Št. 14. Maribor, dne 4. aprila 1912. Tečaj XLVL Ust ljudstvu v pouk in zabavo, i«Ka}a vsak četrtek In velja s pofitnino vred in v Maribora « poSUJ anjem na dem za celo leto l K, pol leta 2 K In za Četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za droge Izven*vsMJ*»-i.iBal« 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo S K» Naročnina se poHlia na: Upravnižtvo Slovenskega Gospodarja" t Maribora, ~ List se dopofiilja do odpovedi. — Udje „KateJ čekovnega društva" dobivajo Ust brez posebne naročnine, Posamezni listi stanejo 10 vin, ^ Uredništvo: Koroška cesta Ster, 5, ~ Bokopisi se ne vračajo, ^ UpravniStvo: Koroikp cesta Štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije* ie Inserate se plačnje od enostopne petitvrste «s enkral IS sla« ia dvakrat 25 vin., za trikrat S5 vin. Za večkratne oglase primer« popust InseraU se sprejemaj do srede rintraL S« zaprte reklamacije so poStnlne proste, Današnja številka obsega 10 strani. Do konca leta stane „Slovenski Gospodar" 3 K in se lahko z vsakim dnevom naroči. Somišljeniki, porabite velikonočni čas tudi za pridobivanje novih naročnikov. :-: :-: Velika noč! Prisrčno pozdravljeni, zvesti in dragi naročniki ter čitatelji „Slovenskega Gospodarja"! Ko boste čita-li to Številko priljubljenega vam lista, boste v velikonočnih dnevih.. V vaših hišah bo kraljevalo velikonočno veselje, na mizi se bo smejal velikonočni blagoslov, pred hišo bo pa vaša nadebudna mladež potakala pi-ruhe, Velika noč bo povsodi: pri pas doma in zunaj v širpi naravi. Velika noč. To je velik praznik pomlajenj«, /91-eroditve, vstajenja, a je tudi praznik ljubezni, li velike svoje ljubezni do človeškega rodu, ko je bil za bredel in je taval po blatu in temi, je prenesel Sin božji težke dneve trpljenja, katerih spomin smo obhajali tekoči teden, ker je na ta veliki dan vstal od smrti, da tako pred vsem svetom dokaže svoje božanstvo. In vstal je. Po mukah in trpljenju, ki jih je moral prenesti kot človek, je na ta dan odpahnil težki grobni kamen in vstal v vsem svojem nebeškem veličanstvu. Velika in silna ljubezen je gnala Sina božjega, da je šel med grešne zemljane, da je kot človek pretrpel hude bolečine ter smrt, in iz te velike in vroče ljubezni se je rodilo tudi njegovo vstajenje. Hotel je razgnati zadnjo temo in zmoto, ki ]e še tlačila človeštvo, zato je potrdil svoj nauk z zarjo vstajenja. Velika noč — praznik ljubezni. „Ljubite se med seboj", „ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe", to so veliki nauki, ki nam jih je dal Bog-človek, kateri je vstal od smrti. Vse obsegajoča, vse ogrevajoča ljubezen, to je žarko središče Kristusovega nauka, in ravno v teh dneh slavi svoje najvišje praznike. Slučaj je nanesel, da naši politični nasprotniki ravno v tem času vdarjajo na strune ljubezni. Drugače je ne poznajo nikoli, in nam dajejo, kakor najbolj morejo, čutiti svoje sovraštvo, od občnega zbora S. K. Z. v Celju sem so pa polni ljubezni. V njihovem „Narodnem Listu" citate lahko reke iz sv. pisma, v katerih se uči ljubezen in na njihovih shodih zavzema glavno mesto beseda o krščanski ljubezni. Od kod to? Dr. Krekov govor je spravil naše liberalce začasno iz ravnotežja, ki je navduševal za vstrajen boj proti lažnjivemu liberalizmu. To je razburilo naše nasprotnike. Sli so in nam s sv. pismom v roki hočejo dokazati, da je neizprosen boj nasproti zmoti liberalizma krivičen, da bi morali mi pravzaprav iz same ljubezni dopustiti, Če bi se naši verski in narodni nasprotniki razpasli in dosegli moč. Kakor pri vsem svojem nastopanju in delovanju, tako so naši liberalci in štajerčijanci hinavski, ovinkarski tudi v tem. Sv. pismo, katero ti ljudje navadno zaničujejo, o katerem pravijo, da vsebuje nauke, ki so „strup iz Judeje", jim je dobro samo tam, kjer bi ga radi izrabili v svoje namene. Kar pa določuje ravnanje s takimi propalicami, kakor so naši nasprotniki, to prezrejo in preskočijo. Kristus in njegovi apostoli so učili ljubezen, toda oni so tudi povedali in pokazali, kako je treba ravnati proti sovražnikom vere. „Boljše bi bilo, da bi se mu obesil mlinski kamen okrog vratu in bi se potopil v dno morja", tako pravi Kristus o onem, ki pohujšuje mladino. In kaj drugega, kot pohujšanje je, kar delajo naši nasprotniki Ali ne teptajo s tem, da žalijo in blatijo katoliško cerkev, naših najvišjih svetinj v blato, ali ne pohujšujejo s svojim brezverstvom celega naroda? In kaj j9 napravil Kristus z barantači, ki so skrunili hišo njegovega Očeta? Vzel je bič in jih je nagnal. Nič ni branila Kristusa ljubezen do bližnjega, katero je učil, da bi ne bil nagnal onih, ki so oskrunjevali svetišče njegovega Očeta. Tako moramo napraviti tudi mi z o-nimi, ki zapeljujejo naš narod ter ga okužujejo z brezverstvom in odpadništvom, to in nič vec in nič manj ni povedal dr. Krek v svojem govoru. Vse njihovo vpitje sedaj je zato velika hinavščina, povsem vredna teh mojstrov zavijanja in laži. Pa pustimo te naše nasprotnike. Veselimo se , a -ši velikonočnih praznikov, vŽ.vajmo radost, ki je prišla ž njimi v naša srca, in zaobljubimo se da xmo v bodoče tudi tako in še bolje delali kakor dosedaj. Državni zbor. Ko je prevzel grof Stiirgkh ministrsko predsedstvo, se je od vladne strani povdarjalo, da se bo opiral na poslance velikih narodov, nemškega, poljskega ter češkega. Dal je tudi tem narodom zastopnike na ministrskih sedežih, Poljakom dva, Cehom dva, ostale pa Nemcem. Cehi so takoj, ko so dobili svoja dva ministra, zapustili svoje stare zaveznike, slovenske poslance, ter se nastanili v vladnem taboru. Pri Cehih je zanimiva prikazen, da imajo sila radi Slovence, dbkler jih rabijo v slabih časih za svoje boje, kadar pa se jim godi nekoliko boljše, pa na Slovence pozabijo. V tem oziru so celo Poljaki poštepejši, oni vsaj nikdar ne izrabljajo naših moči, naj se jim godi liolj-še ali slabše. Češki politik pa se kaže nasproti Slovencem v skrajno grdi luči, kot neznačajen sebičnež. Toda grof Stiirgkh z zvezo svojih velikih narodov ni imel sreče. Češke, poljske in nemške stranke so tako needine, duševno revne in politično kratkovidne, da državni zbor pod njihovim vodstvom pi prišel do pravega delovanja. Dovršilo se je prvo čitanjo brambiie predloge, vodnocestne predloge, par praznih razprav o draginji, v katerih se je mnogo zabavljalo iia kmeta, začasni proračun za pol leta, in s tem je delo takozvanih velikih strank končano. Kajti kar se je resnično dobrega in za ljudski blagor koristnega izvršilo, to je izšlo iz vrste strapk, ki niso v vladnem taboru. V draginjski razpravi je branil kmečko stališče slovenski poslanec PovŠe, proti oderuštvu nekaterih kartelov (gospodarskih zvez) je nastopil dr, Krek, glede uradniških plač se je ustavil dr. Susteršič. In tudi zadnje dni državnega zbora, ko se je rešilo par pomembnih' postavic, so cele skupine poslancev iz o-menjenih treh narodov glasovale proti, in da so postave sprejete, to je zasluga od vlade neodvisnih strank. Pri prvem čitanju vladne predloge zaradi vodnih cest ali takozvanih galiških kanalov, jo govoril v imenu Slovencev dr. Krek, ki se je pošteno delal norca iz bogatih in velikih strank, ker so si porazdelile vlado, pa vendar ne morejo vladati. Rekel je, da mali narodi ne bodo dopuščali, da si veliki narodi dele med seboj vlado in denar. Vprašal je: Ali niso tudi dežele na jugu države potrebne vladne skrbi, dežele, ki so zanemarjene, brez potrebne vode, brez potrebnih cest in železnic. In zastopniki teh dežel kličejo: Tudi mi imamo svoje vodne programe! /Ali bi ne bilo boljše, da se izvršijo pred kanali taka potrebnejša dela. Ker je vodocestni zakonski načrt, se je izročil brez glasovanja posebnemu, 52 članov broječemu vodopestue-rau odseku. Sklenila se je nato postava, da Avstro-0grška nanovo pristopi k mednarodni pogodbi o izvozu sladkorja, ki se je sklenila leta 1902. Trebalo je nove izjave, da pristopi naša država k pogodbi, radi tega, ker se je pogodba v toliko izpremenila, da se dovoli Rusiji več izvoza kot dosedaj. To pomenja, da 6o postal sladkor cenejši, in že prihodnje dni je pričakovati poročil, da so znižali fabrikanti cene sladkorju. Za delavce v obrtnih delavnicah se je izpreme-nil par. 74 obrtnega reda, tako, da more v bodoče trgovinsko ministrstvo v sporazumu z ministrstvom za notranje zadeve izdajati potrebne naredbe v varstvo življenja in zdravja pomočnikov. Istotako se je spremenil par. 85. obrtnega reda, ki je nalagal veiike kai-ni delavcem, ako ni držal z delodajalcem sklenjene pogodbe, delodajalcu pa se ni nič zgodilo, ako se pogodbe ni držal. Zdaj se tudi delavec ne bo Kaznoval, se bo torej ž njiin enako postopalo kakor z delodajalcem. K temu predmetu je govoril slovenski poslanec Gostinčar. Za rudokope se je ustvarila postava, da se jim bo v bodoče izplačevala mezda vsakih 14 dni. Slovenski ijoslanec dr. B e n k o v i č je ob tej priliki zaprosil besedo ter zagovarjal želje rudarjev, ki so mu bile izražene na sliodih v Trbovljah. Sprejet je bil tudi njegov predlog, da se naj mezda ne izplačuje po nedeljah in praznikih. Zadružniki so dobili velikonočni piruh, postavo, ki daje davčne olajšave vsem zadrugam brez izjeme. Pri vseh teh postajah, ki so v prid širjim krogom prebivalstva, se je med poslanci velikih narodov kazal odpor. Poslanci majhnih narodov ter zastopniki kmeta in delavca, so vsaj rešili čast državnega zbora, da ni šel praznih rok v velikonočne počitnice, ki so se začele dne 20. marca in se končajo dne 18. aprila, na koji dan začne poslanska zbornica zopet svoja posvetovanja. Politični ogled. Cesar je v petek, dne 29. m. m., povedal ogrskemu ministrskemu predsedniku Khuenu, da l>c> odstopil, ako bo večina ogrskega državnega zbora vstra-jala pri tem, da se mu vzame pravica, v izrednih slučajih pridržati si vojake tretjeletnike ip vpoklicali rezerviste. Ko je grof Khuen to slišal, se je takoj udal in obljubil cesarju, da bo skušal, za vojni zakon dobiti v zbornici večino, ne da bi se kratile cesarju njegove vladarske pravice. Novica, da je hotel cesar zaradi homatij s Ogri odstopiti, ter prepustiti mlajšim močem, je vzbudila po celi Avstriji in ostali Evropi velikansko pozornost. Vse sočustvuje s cesarjem, kateremu delajo Ogri na stara leta toliko skrbi, Čeprav jim je bil vedno dober in naklonjen vladar. Res je že skrajni čas, da se vpelje na Ogrskem splošna in enaka volilna pravica, ker ima sedaj vso politično moč v rokah par madžarskih bogatašev, ki vedno rujejo proti kraljevim pravicam, ker s tem obenem raste njihov upliv. Pa Četudi je Khuen sedaj obljubi1, cesarju, da ne bo več delal proti njegovim pravicam, vendar je Še vkljub temu zelo dvomljivo, ali bo ogrski državni zbor delal ali ne, Just in njegova stranka pravi, da ne pusti državnega zbora delovati, ako se prej ne u-zakoni splošna in enaka volilna pravica. Tu ima popolnoma prav. Na Ogrskem bo nastal mir in red, ko se vzame moč v politiki plemenitašem ter se položi v roke ljudstva. Na Dunaju se bodo vršile koncem aprila volitve za 75 občinskih odbornikov,. Med krščanskimi social-ci in svobodomiselnimi strankami se vrši že velikanski volilni boj.. Vsak dan je veliko število volilnih shodov. Krščanski socialci upajo, da si bodo priborili veliko večino izpraznjenih mandatov. Verjetno je to, ker nastopajo bolj složno kakor lani pri državnozborskih volitvah. V volilnem boju povdarjajo tudi mnogo bolj svoje stališče nasproti dunajskemu židovstvu, ki ima na Dunaju veliko moč vsled svojega bogastva. Saj je tudi Lueger vzbudil dunajsko krščansko prebivalstvo s tem, da mu je kazal, kako hudo ga je že zasužnjil .