GOYA: Luka Janžekovič, Jure Perger, Matic Dobnik, Marko Panikvar, Timotej Lešnik, Nejc Brodnjak, Denis Hreljič, Dejan Petrovič, Erik Zorec. Trener: Marko Perger. AGROPROAGRO: Marko Pernat, Aljaž Ramot, Tilen Lacko Kolar, Žan Petek, Teo Milič, Rok Mohorko, Miha Pšajd, Timotej Kacjan, Gašper Je-senek, Alen Dobnik. Trener: Maksim Mohorko. Vlado Močnik (predstavnik NZS): »Dogodek, ki je vreden vse pohvale, prekrasna dvorana, vrhunska organizacija, veliko gledalcev, lepo in korektno navijanje.« Marko Perger (trener državnih prvakov): »Iskrene čestitke vsem fantom za disciplinirano in požrtvovalno igro, dosegli smo svoj cilj, ki smo si ga zastavili pred začetkom sezone. Trenirali smo zelo dobro, odigrali veliko tekem doma in v tujini ter si pridobili veliko izkušenj, ki so nam tokrat prišle prav. Velika hvala staršem, da so vztrajali pri potovanjih po celi Sloveniji ter kluboma NK Aluminij in NK Zlatoličje, da so fantom dovolili igrat futsal. Še enkrat iskrene čestitke ekipi Agroproagro za osvojeno 3. mesto in ekipi Špedicije Goja za naslov državnih prvakov. Fantje, vsi ste šampioni.« Strelstvo • Šolsko in regijsko tekmovanje Finalnotekmovanje OŠ in SŠ: Aleš Pernat in Žan Tomažič šolska državna prvaka Preteklo soboto je v Ljubljani potekalo finalno državno tekmovanje osnovnih in srednjih šol v streljanju s serijsko zračno puško. Med srednješolci je najboljšo mero koncentracije in natančnosti pokazal Kidričan Aleš Pernat, Srednja elektro in računalniška šola Maribor, ki je z odličnim dosežkom 376 krogov slavil z velikimi petimi krogi prednosti pred zasledovalci. Drugo mesto je osvojil lastnik še vedno veljavnega državnega rekorda med pionirji Vrhničan Bojan Lampreht ml. s 371 krogi. Ormoški gimnazijci, ki so na prvenstvu nastopili kot najboljša ekipa z območnega prvenstva podravske regije, so na koncu v ekipni razvrstitvi morali premoč priznati le ekipi TŠC Kranj-SIPŠ, ki je slavila s 1068 krogi, Ormožani pa so s 1045 krogi osvojili drugo mesto. Četrti so bili s 1018 krogi dijaki iz Gimnazije Ljutomer. Med posamezniki so Ormožani Jan Šumak, Tilen Vnučec in Tomi Jevšovar s 356, 356 in 333 krogi osvojili 16., 17. in 27. mesto. Ormoške gimnazijke so v ekipni razvrstitvi z 954 krogi zaostale za svojimi sovrstnicami iz Gimnazije Ljutomer s 1056 krogi in osvojile drugo mesto, med posameznicami pa se je med prleškimi strelkami najvišje uvrstila Petra Vernik s 363 krogi na 4. mestu, Urška Kuharič in Lea Rajh sta s 342 in 249 krogi osvojili 13. in 27. mesto, Melanie Habjanič, SŠ za oblikovanje in fotografijo, pa je s 342 krogi osvojila 14. mesto. Še uspešnejše pa so bile ljutomerske dijakinje, med katerimi je Megi Fujs s 363 krogi in boljšo zadnjo serijo z 91:90 krogi proti Petri Vernik osvojila bronasto odličje. Zelo dobro sta se odrezali tudi Kaja Raščan in Nuša Krančič, ki sta s 356 in 337 krogi osvojili 8. in 16. mesto. Velik uspeh med osnovnošolskimi učenci je dosegel ormoški strelec Žan Tomažič, ki je s 183 krogi postal šolski državni prvak. Premagal je najboljšega ligaškega strelca v Sloveniji, Hrastničana Matica Saporja Foto: Simeon Gönc Kidričan Aleš Pernat, Srednja elektro in računalniška šola Maribor, je po lanski zmagi med osnovnošolci uspeh ponovil še med dijaki in s 376 krogi postavil najvišji rezultat dneva. s 181 krogi na drugem mestu. Zelo dobro streljanje je pokazal tudi Rok Štebih iz OŠ Sveta Trojica, ki se je s 176 krogi veselil 8. mesta, Matjaž Pleh in Rok Tomažič iz OŠ Ormož sta s 165 in 158 krogi osvojila 23. in 28. mesto, Aleš Štebih iz OŠ De-strnik-Trnovska vas pa je s 151 krogi osvojil 32. mesto. V ekipni razvrstitvi so zmagali učenci iz OŠ Črenšovci s 522 krogi, pred OŠ Leskovec s 520 krogi na drugem in OŠ Ormož s 506 krogi na 3. mestu. Med učenkami je po tesni odločitvi s skupnimi 185 krogi slavila Mateja Napret iz OŠ Hrastnik. Ormoške učenke Melisa Kosi, Tjaša Malec in Urška Žnidarič so s 177, 176 in 151 krogi osvojile 7., 9. in 32. mesto. Neja Gril, OŠ Olge Meglič, je tekmovanje končala 23. mestu. Regijsko prvenstvo SV regije - TUrnišče: Štirje posamični naslovi regijskih prvakov za Kovinarjeve strelce V soboto je bilo v Turnišču na velikem montažnem strelišču, na katerem je tekmovalo preko 140 strelcev, regijsko prvenstvo SV regije v streljanju s standardnim in serijskim zračnim orožjem za vse kategorije. Zelo uspešno so nastopali predvsem Mitja Černi iz Gančanov, ki je zmagal med mladinci s puško z odličnim rezultatom 591 krogov, domačin Robert Markoja med člani s puško, ki je zmagal s 593 krogi, 2. mesto je osvojil Dušan Ziško iz Tišine s 591 krogi, zelo dobro pa sta se odrezala tudi ormoška strelca Tadej Horvat in Boris Hergula s 582 krogi na 3. in 4. mestu. Med člani s pištolo je slavil Boštjan Simonič s 566 krogi pred Štefanom Balaškom z enakim rezultatom na drugem in Aleksandrom Ciglaričem s 562 krogi na tretjem mestu, Ormožan Kevin Venta je s 560 krogi osvojil 4. mesto. Med članicami s pištolo je zmagala Tina Novak s 352 krogi, pred Vesno Mele in Barbaro Slavinec, obe SD TSO in s 346 krogi na drugem in tretjem mestu. Drugo odličje je Tina Novak osvojila še med članicami s puško, ko je s 370 krogi osvojila 3. mesto, zmagala je Saša Marija Ratnik s 391. V mlajših kategorijah so bili najuspešnejši: med cicibani sta dvojno zmago slavila Kovinarjeva strelca Rob Gal in Dario Brajkovič s 155 in 147 krogi. Med mlajšimi pionirji je naslov regijskega prvaka osvojil tudi Kovinarjev Rok Tomažič s 170 krogi. Med pionirji je za medaljo za en krog zaostal Aljaž Čučko, SD TSO in s 171 krogi osvojil 5. mesto, med pionirkami pa je bila nepremagljiva Tamara Černi s 178 krogi. Četrti naslov regijske prvakinje si je med Kovinarjevimi kadetinjami s puško priborila Melanie Habjanič s 386 krogi in premagala klubsko kolegico Petro Vernik s 384 krogi na drugem mestu. Simeon Gonc Foto: Boris Hergula Med članicami s pištolo je zmagala Kovinarjeva strelka Tina Novak, ki je bila uspešna tudi med članicami s puško, kjer je osvojila bronasto odličje. V ospredju Barbara Slavinec, SD TSO, za njo Tina Novak. Kegljanje • 2., 3. SKL (m, ž) Drava dvakrat boljša od Nafte Minuli teden je bil uspešen za ptujske kegljače in kegljavke, saj so oboji slavili proti Nafti iz Lendave. Dekleta so nastopila že v četrtek, za ohranitev štirih točk prednosti pa so morala zmagati. Fridlova je prvi dvoboj izgubila, nato pa so Kruši-čeva, Planinškova in Kolarjeva poskrbele za preobrat in zanesljivo vodstvo. Piko na i je dodala Bombekova in veselje se je lahko pričelo. Da bi igralke Drave Deta Centra zanesljivo uresničile svoje želje in osvojile prvo mesto ter napredovanje v višji rang tekmovanja, je računica zelo enostavna - premagati vse tekmice do konca prvenstva (enkrat še počivajo). Za veliko presenečenje pa so poskrbeli fantje. Njihovi gostje iz Lendave so veljali za velike favorite, saj se borijo za prvo mesto. Tega bi po spodrsljaju Prepoljčanov z zmago tudi lahko zasedli, vendar je bila tokrat ptujska trdnjava pretrd oreh. Fantje so ob bučni podpori podirali keglje kot za šalo in že veliko pred koncem se je videlo, da bodo pomembne točke ostale doma. Z dvema točkama so dravaši napredovali za dve mesti na prvenstveni razpredelnici. 2. SKL - vzhod (ž) REZULTATI 15. KROGA: Drava Deta Center - Nafta 6:2, Lanteks III - Ceršak 5:3, Litija - Komcel 7:1, Šoštanj II - Rudar 1:7. 1. DRAVA DETA CENTER14 11 0 3 22 2. RUDAR 13 9 0 4 18 3. LITIJA 13 8 1 4 17 4. CERŠAK 14 8 0 6 16 5. LANTEKS III -2 13 8 1 4 15 6. GAŠPER KOROTAN 13 6 0 7 12 7. NAFTA 14 5 1 8 11 8. KOMCEL 13 3 1 9 7 9. ŠOŠTANJ II 13 0 0 13 0 DRAVA DETA CENTER -NAFTA 6:2 (3041 - 2949) DRAVA DETA CENTER: Fridl 478, Krušič 529, Planinšek 490, Kolar 511, Kramberger 503, Bombek 530. 3. SKL - vzhod (m) REZULTATI 15. KROGA: Drava Deta Center - Nafta 7:1, Lokomotiva - Gašper Korotan 2:6, Radenska II - Žalec Petrol 6:2, Piramida - Litija 5:3, Rile servis - Prepolje 5,5 - 2,5. 1. PREPOLJE 15 9 1 5 19 2. LITIJA 15 9 1 5 19 3. NAFTA 15 8 2 5 18 4. GAŠPOER KOROTAN15 9 0 6 18 5. RADENSKA II 15 7 1 7 15 6. DRAVA DETA CENTER15 7 0 8 14 7. ŽALEC PETROL 15 6 1 8 13 8. LOKOMOTIVA 15 6 0 9 12 9. RILE SERCIS 15 6 0 9 12 10. PIRAMIDA 15 4 2 9 10 DRAVA DETA CENTER -NAFTA 7:1 (3193 - 3046) DRAVA DETA CENTER: Arnuš 536, Podgoršek 508, Premzl 540, Sušanj 545, Kozoderc 518, Čeh 394 - Čuš 123. Danilo Klajnšek Futsal • 2. SFL REZULTATI 17. KROGA: Kebelj Mlbus Prevozi - KMN Slovenske Gorice 6:4 (5:0), Zavrh Selce Masind - Maribor Branik 6:3 (1:2), KMN Tomaž - KMN Benedikt 1:3 (1:1), KMN Nazarje Glin - Weber 6:2 (4:2), Kix Ajdovščina - KMN Velike Lašče 3:3 (1:0). 1. NAZARJE GLIN 16 11 3 2 79:38 36 2. BENEDIKT (-1) 16 11 1 4 62:54 33 3. KEBELJ 16 9 2 5 77:64 29 4. VIKTORBIT 15 8 0 7 63:65 24 5. AJDOVŠČINA 16 7 2 7 49:51 23 6. VELIKE LAŠČE 15 6 3 6 69:59 21 7. SLOV. GORICE 15 7 0 8 72:78 21 8. ZAVRH SELCE 15 5 1 9 57:65 16 9. MARIBOR BR. 16 4 3 9 60:76 15 10. WEBER 15 4 2 9 56:72 14 11. KMN TOMAŽ 15 3 3 9 47:69 12 Nesrečen poraz petelinov: Tomaž -Benedikt 1:3 (1:1) STRELCI: 0:1 Kolman (11), 1:1 Mar (13), 1:2 Fujs (38), 1:3 Lovren-čič (39). TOMAŽ: Marin, Vrbanič; S. Majcen, Strmšek, Miklašič, Krajnc, Golob, Plohl, Mar, Belšak. Trener: Marjan Magdič Obe ekipi sta zaigrali v precej oslabljenih zasedbah, vendar so kljub temu maloštevilni gledalci, le kakih 50 se jih je zbralo na Hardeku, videli zanimivo futsal predstavo. Futsalerji Tomaža in Benedikta so prav tekmovali v tem, kdo bo zapravil lepšo priložnost - nekatere je bilo skoraj težje zgrešiti kot zadeti. Na koncu so krajši konec spet potegnili petelini, ki bi si zaslužili vsaj točko. Pri izidu 1:1 je namreč Simon Majcen zamudil priložnost za potopitev drugouvršče-nega Benedikta na Hardeku. Tako so varovanci trenerja Marjana Magdiča ponovno izpustili lepo priložnost, da uidejo z zadnjega mesta na lestvici, ki ga zasedajo od 2. kroga naprej. V 18. krogu Tomaž 11. marca gostuje v Mariboru. uk Tenis • 1. Zimska liga Rezultati 8. kroga: HORTIKULTURA - HIŠA KAGER 0:3 (b b.); TK GORIŠNICA - TC GOJA 0:3 (Širovnik - Plajnšek 1:9, Žnidarič - Gregorec 4:9, Žnidarič/Jurič - Plajnšek/Gregorec 8:9); TK ŠUMARI - TRGOVINE JAGER 0:3 (Premužič - Jagarinec 0:9, Horvat - Majcenovič 5:9, Pre-mužič/Sternad - Križe/Pisar 5:9). Pustni dnevi so prinesli visoke zmage trem vodilnim ekipam prve lige. Ekipa Holtikultura se je »izgubila« med kurenti ter brez boja prepustila visoko zmago ekipi Hiša Kager. Ekipa Trgovine Jager je visoko premagala ekipo TK Šumari. V tekmi TC Goja proti TK Gorišnica je bilo posebno zanimivo v igri parov, kjer so o zmagovalcu odločale malenkosti. igre gemi 1. HIŠA KAGER 19 195 2. TRGOVINE JAGER 19 184 3. TC GOJA 16 181 4. HORTIKULTURA 10 135 5. TK ŠUMARI 6 127 6. TK GORIŠNICA 2 80 2. liga Razpored 8. kroga: 5. 3., ob 8.30: Veterani - TK Skorba, TK Skorba Gad - PSS Ptuj; ob 11.45: TK Štraf - Civis Ptuj. JM Kolesarstvo • Jure Golčer, KK Perutnina Ptuj: »Znova želim slaviti na dirki Po Sloveniji« /G> Foto: Črtomir Goznik Jure Golčer: » Z Danilom Di Luco imam še vedno dober odnos. Mogoče se navzven obnaša zvezdniško, do svojih sotekmovalcev pa je zelo pokroviteljski, saj zelo ceni našo vlogo in pomoč.