Štev. 8. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 21. februara 1926. Leto XIII. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., ha posameznoga 30 D., v; Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Mari jin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za' polovično ceno. Naročajo i plačajo se na up- ravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvom v M. Soboti, v Tajništvi SLS. v Faflekovoj hiši. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Glasilo Slovenske krajine Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1/4 strani dobil 20% 1/2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1˙50 D., v » Poslanom« 2˙50 D. Takso za oglase plačo uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo. Proračunski govor dr. ANTONA KOROŠCA. Zadnji čas je v Belgradi politično živlenje jako pisano. Dogodek nagloma sledi dogodki. Med vsemi dogodki pa je za vsakoga Slovenca najvažnejši govor načelnika naše Slovi' Ijud. stranke, dr. Ant. Korošca, Ar so ga (konči glavne misli) nesli skoro vsi Časniki, ne moremo tüdi mi mimo toga govora iti, da ga ne bi podali na kratko našemi ljüdstvi. Korošec je govorio: Proti krivičnoj dači i zapostavlanji Slovenije. Jugoslovanski klub je predložo zbori nici poslancov svoje posebno mišlenje, v šterom je pokazao, da je Slovenija pri potrošaj z dačov preveč obremenjena, na drügoj strani pa se vlada skoro nikaj ne briga za naše verstvenè zadeve, za naše šole. Isti jugoslovanski klub je apelirao za poslansko zbornico i na vse ljüd stvo v državi naj se omilijo davčna bremena Slovenije, pa najšeo je glüha vüha. „116. Člen ustave pravi, da morajo biti bremena razdeljena na vse dele države v ednakoj meri i naj se davki Plačüjejo samo po davčnoj moči ... Ar pa ta določba ustave za- Slovenijo ne vala, ■more slovensko ljüdstvo samo misliti na to, da organizira na učinkovit način odpor proti takšoj preobremenitvi ino izterjavanji dače, kakšemi je zdaj povrženo. Za industrijo Slovenije. Po vojni se je naša industrija (rokodelstvo i fabrike) prav lepo razvila. Vzroki so naturno bogastvo (rüde, Vodne moči), vrejene železnice i ceste pa dobri, prilični delavci. Država je dužna, narodi pomagati, v vsej njegovi težkočaj, ne pa. da narode vničüje, šteri v njoj živejo. Mi smo se vüpali, da država to mlado industrijo podpre, dosegnoli smo pa ravno nasprotno. Vsa politika ministerstva za industrijo i trgovino ide za tem, da v Sloveniji vniči vsako vekšo industrijo tem menje pa, da bi dovolila kakšo novo industrijo. To je velki vdarec za Slovence, ar ji 37 procentov žive od industrije. Pra- vijo, da delajo to zato, da ne bi kakše i fabrike ali rüde prišle za časa bojne v roke neprijateli, ki bi si lehko v hasek obrno te naprave, či bi bile blüzi državne meje. Či bi to resan bilo, te bi mogli vničiti kre meje tüdi vse šume, ceste i železnice, ar tüdi to lehko hasni neprijateli. Čüdna je narodna Obramba, štera brezi vsega prepüsti neprijateli narodno gospodárstvo kre meje. Ta industrijska politika je kriva, da je pri nas telko delavcov brez zaslüžka zato: Odpravite brezposelnost! Zadovolnost je potrebna v vsakoj državi, štera Šče biti močna v drüžbi drügi držav. Zato pa mora država podpirati industrijo, naj že te v sredini ali na kraji države. Pripoznati morate, da je naša industrija le mala kovačnica, či jo primerjamo z železnimi tovarnami Nemčije i Francije. Tisti pa, ki neso nikdar vidli vekše industrije, nego samo našo malo, mislijo, da bi si neprijateo strahovito shasno z