židovski kapital. A tudi nasprotniki delajo z vsemi silami. Kako bodo izpadle volitve, ne bo ostalo brez upliva na razvoj naše notranje politike. Skoro gotovo je, da stopijo krŠČansko-socialni poslanci v državnem zboru v odločno opozicijo, ako bi izgubili veliko mandatov,. Rudarski štrajki so sedaj v vseh državah na dnevnem redu. Rudarji se borijo za zvišanje svojih plač. Na Angleškem hočejo, da se jim zakonito prizna gotova svota kot plača., ki se mora' delavcu na vsak način izplačati, naj je delal veliko ali malo. Angleška zbornica se je izrekla za ,tako določitev najmanjše (minimalne) plače, a svote ni hotela določiti, ampak prepušča to prostemu dogovoru delodajalcev in delavcev. Tudi v Avstriji na Češkem so začeli rudarji Štrajk, V Trbovljah se ga je posrečilo Še pravočasno preprečiti. Vendar prihajajo novice, da so začeli štrajki zadnji Čas pojemati, ker so se izvršile poravnave ali ker delavci nimajo več denarja za vzdrževanje Štrajka. — I talij.-turška vojska. Iz Tripolisa se poroča o velikih turških zmagah pri Bengaziju, kjer je padlo 27 laških' častnikov in 3500 vojakov. Italijansko bojno brodovje se sedaj menda resno pripravlja za vpad v Dardanele. Turki so napadli pri Derni italijanske postojanke, ki Čuvajo največji tripolitanski vodovod. Po hudem boju so premagali Italijani Turke; na obeh straneh je padlo večje število vojakov. Italijani imajo sedaj v Tripolisu blizu lCO.OOOmož, a kljub temu se ne upajo prav ganiti iz svojih utrjenih mest. Turčija izda posebne spominske kolajne za vojake, ki so se vojskovali v Tripolisu. — Listi poročajo, da zbira Rusija ob Črnem morju veliko Število vojaštva. Na Angleškem se borijo Ženske z veliko vnemo za volilno pravico. Ministre, ki so se izjavili proti ženski volilni pravici, so celo na javnem prostoru napadle in natepie. Zadnji teden je bilo v angleški zbornici glasovanje o predlogu, da se naj da ženskam volilna pravica. Predlog je propadel s 14 glasovi manjšine, kar dokazuje, d'a so ženske že velik del javnosti pridobile zarse. — Severna Amerika. V Združenih državah se vrše volitve volilnih mož za volitev predsednika Iju-dovlade, Kot kandidata si stojita nasproti dosedanji predsednik T alt in prejšnji predsednik'Rosevelt, Zmagal bo najbrž Talt. — Mehika. V tej državi, kjer je storil nesrečno smrt brat našega cesarja, mehikanski cesar Maksimilijan, ni nobenega reda in miru. Leto za letom se ponavljajo nemiri in upori, požigajo se mesta, roparji so gospodarji velikih delov nesrečne dežele. Nekako prokletstvo je nad to državo.. Dne 31, marca ponoči je napadla tolpa upornikov vojaški vlak blizu glavnega mesta in pomorila vse vojake do zadnjega, — Kitajsko. Predsednik ljudovlade, Juanšikaj, je imenoval za ministrskega predsednika Tangšaopi-ja, ki je sestavil skupno ministrstvo. Nemiri se v južnih pokrajinah Še vedno ponavljajo. Razne novice. * Godovi prihodnjega tedna: 7. »prila, Velikonočna nedelja. 8. aprila, Velikonočni pondeljek. 9. torek, Demeter, muč*nik. 10. sreda, Mehtilda, devica. 11. četrtek. Leon I., papež. 12. petek, Zenon, škof in mačenik. 13. sobota, Heraenegild, mučenik. %"* Slovenski župani, svetovalci, odborniki in tajniki! Za Vas se priredi na belo nedeljo, dne 14. aprila v Mariboru poučni tečaj. Pridite v obilnem številu! * Naročnike, ki lanske naročnine Še niso poravnali, prosimo, da storijo svojo dolžnost, sicer smo primorani, jim ustaviti list. Osebna vest. Dr. Matej Senčar, kazenski zagovornik in odvetniški kandidat, je vstopil v pisarno gospoda dr. Ivana Benkoviča v Celju. * Iz šolske službe. Prestavljeni so nadučitelji: Franc Kresnik iz Brežic v Vojnik,, Jos. Sernec iz Voj-nika na Tezen pri Mariboru in Ignac Lešnik iz Tez-na na nemško šolo v Brežice. Učiteljica Hedviga Poš je nastavljena na ljudski Šoli v Vitanju. Imenovani so: Začasna učiteljica Ivana Osterman za učiteljico na Muti; nadučitelj Franc Horvat v Ivniku za nad-učitelja na nemški šoli v Hrastniku; učitelj na zasebni šoli v Hrastniku, Reinhart Kreri, za, učitelja) na nemški šoli v Hrastniku; začasna učiteljica v Slovenski Bistrici, Rene Gottlob, za učiteljico isjtotam; nadučitelj Anton Kukovič na Polenšaku za najdiučitelja na Crešnjevcu. V stalni pokoj je stopil učitelj na Hajdi-nu, Anton Klajnšek, * Iz sodne službe. Deželno-sodni svetnik dr. A. Roschanc v Celju je imenovan za višjesodnega svetnika. Višjesodni svetnik Adalbert Kocian v Celju je imenovan za višjesodnega svetnika pri višji deželni sodniji v Gradcu, Državni pravdnik v Novem mestu, dr, Anton Rogina, je imenovan za višjesodnega svetnika istotam, * Iz politične službe. Okrajni komisar pri štajerski namestniji, g, Friderik Sima-Gall, je imenovan za namestniškega tajnika. * Iz pošte. Poštni nadoficial Jakob Novak v Mariboru je imenovan za poštnega kontrolorja. Trimesečni tečaj za poštne oliciante se je vršil od 1, januarja do 4. aprila. Udeležilo se ga je 17 slušateljev, med temi 8 Slovencev. G. Cirilko Novak iz Šmarja pri Jelšah je napravil izpit z odliko. * Pohvaljeni orožniki. Deželno žandarmerijsko poveljstvo v Gradcu je izreklo pohvalo stražmojstrom Jožefu Knezu, Feliksu Starju in Pavlu Zupanu. * Žalitev katolikov. V graškem gledališču je prišlo dne 1. aprila do burnih nastopov, ker so mnogi navzoči hrupno izražali svojo nevoljo nad tem, da so predstavlja Šaloigra „Gnadenbild", v katerem se žali katoliško Čustvo. H gledališču daje tudi štajerski deželni zbor svoje prispevke, katerih pa za ceste nima. * Šola brez vere. Uslužbenec liberalne stranke v Celju, znani Lesničar, urejuje v „Slov, Narodu" iz Štajersko došle novice, V številki od ponedeljka se jezi, da se silijo katoliški otroci h katoliškim verskim vajam. Toda ob času volitve nobeden celjski liberalec ni za svobodno šolo, tako vsaj zatrjujejo. * Liberalci in prazniki. Sedaj si hočejo liberalci izjokati oči, ker se je po nekaterih Škofijah odpra*. vilo nekaj praznikov. Ko pa so bili prazniki še v veljavi, je rohnelo liberalno Časopisje proti praznikom, 6eŠ, da jih je preveč. In eden voditeljev kranjskih liberalcev, dr. Triller, je 19, oktobra 1. 1910 dejal v kranjskem deželnem zboru: , „Pri nas je vse preveč praznikov in sopraznikov, in vsak kmetovalec godrnja, češ, kedaj bomo pa delali, ker je toliko praznikov." Dobro leto pozneje pa uganja burke, ker ne bo več toliko praznikov. Človek res ne ve, kaj je na teh ljudeh Še pristnega razun strašne hinavšČine. Isto velja seveda o socialistih in nemškutarjih. * Časopis pa ostane. Pariški kardinal in nadškof Omette piše v svojem letošnjem pastirskem pismu: „Časopisje je postalo dandanes velevlast. , Med tem ko govori učitelj malemu Številu učencev, govornik ali pridigar nek'aj stotinam poslušalcev, Štejejo oni, ki jih poučuje časopis, tisoče in stotisoče. Govorjena beseda preide in se hitro pozabi: časopis pa o-stane. Vsak dan se zopet vrača in vpliva tako, da vedno bolj prodira v človeškega duha, kakor kapljica, ki neprestano pada, končno pa izdolbe najtrši kamen. Povsod, na vsakem kraju, v vsaki družini, se dobe dandanes Časniki. Časopisje ustvarja zaradi tega pre- pričanje, dela običaje in zakone," — Zapomnimo si te važne besede» Proč z liberalnimi in nemškutarskimi Časopisi iz vseh družin! Dolžnost vseh katoličanov je, naročati in podpirati katoliške liste,. Katoliško slovensko časopisje mora postati velevlast, ki se jo bodo bali liberalci, nemškutarji in socialni demokratje. Somišljenikom priporočamo, naj z vsemi silami razširjajo naš list! Prijatelji! Ob velikonočnih praznikih širite „Slovenskega Gospodarja", Kot glasnik naše spomladi, naj najde on prostora v vsaki slovenski hiši. * Bodimo trezni ! V sudanski vojski general Ga-tacre svoji brigadi ni dovolil nobenih opojnih pijač. Uradno poročilo se glasi: Odkar je odrinil na bojno polje, ni dovolil svojim vojakom niti piva niti žganja in sploh nobene opojne pijače. Možje so trdi kakor jeklo, in ko so pred kratkem naredili 15» milj dolg marš, ni noben mož odrekel, V bavarski vojni se je enkrat pri napornem daljnem maršu za poskušajo dalo dvema kompanijama opojne pijače, tretji pa nič. Prvi dve sta imeli 22 marodnih, trelja samo enega! * Dr. Verstovšek in Markhl, Ob priliki posvetovanja nujnega predloga, ki ga je stavil v poslanski zbornici mladočeški poslanec Kerner zaradi zapostavljanja Čeških sodnikov, je dne 26.» marca povzel zopet besedo slovenski poslanec dr. Verstovšek ter dokazal, da se nam Slovencem Še neprimerno slabše godi kakor Cehom. Vsepovsodi čutimo roko pravosodnega ministra dr. Hocjienburgerja, ki nam pošilja slovenske sodnike na Kranjsko, nemške in nemškutarske pa nastavlja pri nas. Ker je celjski poslanec Markhl nar padel dr. Verstovšeka v graških listih zaradi neusmiljenega bičanja Hochenburgerjeve uprave, je tudi Marklilu nabrusil pošteno ušesa, tako, da je čutil Markhl potrebo, se dvakrat zagovarjati pred zbornico in se otresati dr. Verstovšekovih težkih udarcev. Hote] je tudi dokazati, da je Hoclienburger pravičen proti nam in da se nam nikjer ne godi krivica. Že v zbornici so se smejali tem besedam Markhia, še bolj pa se bodo po Spodnjem Stajerju, kjer smo priča, da so dr, VerstovŠekove pritožbe popolnoma upravičene. Znamenje, da so dr. VerstovŠekovi govori zadeli res v živo,, je tudi to, da vsi nemški listi na Štajerskem srdito napadajo dr. Verstovšeka, ga zmerjajo, psuje-jo in obrekujejo. Ta teden se jim bo brezdvomno pri družil tudi še nemškutarski hlapec „Stajerc" ter zlival golide gnojnice na dr. ¡Verstovšeka in naše poslance, Kadar zadene kroglja v sovražni tabor, je vedno krik in vik, * Uradniške plače. V poslanski zbornici pridejo vladni načrti za uradniške plače dne 18. aprila v prvi pretres (prvo čitanje), to pa zaradi tega, ker so se slovenski poslanci dosledno upirali, da bi se krat-komalo brez prvega Čitanja taki načrti odkazali odsekom. V uradniškem odseku se je sicer vršilo že glede nekaterih uradniških vrst predposvetovanje, ase pred Veliko nočjo ni moglo dogotoviti, ker so naši poslanci dr. Korošec, GostinČar in Grafenauer zadnji teden pogosto posegli v razpravo Iter- predlagali spremembe, ki se ozirajo tudi na težki denarni položaj ljudstva in na potrebno oblast države nad uradniki. Nemški in slov, liberalni listi vsled tega kričijo po svojih predalih, da naši poslanci zopet obstruirajo, tega pa ne povedo, da je poleg uradništva še tudi ljudstvo tukaj, ki ga je treba braniti. Naši poslanci pa so, kolikor se mi spominjamo, izvoljeni od ljudstva, zato imar jo popolnoma prav, da branijo tudi stališče ljudstva. Liberalec se kaže vsikdar sovražnika kmeta in delavca, le enkrat vsake kvatre je njegov velik prijatelj — ob volitvah. * Voda jim teče v grlo. Celjska liberalna politika jo prišla na kant, Najzvestejši pristaši obračajo liberalcem hrbet, ljudstvo noče verjeti njih lažem, da je obštrukcija Škodljiva, sploh za liberalce danes na Sp. Štajerskem razun liberalnih učiteljev in nekaj drugih takih ljudi nihče ne mara. Na deželi se trgajo za liberalno razcapano zastavo samo še nemškutarski pi-jančki in zgagarji enake vrste,. Kar je poštenega slovenskega ljudstva, je vse v. ¡našem taboru. Da bi si zopet malo opomogli ali vsaj dobili upanje do boljših časov, so si zaželeli celjski liberalci, ustanavljati „napredna" politična društva. Sedaj