« Braslovče - ŽOK AC Prstec Ptuj 3:2 (-24, -21, 18, 23, 8) ŽOK AC PRSTEC: Horvat, Krajnc, Vidovič, Vindiš, Intihar, Kosi, Kram-berger, Kokol, Leskova r. Trenerka: Jasna Zajšek V ligi za napredovanje iz tretje v drugo slovensko odbojkarsko ligo so igralke Ptuja zapravile prvo priložnost za zmago, saj so proti Braslovčan-kam izgubile 2:3 v nizih. Pred kakšnimi 300 bučnimi gledalci smo na tekmi videli pravi preobrat in prav gledalci so bili močni faktor pri tem uspehu domače ekipe. Ptujčanke so odigrale eno slabših tekem, čeprav so prva dva seta dobile 26:24 in 25:21. V tem delu igre so izkušenejše igralke še nekako kontrolirale potek srečanja, ki se je v naslednjih treh setih prevesil popolnoma v nasprotno stran. Ptujske igral- ke so naredile preveč napak v napadalnih akcijah, šepal je tudi sprejem, kar je oteževalo dobro organizacijo igre. Ptuj-čanke so gladko izgubile tretji set, medtem ko je bil četrti sila izenačen; z malo sreče bi se lahko obrnil tudi v prid gostij. V zadnjih treh setih je trenerka Jasna Zajšek iskala formulo do uspeha in pravo postavo, a tudi v zadnjem setu so prevladovale domačinke, ki so suvereno zaključile tekmo s 15:8. Poraz z Braslovčankami je Ptujčanke oddaljil od borbe za napredek v 2. ligo, vendar bi jim v naslednjih petih tekmah to še lahko uspelo, če bodo nanizale same zmage. V naslednjem krogu čaka ŽOK AC Prstec iz Ptuja domača tekma proti zmeraj neugodni ekipi Nova KBM Branik 2 iz Maribora. Tekma se bo odigrala v petek ob 1930 v športni dvorani Gimnazije Ptuj. David Breznik Kolesarji Perutnine Ptuj se v teh dneh pospešeno pripravljajo na začetek nove sezone (ta se začne že v četrtek v Italiji), kjer bodo tekmovali v ran-gu »continental«. Tik preden so Ptujčani prijavili ekipo, ki bo letos nastopala barve Perutnine Ptuj, se je moštvu priključil še Jure Golčer, ki ga ljubitelji kolesarstva v Sloveniji še kako dobro poznajo. Mariborčan se je tako vrnil v »staro jato«, saj je v ptujskem dresu do sedaj dirkal že dvakrat, med drugim je v času, ko je nastopal za »pe-rutninarje«, osvojil tudi naslov državnega prvaka in slavil na dirki Po Sloveniji. Kar nekaj Drave je preteklo, odkar ste bili nazadnje na Ptuju. J. Golčer: »Za Perutnino Ptuj sem nastopal v sezoni 2006, ki je bila zares sanjska, z vrhunskimi rezultati. Prepričan sem, da bomo tudi letos dostojno zastopali klub ter se borili za zmage na najpomembnejših dirkah.« V dresu ptujskega kolesarskega kluba ste v preteklosti že doživeli zvezdniške trenutke (DP in Dirka po Sloveniji). Si bi jih upali napovedati tudi pred letošnjo sezono? J. Golčer: »Kolesarstvo je šport, pri katerem je zmage zelo nehvaležno napovedovati. Veliko je dejavnikov, ki so ti lahko v korist ali škodo. Vsekakor pa je dirka Po Sloveniji moj glavni cilj sezone. Zato verjamem, da bom tretjič stal na najvišji stopnički!« V zadnjem času ste nastopali v Italiji. Kako to, da ste za nadaljevanje kariere izbrali ravno klub, v katerem ste dvakrat že nastopali? J. Golčer: »Želel sem ostati v tujini, vendar ne pod vsakimi pogoji. Tudi v tujini se ne cedita med in mleko. Sam sem malo »hazardiral« in čakal, da bi bil v ekipi skupaj z Danilom Di Luco. Vendar so se stvari žal zasukale tako, da je on podpisal z ekipo, ki je že imela maksimalno število, 30 kolesarjev. Vrnil sem se domov in zame kot Štajerca je bila edina logična izbira Perutnina Ptuj. Zato Železničarski boksarski klub Maribor je v sodelovanju z Boksarsko zvezo Slovenije pripravil peti, predzadnji krog tekmovanja v 1. slovenski boksarski ligi. Skupno je bilo prijavljenih 43 tekmovalcev in tekmovalk iz 14 slovenskih klubov. Izvedli so kar 17 dvobojev v kadetski, mladinski in članski kategoriji. Boks klub Ring iz Ptuja je imel prijavljenih osem boksarjev, a jih je v ring stopilo pet. S tremi zmagami in dvema porazoma so zbrali 11 novih točk, skupno jih imajo po petih krogih že 63, kar je kar za 37 točk več, kot jih ima BK Slovenska Bistrica na 2. mestu. To pred zadnjim krogom pomeni, da bodo Ptujčani zanesljivo ubranili naslov ekipnega državnega prvaka, ki so ga osvojili lani. V Mariboru je prvič v ligi stopil v ring šele 15-letni Renato Babič, ki je dobro prene- bi se zahvalil g. Glavniku, da sva se tako hitro dogovorila za sodelovanje.« V Italiji ste bili med drugim tudi pomagač slovitemu Danilu Di Luci. Kakšen odnos sta imela z zvezdnikom svetovnega formata, kar Di Luca vsekakor je? J. Golčer: »Z njim imam še vedno dober odnos. Mogoče se navzven obnaša zvezdniško, do svojih sotekmovalcev pa je zelo pokroviteljski, saj zelo ceni našo vlogo in pomoč. Kolesarstvo je pač šport, kjer brez dobre ekipe težko uspeš.« Ptujska ekipa bo letos nastopala v »continentalu« in se na nek način vsaj poskušala približati sijajnim lanskim dosežkom. Kje se v tej zgodbi vidite vi? J. Golčer: »Lanska sezona je bila za ekipo zelo uspešna, saj najbrž nihče ni pričakoval toliko uspehov. Ker pa se je sel psihično breme in je dobil zelo izenačen dvoboj. Blaž Škrjanec iz dvoboja v dvoboj dokazuje tehnične kvalitete in je bil tudi tokrat izrazito boljši od Denisa Zvera. Za še večji napredek bo moral popraviti vzdržljivost in povečati moč udarca. Trenutno najboljši ptujski boksar Marko Mako-vec je po kvaliteti presegel svoje amaterske konkurente v Sloveniji v srednji kategoriji in je rutinirano ter visoko premagal nemočnega Marka Rošker-ja. Nejc Nedeljko se je dobro držal proti 34-letnemu Alešu Šurbku, a je bil dvoboj zaradi poškodbe Nedeljka prekinjen v tretji rundi. Prav tako je bil zaradi krvavenja prekinjen boj Aleša Kujevca proti Simonu Dovču, ki se razvija v vrhunskega boksarja. Oceno nastopov ptujskih boksarjev je podal glavni letos še okrepila, verjamem, da bomo vsaj ponovili, če ne izboljšali takšne dosežke.« Vi slovite predvsem kot kolesar, ki je odličen v vožnji v klanec, poleg tega pa premorete neprecenljive izkušnje iz tujine. Bosta ti dve vrlini vaši poglavitni v vlogi na Ptuju? J. Golčer: »V ekipi je nekaj mladih fantov, ki premorejo kar nekaj talenta. Sam sem moral biti skoraj vedno sam deklica za vse, saj sem skrbel za načrtovanje treningov, prehrano in druge stvari. Zato verjamem, da lahko pomagam mlajšim v klubu s svojimi izkušnjami.« Ekipa je, odkar ste bili nazadnje na Ptuju, precej spremenjena. Kako dobro sploh poznate moštvo Perutnine Ptuj? J. Golčer: »Z večino se dobro poznam, predvsem z Gazvo-do, Rakušo in Marinom smo trener BK Ring Ivan Pučko: »Ponovno sem zadovoljen s prikazanim in napredkom mojih mladih boksarjev. Kot vsak krog, smo tudi v tem krogu vključili novega boksarja, Renata Babiča, ki se je dobro boril. V ligi iz kroga v krog dokazujemo, da dobro delamo z mladimi, medtem ko si tudi naši starejši boksarji nabirajo izkušnje in se razvijajo.« Zadnji, šesti krog 1. slovenske lige bo na sporedu ob kon- V četrtek pričetek v Italiji Za kolesarje Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj se že v četrtek prične nova sezona. Takrat bodo v Italiji, na dirki Giro del Friuli, prvič tekmovalno zavrteli pedala in dobili vpogled, kako dobro so delali v pripravljalnem obdobju. Uvodni razpored dirk: 3. 3. - Giro del Friuli (Ita) 6. 3. - Trofeo Zssdi - Unio-ne dei Circoli sportivi (Ita) 13. 3. - Poreč Trophy (Hrv) skupaj veliko trenirali že prej. Smo prijatelji tudi izven kolesarstva.« »Na prvih dirkah bom pomagal ostalim« Ekipa Kolesarskega kluba Perutnina Ptuju je lani odlične rezultate dosegala tudi zaradi homogenosti in kolegialnosti v ekipi. Bo po vašem mnenju tudi letos »družinsko« vzdušje v ekipi ključ do uspeha? J. Golčer: »Kolesarstvo je v bistvu ekipni šport, kjer brez pomoči ekipe bolj malo postoriš. Zato je še posebej pomembno dobro vzdušje v ekipi. Verjamem, da bomo tudi s pomočjo tega dosegali dobre rezultate in si tudi v težkih trenutkih pomagali.« Že kmalu se začne nova sezona s prvo dirko v Italiji. Kakšni so vaši cilji letos, tako osebni kot cilji kolesarskega kluba Perutnina Ptuj? J. Golčer: »Glede na to, da so moji glavni cilji malo kasneje v sezoni, bom na teh prvih dirkah pomagal ostalim kolesarjem. Če pa se bo pokazala priložnost za dober rezultat, upam, da jo bom izkoristil. Ker pa naj bi bila Mugerli in Vrečer v zelo dobri formi, jima bomo vsi pomagali do kakšnega super rezultata.« Tadej Podvršek cu marca, vendar gostitelj zaenkrat še ni dokončno potrjen. Že pred tem čaka boksarje 19. in 20. marca v Slovenski Bistrici dvodnevni turnir z imenom Grb Bistrice. Na njem se bodo predstavili najboljši slovenski amaterski boksarji, hkrati pa bodo prišli na turnir še nekateri tekmovalci iz tujine. Iz BK Ring iz Ptuja bodo nastopili Škrjanec, Kujovec, Nedeljko in Makovec. David Breznik 1. SBL, 5. krog, rezultati: Renato Babič (BK Ring Ptuj) - Kristjan Razgoršek (DBK Fužinar) 5+:5 (+ pomeni, da je glavni sodnik po neodločenem dvoboju pripisal zmago Babiču, op. p.) Blaž Škrjanec (BK Ring Ptuj) - Denis Zver (BK Golden Gloves Ljubljana) 14:10 Nejc Nedeljko (BK Ring Ptuj) - Aleš Šurbek (BK Celje) 0:2 Aleš Kujovec (BK Ring Ptuj) - Simon Dovč (KBV Ljubljana) 0:2 Marko Makovec (BK Ring Ptuj) - Marko Rošker (ŽBK Maribor) 23:6 Alja Janžekovič Foto: Primož Kokalj Šahovski kotiček Mladinsko državno prvenstvo: Alja Janžekovič odlična druga V Rogaški Slatini se je zaključilo 18. mladinsko državno šahovsko prvenstvo za leto 2011 v petih starostnih kategorijah za dekleta in fante. Na njem je nastopilo tudi deset članov Šahovskega društva Tehcenter Ptuj, med katerimi je odličen dosežek z osvojenim 2. mestom uspel še 11-le-tni Alji Janžekovič. Alja prihaja iz OŠ Gorišnica, že nekaj časa pa redno trenira pod strokovnim vodstvom MM Danila Po- lajžerja. Z osvojenim drugim mestom si je odprla možnost nastopa na evropskem prvenstvu, vendar bo potnike določila strokovna komisija Šahovske zveze Slovenije na osnovi sprejetih kriterijev. Ptujski mladi šahisti so tekmovanje pričeli skromno, saj sta le Alja Janžekovič in Lara Carli zabeležili zmage, Žan Be-lšak in Klemen Janžekovič sta medsebojno srečanje končala z remijem, remizirala je tudi Nives Janžekovič, ostalih pet je moralo priznati poraz. Nadaljevanje je bilo uspešnejše, posebej to velja za Aljo, ki je v naslednjih osmih kolih še štirikrat zmagala, trikrat remizirala in samo enkrat izgubila, in to s prvo nosilko kategorije do 12 let in kasnejšo zmagovalko. Njen začetni rating jo je uvrščal na deseto mesto, premagala pa je drugo, tretjo, četrto, sedmo in sedemnajsto nosilko ter remizirala s peto, šesto in enajsto. Od ostalih članov Šahovskega društva Tehcenter Ptuj velja izpostaviti še ne 11-letnega Tomaža Šuta, ki je dobil priložnost nastopa v konkurenci do 14 let. Med trideset udeleženci je sicer zasedel 28. mesto, vendar je dvakrat zmagal in trikrat remiziral ter zbral 3,5 točke, tako kot njegov starejši brat Andraž in Marko Zemljarič. Čeprav sta Klemen Janžekovič in Žan Belšak s štirimi točkami v konkurenci fantov do 18 let osvojila peto in šesto mesto, je to nekoliko manj od pričakovanj in manj od prikazanih iger, ki jih nista znala obrniti sebi v prid. Mladi Klemen Kovačec je na nek način plačal davek neizkušenosti na podobnih tekmovanjih, enako tudi Nives Janžekovič, medtem ko sta David Zagoršek in Lara Carli delno zadovoljila. Vsekakor so ti mladi ptujski šahisti odličen potencial, v katerega se splača vlagati, v kar je prepričan tudi predsednik društva ter glavni trener MM Danilo Polajžer. Končne uvrstitve članov ŠD Tehcenter Ptuj: dekleta do 12 let: 2. mesto Alja Janžekovič 6,5 točk (zmagovalka 9) dekleta do 16 let: 9. mesto Lara