našov industrijov, či bi prišeo v naše pokrajine. Zavolo te industrijske politike mamo ,v našoj državi 30.000 brezposleni delavcov. Vi znate, da mamo v Sloveniji takzvane sezonske delavce (posebno naši Slavončarje op. uredništvo) ki so v zimi doma, v leti pa hodijo delat na Hrvatsko, Bosno, lani pa ceIo v Nemčijo. Lehko si misliti, kak navdüšeni morajo biti tej delavci Za takšo državno politiko, štera njim niti krűha ne da. Ne vničüjte polodelavci i slobodnoga zadrüšništva. Naš kljub je v svojem posebnom mišlenji tüdi povedao, zakaj propada pri nas tüdi polodelski stan. Preštejte eksekucije (žakucije) lanskoga leta, preštejte intabuli rane duge v Sloveniji ! Broji so strašni. Eksekucij je bilo 48 jezer, dugov pa intabulirani 60 miljonov. Edno pomoč pa je itak melo ljüdstvo v Sloveniji, najmre slobodno zadrüžništvo, štero si je postavilo v desetletnom boji z oderuhi i bankirji. Nikaj je ne moglo prej prečiti stvarjenje tej zadrug, ne prefriga-nost oderuhov, ne Pritisk bankirov. Zalostno prišla je država i je začela vni-čüvati svobodno narodno gospodarstvo. Država je s takzvanim zakonom od polo- delski posojil stvorila državno zadrüžništvo. Državni zadrug še nindri nega, potroše za nje pa že mamo. Zato pa država nemre s polodelskimi posojili podpreti kmetsko ljüdstvo, štero je v nevoli, ar more prle vrèditi svoje zadruge. Te pa ne bodo hasnile niti najmenje. Polodelavec naskori sprevidi, da se bodo pri drž. zadrugaj samo penezi spravlali, záto nede meo do nji zavüpanja. Državna oblast s svojov politikov rüši to, ka je ves narod spoznao za dobro. Kdakoli prevzeme država v roke kakši deo narodnoga gospodarstva, ga v korenini vniči, ar se narodno gospodarstvo posreči samo v slobodi ; zato je dužnost vsake države, da odstrani vse, ka bi moglo škoditi toj slobodi i da pomaga sloboden razvoj gospodarstva v slobodnom narodi. Za gospodarsko-socijalno zbornico. Vse te reči bi lehko izostale, či bi poleg poslanske meli gospodarsko-socialno zbornico (»Novine" so že to tüdi omenile). V zdajšnjem položaji morajo stranke meti v verstvenom pogledi svoje programe zasno-snovane jako na šörko, či ščejo pravo stališče vzeti do vsakoga stana. To pa zadržavle delo v gospodarskom pogledi, zato bí morala biti poleg te še edna zbornica, štera bi rešüvala samo verstveno-socijalne zadeve naroda. Člen 44. ustave določüje za kmetijstvo takzvane gospodarske svete. Pa to je nezadostno. Vsi tej sveti prosijo resolucije-nirajo, vse to pa je v zbornici nésprejeto. To, ka ljüdstvo šče, ka terjajo posamični stani, vse to ide v zdajšnjój zbornici v koš. Zato bi morala takša zbornica meti zakonodavno oblast. Dokeč pa se ustava ne spremeni, moramo to vzetí, ka je, i zahtevati, da se konči ustanovijo kmetijske zadruge. To je gospodarski deo govora dr. Korošca. V njem je povedao vse naše težave, vse naše rane iz šterih krvavemo zavolo prevelkoga obdavčenja ravno nas Slovencov. "Gosp. plebanoš Klekl v listi Novine stalno blati i ogrizava gosp. Stepana Radiča." (Kmetski list št. 5. leto 1626. »Kmetskomi listi« so dostakrat tak godi, kak krivci, ki beži po vinjenoj hüdobiji. V vsakom grmi vidi preganjalca i v vsakom kameniki na proti oviro, da ne more hitro vujti. Pa prav- Zmagovalec Jernej. VIII. (iz polščine R. J.) Jernej je toti znao, da mora vsaka koza ednok crknoti, vendar je z veseljom to poslüšao, posebno zato, ar se je bitka začela spreminjali v zgübo. Pa kak ne bi, vej je že Polovica polka spadnola, prvle kak bi on začeo stre-1ati. Cele trume vojakov od drügih