snujejo baje kar celo dve taki društvi, eno v Trbovljah, drugo pa v Loki. Prepričani smo, cla bo ti dve društvi zopet „pre-rano" objel angel smrti. Kar je dandanes zidano na liberalno podlago, ne drži. * „Sloga" liberalna po lastni izjavi. Somišljenik z dežele nam-piše: „Sloga" Štev. 12 z dne 22. marca t. 1. sklepa poročilo iz Središča z besedami: „Saj taki, ki hodijo po križem razvoženi „srednji poti", nikjer ne vživajo posebnega zaupanja, Četudi so gmotno dobro podprti," Te, sicer popolnoma resnične besede, so značilna izjava za „Slogo", ki se je dozdaj zmirom hlinila, da hodi po i„srednji poti" med „klerikalci" in liberalci, V navedenih vrstah javno in gotovo odkritosrčno vendar enkrat obsoja „srednjo pot", s katero je dozdaj farbala ljudi» Samo tri poti pa so, po katerih je mogoče v javnem življenju navadnim ljudem hoditi: „klerikalna", liberalna in „srednja pot" med „klerikalno" in liberalno," Pq kateri izmed teh treh edino mogočih potov hodi torej „Sloga"? „Klerikalna" gotovo ni, kakor kaže vsaka njena Številka; razvoženo „srednjo pot" ravnokar obsoja; preostaja jej torej samo še zadnja, to je liberalna pot, „Sloga" je podobna dečku, ki se na pustni večer napravi za „fašenka", si nadene „larfo" in stopi korajžjio kot ,,fa-Šenk" v domačo sobo, češ: Zdaj me pa že ne spoznajo! Ko ga pa domači po glasu in kretanju spoznajo: „To je ja naš Franček", pa strga fašenk krinko z obraza in se predstavi smejočim se domačim res kot pravi njihov Franček. Tako si je nadela „Sloga" na svoj liberalni obraz krinko, kakoršpo nosijo fašenki „srednje poti", in se predstavila Slovencem kot miroljubna „Sloga". Ko pa so jo domači po njenem glasu z lahkoto spoznali: wTo je ja naša stara liberalka", je strgala „Sloga" z obraza že itak razcapano krinko „srednje poti" in se predstavlja zdaj svojim čitateljem s svojo zgoraj navedeno izjavo kot prava liberalka, ki sovraži .„klerikalno" pot, obsoja tudi „srednjo pot" i.n hodi po liberalni stezi» Hvala „Slogi" za odkritosrčno izjavo, iz katere tudi vsak najpriprostejši Človek lahko spozna, da je „Sloga" liberalna. * Kat. kmečka stranka za Srednje in Zgornje Štajersko ima na velikonočni ponedeljek v! Gradcu svoj občni zbor. Društvo je za nemške katoliške kmete to, kar je Slov,, kmečka zveza za slovenske. Društvo ima svojo lastno zavarovalnico zoper ogenj in močno hrar nilnico, * Odprtje sejmov. Ker je živinska kuga (slinov-ka) prenehala in deželne oblasti ne izpolnijo obljube, takoj odpraviti obstoječe omejitve glede prometa z živino, zato so poslanci dr. Benkovič, dr. JankoviČ in tovariši interpelirali poljedelskega ministra, da se imajo takoj razveljaviti vse omejitve prostega prometa z živino. Poslanci S. K. Z. so se s to zahtevo znova obrnili do namestnije. * Občni zbor štajerske kmetijske družbe, Poleg že omenjenih so vložile še sledeče spodnješitajer-ske podružnice razne važne predloge: Ribnica na Pohorju, okolica Ptuj, Št. Lovrenc na Dravskem polju, St, Ilj v Slov. gor., Smartin na Paki, Ivanjkovci, Videm, St. Jurij v Slov. gor., Št» Jurij ob Sčavnici, Št» Jurij ob juž. žel., Sv. Marjeta, Me^tinje-Št. Peter, Mala Nedelja» Sedem podružnic jeivložilo predloge radi živipozdravniške izobrazbe. Pri nas je splošno pomanjkanje živinozdravnikov. Deželni odbor pa dozdaj Še ni prišel do tega, da bi poskrbel za več živino-zdravpikov ali živinozdravniških pomočnikov. V razgovor je prišel na občnem zboru predlog, naj se u-stanove Živinozdravniške Šole, v katerih se naj izuče izšolani kovači in drugi mladeniči za živinozdravniške pomočnike; predlagalo se je tudi, naj se uvede živinozdravpiški pouk na kmetijskih šolah, naj se prirejajo v primernem času živinozdravniški tečaji, da dobe kmetje v najkrajšem času ljudi, ki bi bili v nesrečah pri živini takoj pri rokah. Po daljši razpravi so se ti predlogi sprejeli in izročili Osrednjemu odboru v presojo. Podružnici Št, Jurij v Slov. gorioah in Kaindorf na Srednjem Štajerskem z"ahtevate, naj se podpore za povzdigo Živinoreje enakomerno in pravično razdele na posamezne dele dežele.K besedi sejje oglasil naš poslanec Roškar, ki je ostro prijemaj deželni odbor in Kmetijsko družbo radi delitve podpor. Znani Francelj Girstmayr je hotel nekaj ugovarjati, a je bil od poslanca dr» Verstovšeka zavrnjen, Izmed1 Slovencev so bili ob koncu zborovanja odlikovani: , Fr. Simončič in Mihael Starkel iz Sevnice, Janez Puše-njak' iz Šmihela nad Mozirjem in Franc Pirnat v SI, Gradcu s srebrno kolajno; Martin Ivanuša na Humu in Jiakob Nemec v Dragotincih z bronasto kolajno; priznalno pismo (diplomo) je dobil Anton Trstenjak v Ivajncih, Podrobno poročilo o občnem zboru prinesemo v prihodnjih „Gospodarskih Novicah"'» * Nove telefonske zveze na Spodnjem Štajerskem» Državna telefonska uprava namerava napraviti Še tekom letošnjega leta telefonsko zvezo med Mariborom in Ptujem. DotiČni, ki so prosili za to progo, bodo morali prispevati k stroškom naprav 20%. Namerava pa se tudi med Spielfeldom, Radgono in Ljutomerom vpeljati telefonsko zvezo; za napravo te zveze bodo pa morali zanimanci prispevati 30% naprav-nih stroškov. * Dva tečaja se bosta vršila na deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru, Prvi se vrši v času od 6, do vštetega 8, maja o pridelovanju zelenjave. Tega tečaja se lahko udeležijo tudi ženske. Drugi tečaj se vrši od 6. do 11. maja o pridelovanju krme. Prijave sprejema ravnateljstvo sadjarske in vinarske šole. Natančneje v oglasu. * Pazite na živinske potne liste. Zadnji Čas se dogaja, da zapade marsikateri župan, živinorejec in ogleda živine občutni kazni, ker se ne ravna pravilno pri izdaji potnih listov in dokazil o ogledovanju živine, Okrajna sodišča imajo sedaj pogosto opraviti s prestopki radi pomanjkljive ali napačne izdaje živinskih potnih listov» Navadno je tudi kazen precej občutna, Sedaj, ko je nevarnost, da se v naše kraje zopet prikrade neljub gost naših hlevov, slinovka, jo res nujno potrebno, da se skrbno pazi, da po naši krivdi ne zanesemo zopet slinovke v naše kraje. * Sladkor cenejši. Pri seji združenih avstrijskih sladkornih tovarnarjev, ki se je vršila v petek, dne 29, marca, se je sklenilo znižati ceno sladkorju za 4 K pri 100 kilogramih, ali 4 vin. za 1 kilogram. * Koliko sladkorja se porabi na svetu. V zadnji polovici 1. 1911 se je porabilo, oziroma prodalo vi deželah, ki imajo največje .sladkorne tovarne, to je Avstro-Ogrska, Nemčija, Francoska, Nizozemska, Belgija in Angleška, 45 milijonov 744,800 meterskih sto-tov sladkorja. Ker so se cene v tem Času neprimerno zvišale, je vplivalo to na prodajo sladkorja tako močno, da se ga je za tri milijone 022.400 centov spravilo manj v promet kot v prvi polovici leta 1911. Vsa zadnja leta se je prodalo več sladkorja kot leta 1911, samo leta 1908 je bil sladkorni promet za 2% milijona centov manjši. * Avstrijska trgovina z inozemstvom. Meseca januarja in februarja se je izvozilo iz Avstrije raznega blaga v vrednosti 367 milijonov kron, uvozilo pa se jo v Avstrijo za 552 milijonov kron. Promet v inozemstvo se je povečal za 21 milijonov kron, iz inozemstva v Avstrijo pa za 78 milijonov kron proti onemu meseca januarja in februarja 1911. Uvažalo se je to- rej za 185 milijonov kron več v Avstrijo iz tujine, kot pa izvažalo» Uvoz tujega blaga v našo državo je leto za letom večji. * Zveza fabrikantov. Naravnost velikanske dobičke izkazujejo za leto 1911 zveze tovarnarjev in razne hranilnice milijonarjev (banke). Nobeno leto dozdaj še ni bilo za te bogataše, večinoma jude, menda tako basnovito kot lansko. Številke nam povedo dovolj: Nižjeavstrijska „eskomptna banka" ima Čistega dobička 9 milijonov kron, nad dva milijona več kot leta 1910; „dunajsko bančno društvo" ima dobička nad 14 milijonov K; „anglo-avstrijska banka" blizu 20 milijonov K, za 4 milijone več kot leta 1910; „avstrijska osrednja banka" za posojila na veleposestva 1 milijon 151.874 K, devetkrat več kot prejšnje leto; „ogrska splošna hranilnica" ima Čistega dobička 2 milijona 651.551 K; „avstrijska prometna banka" ima čistega dobička nad 4 milijone kron; „zakodno-ČeŠko rudniško društvo" nad 2 milijona kron; družba tovarnarjev „Steirermuhl" 1% milijona kron; družba lastnikov železnih livarn v Pragi izkazuje dobička nad 1 milijon kron; družba „Alpine", v kateri so združeni največji in najbogatejši tovarnarji železa, je imela dobička celo nad 29 milijonov kron. Toliko dobička ti bogataši celo sami priznajo. Samo teh 10 zvez, hranilnic in tovarnarjev ima okrog 90 milijonov kron Čistega dobička. In ves ta denar znosi tem bogatašem u-bogo ljudstvo skupaj! Ni dolgo tega, kar so liberalni in socialno-demokraški listi zabavljali Čez kmečko ljudstvo radi gostij in ženitovanjskih veselic ter trdili, kako potratno da postopa kmečko Ijhcfstvo. A proti velikanskim dobičkom judovskih milijonarjev in bogatih tovarnarjev ne upajo črKniti niti besedice. * Vesele velikonočne praznike želimo naročnikom, dopisnikom in našim prijateljem! Uredništvo in upravniŠtvo. Mariborski okraj. m Maribor. Umivanje nog v stolnici. Pre-vzviŠeni gosp. knezoškof so danes, na veliki četrtek izvršili pomenljivi obred umivanja nog na 12 starčkih, katerih imena so: Mihael Cechner (89 let star), Fr. Bračko (78), 'Jurij VeraniČ (77), Ignac Hutter (77), J. Kramberger (76), Janez Zechner (74), Janez Kolar (73), Anton Prikl (71), Matija Mareicli ^71), Matija Ei-letz (79), Štefan Merkun (77), Štefan Vabič (73). Skupna starost imenovanih znaša 915 let. m Maribor. Prvi večji slovenski ženski shod, ki sta ga sklicala S. K. S, Z. in Dekliška zveza pri Sv. Magdaleni, se je v nedeljo, dne 31. marca, zelo lepo obnesel. Dvorana Katoliškega delavskega društva je bila napolnjena vrlih Slovenk iz Maribora in okolice. Shod jo otvorila in vodila predsednica Z. S. D., Anica Kren, ki je prisrčno pozdravila zboroval-ke. Članica magdalenske D, Z., Pajnik, je prednaša-la pesmico „Slovenka sem"; za njo je nastopila članica iste zveze, Gselman, ter je govorila o potrebi narodne Šole, kajti „narod brez šole, je narod brez bodočnosti", Kren Anica je opisala v daljšem govoru potrebo organizacije slovenskega ženstva za Maribor; Brauneker Uršula je pozdravila shod imenom magdalenske Dekliške zveze in je vabila dekleta in žene na prihodnji shod, ki se vrši pri Sv,. Magdaleni dne 28, aprila; Žebot Marija po vdaj-j a potrebo narodno in krščanske vzgoje; Močnik Uršula je navduševala zbrane k odločnosti; Nežika Rampre pozdravlja shod imenom mariborskih slovenskih šivilj. Navdušeno so Govorile Sever Kat., VrabiČ M. in Slana K. od Sv. Magdalene. Govorila sta tudi državna poslanca Go-stinčar iz Ljubljjane in dr. Korošec, ki sta v svojih govorih orisala važnost in cilje ženske organizacije. Z željo, da se vrši v bodoče še več takih shodov, se je zborovanje zaključilo. Upati je, da bo imel shod lep uspeh. m St. I1J v Slov. gor. Pošteno so se stepli pre-tečeno nedeljo fantje v Siidmarkini gostilni, kjer toči vino protestant Schol. m Partinje. Po vsakem dovršenem opravilu sklene dober gospodar sklepčni račun. Tudi podpisani občinski odbor v Partinju, sklene in odda po dovršenem volilnem opravilu s tem javnosti račun o občinskem gospodarstvu sedanjega predstojništva, o katerem so znali nasprotniki že prej, posebno pa v volilnem Času, toliko slabega, da so s tem begali naše, še hvala Bogu, v večini pošteno partinjsko ljudstvo. Za agitacijo proti sedanjemu in sedaj zopet izvoljenemu, vseskozi poštenemu občinskemu predstojništvu, se ni našla nobena graje vredna stvar. Zato, kakor je sploh pri ŠtajerČijancih navada, laž in obrekovanje se je vrglo po neki gotovi osebi >ned ljudstvo, in žalibog, našli so se nekateri nerazsodneži in Šli na lim. Tako se je drznil na dan volitve pred volilnico eden iz nasprotne stranke trditi, da se sliši iz ljudstva govorica, kako si sedanje občinsko predstojništvo z a računi za razsvetljavo uradnih prostorov letno 20 K. Takih in enakih laži ter obrekovanj Čez občinsko gospodarstvo in proti g. županu Dolajšu ter tajniku g. Ferlin-cu se je razneslo toliko po nasprotni stranki, da moramo to najodločnejo obsojati. Prepričani smo o poštenosti in vestnem gospodarstvu za občino, pod sedanjim predstojništvom. Ob sklepu občinskega računa smo pregledali občinsko blagajniško knjigo prejšnjih let, ki seže še celo v dve volilni dobi nazaj, v katerih je Županova! prejšnji „Gemeinde-Vorsteher" Lorber, in sicer od leta 1894 do 1898. Pod Lorberjevim župano-vanjem, približno 10 let, si nismo vzeli časa, pregledati blagajniške knjige, pač pa smo si dovolili pregled računske knjige omenjenih let, iz katerega smo s primerjanjem računske knjige pod sedanjim županstvom povzeli sledeče: Leta 1894 zaračunjeno: 1. Volitev v okrajni zastop 2 gld. (pod sedanjim županstvom izpeljane te volitve, nič). 