Carli 3, 11. Nives Janžekovič 2 (zmagovalka 5,5) fantje do 12 let: 29. Klemen Kovačec 3 (zmagovalec 7) fantje do 14 let: 22. David Zagoršek 4, 23. Andraž Šuta 3,5, 24. Marko Zemljarič 3,5, 28. Tomaž Šuta 3,5 (zmagovalec 7) fantje do 18 let: 5. Klemen Janžekovič, 6. Žan Belšak po 4 točke (zmagovalec 6,5) Silva Razlag Odbojka • 3. DOL, končnica Povedle 0:2, nato obstale in izgubile Boks • 1. državna liga, 5. krog Tri zmage in 37 točk prednosti za BK Ring Piše: Aljaž Jelen • Pismo iz Amerike (14. del) Zima še ni rekla zadnje V Ameriko sem prišel, ko je bilo konec poletja. Pravi letni čas, da sem okusil vse radosti poletnega časa in visokih temperatur. S tukajšnjimi sorodniki sem obiskal jezero Michigan ter doživel čar poletnih dni na plaži. V hladnih zimskih dnevih se mi spomini vračajo nazaj na te sončne in tople dni. Med bivanjem tukaj sem spremljal prehod poletja v jesen, ki se mi je tukaj zdela zanimivejša. Temperature so se zelo počasi nižale, barva listov rastlin in dreves se je počasi spreminjala. Imel sem občutek, da je to naravni prehod podnebja na jesen. Tudi vetrovi so bili vse pogostejši in so raznašali že odpadlo listje. Pokrajina je počasi postajala pravi mozaik barv. Skrb za urejeno okolico hiš je narekovala, da je listje treba pospraviti. Dnevi so bili vedno krajši, videlo se je, da bo kmalu prišla zima. Tukajšnji starši gostitelji za ogrevanje hiše pozimi uporabljajo drva, s katerimi kurimo v kaminu. Hišo ogrevamo tudi na plin. Tudi sam sem se vključil v pospravljanje drv v shrambo. Velik kup drv, ki je bil spravljen zunaj, sem s samokolnico prevozil z dvorišča v shrambo ter bil za to delo dobro nagrajen. Mraz in vetrovi so vse bolj pritiskali. Počasi se je pričela zima. Tako kot na koledarju se je tudi v naravi pričel zimski čas. Božič in novo leto sta bila obarvana v belo. Za naše razmere prav idilično. Ne spomnim se, kdaj je bilo pri nas v Sloveniji toliko snega za te praznike, kot sem ga doživel tukaj. Tudi januar je tukaj zimski mesec. Sneg in mraz sta še vedno prisotna. Prejšnji teden je bilo pravilno napovedano močnejše sneženje z močnim vetrom. Vodstvo šole se je zato odločilo, da tisti dan odpove šolo. Tako smo dijaki imeli šole prost dan, ki ga bomo sicer morali nadoknaditi v juniju. Čez dan in noč je zapadlo veliko snega, tako da sem naslednji dan zjutraj odmetaval sneg pred hišo. Na nekaterih mestih so zaradi vetra nastali do meter in pol visoki zapihi. Vhod v hišo sem odmetal z lopato, dovoz k hiši pa je s strojem očistil moj oče gostitelj. Nancy, moja tukajšnja mama gostiteljica, tega dne ni mogla v službo, ker so bile ceste slabo prevozne. Bila je prava zimska idila. Takšno vreme se nadaljuje tudi ta teden. Tudi temperature so zelo nizke. Če primerjam vremenske razmere s tistimi doma, lahko rečem, da res niso ugodne za pot v šolo. Mnogo dijakov se namreč pripelje v šolo s svojimi avtomobili, veliko jih uporablja šolski avtobus. Tukajšnje vodstvo šole dobro skrbi v prvi vrsti za varen prihod dijakov v šolo in odhod Foto: Aljaž Jelen S prihodom jeseni se je listje počasi jesensko obarvalo. Lokalna trgovina po snežni nevihti Foto: Aljaž Jelen iz nje. Odstopanj glede varnosti in odgovornosti tukaj ni. Spomnim se poplav v Sloveniji, ko nam dijakom nihče ni nudil podatka, kako bomo prišli v šolo ali domov. Vse bolj opažam, da vremenski ciklusi in letni časi tukaj gredo po starih tirnicah. Nisem opazil, da bi se vremenske spremembe tako hitro dogajale in spreminjale, da ne bi bilo več pravih pomladi in lepih jeseni. Tukajšnje podnebje ne kaže tega, da bi se izmenjavale visoke poletne vročine in hitre spremembe zelo hladnega vremena. Tukajšnji prebivalci so sicer navajeni vseh letnih časov ter takšno podnebje tudi sprejemajo. Poznajo močna neurja in druge vremenske nevšečnosti, vendar so o vseh teh pojavih pravočasno obve- Pluženje cest Foto: Aljaž Jelen ščeni, da se lahko umaknejo na varno ali da se pred njimi ustrezno zavarujejo. Tukajšnje oblasti prebivalstvo sprotno in neposredno, preko televizije, obveščajo o nevarnostih, ki grozijo glede vremena in tudi drugače. Tudi sicer imam občutek, da je varnost prebivalstva na prvem mestu. Z vseh vidikov varnosti si prizadevajo za to, da je javnost obveščena o nevarnostih, ki ji grozijo. Zdi se mi dobro, da opozarjajo na nevarnosti, pa čeprav te niso tako velike, kot se zdi v očeh javnosti. Prebivalci vsa opozorila jemljejo zelo resno ter se nanje primerno odzovejo. Nimam občutka, da je prebivalstvo strah, ampak kljub temu opozorila jemljejo resno ter se odzovejo nanje. Vsak posameznik želi ohraniti svoj status v družbi, zato je pomembno, da ne izgubi svojega premoženja ali česar drugega, kar mu je drago. Tako kot povsod zima prinaša nevšečnosti, le da so tukajšnji prebivalci dobro pripravljeni in obveščeni o morebitnih posledicah ter lahko pravočasno in pravilno ukrepajo, saj imajo za to dovolj časa. Kakor sem obveščen, je tudi v Sloveniji še nekaj snega. Ta se sicer poda k letnemu času, pa tudi kurenti bodo imeli delo, da bodo pregnali zimo in mraz. Lepo bi bilo, če bi še obenem poskusili pregnati tudi zimo iz Wisconsina. Aljaž Jelen Sheboygan Falls -Podlehnik Od tod in tam Ptuj • V Mitri pustna zabava po francosko Zabavni del letošnjega 51. ptujskega kurentovanja je resnično bogat. Hotel Mitra bo letos vabil na karnevalske dneve po francosko, so se začeli v petek in bodo trajali do torka, 8. marca. Izvedli jih bodo v sodelovanju z mariborskim E.Leclercom. Hotel bodo v pustnih dneh napolnili francoski šansoni, ponudba francoskih vin in sirov ter polžev, francosko vzdušje pa bo pomagala vzdrževati tudi skupina iz časa Napoleona. V času Napoleonovih Ilirskih provinc je bil namreč Ptuj pomembno oskrbno mesto. Hotel Mitra, ki jepred dvema letoma gostil Škote, tako letos odpira vrata francoski kulturi, ki je zaznamovala tudi najstarejše slovensko mesto in ima svoj prostor tudi v najstarejšem ptujskem hotelu, kjer lahko gostje prenočijo v francoski sobi. Vseh enajst dni kurentovanja pa bodo v hotelu Mitra potekale tudi pustne delavnice v izdelavi tipičnih pustnih okraskov in rož iz papirja, ki jih bo vodila Marija Rizman. MG Verus in vina Ščurek H Na februarskem vinskem večeru iz niza Primuso-vih vinskih zgodb so se mešala vina Ščurek vinarja Stanka Ščurka iz Goriških brd in vina Verus iz Jeruzalemskih goric, ki jih je predstavil Božo Grabovac. Povezovalne niti večera so bile v rokah Janeza Vrečerja. Tokrat so bila v osredju suha vina, le laški rizling, posladek, je bil iz pozne trgatve. Iz vsake kleti so prišli na mizo po štirje vzorci, ki so se lepo ujeli z gastronomskimi okusi dveh jedi, ki so jih tudi tokrat pripravili Primusovi kuharji. To je bil že drugi vinski večer v zadnjih letih, na katerem so udeleženci lahko nazdravili tudi novi zmagi Dejana Zavca. MG Moškanjci • Zlati par Prosenjak Po 50 letih sta v soboto, 12. februarja, zakonsko zvezo obnovila Marija in Anton Prosenjak iz Moškanjcev. Obredno slovesnost je na Občini Gorišnica vodil župan Jože Kokot, nato je sledila še maša v domači farni cerkvi, ki jo je daroval župnik Ivan Holobar. Marija, rojena 1935, je otroštvo in mladost preživela v Tibol-cih v družbi štirih sester in petih bratov. Vseh 35 let je službovala v Zavodu dr. Marijana Borštnarja Dornava. Tone, rojen leta 1934, pa je v družbi dveh sester in petih bratov otroštvo in mladost preživel v Dornavi. Kruh si je služil najprej v tujini, nato v Tekstilni tovarni Ptuj in nazadnje v Gumarni Ptuj, kjer se je tudi upokojil. Po poroki leta 1961 sta skupaj zaživela v najemniškem stanovanju v Podvincih, leta 1964pa sta se preselila v novozgrajeno hišo v Moškanjce, kjer živita še danes. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, sin Srečko in hčerka Sonja, sedaj pa ju razveseljujejo še vnuki Damir, Matej in Matic ter vnukinja Sara. Sonja Leben Foto: MG Foto: MG Okoli sveta - Iran (68) • Piše: Filip Kovačič V najlepšem mestu - Isfahanu Tipičen lokal na bazarju v Shirazu Foto: Filip Kovačič Persepolis Foto: Filip Kovačič *■ ': j Foto: Filip Kovačič Urejeno nabrežje reke Zayandeh v Isfahanu s čajnico na otoku Neverjetna izkušnja. Sedimo v lepo urejeni sobi v hiši univerzitetnega profesorja in kramljamo. V zraku je pozitivna energija, ki se pretaka, ko se ljudje počutijo dobro. In mi smo se vsekakor počutili tako. Ura se je bližala polnoči, tem pa ni hotelo zmanjkati. Zdelo se je, da smo mi njihovo okno v svet in nas ne želijo izpustiti. Ko smo vseeno, že zaradi vljudnosti, želeli proti hotelu, so nam naročili taksi in seveda spet trmasto vztrajali, da ga plačajo oni. Naslednji dan je bil petek ali povsem navaden dan za nas, za muslimane pa tako rekoč nedelja. Praznik. Mi smo ga začeli z ogledom največjega umetniškega spomenika osrednje Azije, dela svetovne dediščine Unesca, Persepolisa, prve prestolnice, ki jo je pred več kot pet stoletij pred našim štetjem začel graditi Darej I., nato pa so jo širili vladarji, ki so mu sledili. Na umetni terasi so ostanki nekdanjih zgradb. Ve-ličastnejša poletna rezidenca je služila najpomembnejšim dvornim ceremonijam, kjer so kralji s povabljenci iz vseh provinc praznovali tedanje novo leto. Gradili so jo 150 let, to pa je mimogrede zažgal in porušil Aleksander Veliki. Se dobro, da kamenje ne gori, saj bi v nasprotnem primeru za vedno izgubili ta čudoviti spomenik zgodovine. Mimo živopisnega bazarja seveda ni šlo. Prodajalne s tepihi so v Iranu zgodba zase. Ne moreš mimo njih, in čeprav nihče med nami ni imel namena kupiti kakšne perzijske preproge, smo na koncu vsi trije iz trgovine stopili polnih rok. Ampak kakšna procedura prodaje je to bila! Od povabila na čaj do nakupa je minilo gotovo več kot tri ure. Medtem smo od prodajalcev izvedeli različne zgodbe, ki so vtkane v preproge, ter vse in še več o znamenitem iranskem izvoznem artiklu - perzijskem tepihu. Počasi smo se v mislih že začeli poslavljati od kulturnega in gospodarskega središča južnega Irana - Shiraza. Pred nami je bila skoraj 500 km dolga pot do mesta Isfahan, našega naslednjega cilja. Po zadnji, sila neprijetni izkušnji z letalskim prevoznikom družbe Kish smo se složno določili, da bomo srečo poskusili z lokalnim avtobusom. Že po nekaj deset kilometrih vožnje se je avtobus pokvaril. Se dobro, da se je to zgodilo na vasi, tako nam je ostalo še nekaj dodatnega časa za uživanje ob iranskem čaju. Avtobus sta voznika hitro popravila sama, pa čeprav sta po rezervni del morala iti v sosednje mesto. Eden izmed vrhuncev našega potovanja po Iranu je bil zagotovo Isfahan. Mesto leži v rodovitni dolini ob reki Zayandeh. Se pred približno tremi stoletji je to bila prestolnica takratne Perzije. Zdaj je Isfahan znan kot najlepše mesto v Iranu. V središču tega čudovitega, urejenega mesta je ogromen Imamov trg, ki je skupaj z Imamovo mošejo del svetovne dediščine Unesca. Slavna mošeja ima 17 balkonov, dve zimski galeriji v zelo veliki kupoli in skupno površino 17.000 kvadratnih metrov. Veličasten je tudi pogled na štiri mostove iz safavidskega obdobja na reki Zayandeh. Vredna ogleda je tudi Armenska četrt, ki na svoj način pripoveduje o usodi preganjanega armenskega naroda. V nekaj dneh, ki smo jih preživeli v čudovitem mestu, smo si ogledali tudi nihajoča minareta, ki stojita ob mošeji nad grobom lokalnega duhovnika. Ob določeni uri minareta