razbitih pol-kov beži mimo njega, samo tej kmetje iz Pog-nebina pa iz sosednih krajov, zadržani od že-ležne nemške komande, ešče stojijo. Vendar se tüdi med njimi opazüje nekše májanje. Skoro ne bo več pomagala ostra komanda. Zemlja pod njihovimi nogami postaja mejka i šklizka od krvi, štere vonjüga se meša s smradom dima. Tü pa tam je več ne mogoče zamišiti prazne prostore i popolniti vrste, ar trüpel je že na küpe. Pred nogami onih, ki ešče stojijo, leži Polovica polka v krvi, stonjajoč, premetavajoč se, vmerajoč ali pa že v smrtnoj tišini. Premalo zraka je, nemogoče je dihati. V vrsti nastaja mrmranje. — Pod nož so nas pripelali ! — Niti eden ne ostane živ ! — Tiho, Poljska živina! — se zdere častnik na nje. — Dobro ti je za mojim hrbtom ... — Te düplin stoji tü kak štor! — pravi znova častnik. V tom hipi se čüje nikši miIi glas : — Pod tvojo obrambo pribežimo o sveta b ... Jernej hitro nadaljüje: — Pribežimo, o sveta Bogarodica! Nato se čüje celi kor poljskih glasov, kak se priporočajo na tom polji pogüblenja k Materi božoj Čenstohovskoj; „Ne zavrži naših Prošenj !" Od onih, ki ležijo na zemlji se čüje: ,,0 Marija, Marija !" Zaistino jih je Marija poslünola ar ravno v tom frenofki prilefi s penavim konjom eden častnik in ostro zapove: „Orožje za naskok! Hurrá, naprej!" Bajoneti se nagnejo, vrsta se raztégne v dugo linijo i že letí proti bregi, da poišče skritoga sovražnika. Do brega majo ešče dobrih dvesto stopajov, i to pod gostim ognjom neprijatela . . . Bodo šli. naprej ali pa razbežijo ? Ne spadnejo vsi do zadnjega ? Spadnoti morejo, razbežati ne, ar pruska komanda zna, kakšo pesem trbe zaigrati tem polskim kmetom pred napadom. V tom grmenji topov i pokanji pušk v tom dimi, zmešnjavi in jéčanje glasno zatrobijo vojaške trompete poljsko himno, tak, ka Polakom zavre vsaka kaplica krvi: »Hurrá!« zakričijo, . . »Dokeč mi živemo!" Poprime se jih navdüšenje; oči se njim zaisk-rijo. Kak vihar idejo prek človeških trüpel, prek razmetanih topov. Mnogi kaplejo, toda silijo se naprej s kričanjom i spevanjom. Že so prišli do goric, zdaj se razkadilo med trsovo grmovje. Samo petje se čüje, včasi se zablišči bajonet. Na vrhi divjá vsigdar strašnejši ogen. V dolini 2 NOVINE 21. februara 1926. zaprav preganjajo lastna düšna vest i lastni grebi oteskočavajo hitro napredüvanja. Toisto je opaziti i v gori navedenoj številki Kmetskoga lista. Misli, ka g. Klekl nemajo drügoga dela, kak stražili g. Radiča i od njega kaj pisati.. To pa oni neso krivi, če so Radičevci zatajili svoj program t se zato vsakoga razumnoga i poštenoga človeka po pravici bojijo i se sagajo lastnoga politič noga izdajstva i če ji ljüdstvo tüdi naše kak indri zapüščal V notici ,,Iz Prekmurja" piše »Kmetski list«, da so g. Klekl v članki »Zakaj proti Radiči ?" svoje napade i ogrizavanja šteli opravičiti. Istina je pa to, ka g. Klekl nikdar neso napadali ali ogrizavali Radiča — naj list pove gde i gda i z Šterimi rečmi - i zato ne njim je trbelo svojega postopanja opravičevati, imenüvanoga članka neso oni pisali. Pa štokoli ga je pisao, je istino pisao, štero potrdijo reči samoga Radiča. Ka misli Radič od nas Slovencov ? Da nesmo Slovenci, nego planinski hrvatje, da smo najmenje vredni v Jugoslaviji (govor v Belgradi), da so smeti njegovi zastopniki (poslanci), da so nikaj ne vredni njegovi najboljši možje (od Kreka itd. — v Ljubljani) da med njegovov dühovščinov mogoče nega niednoga dobroga kaj vrednoga dühovnike (govor na Krškom polji) itd. Če je zastopstvo slovenskoga