2, Sestava vojaškega nabornega imenika 3 gld. (sedaj nikdar nič). 3? Sestava črnovojnega imenika 3 gld, (sedaj nikdar nič). 4. Sna-ženje, kurjava uradnih prostorov 1 gld, (sedaj nikdar nič). 5, Štirje prizivi v zadevi domovinstva, vsakega 1 gld., tedaj 4 gld. (sedaj teh prizivov veliko več, zaračunjeno nič). 6. Za dvorano in prisostvovanje pri cepljenju osepnic 2 gld. (sedaj le 1 K), — Leta 1895: 1, Računski izkazi 1 gld. (sedaj nikdar nič). 2. Prisega občinskega predstojnika 5 gld. (sedaj nič). 3. Sestava črnovojnega in nabornega imenika 6 gld." (sedaj nič). 4. Kurjava, razsvetljava uradnih prostorov 1 gld. (sedaj nič). - Leta 1896: 1. Naznanilo škode po toči 1 gld. (kolikokrat je bilo pa sedaj potrebno to naznanilo, a zaračunjeno nikdar nič), 2. Sestava črnovojnega nabornega imenika 3 gld. (sedaj nikdar nič). 3. Razsvetljava uradnih prostorov 1 gld, (sedaj nikdar nič). — Leta 1897: 1. Crnovojniški imenik 3 gld, (sedaj nič), 2. Naborni imenik 3 gld, (sedaj nič). 3. Razsvetljava uradnih prostorov 1 gld'. (sedaj nič). — Leta 1908: 1, Crnovojni imenik 3 gld. (sedaj nič). 2, Crnovojni kontrolni shod 2 gld. (sedaj nikdar nič). 3, Naborni imenik 3 gld, (sedaj nič). 4. Za občinske volitve 3 gld, 25 kr. _ (dokler ni bilo dostavljanja izkaznic in glasovnic, je bil sedaj zaračunjen le izdatek za izpisek pri davčnem uradu, za volitev samo nič). Končno še: Pisalne potrebščine od 1. januarja 1894 do ly5. decembra 1898, tedaj v štirih letih, so za-računjene za 34 K (33 vin. več kot v 6% leta, to je od 15. julija 1905 do 31, decembra 1911 sedanjega župa-novanja, Tiskovine so Še posebej zaračunjene. — To je račun, predložen javnosti v presojo, poštenosti v u-trdbo, zapeljanim v spoznanje, obrekovalcem pa v sramoto! Nikomur pa nočemo delati krivice, zato končno izjavimo, aa so vsi ti računi s sklepom takratnega občinskega odbora odobreni in potrjeni. Vendar, ko bi nihče ne lagal, ne govor'li bi mi resnice. Ce pa se obrekovalci ne bodo poskrili v svoje hareme in brloge, nismo govorili še zadnje besede! — Občinski odbor v Partinju, dne 24. sušca 1912. Sledijo podpisi odbornikov. m Sv. Jurij v Slov, gor. Pevski zbor žaluje za svojim dolgoletnim Članom, Marijina mladeniška družba je izgubila krepostnega uda, tudi k shodom Mla-deniške zveze ne bo več zahajal, Jožef TomažiČ iz Partinja je umrl v najlepši dobi življenja. V petek, dne 29. sušca t. 1. se je ob veličastni udeležbi vršit njegov pogreb. Pevski zbor mu je zapel dve žalostin-ki: pred hišo „Oj spavaj sladko srce drago", na pokopališču pa „Smrtni dan ti je napočil". ¡Zaslužil je tudi mladenič, da se mu je pri grobu govorila poslovilna beseda. — Te vrste naj mu bodo posvečene v hvaležen' spomin na njegovo čednostno življenje, pa tudi . družbeno in društveno požrtvovalno delovanje. Pel si med nami v prijateljskem zboru, pevaj zdaj večno tam v angelskem koru. m Sv. -Trojica v Slov, gor. Pred durmi je Velika noč. Vstajenja Čas! Povsod po Štajerskem je že napočil, samo sredi Slovenskih goric, pri Sv. Trojici, Še vlada smrt za Slovence, grdo nemškutarstvo. Niso še dovolj škode prizadeli slovenski stvari razni negodni mladiči; sedaj še vcepljajo sovraštvo do vsega, kar le diši po slovenskem (razven do slovenskih' grošev) nežni mladini, otrokom v starosti '8—10 let. Saj hočejo prirediti v kratkem veselico z nemškutar-skimi otroci. Kmetje, ali se boste dali Še dalje zasmehovati od tržnih napolizobražepcev? Samo odprite oči in poglejte, koga imajo v svoji lepi družbi! iTaki so med njimi, ki so razkosali že toliko lepih posestev. Gliha pa vkup štriha. Ne bodete našli med njimi ljudi, ki količkaj mislijo s svojo glavo! Ali vam ne pove že zadosti to, da je g. zdravnik, da je duhovništvo in učiteljstvo slovensko, da pošten človek iz Slovenskih goric ne more poslušati ljudi, ki živijo le od slovenskega denarja, da bi radi vtopili vse, kar je slovensko, v žlici vode? m Fram. Fram dobi hotel. Trgovec A. Hogen-\varth, nekdaj odločen slovenski liberalec, po zadnjem ljudskem štetju trd Nemec, je neki že dobil dovoljenje za to podjetje. Najemnik hotela bo baje znani slivni-ški nemški Koren, sedaj najemnik gostilne „,Tiroler-birt". Sedaj je pač že vsakomur jasno, kakšen bo ta hotel. Pravijo, da se bo točilo tudi žganje, in sicer ptujskega Strašila. V Ptuju je tudi neki Hbgenvvarth', brat našega, ki je v tesni zvezi s Strašilom, in po njegovem prizadevanju ter Ornigovem posredovanju dobimo hotel, Četudi se je pritožila občina celo na ministrstvo. Glavarstvo je bilo neki prvokrat nasprotno hotelu, drugokrat pa je dovolilo. Čudno! Majhna vas — pa hotel. Ubogo ljudstvo!, V Framu se itak toči žganje na Šestih krajih, in tik nameravanega hotela je že star žganjetoč, ki bi gotovo zadostoval. Raznovrstne oblasti! Le tako naprej! Potem pa se ne smete Čuditi, da ljudstvo duševno in telesno vedno bolj hira. — Fram dobi telefonsko zvezo s središčem. — Marelice so že odevetele, breskve Še cvetejo, črešnje že cvetejo, tudi rane hruške že kažejo cvete; kop v vinogradih je že končana, trtna očesca so že tako napeta, da bi se delala velika Škoda, kjer bi se sedaj kopalo; jagode že cveto. Rani bob je vsajen, oves že davno vsejaij. Sadna drevesa so jako brstnata, me-cesni in breze so zelene. Ozimina je jako lepa. Obeta se dobra letina, če ne bode posebnih uim. — V sredo po Veliki noči se vrši tukaj veliki živinski sejem. Kupci se uljudno vabijo, ker je pričakovati, da se prižene na ta sejem obilo lepe živine. m St. Jak«b v Slav. g <". O. Marko Knapltje daroval „Slov. Straži" veije Število obrabljenih znamk. Zivio! m Sv. '.pnart v 8>'»v. gsr- Pri nas Be tudi gibljemo, ibujamo iz spanja. Na belo nedeljo imamo zopet dekliški shod. Takrat pridite dekleta v obilnem števila Tudi tiste ste povabljene, ki do sedaj niste upale M-iti in ste čakale na naša povabila. Torej na belo nedeljo po večemieah na veselo snidenje I Ptujski okraj. p Ptuj. Sadovi Ornigove politike v deželnem zboru, ki je zabranil zadnjikrat z Wastianom sporazum med Nemci in Slovenci, se že kažejo. Cesarski nar mestnik jo razpustil dravsko stavbinsko komisijo ter pridelil nadinženirja Weberja mariborskemu okrajnemu glavarstvu. Ptujski okraj za take darove svojemu načelniku ne more biti hvaležen, p Ptuj. Dasiravno se dolgovi našega mesta kopičijo leto za letom in se na račun davkoplačevalcev skrbi pridno za zvišanje občinskih doklad, vendar i-majo naši mestni očetje vedno dovolj občinskega denarja za nepotrebno razitresanje. Meseca februarja je darovala namreč mestna občina za Siidmarko 100 K. Kako morejo ptujski davkoplačevalci odobravati tako gospodarstvo ? b Ptuj. Huda nevihta z bliskom, gromom in točo, se je vsula dne 29. marca proti večeru, a ker je toča mirno padala, ni bilo še posebne škode. — Nesreča ali živi konj v izložbi, V ponedeljek, dne 1. aprila, se je zgodila na Ptuju velika nefereča. ProŠtij-ski hlapec se je proti koldnevu vračal iz polja, kjer je bil s konji oral, proti domu, na vozu, na katerem sta bila plug in brana. Ker hlapec ni zavrl kolesa, je začel voz na potu mimo okoliške/ šole, kjer- so tla precej nagnjena, naglo drčati navzdol. Konja sta se ustrašila in začela dirjati; blizu poslopja okrajnega glavarstva sta naglo zasukala v Schillerjevo ulico, a pri tem zadela z grozno silo v izložbeno okno Muhi-čeve manufakturne trgovine; debela šipa se je razdrobila v drobne kosce, konj je podrl leseno ograjo za oknom, in končno močno ranjen obtičal v oknu.^Eden trg. pomočnikov, ki je stal notri blizu okna, je zado-bil precejšnje poškodbe. Mil. g. proštu, katerega je Že parkrat zadela enaka nesreča, naše iskreno sočutje. — Mrzel veter brije v aprilu, in bati se je snega, ki bi sedaj, ko že vse zeleni in cvete, napravil ogromno Škodo, — Modro je napravil, Joža: Veš, Mihelj, to se mi pa res dopiade! Mihelj: No, kaj pa? Joža: Da je nova Šnopsarna na Bregu tik zraven mesnice! Mihelj: Pa res, na eni strani se koljejo teleta, na drugi pa ljudje. Gospodar je res modro ravnal, Joža: In vendar so teleta tako živinsko nora in zabita, da gredo v mesnice! In ljudje?! . . , p Ormož. Dragi liberalni advokat dr, Sernec bi zopet prišel rad v milost pri našem ljudstvu, in zato je sedaj on in vsa njegova kompanija; pridno na delu proti dr, Korošcu, Češ, nič se ni brigal za sodnika v Ormožu, glejte ga, kako malo naroden je. Jaz, dr, Sernec, pa sem naroden, to razvidite že iz mojih rar čunov, ki so pisani vsi v slovenskem jeziku. Računi dr. Serneca so res najboljši dokaz njegove velike ljubezni do slovenske narodnosti. Pa tudi glede dr. Korošca bi opomnili samo to, Gotovo to ni res, kar pra,-vijo sedaj o njem, kajti sami so prej kazali in govorili po gostilnah o njegovih pismih', v katerih jim je poročal o svojem posredovanju. Na lastna ušesa smo slišali večkrat to govorico iz liberalnih ust. Se nekaj. Trditev vašega lista, da liberalni sodnik ZemljiČ pri naših kmetih ni zelo priljubljen, je bila popolnoma resnična. Zakaj, ne vem. p Sv. Bolfenk pri Središču. Na Jožefovo, dne 19. marca, je imela Mladeniška in Dekliška zveza občni zbor. Pozdravil nas je predsednik Fr.Bukovec.Ta.j-nik poroča, da smo prečitali v pretečenem letu 191 knjig, poučnih in zabavnih. Naročeno imamo: „Naš Dom" (5 izt.), „Slov. Gospodar" (4 izt.), „Straža" (1 izt.) Dobivamo pa tudi „Slovenca". Odbor obeh zvez je večinoma stari. Na veselo svidenje ljuba mi mladina pri prihodnjem sestanku, kateri se vrši' zadnjo nedeljo v mesecu. Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. Dne 27. marca je umrl g. Franc Repič st., trgovec in posestnik. Rajni je bil zelo priljubljen. N. v m. p.! — Na Zgor. KamenšČaku se je obesil Ivan Vogrinec. — Polja in sadonosniki Kažejo naravnost krasno, — Dne 31. m. m. okoli 10. uri zvečer je izbruhnil pri posestniku RoŠkarju ogenj, ki mu je uničil razun hiše, vsa druga poslopja. Prizadeti so še trije drugi posestniki, Kako je ogenj nastal, ni znano. 