zanihata, nihanje pa povzroči tresenje v eni izmed kupol. Kljub močnemu nihanju se minareta zaradi lesenega vložka ne podreta. Celotno mogočnost, lepoto in velikost umetnin v Isfahanu je težko opisati, treba jo je videti in doživeti. Kot tudi drugje po Iranu so lepoto mesta še dopolnjevali ljudje s svojo, zdaj lahko že napišem, tradicionalno prijaznostjo. In tudi v Isfahanu smo hitro navezali stike z domačini. Joe, kot se je precej ameriško prestavil mlad Iranec s tekočim znanjem angleščine, se je ponudil, da bo zastonj naš vodič po mestu. Srečali smo ga na Homei-nijevem trgu, kjer nas je kot edine tujce ogovoril. Nadaljevanje prihodnjič Bančni kotič€k Ugodnosti ob odprtju bančnega računa Na trgu bančnih storitev se bije bitka za vsakega komitenta, zaradi katerega banke pripravljajo posebne ponudbe svojih storitev. Običajno mamijo nove komitente z ugodnimi krediti, seveda pa tudi z drugimi ugodnostmi. Ena izmed takšnih so prav gotovo ugodnosti ob odprtju računa. Katere ugodnosti banke ponujajo, katere z dobrimi pogajalskimi sposobnostmi dosežete sami in na kaj je treba biti pazljiv pa v današnjem bančnem kotičku. Kot osnovno ugodnost skoraj vse banke ponujajo brezplačno vodenje računa, običajno za tri, šest, devet ali dvanajst mesecev. Prihraniti je mogoče do dvajset evrov, saj je povprečno vodenje računa okrog dva evra. Prav tako določene banke ponujajo omenjeno ugodnost (ali pa kakšno drugo), če pripeljete novega komitenta ali sklenete pogodbo za kakšno drugo storitev. Običajno gre za večvalutne račune in ob tem brezplačno izdajo debetne (t. i. »ban-komat«) kartice. Ponudba načeloma velja za domače in tuje državljane. Naslednja storitev, ki jo banke običajno ponujajo novim komitentom brezplačno, je prijava elektronske banke (morda tudi nadomestilo za mesečno vodenje in/ali provizije za plačilo preko le-te). Ker imajo banke zelo različne oblike elektron- skih bank, je dobro vprašati, kaj sploh pomeni brezplačna prijava elektronske banke, saj se vam kaj hitro lahko zgodi, da bo prijava sicer res brezplačna, treba pa bo plačati kakšno elektronsko napravico, brez katere elektronska banka ne dela ali pa naročilo elektronskega podpisa ...). Prav tako smo pri določenih bankah videli, da vam podarjajo brezplačne dvige na bankomatih (seveda je treba vprašati, na katerih - ali vseh ali le tistih, ki so v lasti banke). Vpogledi stanja na računu so tudi brezplačni, pa še kakšna druga ban-komat storitev bi se našla. Pogosto banke ponujajo tudi ugodnosti ob najetju kredita (nižja obrestna mera, nižji ali brez stroškov odobritve, ugodnosti pri zavarovanju kredita ipd.), čeprav je odprtje računa običajno posledica najetja kredita. Prav tako vam lahko ponudijo dodatke na obrestno mero pri sklenitvi depozita, če prenesete poslovanje k določeni banki. Predvsem banke rade vidijo, da prejemate prilive na račun, saj je s tem načeloma povezan celoten obseg vašega sodelovanja z banko. Mobilno poslovanje je čedalje bolj priljubljeno, tudi tukaj lahko izkoristite določen popust pri prijavi ali vodenju. Tudi razni varnostni paketi (obveščanje ob dvigih, plačilih in podobno) so lahko sestavni del te posebne ponudbe. Pri pregledu ponudb smo pri skoraj vseh bankah naleteli tudi na polovične stroške ali pa celo brez odobritve kreditnih kartic oz. kartic z odloženim plačilom. Običajno gre za enoletno članarino. Pregled ponudbe bančnih ugodnosti za komitente, ki na novo odpro račun, temelji na klasičnih osebnih računih. Če pa pogledamo ponudbo za osnovnošolce, dijake in študente (ponekod tudi za upokojence), že skoraj vse navedene produkte dobijo brez stroškov. Dobro je preveriti, katere storitve vam banka ponuja brezplačno, ker ste odprli račun, in katere so že v osnovi brez nadomestila. Prav tako gre povprašati, katere ugodnosti vam ponujajo kot dolgoletnemu komitentu (na kar se vse prepogosto pozablja). To najbolje izveste, če povprašate vašega bančnika in skupaj pregledate tarifo banke. Predvsem pa vam želimo veliko znižanja ali odprav nadomestil. Mitja Farič Na valovih časa Torek, i. marec V Sloveniji je dan civilne zaščite. Danes goduje Albin. iS8S so Španci ustanovili nekdanje glavno mesto Brazilije Rio de Janeiro. 1798 se je v Polhovem Gradcu rodil slovenski skladatelj in organist Gregor Rihar. 18C7 se je v Bišu pri Ptuju rodil slovenski publicist in narodni buditelj Jožef Muršec. 18iC se je rodil veliki poljski skladatelj Frederic Chopin. 1913 so se makedonski domoljubi po prvi balkanski vojni uprli razdelitvi Makedonije med balkanske zaveznike. 19SC je maršal Jiang Jieshi razglasil na otoku Tajvanu (Formoza) Republiko Kitajsko. 1954 so Američani preizkusili na tihomorskem atolu Bikini prvo vodikovo bombo. 1992 se je na referendumu v BiH 62,78 odstotka prebivalcev izreklo za neodvisnost. Sreda, 2. marec Danes goduje Janja. Goduje tudi Neža. 1735 se je rodil največji poljski pesnik osemnajstega stoletja Ignacy Krasicki. 1772 se je rodil francoski psihiater Jean-Etienne-Dominique Esquirol, ki je prvi združil natančne klinične opise in statistične analize duševnih bolezni. 18C9 se je rodil nemški skladatelj, pianist in dirigent Felix Bartholdy Mendelsohn. 183C so podpisali Londonske protokole, s katerimi so priznali neodvisnost Grčije. 1872 se je rodil makedonski revolucionar Goce Delčev. Bil je ideolog in organizator makedonskega revolucionarnega gibanja na koncu 19. stoletja. 1915 so v Sarajevu obesili Veljka Čubrilovica in Danila IliCa, sodelavca Ga-vrila Principa, ki je v atentatu ustrelil avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Četrtek, 3. marec Danes goduje Marin. 17C9 se je rodil nemški kemik Andreas Sigismund Marggraf, ki je z izumom postopka za pridobivanje sladkorja iz sladkorne pese pripomogel k razvoju sodobne pridelave sladkorja. 1824 je umrl italijanski violinist in skladatelj Giovanni Battista Viotti, glavni utemeljitelj šole igranja na violino 19. stoletja. 1831 se je rodil George Mortimer Pullman, mož, ki je uveljavil železniške spalne vagone. 1845 se je rodil nemški matematik Georg Cantor. 1847 se je rodil škotski izumitelj telefona Alexander Graham Bell. 1874 so odigrali prvo hokejsko tekmo z leseno ploščico. 1924 je Kemal paša Atatürk v Turčiji uradno odpravil kalifat. Šeststoletna oblast sultanov iz Osmanske dinastije se je končala, Turčija pa je postala posvetna država. Petek, 4. marec Danes goduje Kazimir. 1878 se je rodil italijanski skladatelj in violinist Antonio Vivaldi. 171C se je rodil britanski izdelovalec čembal alzaškega rodu Jacob Kirkman. 1852 je umrl ruski pisatelj in dramatik Nikolaj Vasiljevič Gogolj. 1888 so ustanovili v Zagrebu Jugoslovansko akademijo znanosti in umetnosti. 1889 se je rodil portugalski pesnik Eugénio de Castro. 1875 se je rodil madžarski politik Mihaly Karolyi. Med prvo svetovno vojno si je prizadeval za samostojnost Madžarske. Sobota, 5. marec Danes goduje Janez. 1512 se je rodil flamski kartograf Gerhard Cremer z latinskim nazivom Gerar-dus Mercator, utemeljitelj moderne znanstvene kartografije. 1534 je umrl italijanski slikar Corregio, s pravim imenom Antonio Allegri. 1898 se je rodil slikar in grafik Giovanni Battista Tiepolo, zadnji veliki mojster beneške umetnosti. 1827 je umrl francoski astronom in matematik Pierre Simon de Laplace, ki je postavil domnevo o nastanku osončja. 187C se je rodila nemška revolucionarka, komunistka Rosa Luxemburg. 1879 se je rodil britanski politik William Beveridge. Naredil je načrt za socialno zavarovanje, varstvo mater in zdravstveno oskrbo. 19C9 se je začel v Zagrebu veleizdajniški proces proti 50 Srbom, ki so bili obtoženi poskusa strmoglavljenja monarhije. Nedelja, 8. marec Danes goduje Nika. Svetovni dan varčevanja z energijo. 1475 se je rodil italijanski veliki umetnik visoke renesanse kipar, slikar, arhitekt in pesnik Michelangelo Buonarroti. 1819 se je rodil v Parizu francoski satirik in dramatik Savinien Cyrano de Bergerac, ki je bil vzor za junake mnogih romantičnih, a nezgodovinskih legend. 1714 se je z mirom v Rastattu končala nasledstvena vojna med Avstrijo in Francijo za dediščino po zadnjem španskem Habsburžanu Karlu II. 1838 je med obleganjem teksaške trdnjave Alamo padel legendarni Davy Crockett. 1853 so prvič izvedli opero Giuseppeja Verdija Traviata. 1882 se je Milan Obrenovic imenoval za srbskega kralja. 19C9 se je rodil poljski pesnik, aforist in satirik judovskega rodu Stainslaw Jerzy Lec. Ponedeljek, 7. marec Danes goduje Tomaž. Danes je dan pomorstva. 1274 je umrl v Papeški državi italijanski dominikanski teolog Tomaž Akvinski. 1573 so sklenile Benetke s Turki zanje neugoden mir, s katerim so izgubile Ciper ter zelo pomembno gospodarsko in strateško oporišče v Levantu. 1785 se je rodil najznačilnejši predstavnik italijanske romantike, pesnik, dramatik in pisatelj Alessandro Manzoni. 1792 se je rodil britanski astronom John Frederick Herschel. 183C so ustanovili v Zagrebu Matico ilirsko, najstarejše hrvaško književno društvo. 185C se je rodil moravski filozof in politik, utemeljitelj češkoslovaške republike in njen prvi predsednik Tomaš Masaryk. 1858 se je rodila italijanska pripovednica Matilde Serao, avtorica pretežno realistično-naturalističnih novel in romanov s primesmi psihoanalize. Avto D/30 M Razlike so večje, kot se zdi na prvi pogled Ford je pri nas začel prodajati novo generacijo C-maxa, ki je lahko pet- ali se-demsedežni enoprostorec. Sledili so večjima dvojčkoma S-max in galaxy ter namesto enega avtomobila naredili običajno in podaljšano različico grand. Fordova logika se zdi kar smiselna: C-max je namenjen družinam, ki zahtevajo svetlo, pregledno in prilagodljivo notranjost, grand pa dodaja še večje prostorske kapacitete. Tudi zato ima lahko slednji dva dodatna sedeža v tretji vrsti. Pot, ki so jo pri Fordu ubrali, je v razredu srednje velikih enoprostorcev že dobro prehojena. Na isti osnovi so izdelali navadnega C-maxa in večjega, daljšega ter prostornejšega granda. Takšne variacije najdemo pri Citroenu (C4 picasso/grand picasso) in Re-naultu (scenic/grand scenic), a pri Fordu so šli še korak dlje, zato so razlike opaznejše oziroma temeljitejše. Različici si delita sprednji del, za drugim stebričkom se podobnosti nato končajo, ker se proti zadku C-max kupejevsko spušča, za štirinajst centimetrov daljši grand pa se tam nekoliko dviga. Zaradi izrazitih karoserijskih potez in ostrejših robov „krajši brat" celo spominja na prodajno uspešno fiesto in je videti bolj dinamično. Grand ima tudi par bočnih drsnih vrat, večja vrata, steklo in nižji nakladalni rob prtljažnika. Tudi logika postavitve stikal in ergonomija armaturne plošče se naslanjata na fiestino futuristično notranjost, ki je blizu mladim. Prestavna ročica je pri takih vozilih zmeraj postavljena priročno visoko, nad njo se nahaja klimatska naprava, nekaj višje pa avdio sistem z ločenim barvnim zaslonom. Zadnja klop je sestavljena iz treh različno velikih sedežev, ki jih lahko prevračamo naprej ali izberemo različico, pri kateri sredinski sedež preklopimo vstran in zunanja sedeža pomaknemo diagonalno nazaj ter navznoter, da dva potnika dobita več prostora za kolena in ramena. Pri grandu v drugi vrsti lahko sredinski sedež zložimo v sedalo desnega zadnjega sedeža, pri čemer dobimo prehodni prostor za dostop do sedežev v tretji vrsti. Doplačljiva