naroda smet, či so njegovi duhovniki nikaj ne vredni, je celi narod smet, nikaj ne vreden pred njegovimi očmi, niti telko ne vreden, da bi meo svoje krvi predsednika v njegovoj strank. Ka pokaže Radič, kak malo ceni slovenski narod, njemi ne dovoli slovenskoga predsednika, nego sebe Horvate postavo za predsednika stranke i v Sloveniji. Je to lübezen do nas Slovencov? Ali je meo teliko lübezni do njih, ka bi se navčo njihov jezik ? — Zato pa ostane istina, da se Radičova lübezen do nas Slovencov ne pokaže v drügom, kak da nam ščé zavladati, nas šče pohorvatiti i politično Horvatskoj pod-jarmiti. Od te lübezni pa ne prosimo. V Novine je nekak pisao i ne g. Klekl, ka je Radič proti veri. „Kmetški list" pravi, ka je ta trditev Kleklnova zavijanje, podtikanje, slepa sodba jij sumničenje. Ne je tak i to ne zato. ar so članka ne g. Klekl posali, nego záto ne ar štokoli je pisao članek, je sveto istino popisao, - Lani, gda so Kristušov namestnik v Rim vabili krščenike, da dobijo tam odpüstke, je Radič hujskao, naj ne idejo. Še prle, gda je bio evharistični kongres v Zagrebi je po svojoj stranki hujskao naj na toga tüdi ne idejo, celo' spravišče politično je šteo meti te den ; a ne ga mogo, prle je mo-gao zbežati. Bog zove narod k sebi, da ga reši grehov j napuni z miloščami, Radič pa proti tomi hujska. Je to ne proti veri, gospod Kmetški list ? Ali je to v skledi z verov, z katoličanskov verov, ka je Radič pravo v Loki od vere, ka je to privatna stvar ? Kristus glasi pod kaštigov večnoga pogübljenja, da trbe vervati, ka je njegova vera potrebna, ka je fundament zveličanja, ka ki je nema, je Že obsojen, Radič pa, ka si lehko Ž njov de-nem, kak z cigaretlinom, če ščem, si ga nažgem, či Ščem, ga vržem ta. — Jeli je katoličansko proti Kristušovoj veri i trditvi drügo, ravno nasprotno trditi ? Beogradska "Politika" je prinesla Radičovo izjavo, ka je njegov namen to, naj katoličanske Hrvate pomali spravi v krivo pravoslavno vero. Dozdaj toga ešče ne demantirao Radič, ka ne bi bila istina. Gospod »Kmetški list«, je to katoličanske vere držanje, ali je proti njej ? Ka se pa godi na otoki »Visi" ? Katoličani prestapajo po hujskanji Radičove stranke, kak listi pišejo, v pravoslavje. Je to ljübav do katoličanske vere ? V parlamenti, gda se je naše stranke neki poslanec pritožo, zakaj silijo katoličanske vojake v pravoslavne cerkve, je en Radičevec zmes kričao, ka je to vse edno, ar je i ta vera krščanska. Je to tüdi po katoličansko povedano ? V finančnom odbori, je Radič trdio, ka so franciškani (kat. dühovniki) vsi lažlivci i vkanljivci i ka je njegove stranke namen , da loči narod od teh. To je pravo tüdi od D. Buntiča, ka je lažlivec i vkanljivec, čeravno je pokojni Pr. Didak Buntič bio tisti, ki je zaistino poštüvao Radiča ! rešo 14 jezero siromaške dece od glada. Za plačo je dobo to lepo Radičovo priznanje. Kristuš vči od dühovnikov, ka ki nje boga, njega boga, ki nje zavrže, njega zavrže. Radič pa ravno nasprotno, ka narod ne sme nje bogati, ki njemi Kristuša glasijo i kažejo. Je to katoličansko ali ne, Sodite, ki mate količkaj pravične razsodnosti. Ali je to lehko katoličanske vere cenitev i držanje, ka Raj dičova stranka podpira Kaludjera, starokatoliškoga krivoverskoga püšpeka ? Pa što je te Kaludjera, bivši katoličanski . kanonik ? Povedao je dvojni sod v Zagrebi. Razvüzdanci ki ešče zdaj žive v divjem zakoni i tovaj, ki je peneze neke sirote ponevero pa zatajo svojo, kat, vero i svoj dühov-, niški stan. Pa je to morebit katoličansko? Alí