1 Mala Nedelja. Na cvetno nedeljo se je ustanovilo tu Katoliško izobraževalno društvo. Govoril je preČ. g. dr, Hohnjec, , ki je v prav poljudnem jeziku razložil pojem in potrebo izobrazbe, ki je mogoča 1© na podlagi katoliške vere, Z zgledi je dokazal, kam človek zaide, zlasti mladina, ako nima prave izobrazbe, Katoliško izobraževalno društvo pa. ima ravno ta namen, da s knjigami in časniki in po poučnih predavanjih širi pravo izobrazbo; njegov cilj je, da bodo tu na slovenskih tleh prebivali pošteni krščanski gospodarji in krščanske slovenske gospodinje ter krepostna mladina. Vsi poslušalci so cel čas pazljivo spremljali g. govornika, kar je znamenje, da nam je govoril k srcu. Končno se je sestavil odbor, in sicer iz sledečih gg.: HraŠovec Anton, župan radoslavski, predsednik; Postrak Ludvik, župan moravski, podpredsednik; Bohanec Vincenc, posestniški sin v Kur-Šencih, blagajnik; Kolarič Jožef, župnik, tajnik; V. Mihalič, kmet v Drakovcili, Hrašovec Ivan, župan malonedeljski, Hanželj Matija, posestniški sin v Kur- Sencih, za odbornike. K sklepu je še pozdravil shod V imenu MladeniŠke zveze od Sv. 'Jurija na Stavnici nek vrl mladenič, in s tem je bil shod, ki je bil nepričakovano dobro obiskan, kopčan, 1 Veržej. Dr, Kukovec je zadnjo nedeljo tukaj zboroval, oni Kukovec, ki v zadevi pašnikov ni storil svoje dolžnosti in se za regulacijo Mure nik.dar ni brigal. Sam je čutil svojo krivdo, zato se je tudi opravičeval. O pogajanjih za delazmožnost deželnega zbora pa dr. Kukovcu prav nič ne verjamemo, ker je bil ravno tako malo zraven kakor mi. Celo nemški poslanci nam pravijo, da je zadnjič Wastian najhuje delal proti slovenskim zahtevam ter razbil deželni zbor. Svetujemo Kukovcu, naj prihodnjič ne govori o rečeh, o katerih sam nič ne ve, in naj svoje neresnice obdrži za-se« Veržej pa obžaluje, da ima najslabšega deželnega poslanca, ki nič ne ve in nima nikjer ugleda. Seveda je tudi bučečevski Cvetko priromal v Veržej, da vidi in sliši lilijo svojega srca, dr,. Kukov-ca. , l ij, 1 1 St. Jurij ob Sčavnici. V 13. Številki smo objavili nekaj o velikem zvonu, ki ga bo kupil Jakob Kupljen za larno cerkev. Poročilo pravi, da je bil g. Sa~ massa iz Ljubljane tu, sedaj se nam pa poroča, da bo vlil zvon g. Ivan PraBmayr v Wilten-Inomostu, in ta je bil dne 18. marca pri Sv. Juriju. 1 Radgona. Slor. kat. izobraževalno društvo v Radgoni vabi uljudno vse zavedne Slovence na > eselico, ki jo priredi na „velikonočni pondeljek v prostorih gospoda Ned^ka, gostilničarja v Zetincih z sledečim vsgoredom: Šalo igra „Kmet Herod", narodne pesmi, ki jih iz vaja m^žki zbor g^rnjeradgonski, govor g. Gomboca, pr sta zabava, dramatični nastopi in šaljiva pošta Začetek t- čn» ob pol 3. uri pop. Vstopn na 30 vin. Prid te vsi, ki čutite z atiranim ljudstvom ob na rodni meji, da nas počastite s svoj pristotnostjo in nas izpodbudite k nadaljnemu odporu proti nsšemu sovragu, ki hoče na vsak način uni čiti to velersžno narodno društvol 1 Police iiri Radgoni Rodoljubi nabrali za „Slov. Stražo" na sedmini pogojnega Antona Štrak b K. Pokijniku svetila večna luč, darovalcem pa lepa h vabi! 1 S Juril ob Stavnici. Bralno društvo priredi na velikonočni pondeljek, dne 8. aprila popoldne ob 4. uri gledališko igro „Na smrt obsojeni". Pri veselici sodeluje p-vski in tamburaški zbor. Vstopnina: I sedeži 1 K, II. sedeži 60 vin, stojišča 2 vin. Blagajna se odpre ob 3. uri. Slovenjgraški okraj. s Slov. Gradec. Nek gospodek v Narodnem Domu rad večkrat pozabavlja proti nam kmetom. Povemo mu, da naj gre raje s svojo liberalno pametjo, ki jo Črpa iz „Narodnega Lista", na planine koze past. s Sv. Primož nad Muto. Bralno društvo je imelo dne 25. marca t. 1. svoj letni občni zbor pri g. Pah-teniku. Zbralo se je mnogo poslušalcev, ki so pazno sledili izvajanju preč. g. Ivanca iz St, Jerneja, Po običajnih poročilih se je izvolil večinoma stari odbor. Pristopilo je več novih udov. Podalo in sprejelo se je mnogo koristnih nasvetov, ki s(vedočijo, da bode zavel v društvu sveži duh. s Muta. Tukaj so na praznik sv. Jožefa potegnili |z Drave moško utopljenčevo truplo. Moralo je legati že kakih 14 dni v vodi. Po obleki soditi, je bil mož delavskega stanu; bil je srednje postave ter od 35 do 40 let star. Dosedaj Še ne vedo, odkod ga je Drava prinesla, najbrže je bil iz Koroškega. — Po cesti iz Marenberga se je pred dobrim tednom priklatil stekel pes, ki je obgrizel do Dravograda 4 osebe in več psov. Se-le orožniku v Dravogradu se ga je posrečilo ugonobiti. Vse Štiri obgrizene osebe so poslali na Dunaj. Konjiški okraj. k Zreče. Naša Hranilnica In posojilnica je začela poslovati dne 30, junija 1907. Ista je v minolem letu 1911 imela 70.499 K 81 vin. prejemkov in 69.880 K 95 vin. izdatkov, torej 140.380 K 7G vin. prometa (pro-U72.797 K 64 vin, v letu 1910). Tafco se je povprečno vsak mesec za 11.698 K 38 vin. prométalo. Varčevalci so vložili 30.462 K 89 vin., a dvignili 28.239 K 12 vin. Dne 31. decembra 1911 je v hranilnici z vlogami prejšnjih let celokupno preostalo 69.781 K 91 vin. shranjenega denarja. Posojilnica je istega dne Štela 29,235 K razposojila. S čistim dobičkom se je do 484 K 9 vin. obogatil rezervni sklad. Vsi sotrudniki pa uradujejo brez vsake odškodnine, samo iz domoljubja. k lirinjeva gora. V petek, dne 29. marca zvečer je udarila strela v cerkev pri Sv. Neži, poškodovala strelovod in deloma en oltar, pobila okna, iztrgala ena vrata in vrg,a proti gozdu ter od zidovja se plazeč, razorala zemljo, užgala ni ničesar. k lLraberg pri SpitaliČu. Lanska suša je povzročila veliko pomanjkanje tudi med med nami. Ker smo brali v časnikih, da so se naklonile poškodovanim okrajem državne podpore, smo pričakovali, da se bo pomagalo tudi nam. Pa Čakali smo zastonj. Zatorej smo se obrnili naravnost na okrajno glavarstvo v Konjicah za podporo. In kaj smo izvedeli? Reklo se nam je, da naša občina (Loče) ni predložila nobene prošnje za podporo. Seveda nas je prijela nevolja radi takega postopanja našega županstva. Ob neki priložnosti, ko so je vprašalo nekega občinskega očeta, zakaj da so ni nič storilo pri občini zaradi podpore, nam je ta odgovoril, da zato ne, ker smo volili Pišeka za poslanca, Kako si naj razlagamo ta odgovor? Ali so se hoteli naši nasprotniki štajerčijanci nad nami maščevati, ker smo volili Pišeka, ali pa leži krivda kje drugod, da ne dobimo podpore? Želeli bi pojasnila, dane ho krivega mnenja. (Da se za konjiško glavarstvo Še ni dobilo nobene podpore, tega je krivo okrajno glavarstvo, ki o tem 'tako počasno postopa, da se je posl. Pišek že vsled tega moral na višjem mestu pritožiti 1-roti glavarstvu. Uredništvo.) Prlhova. Z zanimanjem smo gledali na obČ. zboru posojilnice dne 25, m. m. Številke bilance, ki so nam jih razložili gospod župnik. (Varčni hranilpičarji so naložili leta 1911 34,219 K 54 v, ki so obrestonos-no naložene. Posojevalci so dobili 14.970 K, pa so Judi vrnili 8029 K. Prometa je v teh kratkih letih blizu 600.000 K. Upravni stroški so res mali, ker dela-jo naši skrbni odborniki požrtvovalno in nesebično za skupni blagor. Zato pa ima tudi naša hrapilnica pretečeno leto lep dobiček 1715 K 36 v, ki se doda k rezervnemu zakladu. V najčelstvo in naJdzorstvo so bili izvoljeni dosedanji zaupanja vredni možje. !Tako se pri nas vedno bolj uresničuje zadružna misel, da namreč Slovenec tudi sam kaj doseže, — samo če le hoče. k Konjice. Na velikonočni pondeljek priredi Bralno društvo v telovadnici veselico Igra se zanimiva ljudska igra „Mala pevka". Na vsporedu je še petje, delitev pisanke, godba iti. k Žice Tukajšnje braluo društvo ponovi na splošno željo gledališki predstavi, ki ju je uprizorilo na pustno nedeljo — na belo cede jo po večernicab proti isti vstopnini Kdor zadnjič ni imel priložnosti naj pride sedaj. Celjski okraj. c Celje. V ponedeljek, dne 1. aprila, se je vršila volitev župana in občinskih svetovalcev za okolico Celje. Županom je izvoljen g. Avgust Sušnik z 19, glasovi proti 10, katere je dobil kandidat Nemcev, Strenčan, Treba je bilo ožje volitve med tema dvema, ker tudi pri drugi volitvi nobeden kandidatov pi imel večine, ampak Strenčan 11, Sušnik 10, dr. Božič 9 glasov. Za svetovalce so izvoljeni gg, Ferdinand Go-Iograpc in Fazatflnc z 29 glasovi, g. Coniidenti z 28, drA Božič s 25, in dva kandidata Nemcev, Strenčan in Ban, z 20, oziroma 18 glasovi.. Slovenski odborniki so imeli preje med seboj razgovor, na katerem se niso mogli zediniti glede kandidature župana. Pri poizkus-ni volitvi je dobil liberalni dr. Božič samo 9 glasov, Četudi je sam sebi oddal glas in ga je volil tudi protikandidat Sušnik, Na g. Sušnika je odpadlo 8 gla^ sov, dve glasovnici pa sta bili prazni, ker sta si Suš-nikova dva volilca iz gotovih ozirov pridržala odločitev. Pri volitvi za župana dne 1, aprila je dobil pri prvi volitvi Sušnik 10 glasov, idr. Božič 10 glasov, Strenčan 9 in Ban 1; pri drugi volitvi pa je dobil Sušnik 10, Strepčan 11 in dr. Božič 9 glasov, vsled Česar je prišlo do ožje volitve med kandidatom Nemcev, Strenčanom, ter SuŠnikom. Kljub izidu prejšnje poizkusne volitve so skušali dr. Božičevi pristaši pri volitvi pridobiti Nemce z neresnično trditvijo, da je za dr. Božiča večipa Slovencev. Dr. Benkovič je to trditev odločno zavrnil in Še opozoril na to, da dr. Božič ne stanuje v občini okolica Celje in da radi tega ne more biti izvoljen županom. Dr. Božič se je zagovarjal, da stanuje Čez poletje v okolici. Kmečki volilci so bili vsled preteče izvolitve liberalca dr. Božičn zelo pevoljni in je od liberalne stranke z narodnega stališča obsojanja vredno, da silijo v ospredje tako izziva-jočo kandidaturo. Glede občinskih svetovalcev so se Slovenci pač pogodili pri poizkusni volitvi tako, da se postavijo kandidatom gg. Gologranc, Coniidenti, Klinar, Fazarinc, ter oni izmed obeh slovenskih kandidatov za župana gg. Sušnik in dr. Božič, ki bi pri volitvi župana propadel. Po tem dogovoru bi morali vsi Slovenci voliti za svetovalce gg. Gologranca, Con-fidentija, Fazarinca, Klinarja in dr. Božiča; eno mesto svetovalca se je sklenilo odstopiti nemški stranki, ako bi to zahtevala. Dr, AmbrožiČ je v imenu Nemcev predlagal, naj se iz vsakega razreda voli po dva svetovalca. Dr. Benkovič je opozoril na sklep Slovencev, dovoliti Nemcem enega svetovalca, kar je za manjšino dovolj. Dr. Božič in nadučitelj Grah v imenu liberalne stranke pa sta izjavila, da sta voljna, dovoliti Nemcem dva zastopnika v občinskem starešinstvu. 1 .i-beralni občinski odborniki se tedaj piso držali dogovora ter so volili mesto našega Klinarja nemškutarja. Za prvega občinskega svetovalca je določen vsled žreba g, Gologranc. Občinski svetovalci so prevzeli mesta, izvoljeni župan g. Sušnik' pa si je pridrža! 