sedeža v tretji vrsti sta po drugi strani le zasilna in ne ponujata udobja za daljše potovanje. V osnovi imata avtomobila pet sedežev in podobno velika prtljažnika (C-max 432 do 1723 litrov, grand 439 do 1742 litrov). Zraven privlačne oblike so novemu eno-prostorcu namenili sodobne sisteme za izdatnejšo varnost in udobje. Naj omenim asistenco za bočno parkiranje, samodejno odpiranje in zapiranje prtljažnih vrat s pritiskom na gumb v kabini ali na ključu, opozarjanje na vozilo v mrtvem kotu, aktivno pomoč pri iskanju parkirnega prostora, krmiljenje volana z električnim servoojače-valnikom ali pomoč pri speljevanju v hrib. Večina omenjenih dodatkov je doplačljivih, sicer pa osnovna oprema ambiente ne ponuja veliko, ker ne vključuje niti klimatske naprave, tako da pri nakupu močno priporočam vsaj za stopnico višji paket. Pri Fordu ponujajo tudi pakete za individualizacijo vozila oziroma za privlačnejši videz. Motorno izbiro sestavljajo štiri bencinske različice z 1,6-litrsko delovno prostornino: vstopna stroja razvijata 105 in 125 KM, prisilno polnjena ecoboost motorja s turbinskim polnilnikom in neposrednim vbrizgom goriva pa 150 in 185 KM. Dizelska izbira je nekaj obsežnejša: 1,6-litrski TDCi dizel je na voljo v dveh različicah (105 in 125 KM), 2,0-litrski TDCi pa v treh (115, 140 in 165 KM). Najmočnejši dizel bo moč naročiti tudi v kombinaciji z avtomatiziranim šeststopenjskim menjalnikom powershift. Leta 2013 naj bi pri Fordu začeli tržiti tudi hibridno in električno gnano različico C-max, česar bomo veseli tudi v Sloveniji, saj cene bencina in plinskega olja dosegajo rekordne ravni. C-max je za znamko Ford manj pomemben od recimo fieste ali focusa, a vendarle spada v tretji največji segment vozil, ki obsega približno 10 odstotkov celotnega avtomobilskega trga, za povrh pa ta tržni delež nenehno raste. Pri Fordu so dobro proučili konkurenco in njihove cene na slovenskem trgu ter se cenovno umestili med nemške in francoske rivale. Pri uvozniku pričakujejo največ povpraševanje po srednji ali višji ravni opreme (osnovna nima niti klimatske naprave), kjer kupci dobijo večino nepogrešljive tehnike in udobja. Letošnji prodajni načrti bodo izpolnjeni, če bo slovenski trg dobil 400 lastnikov novega C-maxa. Danilo Majcen Zdravstveni nasveti Želodčne težave Nadaljevanje iz prejšnje številke. Če veste, kaj vam povzroča težave, se je tem vzrokom najbolje izogniti. Težave lahko povzročajo različna živila in pijače, zato enotne diete ni. Vsak posameznik naj prisluhne svojemu telesu in ugotovi, katera hrana mu ustreza. Pomembno je tudi, da se hrana uživa počasi, saj se pri hitrem hranjenju želodec ne more dovolj hitro prilagoditi veliki količini vsebine, zato občutimo nekakšno napetost v trebuhu, a po kratkem času izgine. Ljudje, ki prehitro jedo, pogoltnejo veli- ko količino zraka, zato se jim pogosto spahuje. Bolniki z dispepsijo pridejo pogosto po nasvet v lekarno. Tistim, ki nimajo alarmnih znakov, farmacevti svetujemo primerno prehrano, primeren način življenja in uporabo zdravil, ki se izdajajo brez recepta. Ta zdravila so antacidi, ranitidin, pantoprazol in zdravila rastlinskega izvora. Ob izdaji zdravila brez recepta farmacevti v lekarni bolnika opozorimo, da se lahko sami zdravijo največ dva tedna in da morajo v tem času težave Foto: Črtomir Goznik Nataša Koltak Ferčič, mag. farm. popolnoma izginiti, sicer je treba obiskati zdravnika. Prav tako ga morajo bolniki z dispepsijo obiskati, če se težave od začetka samo stopnjujejo ali če težave nastopijo brez jasnega vzroka. Zdravnika takoj obiščejo bolniki z dispepsijo in alarmnimi znaki, ki so: • hujšanje, • bruhanje krvave ali temne vsebine, • odvajanje črnega blata, • težko požiranje ali zatikanje hrane, • dolgotrajna bolečina v trebuhu. Glede na vse bolj stresno življenje so želodčne težave v porastu. Poskusimo jih sami omiliti z vsemi naštetimi ukrepi in upoštevanjem že 2500 let starega nasveta, ki ga je zapisal grški antični zdravnik Hipokrat: » Naj bo hrana zdravilo in zdravilo naj bo hrana!« Nataša Koltak Ferčič, mag. farm., Lekarne Ptuj Moje cvetje Kje ste, kurenti? Nekaj toplega vremena v januarju nas je lepo ogrelo, tako nas zdaj mraz še bolj teži. Pa nič hudega, bolje tako, kot da bi se vegetacija prehitro začela, potem pa bi stisnil mraz. Zunaj na prostem je dela malo, kdor želi v tem mrazu, seveda že reže, mnogi imajo že porezano. Rez vrtnic Vrtnice so lahko zelo različne. Štiri grobe skupine: plezalke, čajevke, mnogocvetne vrtnice in pokrovne vrtnice, ki pa so znotraj tega še dodatno različne. Najprej se postavimo pred rastline in si jih dobro ogledamo. Poiščemo stare, že odslužene veje in predvsem krepke, mlade poganjke. Pri plezalkah in popenjavkah pa seveda določimo glavne, ogrodne veje. Nato izrežemo ves polomljen, poškodovan les in resnično stare veje, če le imajo te nadomestilo v močnih, novih poganjkih. Odstranimo tudi prešibke, nežne poganjke, ki ne bodo nikoli vodilni les. Odrežemo tudi pozebel les. Stare poganjke prepoznamo po temni barvi lesa, grčah, zvitih oblikah in debelini. Pozebel les je črn, odrežemo ga do zdravega lesa. Grmičasti grmi Glede na to, kako velika in močna je rastlina , izberemo tri do pet močnih, mladih vodilnih vej, ki naj bodo enakomerno razporejene v krog. Rastejo naj vsaka v svojo smer, naj se ne prekrivajo. Nato poiščemo brste, ki so že zdaj lepo vidni, nekateri žal celo nagnani. Močne, velike čajevke porežemo nad sedmim do devetim brstom. Izberemo takega, ki gleda iz grma. To je zelo pomembno, da bo grm kasneje lepo, enakomerno oblikovan in zračen. Veja iz tega brsta bo namreč rasla v smer, v katero je brst že zdaj obrnjen. Rez naj bo pol centimetra nad izbranim brstom, poševna, pod kotom 45o, poševnina pa naj bo nagnjena stran od brsta, da voda od padavin in rose ne bo zatekala na brst. Mnogocvetne vrtnice režemo na tri do pet brstov, ki naj ravno tako gledajo iz grma navzven. Običajno so to šibkejši grmi, zato pustimo tri do štiri vodilne veje. Ves ostali les izrežemo. Foto: Miša Pušenjak Pokrovne vrtnice porežemo skoraj do tal, to lahko naredimo celo s škarjami za živo mejo. Če izvajate zimsko škropljenje breskev, jabolk ali vinske trte, ne bo nič narobe, če poškropite tudi porezane vrtnice. vendar to naredite samo v primeru, da uporabljate bakrene pripravke in naravna, rastlinska olja, ne pa sintetičnih pripravkov. Plezave in popenjave vrtnice Zdaj režemo samo tiste, ki cvetijo večkrat na leto. Izreže-mo zelo stare, skrivenčene poganjke, če jih že imamo. Poiščemo tiste vodilne, močne poganjke. Pustimo jih toliko, kolikor jih potrebujete, za zid več, za loke ali opore manj, saj se bodo lepo obrasli. Pregosta vrtnica namreč hitreje oboli. Če so to dvoletni poganjki, so že obrasli s stranskimi vejami. Te porežemo na 7-10 cm. Tako bodo pognali bujni grozdi cvetov. Ne odstranimo tistih poganjkov, ki še nimajo stranskih vejic, saj bodo ti cveteli drugo leto. Le nedozorele vršičke porežemo. Vrtnice, ki cvetijo samo enkrat na leto, porežemo šele po cvetenju. Zdaj odstranimo samo polomljene in prešibke poganjke. Po cvetenju pa izrežemo vse cvetoče poganjke pri tleh ali tik nad novimi popnjaki, ki že rastejo. Ves porezan les takoj odstranimo, saj se v njem lahko skrivajo trosi bolezni in jajčeca škodljivcev. Ne dajemo ga na kompost, saj bo z njim več težav kakor koristi. Odpeljemo ga na ustrezen odpad. Sama vrtnic sicer še ne bom rezala, počakam vsaj na sredino marca, če ne začetek aprila. Vsaka rez namreč pospeši brstenje. Novi poganjki pa hitro pomrznejo. Saj poženejo novi, a ti bodo manj cveteli. Ko bo mraz popusti, vrtnice dobro okopljemo in jim dodamo kompost, nekje okoli 3 l/ m2, da jim zagotovimo še hranila za lepo cvetenje. Miša Pušenjak S svetovne glasbene stene Na svetovno glasbeno prizorišče se vrača ena izmed najpopularnejših švedskih skupin, zasedba Roxette. Duet sestavljata kitarist Per Gesslej in pevka Maria Fre-drikson. Prvi album Pearls of Passion sta izdala daljnega leta 1986. Uvodna pesem I call your name je postala svetovna uspešnica. Zelo popularne so bile tudi skladbe The Look, Listen to your Heart in Dressed for Success. Svojo pravo podobo sta ustvarila s produkcijsko izredno dobro izdelanim albumom Joyride, ki je nastal leta 1991. Na podlagi te plošče so sledili številni singli, med katerimi izstopata hita Fading like a Flower (Every Time you leave) in Spending my Time. Njuno skladbo It must have been Love so uporabili tudi v filmski uspešnici Pretty Woman. Od njunega zadnjega albuma Room Service je minilo Colbie Caillat Foto: wordpress.com To je to Foto: wordpress.com Roxette že skoraj celo desetletje. Pred kratkim sta izdala novi studijski album Charm School, ki ga uspešno najavljata s prvim singlom, ki nosi naslov She's Got Nothing On (But The Radio). Charm School je album, za katerega mnogi niso verjeli, da se bo zgodil, saj so pevki Marie Fredriks-son leta 2002 odkrili tumor na možganih. Na veliko srečo pa je bila pevka dovolj močna in je bolezen premagala in se sedaj uspešno vrača na svetovne glasbene odre. Mlada ameriška pop pevka in tudi uspešna pisateljica Colbie Caillat bo maja letos izdala svoj novi, že tretji studijski album. Album bo nosil ime All Of You, znan pa je tudi že prvi singel, to bo skladba z naslovom I Do. Kot je povedala simpatična pevka, skladba govori o doseganju drugega nivoja ter o poglabljanju partnerske zveze: »I Do sem želela izdati kot prvi singel zato, ker je zabavna, osvežujoča in predvsem akustična skladba.« Produ-cent albuma je Greg Wells, ki je znan po sodelovanju z nekaterimi velikimi glasbenimi imeni, kot so Katy Perry, Adele in zasedba Weezer. Na albumu pa sodeluje tudi vedno bolj iskani frontman zasedbe One Republic, Ryan Tedder. Colbie Caillat je nase opozorila že s svojim prvencem Coco, še bolj pa z drugim albumom Breakthrough. Na glasbeno sceno se vračata tudi Richard in Fred Fairbrass, člana znanega pop dueta Right Said Fred. Pred kratkim sta izdala načrte za glasbeno turnejo Night Of The Living Fred ter detajle o novem albumu. Right Said Fred sta bila prva britanska izvajalca po zasedbi The Beatles, ki jima je leta 1992 z debitantskim singlom uspela uvrstitev na prvo mesto uradne ameriške glasbene lestvice. Na krilih dveh svojih največjih uspešnic Don't Talk Just Kiss in I'm Too Sexy sta po celem svetu prodala več kot štiri milijone albumov. Leta 2009 sta proslavila 20-letnico delovanja, ki sta jo obeležila z izdajo „greatest hits" kolekcije, na kateri je bilo tudi nekaj novih skladb. Kompleten novi album Stop The World je že dostopen na njihovi spletni strani. ®®® Legendarna avstralska rock skupina AC/DC bo v kratkem izdala novi koncertni album. Izid plošče, o kateri so nekateri mediji že pisali, je sedaj tudi uradno potrjen. Album, ki še nima naslova, je bil posnet decembra lani na treh koncertih na stadionu River Plate v argentinski pre- BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA) 1. BORN THIS WAY - LADY GAGA 2. F**K YOU (FORGET YOU) - CEE LO GREEN 3. GRENADE - BRUNO MARS UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA) 1. SOMEONE LIKE YOU - ADELE 2. PRICE TAG - JESSIE J FT BOB 3. BORN THIS WAY - LADY GAGA NEMČIJA 1. GRENADE - BRUNO MARS 2. ROLLING IN THE DEEP - ADELE 3. STAY - HURTS Sosedov sneg Spet je zunaj pričel stiskati takšen-le