je katoličansko to, ka je Zagorec, bivši kat. ešpereš zatajo svoj dühovniški stan i svojo kat. vero, se oženo i postao trgovec, tisti Zago-, rec, ki je steber Radičove stranke ? Ali je to katoličanske vere držanje i poštüvanje, ka Radič trpi še med svojimi poslanci divje zakone? Toj ka je katehetom dao plačo i odpro šole šolskih sester, je včino kak minister, šteroga dužnost je toga ne kak katoličanec, ar te plače so ravno tak davali i te šole so ravnotak odpirali, odnosno ne dali zapirati i pravoslavni ministri ki so to ne kak pravoslavni, nego kak ministri včinoli. Kmetski list" se nadale potika v Juteranca g. Šiftara, zakletega sovražnika kat. cerkve, — tak ga imenuje — zakaj so ga prej g. Klekl dali zvoliti, če to ne proti veri ? — Če bi gospodje okoli »Kmetskoga lista« tak poštüvali kat. vero i cerkev, ki pa so katoličanci, kak jo poštüje ,,lute-ranec" Šiftar, bi nas zaistino iz srca veselilo. — Pa če je slovenskomi glasili Radičove stranke, .Kmetskomi listi" tak na poti luteranske, zakaj pa te hodi radičova stranka med protestante po krugljice ? Te naj pozove nazaj svojega Tisaja, koga so tej „zakleti luteranci" zabrali, kak naše evangeličance Radičov list imenüje. Ka Radič z ..Hvaljen Jezusom" začinja svoje govore, ne je katoličanstvo, nego slepilo, ar ne je tisti Kristušov, ki njegovo ime imenüje, nego ki drži njegovo vero. Tak Je pravo Kristuš sam. Zato pa, ščista prav je meo tisti, ki je pisao v Novinah, da je Radič proti kat. veri. G. Kleklni pa ne de trbelo biti strah za poslanstvo, dobijo je, naj do je samo šteli sprejeti, kak mi vsi Želemo. To na notico „Iz Prekmurja" za odgovor. Zadnje dni smo razposlali vsem starim dužnikom poštne Položnice z namenom, da jih na te način opomnlmo na plačanje duga. Vsem tistim, šteri lansko leto neso plačali nikaj naročnine i je tüdi na poslanih čekaj ne plačajo, stavimo s prl-hodnjov številkov i Novine i Marijin List. Ravnotak stavimo Novine I Mar. List vsem amerikanskim naročnikom, šteri na lansko leto neso plačali nikaj naročnine. - Ponovno prosimo, da vsakši naročnik spuni svojo dužnost. UPRAVNIŠTVO. NEDELA. Prva postna. Evangelij sv, Mataja v 4 poglávji od 1. do 11. vrste. Pisano je: »Ne sküšavli Gospoda, svojega Boga!« Vnogo lüdi zmotno misli, da Bog človeka naravnoč skűšavle, kda najmre, molijo ne vpe-laj nas v sküšávanje. Ne I Bog človeka ■. naravnoč ne sküšavle, pač pa sküšávanje dopüsti, da se človek s slobodnov volov odloči za nje, .ali proti njemi. Da Bog dopüsti sküšávanje, ma pri tom razne namene. — Prvič, da nas,.., obvarje pazliva. Naš düševni bot se lehko prispodabla bojni v strelni jarkaj. Či jé bio sovražnik miren, smo bili tüdi mi brez pazlivosti i nevarnost.je bila, da nas napadne nepričakano i tak premaga. Isto je v dühovnom boji. — Drügo, ka Bog šče dosegnoti kda dopüsti sküšávanje pá je to, da nas obvarje ponüjao. Sv. Paveo pravi: »I da se zavolo velki razodeti, nebi zvišavao, mi je dani Žalec v meso, angeo satanove. da me bije.« (2. Kor. 12, 7.) Te Žalec-, 'te angeo sáta-nov so sküšavanja, ki nas bijejo opominajo naj se ne zvišavlemo. Zdaj smo ešče v milošči božoj, nego što nam more povedatida v drügom megnjeni ne bomo sküšavani. In o, kak lehko se zgodi, da spadnemo t Posebno pa, či nam Bog zavolo naše gizde odtegne svojo pomoč. — Sküšávanje Bog dopüsti tüdi za to, da lehko pokažemo Bogi svojo zvestobo (vernost). Bogi zvesti biti, to je naša najvekša dužnost. Pa kde se naj bole pokaže Zvestoba vojakova do domovine kak v vojni, kda se mora vojsküvati za