8-dnevni rok za premislek. Povedati je treba, da je silila slovenska liberalna stranka dr. Božiča naprej, četudi je nastala vsled tega nevarnost, da bi bil Ne-meo izvoljen. Tudi se liberalna stranka ni držala dogovora pri volitvi svetovalcev. ZpaČilno je tudi, da je eden občinskih odbornikov, katerega priznava liberalna stranka za svojega, pri volitvi župana pri drugem glasovanju potegnil z Nemci. V imenu Nemcev sta dr. Ambrožič in Teppej izjavila, da hočejo v občini mir-Po sodelovati, ako se jim dasta idva občinska svetovalca. Volitvi je prisostvoval kot vladni komisar g. dr. Michl. Pokazalo se je zopet, d'à se drže liberalci dogovorov le tedaj, Če je njim v korist, in da tudi narodne koristi zapostavljajo, če s tem zadoste svoji strankarski strasti. c Dramlje. Meseca marca je priredil g. Sajo-vic, uradnik Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, poučni shod o zavarovanju, Z jedernatimi besedami nas je poučil, kako se naj ljudstvo zavaruje proti nezgodam. G. govornik' nam je povedal, kako Še vedno razne tuje in judovske zavarovalnice izžemajo slovensko ljudstvo. Priporočal nam je Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani, kajti ona je res edina slovenska zavarovalnica, ki ima ugodnosti, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. c Dramlje. Naši liberalčki postajajo vedno bolj sitni, čeprav jim večkrat kakšno „veselo" zakrožimo. Vsaka, tudi najmanjša stvar, jih spravi v nevoljo. Posebno renčeč je postal zadnji Čas njih jxiglavar. Menda ga jezi, ker se vrste Portugalcev v Dramljah čudovito naglo krčijo. Kaj bo potem počel general brez armade? In ta preklicani Jesenek! Bil je nekdaj orodje liberalne stranke^ sedaj pa je šiba našim libe-ralčkom, ki prelivajo bridke solze, kadar trga on krinke z njih obrazov in pripoveduje ljudstvu o liberalnih lumparijah, Tudi državni in deželni poslanec g. dr. Korošec ni nič kaj všeč našim liberalčkom. Pravijo, da je preveč štimap, ker le s „klerikalci" občuje ter se večkrat o liberalcih zaničljivo izrazi. No, pa ne smeta misliti, da govorim o stotinah liberalcev! k.aj še, dober ducat jih je, teh naših „prosvitljencev". Potem se pa tudi ne čudite, ako naši „veliki paša" renči in toži o propadu liberalizma v Dramljah! c Kalobje. Meseca svečana se je tudi tukaj delila podpora, katero sta izposlovala poslanca dr.. Korošec in dr, Benkovič, Opazili smo pa pri tej delitvi, da so dobili lepo podporo tudi tisti, ki so ob' času dr-žavnozborskih volitev vpili najhuje, kvakali in razsajali zoper našega kandidata dr, Korošca in Čez dr, Benkoviča, Prišli 'so po podporo in: spravili kronice v svoj prazen žep, čeprav so jih dosegli naši poslanci. Zdaj naj vam pa še Roblek da kaj za vaš trud, ko ste bili tako vneti za njega. Ni mi žal, d'à ste dobili podporo, bodete vdrugiČ vsaj vedeli, kdo da dela bolj za ubogo ljudstvo, liberalni poslanci ali poslanci K. zveze. c Trg Lemberg. Dne 26. marca se vršeče občinske volitve so prinesle našemu trgu marsikaj zanimivega. Bila se je huda borba, ker so štajerčijanci pod vodstvom znanega Zupančiča silno delali za zmago. Prvi med njimi je hotel biti neki Anzek, kojega je Še „Stajerc" pred nekaj leti imenoval „prismojenega klerikalca"., A kljub vsemu pritisku so propadli, Naša stranka je zmagala na celi črti. Naših glasov je bilo po 28 do 40, nasprotniki pa so imeli največ do 17 glasov, Te volitve so vzbudile veliko zanimanje za Km. zvezo. Jasen dokaz, da ima naša misel pri ljudstvu pripravna tla, Živela Slov,*kmečka zveza! c Št. Peter v Savinjski dolini. Nekateri kmetje so zopet dobili na novo odmerjen dohodninski davek, ker je bila lani nekoliko boljša hmeljska cena. Peljala sem se slučajno iz Celja in med tem sem slišala dve liberalni osebi medsebojno se razgovarjati, ki sta seveda trdili, da kakor je toče, ognja, povod-nji, sploh vsega hudega, tako je tudi tega davka dr. Korošec kriv. Bilo bi dobro, da bi se našla oseba, ki bi to postavo na drobno opisala, ker dohodninski davek se je plačeval že pod' Roblekom, in se bo še pod dr. Korošcem in vsemi poslanci, ki pridejo za njim. Le to se bo mogoče spremenilo, da bodo kedaj liberalci vendar pametnejši, kot so dandanes. c Nova Cerkev. Radi nekaterih tukajšnjih huj-skačev je Č. g. kaplan Miha Golob odrinil v Ameriko, pa veliko žalost č, g. dekana, kakor tudi laranov. Nisem še slišal enega, ki bi bil rekel, da ni škoda za njega. Vedno se slišijo ostre besede iz ust iaranov Čez izprijenost naših nasprotnikov, ki izvira vsled liberar lizma v vasi. Ljudstvo se po večini že zavedaj da naša občina ni v pravih rokah, kajti vsak lahko pogleda nazaj, kako zadovoljno je bilo občinstvo pred šestimi leti, ko je bila občina v rokah krščanskih pristit-Šev. Priliko imam, da omenim, kako ljudstvo spoštuje duhovnike v Ameriki. Ni Še dolgo, kar mi je pisal prijatelj, zraven pa mi je poslal izrezek, ki ga je iz-rezal iz amerikanskega Časopisa. Glasi se dobesedno tako-le : „Do 20,000 Šolskih otrok in katolikov iz Novega Jorka je stalo ob obeh strâneh ulic, kadar sta se novoizvoljena kardinala, nadškoi Farlev in delegat Falconijo peljala na parnik. Otroci so imeli vsi papeževe in državne zastavice v rokah in mahali v pozdrav, ko se je avtomobil z odličnima po|tnikoma pomikal proti pristanišču. Katolikom so se pridružili tudi meščani vseh veroizpovedanj.. Vsi so hoteli dati duška spoštovanju do obeh cerkvenih dostojanstvenikov, ki sta odhajala k sv, Očetu, da sprejmeta iz njihovih rok visoko odlikovanje, ki ni toliko odlikovanje njih oseb, temveč ameriškega ljudstva. Kako navdušeno so pisali o tem dogodku vsi novojorški in vsi a-meriški listi, ne glede na njih smer! Večinoma so brezverski, toda noben katoliški list pe bi mogel lepše in prisrčneje pisati." — Te vrstice menda dovolj jasno kažejo, kako Amerikanci spoštujejo sveto katoliško cerkev in katoliške duhovnike. c Sv. Pavel v Savinjski dolini. Na Joželovo se je na prizadevanje Zanierjeve Olge ustanovil£\pri nas ženska podružnica liberalne Ciril Metodove družbe. Da se je delalo za to ustanovitev 'tudi v Zanierjevi trgovini od uslužbencev in uslužbenk, nam skoraj ni treba omenjati. Tudi Cvenklova si je veliko prizadevala, a je vjela deklet sila malo. Opozorili bi pa Zanierjeve le na to, da so obogateli tudi od nas, toli osovraženih „klerikalcev", in da se bo to znabiti še tajilo ter pobožno zavijalo oči po stari navadi. Seveda vašim tozadevnim zanikajočim trditvam ne bomo verjeli ter si rajši pomagali na drug način. Dragi moji, časi, ko ste nam vi paševali, so minuli in se celo v St. Pavlu kljub Vidičevemu prizadevanju nikdar ne bodo več vrnili. — Da, da, vse drugače je bilo prej. To vam, vi bahati liberalci, prav radi verjamemo. Kajne, proč so Časi, ko so nekateri liberalni mogotci komandirali in se jim je vse prav vdano klanjalo ter pazilo, da bi se ja vse po povelju raznih Zanierjev in Vidicev vršilo. Ti neubogljivi „klerikalni" paglavci", priimek, nad katerim se divi vse Šentpavelsko „o-likano" naprednjaštvo, so paŽ postali preveč trmasti, da bi prosili svoje dosedanje liberalne botre, če bi smeli enkrat še sami tudi k.aj misliti« In glej, mnogo se jih je že otreslo svojih prejšnjih jerobov. In od tod zdaj ta jeza v liberalnem gozdu. 3e pač tako, da resnica prej ali slej povsod prodre, laži in napuhu pa sledi navadno razočaranje. In sličnega — roko na srce — ste doživeli liberalci v zadnjih tednih Že precej. Rajnega g. župnika pustite vi spavati v miru Gospodovem, saj niste vredni, nositi njegovo ime na svojih umazanih jezikih. Vemo, da se cedijo sline marsikateremu priliznjenemu liberalcu po lepih in prijetnih uricah, ki jih je doživel ob gostoljubni mizi rajnega gospoda, in odtod to vedno se ponavljajoče na-obračanje rajnega gospoda. Prav gotovo pa bi vas tucli rajni gospod ne bil t' iel v svoji bližini, ako bi . vam bil videl v srce in mišljenje vaše v sedanjem času, ko podirate, kar je njegovo blago srce zidalo. Sram vas bodi, da si upate v vaših hinavskih, pro Zverskih, liberalnih listih govoriti o njem, kakor d* bi bil on kedaj vaš somišljenik! Poznal vas je premalo, ker je bilo vaše obnašanje do njega prelisičje, a njegovo srce vam nasproti predobro. c Polzela. Po Savinjski dolini je dobro znana staroslavna gostilna pri „Orgelbauerju" in njen dosedanji listnik Gregor Zaje, Ni ga več med nami. Na praznik M, B. spremljala ga je obilna množica k počitku. Po dopolnjenih 81 letih želel si je že miru, nič kaj posebno ni bil vesel miroljubni mož novih viharnih Časov, Bil je mož stare korenine. Da, ljubi naš, nepozabljivi prijatelj iz starih časov, svet se je spremenil, in sicer na slabše. Polzela "nima prav nič več tistega lica, kakor takrat, ko si se ti naselil k nam. Ni čuda, da si se je naveličal. V neminljivem spominu nam ostane tvoja prijazna, dobrovoljna, skromna, blaga osebnost. Bog nam obudi še mnogo takih zna-Čajnih mož! Vsem prijateljem, katerim razmere niso znane, pa razodenemo, da je dobila imenovana hiša svoj priimek po svaku rajnega Gregorja, namreč po Martinu Cajhnu, ki je izdeloval orgije, med drugimi pri Sv. Križu pri Belih vodah. Sedanji lastnik} hiše je g. Franc Cajhen iz Teharja, o katerem upamo, da bo nadaljeval dober glas „Orgelbauerja"" v duliu rajnega strica Gregorja, kateremu naj sveti večna luč! Luče. (V pretečenem tednu je nemila bela žena r naši lari kruto razsajala. V soboto so z&grebli poštenega, 25 let starega mladeniča Franceta Robnika in v nedeljo smo pa spremili k zadnjemu počitku blagega moža Janeza Kriveča, kateri je v komaj 351et-ni starosti zapustil tužni svet. Bil je iz znane družine Stogljejeve. Ml^di mož je bil občinski odbornik, ud krajnega Šolskega sveta ter obče spošjtovan, kar je ¡prikazala tudi velika udeležba pri pogrebu. In spremljali so ga tudi šolarji z učiteljskim osobjem. Blagi mož je tudi po svojem očetu dai šolskemu vodstvu izročiti znaten denarni dar za uboge šolarje. Pri grobu so mu domaČi pevci pod vodstvom orga-nista zapeli ganljiivo nagrobnico in bilo je skoro vsako oko solzno. Blag nam bo na njega spomin. Naj v miru počiva! Blagi in dobri rodbini Pečovčki, oziroma Skogljevi naj pa bodo te vrstice v skromno tolažbo. Ljubno. V nedeljo, dne 17, m, m., smo pokopali 82 let starega kmeta prejvžitkarja Antona Krajnca, po domače Deternika, in tri dni pozneje, to je dne 20. m. m., njegovo, 80 let staro ženo Ano Krajnc, Rajna sta bila vzor prave krščanske ljubezni in zvestobe, ter prava krščanska vzgojitelja «tvojih otrok. Kljub svoji visoki starosti in dve uri daljni težki gorski poti sta rajna vsako nedeljo prišla k sv. maši, molila sta vsak večer sv. rožni venec in sta tudi samo na starostni slaboti umrla. Zakonsko zvestobo imata že s tem poplačano, da zdaj tudi v grobu sku,paj fre-čgo spanje spita. Blagi oče in mati, le počivajta v miru l c Nova Štifta. Sadjereja je zelo koristna panoga kmetijstva, posebno v naših krajih. V nekaterih krajih gojijo mlada drevesca učitelji v šolskih vritovih. Tudi učijo učence o cepljenju, kar jim je v poznejšem času zelo v korist. Pri nas se pa v tem oziru ne stori nič. Lani je cepil v Šolskem vrtu nek star mož, pa Bog ne daj, da bi videl kakšen Šolar, kako se vrši cepljenje. Tisti, ki bi naj za to skrpeli, raje zabavljajo po gostilnah Čez „klerikalce", kakor pa, da bi kaj storili v korist prebivalstva, c Gornji Grad. V nedeljo, dne 24. sušca, se je vršilo zborovanje J. S. Z. Odposlanec T. S. Z., g. Zaje, je razvijal program ralznih zavarovalnic glede kmeta in delavca, ki se snujejo v državnem zboru. Razkrinkal je hinavsko socialno demokracijo, k.i samo govori in kriči, a malokaj stori. To še posebno velja z ozirom na sedanjo draginjo, ki sta jo povzročila liberalizem in kapitalizem. Potem nam je razložil v poljudnih besedah pravila "J, S. Z. Shod se je prav lepo obnesel. Takoj jih je pristopilo in se tudi vpisalo okoli 25 Članov. Končno se je izvolil odbor za novo skupino J. S, Z., namreč: Ferdo Rifel predsednik', J. T repi tajnik, Trbovšek Franlc, blagajnik. Ostali odborniki in namestniki so sledeči: Jos. Speh, Franc RamŠak, Jos, Jelene, Ivan Kolenc, Franc Zohrer in Jakob SavdnŠek. c Marija Gradec pri Laškem. Pri občinskih volitvah dne 13, in 14. marca so bili izvoljeni sledeči odborniki: za III. razred Anton Tršek, Anton Goier, Miha Hrastnik, Jožef