strupen mraz, le snega ni. Pa sem se tisti dan spomnil na dni, menda tam nekje decembra, ko je prav močno snežilo in ko smo imeli vsaj nekaj deset centimetrov snega. Šel sem naokoli, na obisk in ves evforičen zaradi zapadle beline sem se ponudil za pomoč pri kidanju dovoza. Lopata v roke in gremo. Veselo sem metal sneg na vse strani dovoza, nič hudega sluteč, a kaj ko vse ne gre tako zlahka in tako veselo. Glej ga, zlomka, da je nekaj snega, ko sem ga zabrisal z lopate, odletelo ravno proti sosedovemu ... Kaj kmalu sem dobil prijazno opozorilo, naj raje vendarle kidam v kakšno drugo smer, saj so zaradi takšnih reči že imeli težave s tistimi sosedi. Lepo sem ubogal, vendar misli nisem mogel spustiti. Še ves dan sem jo premleval. In če zdaj takole pomislim za nazaj, je bil to vsekakor eksces brez primere. Da takole grem in prav nesramno vržem nekaj snega preko žičnate ograje na idilično zasnežen sosedov vrt; nezaslišano! In ob tem naivnež še pomislim ne, kako globoko sem gospoda soseda s tem prizadel in kakšno nepovratno škodo sem mu povzročil ... Saj sem vendar povsem iznakazil njegovo grudo. A kaj bi se kdo čudil temu. Saj je tako ali tako vsakomur v tej deželi znano, da tvoje lastnine nihče še s pogledom ne sme ošvrkniti, sicer se pa gre na sodišče. In tudi nobena skrivnost ni, da ako jabolka s tvojega drevesa padajo na sosedovo trato, da ti bo sosed nekega dne to jablano dobrohotno požagal ... To se nemalokrat godi v tej ljubi deželi, katere zemljo tako ljubimo, da se zanjo še med seboj koljemo in za katere sleherni meter se tudi bratje in sestre po dvajset leto tožarijo. In to ni prav nič druga kot samo še eno znamenje odpovedi zdrave pameti - premnogokrat realna slika te države. Vendar konec koncev imata vsaj sodnija in policija kaj početi. Sosedov sneg je vendarle sosedov sneg. Matic Hriberšek stolnici Buenos Aires. Zasedba AC/DC je nastala leta 1973 v Sydneyju in je do danes prodala že več kot 150 milijonov plošč. Njihov najuspešnejši album Back In Black iz leta 1980pa se je prodal v skoraj 24-milijonski nakladi. Njihov najbolj legendarni koncert je bil v Donningtonu, kjer so igrali pred 240.000 ljudmi. ®®® Ameriški pevec Lenny Kravitz za letošnje poletje napoveduje izid novega studijskega albuma. Album bo nosil naslov Black and White America in bo že njegov deveti studijski izdelek. Album, ki bo nasledil ploščo It Is Time for a Love Revolution iz leta 2008, je ameriški rocker skoraj v celoti posnel sam, tako vokale kot vse inštrumente. Prvi uradni singel novega albuma je skladba z naslovom Come On Get It in so jo uporabili tudi za promocijo košarkarske lige NBA. ®@® Na svetovne glasbene odre se po hudi bolezni vrača tudi kraljica soul glasbe Aretha Franklin. Pevka že pripravlja material za svoj novi studijski album, ki bo nosil ime Aretha: Woman Falling Out Of Love. To bo že njen 38. studijski izdelek, pri katerem bo imel pomembno vlogo tudi glasbenik R. Kelly. Kot vse kaže, bodo v kratkem posneli tudi film o njenem življenju. O filmu se že nekaj časa govori, zdaj pa naj bi končno dobil zeleno luč in ga bodo lahko pričeli ustvarjati. Za vlogo dive soula naj bi bila izbrana hollywoodska igralka Halle Berry. Janko Bezjak estvi NAJ - ADE 'K ARS ROLLING IN THE DEEP - ADELE CKIN' PERFECT - PIN 3. GRENADE - BRUNO MAI 4. HOLD MY HAND - MICHAEL JACKSON/ AKON 5. FIREWORK - KATY PERRY 6. YOUR SONG - ELLIE GOULDING 7. PYRO - KINGS OF LEON 8. THE BEST THING ABOUT ME - R. MARTIN & J. STONE 9. SHE'S GOT NOTHING ON - ROXE 10. WHEN WE COLIDE - MATT CARD 11. WHAT'S MY NAME? - RIHANNA FT. DRAKE vsako sredo na Radiu Ptu Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2»1043 bo Janko Bezjak Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor. Kaj bomo danes jedli TOREK krompirjevi svaljki, solata SREDA špageti z mesno polivko, rdeča pesa v solati ČETRTEK obarna juha, ajdovi žganci PETEK ribe v pečici z zelenjavo* SOBOTA vampi v omaki, pražen krompir NEDELJA juha z rezanci, piščančja rulada z gobovo omako, riž, solata PONEDELJEK fižolova juha s smetano, polnozrnat kruh, skutno pecivo *Ribe v pečici z zelenjavo Sestavine: ribji file, olivno olje, sol, poper, poljubna zelenjava (na primer: bučka, sveža paprika, koromač, dobra pest paradižnika češnjevca - karkoli najdete v shrambi), 6 strokov česna, 1 srednje velika čebula, 4 krompirji, šopek peteršilja, rožmarin, majaron, 1 limona, maslo, 1 dl suhega belega vina. Krompir olupimo in narežemo na koščke, vso zelenjavo narežemo na kockice, česen olupimo in narežemo na četrtine (1 strok pustimo cel), koromač in olupljeno čebulo narežemo na večje kose, paradižnik češnjevec samo operemo. Vso zelenjavo (razen krompirja) v skledi pomešamo, solimo in polijemo z nekaj olivnega olja. Rožma- rin in majaron stremo v možnarju in ju dodamo zelenjavi. Vse dobro premešamo. Fileje pokapa-mo z limoninim sokom, solimo in popramo ter postavimo na sredino pekača, ki smo ga namasti-li z olivnim oljem. Poleg rib naložimo krompir. Damo v predhodno ogreto pečico in pečemo pri 200 stopinjah. Po približno 20 minutah na krompir naložimo zelenjavo, vse skupaj polijemo z vinom in spečemo do konca. Če imamo radi bolj hrustljavo zelenjavo, jo lahko dodamo tik pred koncem pečenja. **Piščančja rulada z gobovo omako Sestavine: 4 piščančji fileji, 8 rezin šunke, 8 rezin pršuta, 8 palčk sira; za omako: 1/4 kg šampinjonov ali drugih gob, 1 sladka smetana, 3 stroki česna. V tretjino piščančjega fileja po dolžini naredimo zarezo. Palčko sira ovijemo s šunko in pršutom in jo potisnemo v narejeno zarezo (palčka naj bo malo krajša kot file). File zvijemo v rulado in spnemo z zobotrebcem. Začinimo po okusu (sol, poper, česen v prahu, lahko tudi začimba za piščanca ali vegeta, čili, majaron, rožmarin ...). Na žlički olja v ponvi popečemo rulado z vseh strani, da meso zakrkne. Fileje vzamemo iz posode in vanjo položimo narezane šampinjone in jih malo popražimo, dodamo smetano in sesekljan česen. File damo nazaj v posodo in ga počasi dušimo približno pol ure - odvisno od velikosti fileja. Na koncu lahko dodamo še malo sesekljanega svežega peteršilja in po potrebi še malo solimo. Postrežemo z rižem. Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Smeh ni greh TEORIJA "Oče, kaj je to teorija?" "Pojdi k mami in k sestri in ju vprašaj, ali bi seksali za deset tisoč mark!" Sin se vrne in pove: "Rekli sta, da bi!" "No, vidiš, sinko. Teoretično imamo dvajset tisoč mark v hiši, praktično pa dve prostitutki." PIUJSKA TELEVIZIJA POČITEK "Slišala sem, da je tvoj oče na počitku v gorah!" je soseda rekla dvanajstletnemu Primožu. "Ne, narobe ste slišali. Z njim je tudi mama!" ipeDD PROGRAMSKA SHEMA PeTV Torekl.3. 10:25 Hrana in vino 10:50 Ptuj v pustu - 2. oddaja pon. 11:05 to bo moj poklic - Vzdrževalec tokstillj pon. 12:00 Rtu ska kronika 12:20 Ptu * pustu-3. oddaja 14:00 Rtu ska kronika-pon. 14:20 Pihalne godbe in mažoretke - pon. 15:45 Ptuj v pustu-3. oddaja pon. 1G:00 Ptujska kronika-pon. 1B:20 Otvoritvena povorka—pon. M Ptujska kronika-pon. 18:30 Ptuj v pustu-3. oddaja pon. 18:45 Povabilo na kavo-pon. 20:00 Ptujska kronika—pon. 20:20 Ptuj v pustu-3. oddaja pon. 20:35 Art karneval — pon. 22:25 Ptujska kronika-pon. 22:45 Info kanal Sreda 2.3. 10:05 Hrana in vino 10:30 Ptujska kronika—pon. 10:50 Ptuj v pustu - 3. oddaja pon. 11:05 Modro-pon. 11:40 Ptuj v pustu-4. oddaja 11:55 Dobrodelni koncert GoriSnica 14:25 Pihalno gndhn in maioretka - pon. 15:10 Ptuj v pustu - 4. oddaja pon. 16:30 Polka in majolka 17:35 Hrana In vino 18:00 Povabilo na kavo 18:35 Ptuj v pustu - 4. oddaja pon. 18:50 to bo moj poklic-Mesar 10:45 RegilV 21:40 Ptuj v pustu - 4. oddaja pon. 21:55 Povabilo na kavo-pon. 22:50 Info kanal Čotrtek 3.3. 10:25 Hrana in vino 10:50 Ptuj v pustu - 4. oddaja pon. 11:05 to bo moj poklic-Mesar 12:00 Ptujska kronika 12:20 Ptuj v pustu-5. oddaja 12:35 RegilV-Ormož 14:00 Ptujska kronika-pon. 14:20 Povabilo na kavo-poo. 15:45 Ptuj v pustu-5. oddaja pon. 10:00 Ptujska kronika-pon. 16:20 Regi IV-GoriSnica 17:25 Hrana In vinu 18:00 Ptujska kronika—pon. 18:20 Ptuj v pustu - 5. oddaja pon. 18:35 Povabilo na kava — pon. 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Ptuj v pustu - 5. oddaja pon. 20:35 Pihalne godbe In mažorotke - pon. 22:00 Ptujska kronika-pon. 22:20 Info kanal POŠTAR "Očka, če mi daš 10 evrov, ti povem, kaj poštar vsako jutro reče mamici!" "Velja! Tukaj imaš! No, kaj ji reče?" "Dobro jutro, gospa. Tukaj je vaša pošta!" OČETOV POKLIC "Moj oče je mizar. Kaj dela pa tvoj?" "Vse, kar mu reče mamica." NE ŠTEJEJO "Vaši piškoti so bili tako dobri, da sem pojedel kar štiri!" je rekel Mihec sosedi. "No, pojedel si jih deset, toda nič ne de, saj pri nas ne štejemo, koliko je kdo pojedel." PRIČETEK DELA Šestletni Mihec in triletni Aleš sta listala družinski album fotografij. Ko sta prišla do poročnih slik svojih staršev, je Mihec rekel: "To je pa dan, ko je k nam prišla delat najina mamica!" Janko se vrne iz šole in očetu pokaže beležnico, v kateri je spo- ročilo razrednika, da je sinko dobil ukor zaradi slabega obnašanja. "Sinko, to bo treba pa urediti s palico!" je rekel oče. "V redu, očka! Moj razrednik stanuje na Cankarjevi 70!" Štajerski TEDNIK OPIJEV ALKALOID STENSKA OBLOGA NASA ROKOMETAŠI-CA MAJCEN TONE GOGALA REKA V ŠVICI MANJŠI RT, RTIČEK ČREVESNA BOLEZEN GOROVJE OB BENGALSKEM ZALIVU OTOK NA JADRANU ZGIB V PAPIRNIŠTVU SAMEC GOVEDA ZAPEČEK (DOLENJSKO) LESENO PIHALNO GLASBILO SMUČAR RUSSI RADIJ iiiiiiiiiiiiiiiiiii GONJENJE PRI KOZLU BERILIJ FRANCOSKA IGRA NA KARTE RACMAN JAKA, ......DUCK FRANCE IVANŠEK OPUŠČENA ODNOS MED DVEMA MNOŽICAMA ŠP. DIKTATOR PREVRAT, PUČ OTOK NA JADRANU PREVAJALEC (ŠTEFAN) KRČMA, GOSTIŠČE KOZAREC ZA PIVO POVZROČENA ŠKODA 10. MESEC NEMŠKA SMUČARKA (MARTINA) iiiiiiiiiiiiiiiiiii REDKA KOVIN/ (SIMBOL Y) NEMŠKI FOTOAPARAT SESTAVINA BENCINA POLOŽAJ, LEGA VENTILATOR BALONAR ŠORN APETIT ŠPORTNO DRUŠTVO BARIJEV SULFAT NI POŠTENO Mali Ivek je očeta in mamico presenetil v neprijetnem položaju in rekel: "To pa ni pošteno! Mene pošiljata k psihologu zato, ker cuzam svoj prst, vidva pa ..." UGANKARSKI SLOVARČEK: ARAKAN = gorovje ob Bengalskem zalivu, HAN = krčma, gostišče na Bližnjem vzhodu, KORTA = zaprto dvorišče, NIA = slovenska rokometašica Majcen, PORED = opuščena njiva, RILA = zgib v papirništvu, VEDRIJAN = naselje sredi Goriških Brd, VEVAR = slovenski prevajalec, Sovretova nagrada 1999 (Štefan, 1953-). ■uepjo 'pieuoa 'ue^ejv 'eo|e| 'ei -jeoe 'eje|o>j 'fui! 