njo? Kde naj se vernikova Zvestoba bole pokaže, kak ravno v sküšavanji, kda se nam je vojsküvati za Boga, kda se nam je odločiti, ali Bog, ali šatan? Zato pa srečno premagana sküšnjave zaslüžijo pri Bogi prevelko plačilo i to je štrti boži namen, zakaj dopüsti sküšávanje. Le tistij ki se vojsküje dosegne zmago. Vojske pa nega brezi sovražnika, dühov noga boja pa ne brezi sküšavanj, O presrečni, šteri v svojem živlenji dostakrat premagajo sküšnjave, na konci svojega živlenja bodo čüli bože pozvanje: .Pridi dober i veren sluga, ar si bio nad malim veren, te postavim na vnoga stopi v veselje Gospodovo. (Mat 25, 23.)" Da pa to dosegnemo, prosimo v sküšavanji Boga zavüpno na pomoč. Sami smo slabi, Bog je naša pomoč. Po prošnji za pomoč bo on naš zaveznik, se bo bojüvao za nas i tüdi te obva-lajo njegove reči: .Pisano je: ne sküšavli Gospoda, svojega Boga." ešče igrajo trompete. Francozi strelajo hitrej; potem ešče hitrej, brezi prenehanja . . . Naenkrat henjajo. ; Tam doli si že stari lisjak. Steinmetz, prižiga porcelanasto pipo R pravi. ,,Samo to jim je trbelo zaigrati! So že na vrhi! — Za par minot se zdigne edna francozka zastava, potem se nagne i skrije . , . — Ne špajsajo se! — pravi Steinmetz. Trompete zaigrajo ešče ednok ravno tisto. Drügi polk iz Poznanije leti prvotni na pomoč. V goščavi divjá boj z bajoneti. -Zdaj pa, brzno moje pero, piši od mojega Jerneja, da bodo vsi kesnejši narodi poznati njegove Čine. Tüdi v njegovom srci so se strah, nepotrpežlivost i obviipanje zlejali v eden ob-čüitek besnosti; gda je začao tisto igranje se njenih je vsakša žilica vtegnola. Vlasje so stanoli oči so se iskrile. Pozabo je ná svet, na to, ka »ednok vsako kozo zadene smrt« i zgrabivši močno za puško, se je zagnao z drügimi vred na breg. Dospevši na breg, se je opotekno i spadno, si razdrapao nos, pomazao se z zemlov i krvjov, štera njemi je curila iz nosa; leti naprej kak besen, škripajoč i loveč z odprtimi vüstami zrak. Razširo je oči, da bi zaglédao v goščavi kakšega Francoza. Zapazi tri okoli zastave. Bili so čarni Algirci. Kaj mislite, da je Jernej pobegno ? Ne! On bi zdaj zgrabo za roge samoga Lucifer! Je že prileto blüzi k njim, tej se pa s kričanjom vržejo proti njemi; dva bajoneta; kak dva žalca, se že dotikata njegovih prs; Jernej zgrabi za puško na tenšem konci i začne ribati. Samo strašno tulenje pa jéčanje se je čülo — dve čarnivi teli sta se premetavali na zemli« V tom hipi je pribežalo tretjemi Črnci, ki je držao zastavo, deset drügih na pomoč. Jernej se je vrgeo kak divji na vseh deset. Strelili so - zabliskalo se je, zagrmelo, Jernej stoji v ob taki dima pa hripavo kriči; — Ne ste dobro cilali ! Znova je njegova puška v zraki zarnah-nola, znova se je začülo ječanje. Čarni Algirci so malo na stran skočili pri pogledi na toga besnoga velikana. Bio je zaistino kak besen. To ne samo od sovražtva, nego zato ar so oni po svojem arabskom jeziki nekaj kričali, njemi se je pa tak čülo kak či bi zvali: »Magda! Magda!" — Tak? Magda! — je zatülo Jernej; skoči na sredi med nje. Na dobro srečo so njemi prišli drügi na pomoč. Med trsjom se je vüžgala zdaj nova bitka i bila je strašna ; čülo se je pokanje pušk, fükanje in lecanje bojüvajočih. Jernej je divjao kak vihar. Ves osmojeni od dima, polejani skrvjov, podoben bole ednoj zverini kak človeki, je z vsakim vdarcom premetávao lüdi, tro puške, razbijao glave. Dospevši do tistoga, ki je držao zastavo, ga je zgrabo z železnimi prsti za grlo. Tomi so oči malone počile, obraz se njemi je napno, zaječao je i roke so püstile zastavo. (Dale). 