Sanc, Franc Maček', Alojzij Po-žlep. Za drugi razred jernej Pečnik, Jože Lapornik, Anton GaberŠek', Matevž Knez, Miha Ojsterš, Jurij Krajnc. Za I. razred Martin Topole, Konrad Els-baher, Franc Knez, Lovro Knez, Matija Resnik, Jakob Bezgovšek. . , ^ c Sv. Miklavž nad Laškim. Katoliško izobraževalno in gospodarsko društvo je imenovalo vlč. g. J. Kolariča, sedaj župnika pri Mali Nedelji, svojim častnim članom. Diplomo je izdelala tiskarna sv. Cirila v Mariboru. c Loka pri Zidanem mostu. Predsednik naše kmetijske podružnice ni, kakor se je poročalo pomotoma predzadnjemu „Slov, Gospodarju", g. Novak Fr posestnik na Bregu, ampak njegov brat g/Anton Nol vak, posestnik v St. Juriju. Oba sta vrla naša moža Naš občinski tajnik ne more pozabiti, da se ga je ne koč spomnil tudi „Slov. Gospodar", On stresa sedaj jezo po loških gostilnah, zabavlja Čez g. župnika ki so mu pomogli do kruha, in čez sedanjega župana « Blatnika, da je groza. Malo pomisli na tvojo preteki lost, lxi vsekakor bolj pametno, kakor zabavljati Čez ljudi, od katerih živiš, c Kat. slov. politično društvo za šmarski okraj priredi na belo nedeljo, ob 3. uri popoldne v prostorih Habjanovih velik političen shod in ob enem letni občni zbor, na katerem bosta pcročala naša poslan ea dr. Jankovič in Vrečko. Somišljen ki iz celega okraja, na svidenie ta dan v Šmarju, da se iz nova navdušimo za bodoče delo in se pripravimo za nove zmage. c Gornjigrad. Kat izobraževalno bralno društvo priredi 21. aprila gledališko predstavo z dvema igrama. Sosedi in domačini, že sedaj vas opozarjamo na to. c Luče. (z-ahvala). Po rajnem Janezu Krivecu p. d. Pečovniku je blagovolil JaDez Krivec, p. d. SUgljej, podariti tukajšnji šoli znaten dar za uboge učence, za kar se v imenu šolarjev najiskreneje zahvaljuje šolsko vodstvo v Lučah. Fr. Zemljič, šolski vodja. c Kat. bralno In izobraževalno društvo pri Sv Frančišku Da Stražah priredi na velikonočni pondeljek ob 8. uri popoldne predstavo „Za križ in svobodo" in „Prisiljen stan je zaničevan". Domačini in sosedje, vsi prisrčno povabljeni 1 okraj. zatorej morajo Čutiti sedaj ubogi Hrvati njegov ma-žarski bič. Listnica uredništva. Sv. Lenart v Slov gor.: Brez podpisa v koš. — Zagorje: Seveda ni prav, vendar prizanesimo jim tokrat in ne obesimo prepira na veliki zvon. — črešnjevci pri Radgoni: Vaše pisanje smo vzeli na znanje. Pozdravljeni! Št. Jakob v Slov. gor : Dopisnik najbrž ni Vas mislil kolikor je nam znano. Pozdrave. Sv. Venčesl: Prepozno I — Sv Ema: za to številko prepozno, izročili „Straži". — Nova cerkev, Pišece, črmjenšak, mariborska okolica: Prihodnjič I — Dobrna: Preosebnol — Zetale: Pismi dobili še le v četrtek, ob sklepu uredništva. —Yer-žej, Vel. Pirešica, Križevci. Št. Ilj pri Velenju, Gradec: Prepozno za to številko. Kar je nujno, izročili „Straži", kar pa ni zastarelo, pride prihodnjič! — Našim dopisnikom: Sladko pisankol Poročilo o sejma goveje živine ▼ Gradca, dne 27. marca 1912. Prignalo se je 160 volov, 145 bikov, 165 krav. Cene za 100 kg žive teže: Lepi pitani voli 9H do 106 K, srednje debeli 90 do 96, suhi 78 do 88, biki 78 do 94, lepe pitane krave 76 do 86, srednje debele 58 do 74, suhe 52 do 56 K. Tendenca: Pripeljalo se je 20 komadov več kot prejšnji teden Cene višje. Promet slab. Na svinjski sejem se je pripeljalo 2538 svinj; cene za 100 kg mrtve teže 132 do 146 K. Cene trdne. b Brežice. Znanega železniškega roparskega poglavarja Dušan CvetanoviČa so na Hrvatskem prijeli in po železnici v spremstvu orožnikov izročili o-krožni sodniji v Celju, b Pleterje pri Brežicah. Podpisano županstvo se uljudno in iskreno zahvaljuje g. dr, Benkoviču, našemu drž, in dež. poslancu, kateri nam je pri vladi izposloval, da je dobila naša občina Pleterje po lanski suši podporo v znesku 1190 K, katera svota se je razdelila med občane, — Županstvo Pleterje, dne 28, marca 1912. — Martin Pajdaš, župan. Sv. Peter pod Sv. gorami. Veleč, g. Jos.Tom-bah, tukajšnji župnik, duhovni svetovalec in doslu-ženi dekan, je letos svoj god obhajal sedemdeseto-krajt. Imenovanec, je dne 28. marca 1887 bil imenovan za knezoškofijskega duhovnega sovetnika in je torej te dni slavil petindvajsetletnico omenjene časti. Se več jubilejev! b Kozje. S tukajšnje sodnij'e je plapolala dne 28. marca bela zastava v znamenje, da ni bilo nobenega gosta v njej. A niso jo dolgo trpeli. b Prevorje. Globoko nas je žalostila na dan sv, Jožefa tužna novica, da je naša vrla učiteljica, stara komaj 22 let, gdč, Marica Oprešnik, ponoči umrla. Saj je bila vendar v soboto Še v šoli med svojimi ljubimi otročiČi, saj smo jo vendar še slišali v nedeljo pri sv, maši peti. Kako visoko so cenili hvaležni Prevorčani svojo rajno učiteljico, pokazali so z obilno udeležbo pri njenem pogrebu. Čeravno je bilo vreme skrajno slabo, ji je ljudstvo v velikem Številu izkazalo zadnjo čast. Gospod župnik je našteval v svojem govoru zasluge rajne ter povdarjal, koliko dobrega stori učitelj, ki v krščanskem duhu deluje, pa tudi tolažil navzoče starše. Prisrčna hvala. Na pogreb so došli tudi vlč. gg.: župniki iz St. Vida, Zagorja in Pilštanja, potem baron Cukovati, vlč, gg. kaplana iz Kozjega iti Žusma, Sosednji učitelji in učiteljice so pa zapeli tako lepe žalostinke, da nam je pretreslo naša srca. Vsem bodi Bog plačnik, rajni sestri pa mil sodnik! b B'tžloe. Kmečki tabor v B ežicati na dvorišču gostilne gosp. Zirko pri kolodvoru se vrši v nedeljo, dne 28. aprila popoldne po do. hodu vlakov ob 3. uri. Poročala bodeta poslanca Pišek in dr. Benko. vič in drugi. Somišljeniki vsi na shod. b R&jhenburg. Na velikonočni pondeljek priredi naše izobraževalno društvo tri igre: „čevljar", „Prisiljen stan je zaničevan11 in „Kmet in avtomat" Zabave in smeha bo na cente. Prijatelji zdrave in neprisiljene zabave pridite. Odbor. b Sevnica. De - liska zveza je po svoji tajnici Pepci Penira darovala za „Slov. Stražo" 3400 obrabljenih poštnih znamk. Hvala! Najnovejše. Poučni tečaj za. župane, svetovalce, odbornike in tajnike se začne na belo nedeljo, dne 14. aprila ob 10. uri predpoldne in traja do pol 5. ure popoldne. Vrši se v Mariboru, Flossev-gasse 4. Do sedaj se je oglasilo že lepo število udeležencev. j Dogodki na HrvaŠkem. Ban Čuvaj je imenovan za kraljevega komisarja, to se pravi, da so vse ustavne določbe preklicane, odgovornost banova nasproti deželnemu zboru odpravljena, ustavljene so priprave za nove saborske volitve, ali kratko rečeno, mažaron-ska vlada hoče še z večjo silo kot dozdaj pritisniti na Hrvate. Čuvaj je izdal več strogih odredb: pisava hrvaških Časopisov se bo Še bolj strogo nadzirala kot dozdaj, zaplenjeni deli časnika se morajo izpolniti z drugim gradivom, o zaplembi se ne smo omeniti besedice, vsak dnevnik mora položiti pri kraljevem komisarju kavcijo 5.000 K, da se bo natanko držal vseh določb. Se ostrejša je odredba glede shodov. Prepovedano je namreč pod strogo kaznijo, govoriti na shodih proti vladi ali sklepati kake proteste, sploh so vsi politični shodi prepovedani. Vsa policija in javno stražništvo je pod neposredno oblastjo kraljevega komisarja. V Zagreb je došlo včeraj 150 orožnikov. HrvaŠko ljudstvo je razburjoiio. Jo pa tudi grdo in hudobno darilo, ki so ga poklonili Mažari hrvaškemu ljudstvu za praznike. Grof Kliuen, star neprijatolj Hrvatov, se na Ogrskem ni mogel izkazati, kakor bi rad, i i- .»«--Ä« » * pr Ml *» i h. * i V. ime pridelka. Gradeo IM O s s Celje ž >M C K v K v K V E v K v Pšenica ... 12 50 11 50 iS _ 11 U 25 Rž....... 10 75 10 — 10 50 10 10 75 ž> 10 75 10 _ 11 _ 11 _ 9 — ä 11 67 10 _ 11 — ti — 9 50 10 50 11 — 10 — 10 — 9 50 8 7f> 10 — 11 — 9 tO 12 — M H 25 10 — 10 50 11 — 13 50 Sladko seno . . 3 6 3 25 3 — 3 80 8 50 Kislo „ . . . ■ 2 95 — 2 50 3 — 8 — — — 2 60 3 -— 2 60 2 — Fižol»..... _ — _ _ _. _ _ _— — — 60 Leča...... — — 60 — — — — — — s M — - - 08 — — — — — — & — — — 40 — — — — — — Surovo maslo . . . — — 2 50 MURIO ..... M — — 1 80 Speh, svež .... H _ - 1 70 — — — — — — Zelje, kislo .... — — — 24 — — — — — — Repa, kiel» .... — — — 20 Mleko . . . Smetana, sladke . , „ kisla . . 1 liter — — — 22 96 96 — — - — Zelje, 100 glav .... — •1 — Js-ice, 1 k»m . . , • • — h 06 1" ■ _ — Scott=ova emulzija vsebuje v popolnoma lahki prebavni o-bliki, tvarine za utrditev kosti in zobovja. To potrjuje zelo razširjena raba Scott-ove emulzije od strani zdravnikov pri zdravIjjenju otrok, ako se hoče doseči stalna utrditev sestave kosti. Otroci z veseljem vzamejo dobro-dišeče Scott-ovo emulzijo, jo dobro prenesejo in dobijo ravne lepe noge. PriBtna samo s to znan ko — ribičem — kot znamko < 8cott-ovega ravnsnja. Pri nakupu naj se zahteva izključno SCOtt-OVa emulzija. Znamka Scott, ki je že 35 let vpeljana, jamči za dobroto iu učinek. Cena izvirni steklenici K 2'50. — Dobi se vseh lekarnah. Pozor na bliskava nevarnost! • . ¡ms. ■ H...... WflMlM Strelovod, ki ni natančno urejen pov-zr, či večjo nevarnost nego pa varstvo. — Strokovno preiskavo starih strelovodov preizkuša podpisani z novim teh. aparatom ter stavi nove strelovode z najnovejšimi pripravami. Prevzame tudi barvanje in kritje s pločevino, zvonikovih in raznih drugih streh, ki pa ne rabi zato nobenega odra (Gerüst), kar pride veliko ceneje. Od preč. duhovščine ima na razpolago mnogo priporočilnih spričeval. Strelovodni tečaj je izvršil v Gradcu. Priporoča se torej veleč, duhovščini, cer. predptojništvom in slavnemu občinstvu v prevzetje vseh, v njegovo stroko spadajo-čih del po najnižjih cenah 410 J. Kramberger, kleparsk mojster pri Sv. Ani na Krenbergu v Slov. ger. (Via Mureck). mm »i __ * .. ■ h , _. f Pojssnilfl o inserstih jC Loterijske Številke: Dne 30 m are» 1912. Gradec . 49 38 48 1 37 Dnnaj . 37 38 9 35 36 Krompir „Eulurado" lopo semeu->Ko blago, ntjboli trpežna vrsta proti raznim boleznim, ki uspeva v vsaki zemlji; pfštni zavoj 6 kg K 1'20, 50 kg po železnici 10 K. Zavojnina se računa po lastni ceni. Jajca za valenje od velikih zlatornmenih Orpingtonk ducat K 3 60 ima na prodai Anton Slodnjak, trtnar in tosestnik, p. Juršinci pri Ptuju, tajersko. 211 Vinogradsko posestvo (v slovitih jeruzalemskih goricah pri Sv. Miklavžu), je na prodaj. Cena devet tisoč kron s pritiklino, ki obstoji iz razne vinske posode. Prvotne pašniške parcele so zasajene s trto, tako, da meri srdanji vinograd približno dva orala in je v dobrem stanu, ima večinoma bogato redne trte, glavne trtne trste tvorita po-šip in veliki rizling. Vicičarija, preša in vinska k et je skoraj novo. Slovenci, potrudite sel Naslov pove upravništvo. 267 Pašnik «II travnik, kateri meri 800 do 500 oralov zemlje in ne v močvirju, se želi kupiti proti dobremu plačilu. Pismene ponudbe se nr. 365 Priporoča se na novo otvorjena trgovina različnega žaganega lesa po ugodnostnih cenah. Janez Ko-kol, m^zar, Pesn ca št. 50. 366 Cepljeno trsje. Vincg-adnikom naznanjam, da imam veliko množino amerikanskih trt cepljenih, na predaj. Seznam trt: mozlec, burgunde -, beli muškate-lee, traminec, rulatsdec, laški rizling, gutedcl r, b. in več tisoč korenjakov Rip. za zeleno cepit. Cera po dogovoru. Janez Verbajak, posestnik in trtničar Breg pri Ptuju. 86S jl s «t z vrtom za zelenjavo. Hiša je zidana, z opeko krita ter se v njej izvršuje trgovina mešanega blaga in deželnih pridelkov in peksrija, točenje žganja in vina čes, ulico Proda se s celo zalogo trgovskega blaga v znesku po 7000 K. Vprašati pa je pri lastniku Luka Se-nica, trgovec v Šmarju pri Sevnici na Štajerskem. 