'pjequjeg 'g^j 'wy 'jbaoa 'eoqo 'ejey 'Jeqopjo '>jsjd 'gej '31 'as '>193JA 'Id 'W 'BIN 'sfueAoq -9sa 'sedejiin 'Ae}s 'jepn 'uueAeded '§oq Aodn 'ono 'e}JO>j 'eAedo 'Jeuej :ouAejopoA IMNVZIUX 3! A3IIS3H íPoíHulajtz naí na iuslountm íp.tztu! RADIOPTUJ na ¿filetee www.radio-ptuj.si Foto: ASV Govori se ... ... da je prvi mož stare Poeto-vione končno prepustil oblast - vsaj veselemu pustu. Pa še v tem primeru ni dolgo vzdržal, saj sije takoj po predaji oblasti preoblekel v korantovo opravo, ker baje ne prenese, da ga ne bi bilo med vladajočimi. ... da so nekateri pričakovali (vsaj začasno) menjavo oblasti tudi pri skupni občinski upravi v upanju, da bi tako bili stroški njenega delovanja vsaj tačas nižji, kot so sicer. ... da so na holermouškem koncu v nekaterih tudi nepu-stnih pogledih baje že pred vrlimi Poetovionci. Medtem ko se eni ubadajo s karnevalom po francosko, se drugi delajo francozepo karnevalsko. ... da je bila nekaterim slo-venskogoriškim občina storjena velika škoda, saj se bodo morali zaradi neenakopravne (beri: drugorazredne) obravnave pri resornem ministrstvu ob nameravani izgradnji širokopasovnega omrežja za evropski denar kar obrisati pod dolgim nosom. . da so v neki zelo bogati občini pri Sv. Marku niže Ptuja gasilski veljaki znova prepričljivo dokazali, da so zelo nestrankarska in nepolitična organizacija, da o humanosti ne govorimo. A tudi oni morajo preživeti, zato pa potrebujejo čimveč občinskega denarja. ... da je nova šterntalska dvorana glede infrastrukture dve stopnji nad vsemi ptujskimi. Z zmago pa so jo vendarle prvi krstili mladi poetovion-skik futsalerji. Vidi se ... ... da so pri nas na Poeto-vionskem vsaj v času pusta prevzeli oblast koranti, na obrambnem ministrstvu pa so jo očitno prevzeli (dornavski) cigani. Za ostre oči • Najdi razlike Foto: Tajno društvo PGC Foto tedna • Bralci fotografirajo Foto: Rudi Jernejšek Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-te-dnik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je Rudi Jernejšek poslal zanimivo fotografijo sončnega zahoda v Stopercah. Fotografijo je posnel 23. februarja. Nagrado podarja KNJIGARNA IN PAPIRNICA Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tal.: 02 783 76 51 Sudoku • Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejevznakoskop Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 7. marca, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme: Gregorinčič Stanko, Slavka Osterca 13, 9240 LJUTOMER Anekdote slavnih Na tiskovni konferenci je novinar vprašal predsednika ZDA Franklina Delana Roosevelta, kateri od treh zaveznikov, ZDA, Velika Britanija ali Sovjetska zveza, je v drugi svetovni vojni najpomembnejši. »Na to ni mogoče odgovoriti,« je dejal predsednik. »Vi mi povejte, katera noga od trinožnega stola je najpomembnejša.« *** Cesarica Marija Terezija je vedno zabičevala Wenz-lu Antonu Kaunitzu, ki je skoraj štiri desetletja vodil njeno zunanjo politiko, da razuzdani oficirji ne smejo napredovati v višji čin. Kaunitz ji je nekoč odgovoril: »Če bi tako mislil tudi vaš oče, bi bil jaz še vedno podporočnik.« 9 3 4 2 4 1 7 3 6 7 2 1 6 2 1 7 5 8 6 9 5 4 8 6 2 9 5 8 2 Ljubezen Poseí Denar Zdravje Oven VV ©©© € O Bik. V ©©© €€ OOO Dvojčka ¥»¥ © €€€ OO Rak VVV ©© € O Lev VV ©©© €€€ OO Devica V ©©© €€ OOO Tehtnica VV ©©© € O Škorpijon VV © €€€ OOO Strelec VVV ©© €€ OO Kozorog VV ©©© € O Vodnar VVV ©© €€€ OOO Ribi VV ©© €€ OO Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 1. marca do 7. marca 2011. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično REZULTATI ŽREBANJA NAGRADNE KRIŽANKE PODJETJA TUKANO d.o.o. (objavljene 18.2.2011 v Štajerskem tedniku) Med prispelimi dopisnicami nagradne križanke (pravilno geslo se je glasilo: VITAKRAFT) smo v uredništvu Štajerskega tednika izžrebali 3 nagrajence. 3kg hrane Vitakraft basic za psa ali mačko prejmejo: Jože Prapotnik, Krambergerjeva pot 6, 2250 Ptuj Matjaž Trstenjak, Mejna ul. 9, 2000 Maribor Suzana Golob, Bresnica 29, 2273 Podgorci Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrajenci prevzamejo nagrado v trgovini Tukano, PE Ptuj, Zagrebška 34, 2250 Ptuj. po! IStf. 1 v I B Hm Ksll t MEDNARODNI PUSTNI FESTIVAL INTERNATIONAL CARNIVAL FESTIVAL urentovanje 2011 PTUJ. SLOVENIJA, 26. FEBRUAR - 8. MAREC Kurent zlo odganja, čisto energijo naznanja! M 4 CISTA ENERGIJA! m @ * 0 PTUJ Europsba prestolnica kulture 2012 partner 20 let članstva Ptuja in Slovenije v Evropskem združenju karnevalskih mest - FECC 26. februar-8. marec, Mestni in Slovenski trg, 16.30-19.00 Prikaz tradicionalnih pustnih likov in mask 3. marec, Karnevalska dvorana, 15.30-18.30 Poli žur - animacijski in zabavni program za otroke 4. marec, Mestni trg, 10.00 6. tradicionalna pustna povorka osnovnih šol 4. marec, Grand hotel Primus, 19.00 Slovenski dobrodelni pustni ples 5. marec, Vinarski trg - dvorišče Ptujske kleti, 10.00-13.00 Tradicionalna dobrodelno-kulinarična Obarjada 2011 Lions kluba Ptuj 5. marec, Karnevalska dvorana, 20.00 Veliki karnevalski bal 6. marec, Mestni trg, 14.00 Mednarodni EtnoFest - 51. Mednarodna pustna in karnevalska povorka 7. marec, Mestni trg, 10.00 Srečanje veselih maškar iz vrtcev (povorka) 7. marec, Karnevalska dvorana, 16.30-18.30 Velika otroška maškarada (CID Ptuj in DPM Ptuj) 8. marec, Mestni trg, 17.00 Pokop pusta in predaja oblasti Karnevalska dvorana, 25. februar- 8. marec Vlado Kreslin, Zoran Predin, Rock partyzani, Dražen Zečič, Jasmin Stavros, Čuki, Ribič Pepe, Tony Cetinski, Victory, Boban Rajovič, Mile Kitic, Čira, Tanja Žagar, Mambo Kings, Ansambel bratov Gašperič, Čarovnik Grega, Kad smo bili Bijelo dugme, Tabu, Moon Cowboys, Saša Lendero, Neda Ukraden, Skater, Vranci Izvajalce zabavno glasbenega programa v Karnevalski dvorani med 25. februarjem in 8. marcem, je izbrala PP Gostinstvo d.o.o. s partnerjem, Idejaldeja d.o.o., na osnovi javnega razpisa. Pustno vzdušje s kulturno, kulinarično in vinarsko ponudbo v ptujskih kulturnih ustanovah, hotelih in gostinskih lokalih KONZORCIJ KURENT + jtmpiii MESTNA OBČINA PTUJ Perutnina Ptuj www. ku r e n to va n j e. n et lüllil fnttbook Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCI1.NICA ZA V Štajerski Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Prireditvenik Torek, 1. marec 15.00 Slovenska Bistrica, enota Sonček vrtca Otona Župančiča: prvi sestanek projektne skupine Živa dediščina 16.30 do 19.00 Ptuj, Mestni in Slovenski trg: kulturni program, posvečen etnografskemu liku orač 17.00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj: v mladinskem oddelku knjižnice pustne igralne urice, namenjene otrokom, ki se radi maskirajo in igrajo; do osmega marca pa bo v knjižnici na ogled razstava gradiva o pustnem času 17.00 Ptuj, grand hotel Primus: primusova otroška maškarada, v sodelovanju z Vrtcem Ptuj in Športnim društvom Juhuhu 18.00 Ormož, viteška dvorana gradu: predavanje Miša Alkalaja - Znanost in politika podnebnih sprememb - brez dlake na jeziku, v organizaciji Mladinskega centra Ormož 19.00 Ptuj grand hotel Primus: pustovanje po upokojensko Sreda, 2. marec 11.00 do 14.00 Ptuj, karnevalska dvorana: zabavno druženje in ples društev Sonček, Sožitje, Ozara in Zavoda Dornava 16.00 Ormož, Knjižnica Franca Ksaverja Meška: Pravljična ura z Zdenko Kosi 16.30 do 19.00 Ptuj, Mestni in Slovenski trg: kulturni program, posvečen etnografskim likom medved, jurek in rabolj 17.30 Ptuj, refektorij samostana sv. Petra in Pavla: Pika nogavička, prepevanje in igranje pesmi učencev Zasebne glasbene šole v samostanu Sv. Petra in Pavla Četrtek, 3. marec 15.30 Ptuj, karnevalska dvorana: Poli žur za otroke s Čuki, ribičem Pepetom in plesalkami 16.30 do 19.00 Ptuj, Mestni in Slovenski trg: kulturni program, posvečen etnografskim likom baba deda nosi in dornavski cigani Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča: pravljična urica za otroke od četrtega leta starosti - Pust masten okrog ust Ptuj, refektorij samostana sv. Petra in Pavla: nastop solistov in komornih zasedb učencev Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla - v maskah Ljutomer, Dom kulture: območno srečanje otroških in mladinskih gledaliških skupin Ptuj, Mestni kino: projekcija kratkometražnih filmov o pustnem času in kuren-tovanju v okolici Ptuja, v organizaciji Zgodovinskega arhiva na Ptuju 17.00 17.30 18.00 Petek, 4. marec 10.00 Ptuj, Mestni trg: 6. tradicionalna pustna povorka osnovnih šol ter otroško rajanje v karnevalski dvorani 10.30 Ptuj, Gimnazija: pustni kreativni izziv - razstava izdelkov dijakov o pustnem času 14.00 Ptuj, Mestna hiša: odprtje razstave udeležencev mednarodnega slikarskega ex tempora ter podelitev nagrad 16.30 do 19.00 Ptuj, Mestni in Slovenski trg: kulturni program, posvečen etnografskim likom kopjaš in ploharji 17.00 Ptuj, restavracija Gastro: redni zbor članov PD Ptuj 18.00 Stročja vas, gasilski dom: koncert ob dnevu žena v organizaciji TD Putar Stročja vas 19.00 Majšperk, prostori PD Majšperk: občni zbor PD Majšperk 19.00 Ptuj, Mestno gledališče Ptuj: predstavitev in dražba 7. likovne kolonije Bejži čopič, kurent gre 19.00 Ptuj, grand hotel Primus: Slovenski dobrodelni pustni ples 20.30 Ptuj, DomKulture Muzikafe: koncert zagrebške glasbene skupine Druyd z glasbeniki: Dubravko Lapaine-didgeridoo, harmonij, Mary Crnkovic Pilaš -vokal, Ivan Uravic - akustična kitara, tamburica - CID Ptuj: koncert skupine What da funk in DJ Funk me - ni vstopnine Mali oglasi KMETIJSTVO KUPIM dobro ohranjen obračalnik SIP 220 in prodam novo leseno okno 120 x 100. Tel. 030 376 681. NESNICE, mlade, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, ugodno prodajamo, vsak dan od 8. do 17. ure, Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960. PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170. PRODAMO visokokvalitetne bukove brikete Fishner, 7,9 kWh/kg, pakirane v kartonih, telefon 051 828 683. KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170. BELE KOKOŠI, 4 kg, po 3,80 € za žival. Naročila sprejemamo na telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23. NJIVE vzamem v najem - Gorišnica in okolica. Tel. 041 670 766. PRODAM hrastove fosne, 5 cm, naravno suhi, cca 1m3. Tel. 041 613 804. Rogina Marjan s.p., Ptuj. PRODAMO jurko, 300 litrov, eko vino z brajde, za 1 €/liter. GSM 041 613 804. Rogina Marjan s.p., Ptuj. PRODAMO 40-kg prašiče. Tel. 031 793 664. NEPREMIČNINE PRODAM dvosobno stanovanje v I. nadstropju v Ptuju, bližina zdravstvenega doma, ter garažo. Telefon 031 68 25 98. V PTUJU prodam skoraj novo manjše trisobno stanovanje z garažo. Tel. 051 240 314. POSKOČNIH 1. Ans. ŠARMERJI - te pesem ti poklanjam 2. Ans. NOVI SPOMINI -Venček ptujskih 3. Ans. BRANETA KtAVŽARJA- Imej me rada 4. Ans. BUM - Avto bi rada 5. IGOR IN ZLATI ZVOKI & IRENA VRČK0VNIK- Moj šocej 6. F0LK IDOLI -Tisto poletje 7. ALPSKI KVINTET - Štiri desetletja Zmagovalec meseca FEBRUARJA: Ans. ZD0MARJI - Na okence ti trkam Še eno možnost v MARCU ima: - Ans. ŠARMERJI - Le pesem ti poklanjam Ji t POP 7 TOP 1. MARJAN ZG0NC in T0MAZ VRH0VNIK - Bila si kot cvetje spomladi 2. AT0MIK HARMONIK - Traktor polka 3. TANJA ŽAGAR - Majhne nežnosti 4. MARJAN SM0DE - Zapoj še eno pesem zame stari muzikant 5. ŠPELA GROŠELJ ■ Poljubi moje ustnice 6. P0P'N DEKL - Muzikant Franček 7. ANDREJA - Daj ljubezni nove Zmagovalec masaca FEBRUARJA: BOŠTJAN KONEtNIK in NAVIHANKE - Obljubi mi Se sno možnost v MARCU ima: MARJAN ZG0NC in TOMAŽ VRH0VNIK - Bila si kot cvetje spomladi ŠOPEK POSKOČNIH POP 7 TOP Glasujem za: Ime In priimek: Orfejčkove SMS glasbene želje: 041/818-666 Tel. Številka: Glasovnice poiljite na dopisnicah na naslov: MBGAMARKETING d.o.o..p.p. 13, 2288 Hajdina KMETIJO, njivo ali pašnik, najmanj 5000 m2 ali več, v Miklavžu ali okolici, na relaciji Šentilj-Podlehnik, ob glavni cesti, kupim. Tel. 040 971 899. DOM-STANOVANJE GARSONJERO z atrijem, v Ptuju, opremljeno, oddam v najem. Tel. 051 240 314. ODDAM trisobno obnovljeno, delno opremljeno sončno stanovanje v Ptuju. Telefon 031 838 069. VOZNIKA C-, E-KATEGORIJE z izkušnjami v mednarodnem prometu, špedicija - smer EU, zaposlimo. Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 040 296 391. IŠČEM izvajalca za izdelavo ostrešja (rušt, kritina, žlebovi), plačilo kompenzacija za avtoplašče. Tel. 040 971 899. ZAPOSLIMO kvalificirane elektri-čarje za delo v tujini. ELEKTRO-KA, d. o. o. Informacije na 02 746 71 70. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 aH elektronski naslov justlna.lah@radio-tednlk.si, za veCje objave predhodno pokličite. VSAK CCTRT£K OB 20,00 URJ PREDLOGI ZA MAREC RADIOPTUJ 8918,981£'I04t3 Že leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Spomin bo nate večno živel. Nikoli nisi zares odšel. SPOMIN 3. marca 2011 mineva leto dni žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, tast, brat in svak Drago Čerček IZ MAISTROVE ULICE 26 NA PTUJU Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in ga ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji Oko zaprem, v spominu vedno znova tebe uzrem. Nikjer te ni in to zelo boli... Spomin na tebe v naših srcih večno bo živel . SPOMIN Danes, 1. marca, mineva žalostno leto bolečine in spomina, odkar smo te izgubili, naša draga hčerka, sestra, svakinja in botrca Štefka Gojkošek Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem preranem grobu, prižgite svečko in se poklonite njenemu spominu. Žalujoči: ata, mama, brat, svakinja in nečakinji Anemari in Nastja So bolečine, ki jih ne moremo preboleti, so izgube, ki jih ne moremo nadomestiti, preteklo nešteto je solz in življenja naša so se spremenila, a srca naša te ne bodo pozabila. SPOMIN Danes mineva žalostno leto bolečine in spominov, odkar smo izgubili našo drago ženo in zlato mamico Štefko Gojkošek IZ GEREČJE VASI Hvala vsem, ki se z lepo mislijo in spominom ustavite ob njenem grobu, prižgete svečko ali podarite cvet. Žalujoči: Janko s Katjo in Veroniko Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč, daleč je ... ZAHVALA V torek, 23. februarja, smo se v družinskem krogu poslovili od dragega očeta, dolgoletnega prebivalca Kidričevega Antona Banka Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga spoštovali. Vsi njegovi Ne jočite ob najinem grobu, le tiho k njemu pristopite, le spomnite se, kako trpela sva, in večni mir nama zaželite. SPOMIN Maksimiljan Ahec 3. 3. 2001-3. 3. 2011 iz SESTRŽ 43 Hvala vsem, ki se ju spomnite, postojite ob grobu in prižgete svečko. Hvala! Zelo vaju pogrešamo. Rozalija 8. 11. 1991-8. 11. 2011 Vajini najdražji www.radio-tednik.si Ptuj • Kdo onesnažuje Studenčnico? Umazanija pri Pinčerjevem mlinu To, da bi morali bolje skrbeti za svoje potoke - Grajeno, Rogoznico in Studenčnico - sploh pa za celo naravo, je slišati večkrat. V zvezi s tem se pogosto oglašajo tudi mestni svetniki, a stanje na terenu se ne spreminja na bolje. Ptujski potoki, ob katerih bi lahko nastale lepe sprehajalne steze in privlačna rekreativna območja, ostajajo prepuščeni sami sebi in redkim posame- ■ ■ ■ ■ ■■ ■ ■ ■ ■ m m ■■ ■ znikom, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z njimi. Velik ljubitelj Studenčnice in narave nasploh je tudi Marjan Lenartič, lastnik Pinčer-jevega mlina, lokalnega kulturnega spomenika z letnico 1830, klasičnega mlina, ki so danes še zelo redki. Njegov sestavni del je bila še ne tako daleč nazaj tudi žaga veneci-janka. Lenartič se spominja, da je dedek najprej prenehal mleti pšenico, ker je imel težave s prenosom vreč, žaga pa je bila v pogonu še do šestdesetih let prejšnjega stoletja. Glede na transmisije, ki tečejo vse do izpod strehe, je sodil med večje mline, sestavljen je iz treh nadstropij. Pšenica je prihajala v Pinčerjev mlin s Ptujskega in Dravskega polja, pa tudi les je prihajal v žago s tega območja. Gre za veličastno stavbo, ki ima svojo dušo in ki bi ji bilo treba dati namembnost, je prepričan njen lastnik Marjan Lenartič. Ko jo je dobil v lastništvo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, je obnovil ostrešje, fasado in stavbno pohištvo, s tem je ohranil samo stavbo. Najti pravo namembnost objekta pa je najtežja naloga, pravi lastnik. Možnosti je več, saj narava in neposredna bližina Studenčnice daje veliko možnosti. Odločitev o tem Foto: Črtomir Goznik Marjan Lenartič, lastnik Pinčerjevega mlina, se jezi nad neznanimi onesnaževalci Studenčnice. Foto: Črtomir Goznik Pinčerjev mlin je kulturni spomenik lokalnega pomena, ki nosi letnico 1830, kot je razvidno iz portala mlina. prepušča svojemu nasledniku. Zagotovo pa je to območje, ki bi s pravo vsebino lahko ljubiteljem narave, sprostitve in romantičnega okolja ponudilo veliko. Ko smo Marjana Lenartiča obiskali prejšnji konec tedna, pa romantika ni bila v ospredju, bolj jeza na neznane onesnaževalce, ki jim ni mar, kaj spuščajo v ta vodni biser. Ob čiščenju rešetke je letos ponovno opazil onesnaževanje neznanega izvora - umazanijo, pomešano s perjem; ne gre za piščančje perje, ampak spominja na neko drugo perjad, ki pa ji ne pozna izvora. Rad bi, da bi onesnaževalci prenehali ogrožati Studenčnico, da bi ta ostala čista, studenčna voda, kot že samo njeno ime pove, in ker je zelo pomembna tudi Središče ob Dravi • Študenti medicine pomagali v Afriki Spomini na Malavi Minuli konec tedna so v središki Sokolani predstavili odpravo študentov medicine, ki so lani v afriškem Malaviju nabirali izkušnje in pomagali tamkajšnjemu prebivalstvu. Tilen Zamuda, Maja Mlina-rič, Tamara Elbl, Blaž Jelenko in Marko Plateis so bili lani študentje 6. letnika medicine v Mariboru, eden pa je bil absolvent Fakultete za zdravstvene vede v Mariboru. Za Malavi so se odločili, ker se je tja leta 2007 že odpravila skupina ljubljanskih študentov medicine in so preko njih navezali stik z misijonarjem patrom Stankom Rozmanom. V Malaviju so bili od avgusta do oktobra. Ker je to prva generacija mariborskih medicincev, je bila organizacija nekoliko težja. Priprave so trajale dobro leto in vse je bilo na ramenih omenjenih petih študentov. Ker v Malaviju poleg zdravni- kov primanjkuje tudi zdravil, so najprej organizirali obširno akcijo zbiranja sredstev in zdravil, potem pa jih je bilo potrebno prepeljati v Malavi. Vendar jih nič ni ustavilo, saj so za svoj slogan izbrali Vsi za dobro, dobro za vse. Sama odprava je stala okrog 16 tisoč evrov. V Malaviju je bilo leta 2004 registriranih 266 zdravnikov, kar pomeni 0,022 zdravnika na 1000 prebivalcev; Slovenija ima 2,2 zdravnika na 1000 Foto: Viki Ivanuša Štirje od petih udeležencev odprave prebivalcev. V povprečju ima malavijska mama 6 otrok, kljub temu pa umre 175 otrok, mlajših od 5 let, na 1000 živo-rojenih. Umrljivost porodnic je 1800 žensk na 100.000 porodov. Največ žrtev terja med lokalnim prebivalstvom aids. Mnogi sploh ne poišče zdravstvene oskrbe, ker si ne morejo privoščiti stroškov za zdravila in zdravljenje. Študenti medicine so najprej dva tedna preživeli v državni bolnišnici v prestolnici, kjer so se še dodatno izobraževali in tudi sami sodelovali pri zdravljenju, nato pa so tri mesece delali v podeželski ambulanti v Kasungu. Za razmere v ma-lavijskem zdravstvu pravijo, da so kaotične. Zdravil ni veliko, če pa že so, pa predstavljajo slabo zamenjavo. Pacienti ležijo v bolnišnici tudi na balkonu, čeprav temperature ponoči padejo tudi na pet stopinj Celzija, razmere v operacijski dvorani in ostalih prostorih so pomanjkljive. Najbolj jih je pretreslo sreča- nje z zelo shiranimi in bolnimi otroci, ki največkrat zbolevajo za malarijo, pljučnico, aidsem in drugimi infekcijskimi boleznimi. Afričani poleg uradne medicine uporabljajo tudi alternativne metode, predvsem zelišča. V Malaviju vlada visoka nepismenost, ki še dodatno otežuje zdravljenje, saj si morajo pacienti zapomniti, kako je treba zdravilo jemati. Viki Ivanuša kot ribja steza. »Nikogar ne želim že vnaprej obsojati za ta dejanja, a onesnaževalcu ali onesnaževalcem ne morejo biti v ponos. Želim si le, da bi se to nečedno in neodgovorno početje prenehalo, trkam na vest vseh, da bi skupaj skrbeli na lepo in zdravo naravo, v kateri se bomo vsi dobro počutili.« V zvezi z najnovejšim onesnaževanjem Lenartič ni podal še nobene prijave, pred leti je to storil, po inšpektoričinem ogledu se je stanje saniralo, onesnaževanja perutninskih farm ni več, v njihovih objektih sedaj zasebniki izvajajo nekatere druge dejavnosti. Bolj ali manj se čiščenje Studenčnice začne in konča z vsakoletno spomladansko čistilno akcijo, ki na območju ČS Breg-Turnišče zajame tudi ta vodotok. Vsako leto iz njene struge potegnejo marsikaj, med drugim ostanke piknikov in druge odpadke, ki v ta dragoceni vodni vir ne sodijo. Lenartič je prepričan, da bi morali več dati na odgovoren odnos do narave, potem bi tudi bilo manj onesnaževanja, človek pa bi se v naravi lahko veliko bolje počutil kot sedaj, ko so odpadki dobesedno posejani v celi naravi. MG Osebna kronika Rodile so: Andreja Pogo-revc, Spodnja Nova vas 17, Slovenka Bistrica - deček Jošt; Tamara Horvat, Obrež 17, Središče ob Dravi - deklica Kaja; Janja Šimon, Pavlovci 7 a, Ormož - deklica Ota; Aleksandra Minaya Garcia, Jurovci 26, Videm pri Ptuju - deklica Angelina; Valentina Rajh, Klepova ul. 42, Ptuj - deček Kevin; Janja Cafuta, Vareja 16 c, Videm pri Ptuju - deklica Taja; Adrijana Šori, Spodnji Velovlek 41, Ptuj - deček Nej; Mojca Jasenc, Dornava 85 a, Dornava - deklica Zala; Andreja Konrad, Borštnikova ul. 49, Maribor -deček Nejc; Urška Krušič, Polenšak 32 d, Polenšak - deklica Katarina; Mateja Barbarič, Rapočeva ul. 4, Maribor - deček Nejc; Vesna Bedenik Vuk, Breg 30 Majšperk - deček Rok; Sabina Bombek, Hardek 11 a, Ormož - deček Nejc; Danijela Biček, Podgorje 4, Apače - deklica Lana; Nataša Mrčinko, Lancova vas 15 e, Videm pri Ptuju -deklica Neja; Nada Krajnc, Tržec 40 a, Videm pri Ptuju - deček Gašper; Andreja Sever, Drstelja 9, Destrnik - deček Leo; Tatjana Per-nek, Breg 35, Majšperk -deklica Tia; Natalija Hren, Podlehnik 76 b, Podlehnik - deklica Pia. Umrli so: Marija Merkuš, roj. Gojkošek, Sela 3, roj. 1920 - umrla 18. februarja 2011; Anton Banko, Tovarniška c.3, Kidričevo, roj. 1930 - umrl 19. februarja 2011; Janez Dreven-šek, Spodnji Leskovec 12 a, roj. 1937 - umrl 17. februarja 2011; Franc Celec, Muretinci 35, roj. 1941 -umrl 18. februarja 2011; Marija Vidovič, roj. Krajnc, Repišče 1 a, roj. 1921 -umrla 20. februarja 2011; Rozalija Ferme, roj. Seni-ca, Ogorevc 21, Štore, roj. 1932 - umrla 16. februarja 2011; Amalija Lampret, roj. Gajšek, Grdina 35, roj. 1931 - umrla 17. februarja 2011; Franc Čuš, Ptuj, Gomilšakova ulica 5, roj. 1937 - umrl 16. februarja 2011; Emilija Osvald, Ptuj, Brstje 3, roj. 1909 - umrla 21. februarja 2011; Janez Čeh, Podvinci 15, roj. 1925 - umrl 18. februarja 2011; Marija Trop, roj. Trop, Ormož, Novakova cesta 4 a, roj. 1931 - umrla 21. februarja 2011; Leopold Lorber, Čermožiše 64, roj. 1949 - umrl 23. februarja 2011; Hinko Jurgec, Paradiž 27 a, roj. 1943 - umrl 21. februarja 2011; Ana Golob, roj. Cajlinger, Ptuj, Ulica 25. maja 15 - umrla 23. februarja 2011. Napoved vremena za Slovenijo Danes bo na zahodu delno jasno, drugod bo vztrajala nizka oblačnost, ponekod bo občasno naletaval sneg. Na Primorskem bo pihala zmerna do močna burja, ponekod v notranjosti vzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 3, najvišje dnevne od 0 do 4, na Primorskem okoli 10 stopinj C. V sredo bo zmerno do pretežno oblačno, ponekod bo rahlo snežilo, na Primorskem bo pihala močna burja. V četrtek bo v zahodni Sloveniji delno jasno, drugod bo oblačno.