852 Pridnega in izurjeneg» kovaškega pomagača fpr«ime takoj Marija Bregant v Orehovi vas!, p. Slivnica pri Maribora. 401 Na pri daj, dve lepi novi hiši v Studencih pri Mariboru, ena ima 6 stanovanj, druga ps tri Lepa rodovitna njiva pri eni hiši Kdor želi kupiti hišo z njivo ali brez njive, se naj (glasi v 8-udencih pri Mariboru, Lem-baika cesta št. 19 v trgovini g. Mlinarič 392 Močno moško kolo se pioda. Vpraša se pri g Opelka, Koroška cesta St. 89 v Mariboru. 374 V nojem ali kupiti žillm hišo za malo trgovino ali gostilno, ali tudi oboje skupaj, v zato primernem kraju. Ponudb» se blagovolijo podati na upravništvo Slo/. Gospodarja. 408 Gospodična ž4i vstopiti v službo v kako tobačno trafiko ali kaj sli - neg«. Ponudbe pod „Trafika 14" poste restante, Maribor. 408 30 000 cepljenih trt iman na predaj Sledeče > rste : rizling, siliaoec sil-anec muškat, moslovina, beli bmgundec, špinol, trauiinec, rulan dec-, veltlinec, muškat, kavčina, Portugalka, izabela, mešane in S« drege vrste. Lepo zaraščene in dobro vkoreninjene. uena od 10 do 12 K 100 komadov. Naročiti je hitro dokler j« še kaj v zalogi. Imsm tudi razna vina, bela goriška in vipavska. Jos. Cotič, Vrh-p-lje, p. Vipava, Kranjsko. 407 Gostilna in nekaj čez 20 oralov posestva v dobrem stanju, gostilna je ob veliki božji pori, dobro znana in pri ljubliena, se proda. Cena 40.000 K L liki plačilni pogoji. Več pove uprivn:5;>c. 377 Proda se tskoj 11 zelo lepih stavbenih prostoro» med okrajno in dvema občinskima cestama pri D. M. v BreziU pri Mariboru, zraven cerkve in šole, sestojiio is 2 parcel n;iv, krog 12.960 □ metrov velike. Vpraša se v upravništvu. 364 Golšo in d i beli vrat se l»hko trajno ozdravi brez zdravil in bolečin. Piše se na „Para-celsus", chem. laboratoiij, Stern-berg, Moravsko. Priložiti se mara znamk« za odgovor. 228 Učenca spre;me Jakob G.lobič, kipar in klesar v Ljutomeru za kamnokiesarsko obrt i.-a 8 leta. Pomočniki te stroke slažijo na dan 3 K 60 vin. do 5 K in višje. 239 Lepa hiša na lepem prosioru v srtdi vasi Rtiše je ca prodaj. Pri-pravca z s, kakega penzijcn:sta, pa tudi za rokodelca. Več se izve pri posestniku Francu Repolusk, Ruše st'-cv, 17. 379 Izjtva. Podpisani Filip Sršen v Podgridju prikličem vse razžalji-ve trditve, koj* tem rabil nasproti raznim strankam glede g03p<800 K. Vpraša se pri Ivan Mramor v Studencih pri Mariboru, Šoiska ulica 9. 4 i 2 Z* spremstvo. Neka slepa gotpa želi imeti eno osebo za spremljevalko, tako ki je ludi nekoliko nemščine zmožna. Plače na dan 60 vin ali pa na mesec 18 K in celo hrano. Kdor želi vstopiti v'to slnžb nsj se oglasi pri g. Dabrin-ger, Leudplatz 13. Maribor. 389 Pridnega učeaca, poštenih starišev pprfjroe takoj g. Fr. Duchek, a*e čar, Mirsbor. 380 Koleselj, se proda. Koroška cesta štev. 27. Maribor. 394 Janez M»jeen, želi svoje posestvo p odati zavoljo odpoto ania Posestvo obstoji iz njiv, gozdov in travnikov. Posestvo j« zelo lepo, ziaven dobro ¡sidano posiopie pri zidaš.i cesti, blizu kolodvora (pet minut oddaljeno) cena 9000 kron. Kdo bo kupil, bo prav zadovoljen. Tudi je mlin zraven. Vknjiienega lahko ostane 2200 K. Naslov : Ja-nez Majcen, Mestinje 3, Šmarje pri Jelšah. 890 Pridna deklica, 15 let stara išče šiviljo, kjer bi se šivat učila in bi imela vso oskrbo, če mogoče v Maribora ali tudi zunaj. Pisma prosi Franc Kiambtrger, čevljar pri bv. Benediktu v Slov. gor. 378 kupite vaše potrebščine najbolje in najugodneje pri Janko Artman-u v St. Jurjn. ker dobite lepo blago, ker dobite močno blago, ker dobite stanovitno blago, ker dobite vse po najnižji ceni. ker je poštena postrežba, ker je pravična mera in vaga, in ker dobite vedno sveže ali frišno blago. Zato TfereJ pojdite vedno k Janko Artman-u v Št. Jur ob juž. žel., da si kupite vse potrebno blago za praznike in sveto birmo, kakor tudi drugo blago, katero potrebujete. Od 10. sušca do 5. rožnika bode v zgornjem nadstropju trgovske hiše Janko Arimana v Šent Jurju velikanska razstava najnovejših svilnatih robcev. Svoji k svojimi Priporoča se največja in najcenejša svetovno pripoznana slovenska trgovina 95 Poljski male© (gips) je najboljše gnojilo ¡?a polja in travnike. Se dobi pri RAFAEL SALMIC v Celin NARODNI DOM. Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih u?, slatMBe, srebrnine in optičnih predmetov. Najnižje cene, postrežba točna. | j =z dobro imel I_j Mali dobiček, glavni zastop. 374 v Mariboru. Grahovka za muljavo (zelena krma) ter tudi navadni poljski grah priporoča 373 trgovina z mešanim blagom in semeni v Mariboru. Razpošiljanje biaga po vseh delih sveta. Vsak Slovenec zahteva moj novi Telili cenik, katerega J — .. .. --i:..i ■■ e|I<>1 .. ■ . ijftl» dobi zastonj in poštnine prosto. Na tisočejzahvalruh,pisem sem prejel vsled dobre in^poštene^po-strežbe. priporoča svoje izkušene in trpežne glinaste izdelke, kakor raznovrstno opeko za najnižje cene in pod najugodnejšimi plačilnimi pogoji. ¡5 komadov mojih stisnjenih strešnih opek pokrije eden kvadratni meter strehe. Na voz, ki drži 10 ton, se lahko naloži 6000, ali 5000 ali 4000 komadov opeke, kakoršne vrste se pač vzame. Pošiljatev se vrši na nevarnost prejemnika. Prodajalna: Roman Pachner-jev naslednik, Edmund Sčhmied-a.sse. Zaloge: H. Andraschitz, Schmiedplatz, zraven gostilne pri »Zlatem levu«, A, Maček, Tržaška cesta 23 in v lastni biši, Reiserstrasse 26, kjer se tudi sprejemajo naročila in se strešna opeka radi ugodnosti dobi lahko za originalno tovorniško ceno. Z odličnim spoštovanjem Frane Oerwu$ch@lt, mestni stavbeni mojster in posestnik tovarne v Hariboru. m sadnima z neomejeiio Uredili cž^evl so: vsako sredo in vsak petek od 8.—12. ure in vsako nedeljo od 8.—10. ure dopoldne. Vplačuje in izplačuje so redno samo ob uradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8.—12. ure dopoldne Uradni prostori nahajajo se v Minorit-kem samostanu v Ptnjn. Hranilce «ioge obrestuje se po 4'/tVo L oziroma 16. v mescu po vložitvi in do 15. oziroma zadnjega pred dvigom. Ne-vzdigujene obresti se koncem junija in decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri tem kakih potov ali 6itnob. Na razpolago so strankam brezplačno f-oštno hranilne položnice 564 št. 118.060 in domači nabiralniki. Posojila se dajejo na vknjižbo po 5—51/,*/,, na vknjižbo in poroštvo po 5l/,%, na osebno poroštvo po 6%, na zastavo vrednostnih listin in tekoči račun pod ugodnimi pogoji. Prevzamejo se dolgovi pri drugih zavodih in zasebnikih ; prošnje za vknjižbo se delajo brezplačno. ^ ' vzajemna zavarovalnica zoper ogenj v Gradcu. st 2000. Po določilih par. 92 društvenih pravil, se vrši za člane javno ruštveno zborovanje zavoda v pondeljek, dne 6. maja 1912 ob 10. uri predpoidne v zavodovi sejni dvorani v Gradcu, Gosposka ulica 18| 20. Vsak društveni odposlanec dobi za to zborovanje posebno pismeno vabilo. OlEVli RED: 1. Računsko poročilo z računskim zaključkom za 83. upravno leto 1911. 2. Poročilo računskih pregledovalcev o pregledovanju računa za leto 1911. 3. Proračun za upravno leto 1912. 4. Volitev enega upravnega svetnika z dveletno funkcijsko dobo na mesto umrlega grofa Julija Auersperga. 5. Volitev treh računskih pregledovalcev in enega nadomestnega pregledovalca. Gradec, dne 3. aprila 1912. 400 Ponatis se ne plačuje. Upravni svet. Vabilo na redni občni zbor Kmečko-delavske hranilnice In posojilnice v Trbovijah- reg. zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 21. aprila ob %9. uri zjutraj v poso-jilpiških prostorih* DNEVNI RED: 1. Citanje in odobren je zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4* Poročilo o izvrŠepi reviziji. 5, Volitev načelstva in nadzorstva, 402 6,. Slučajnosti. NaSelstvo in nadzorstvo. mojih čevljev ♦ ♦ je naravni kavčukov podpetnik! t Trpežen, eleganten, zdravstven. Anton Kocuvan v Celju, Ring št« 2 Naznanilo. 395 Glavni zastop in zaloga pravih švicarskih vezenin (šlinga-rij) 1a posteljno in telesno perilo in ?e»ano robo za cele obleke. Bele vezane oblekce za kirmance. Vaorci na vse strani so na razpolago poštnine presto. Cene izvirne to varniške! — Priporoča tudi svojo veliko zalogo najboljšega perila za dame in gospode, klobuke, čepice, dežnike, naramnice, nogavice, rokavice, irpne rote, svilnate iobce in šerpe, predpasnike, blute ovratnike in manšete najboljše kakovosti, kravate, šapote, moderce, preproge, parfuma itd. Raznovrstne predtiskovine in drog* ženska ročna dela. Nagrobne vence in »rakove Za mnogobrojen obisk prosi Anton Kocuvan. 405 J. Rep m w polzela . stavbeno in pohištveno mizarstvo z strojnim obratom Priporoča ee slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela, kakor tudi popravila. Zaloga pohiitva. ses Delo solidno. Na deželni sadjarski in vinorejskl šoli v Mariboru se bode vršil v času od 6. do 11. majnika tečaj o pridelovanju krme, v katerem se bo vse, kar je treba o tem predmetu vedeti, »teoretično in praktično poučevalo in razkazovalo. Število udeležencev je določeno na 20. Prosila za sprejem v ta tečaj, lahko, v kolikor pač dopusti dana sredstva, dobivajo podporo dnevno 2 K. Ce se hoče podpora dobiti, mora biti to izrecno povedapo in to se mora po županu potrditi: 1. Da so sami revni posestniki, 2, da so sinovi, oziroma uslužbenci takih* To potrdilo je že priložiti prijavi za tečai, na-TpanivSi tudi starost. Prosilci za sprejem, kateri ne prosijo podpore, morajo to v prijavnem pismu posebej naznaniti. Tečaj vsebuje vsak dan tri ure teorotičnega pouka in dve uri praktičnega. Učni jezik' je nemški. Prijavo se naj do prvega majnika naslovijo pa podpisano mesto. Ravnateljstvo deželne sadjarske in 39C vinarske šole v Mariboru. t '1 preblavskct mineral, voda ? Visoko cenjena, staroznana natronska kislina z izvrstnim okusom, nedoseženo čistostjo in veliko ogljenčeve kisline. preblavska slatina čista, alkalična mineralna voda, zdravilna pri pomanjkljivi prebavi in spremembi hrane, katarih, želodčnih, mehurskih in ledvičnih boleznih. preblavski vodni Izvir vsebujoč mnogo ogljikove kisline, naravna natronska kred«..et- kojeg^ promet dosegel ie v inozemstvu v krat ¡n čai« nad 20 miljono» zavo?ev, se jnmči. Glavni zas»op n z logo za slovenske pokrajine Štajerske, Koroške in Ktanjsku, ima: Eksport „Peralia' ▼ Slov. Sistrici. 249 Zastopnici in prodajalci se iščejo proti dobremu plačilu oz. p|oti visoki proviziji. Kdor kum blaga za 10 kron» dobi tešilo sasfom pri 194 Druškpvilu _ w; Sflovenlgradcu. 1410 cepini!! kostanjevih kolov za vinograd, 2 metra dolgih in 7.000 kostanjevih cepljenih kolov za vinograd 2 in pol metra dolgih se proda po nizki ceni. Na prodaj je radi bolezni tudi eno motorno kolo »Noricum« z dvema cilindroma in z magnetom v popolnoma v dobrem stanu, za 430 K. A. Marine, Gomilsko pri Celju. 346 Seme prave štajerske detelje zajamčeno prosta žšde, 1 K 180, travna semsns, travniške mešanice, rnnkeijnovo ssaie, korenjevo seme, kakor tudi vse vrste zelenjave in cvetličnih semes, priporoča v sveži kakovosti po nainiždh cenah. Leopold Gusel, Koroška cesta 16, 251 trgovina ,,pri črnem psa", Maribor. Delniška glavnica 8 milijonov kron. Podružnica Rezervni z.» klad 800.000 kron. sprejema vi©SS6 na vložne knjižice in jih obrestuje po od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. © 2 O v Celju Vloge na tak©ši račun obrestuje nsffculanfneie. Izdajatelj in založnik: Katoliško tiskovno druitvo. Odgovor*. ¡? j m) uife.: L. Kemperie. Tink tiskarne av. Ciril« v Maribora,