21. februara 1926. NOVINE 3 Politično delo za Sl. Krajino. Odgovor ministra železnic poslanci g. Klekli. Ob priliki zadnje velke poplave se je vidlo, da bi bilo potrebno na našoj železniškoj progi več mostov, šteri bi mogli vodo odvajati. Da bi se potrebni mostovje postavili, so vložili g. poslanec Klekl prošnjo na ministra železnic. Na to prošnjo so dobili sledeči odgovor : Taki, gda je velki župan mariborske oblasti poročao o poplavi v Prekmurji 12. i 13. novembra preminočega leta, je odrejena komisija, da poišče vzroke te poplave. V toj komisiji so zastopniki ministerstva železnic i zastopnik Generalne direkcije vode iz ministerstva polodelstva i vod. Ta komisija je 2l. novembra šla na lice mesta i dognala je, da so istinsko vodo odvajajoči mosti na progi Ormož—M. Sobota mali za prepüščanje velke vode, ali da je to posledica nereguleranih vodotokov, v tom slučaji vode Müre. Regulacija te vode je izvršena do Radgone okoli 16 kilometrov nad železniškov progov. Od Radgone niže pa se je velka voda razlila iz strüge i poplavila levo i, desno šörki pojas zemlišča. Zavolo toga glavna strüga ne odpela te vnožine, štero bi mogla, če bi bila voda regulerana i železniški most s tremi odprtinami po 50 m. Prí zadnjoj velkoj poplavi je Šla voda v glavnom samo skoz pravo odprtino, med tem, da se je v ostalima dvema odprtinama steklo le malo vode. Zavolo toga so se pokazale obstoječe prevodne odprtine nezadostne i da bi se zavarvale vesnice .. Veržej, Dokležovje i drügi kraji, v kelko je to mogoče od poplave, je komisija določila, da se mate zdelati na železniškoj progi ešče dva odvodna mosta i to eden z dvema odprtinama po 10 m. na levoj strani reke Müre i eden 10 m. na desnoj strani Müre. Ka se tiče poplave v M. Soboti, ona je povzročena od vode Ledave, štera ravnotak ne regulerana. Komisija je določila, da se mora v železniškom nasipi proge M. Sobota - Hodoš, štero so zgradili Vogri leta 1906 odpreti nov prelaz za 20 do 30 m3 vode v sekundi na levoj strani Ledave i prelaz za 10 m3 vode v sekundi naj pravoj strani. Zapisnik komisije je prekdáni direkciji v Ljubljana, štera naj doprinese konkre-ten predlog s planami i potroši i potom se poda odlok po tom predmeti. (Br. 5249/27 od 16/XII.) Odgovor ministra polodelstva g. pošlanic J. Klekl, Naš g. poslanec so prosili podporo za vse, šteri so trpeti od vremenskih neprilik: Minister je odgovoro : Ob priliki vašega upita o pomoči poškodüvanim v okolici M. Sobote i D. Lendave, mi je čast dati sledeči odgovor : Ministerski svet je s svojim rešenjom br. 38757 podalo na ime državne pomoči za povzročeno škodo od vremenskih neprilik polodelcom mariborske oblasti 260 jezer dinarov. Vekša pomoč se imenüvanoj oblasti ne mogla dati, ar to ministerstvo ali‘‘melo budžetske mogočnosti. Primite g. posla? nec, zagotovilo o mojem posebnom spoštüvanji. (Br. 319-20 XI. 925.) GLASI. Murska Sobota. Pojasnila prosimo. Po Murskoj Soboti se že duže časa šüšla, da prí občinskoj blagajni ne vse v redi. Nešterni pravijo naravnoč določeno šumo, štera prej menka v občinskoj blagajni. V interesi občanov je, da merodajni faktorji včinijo taki vse potrebno, da se ugotovi, kelko istine je pri toj zadevi. Gerentski svet naj gleda, da ne bomo zavolo vnemarnosti kogakoli trpeti občani. Osebna vest. Pretečeni tork je nastopo slüžbo prí tukajšnjera okrajnom sodišči g. Franc Stefanciosa. Imenüvani g. je že sédmi Sodnik v M. Soboti, znamenje, da damo Prekmurci dosta opravka sodišči. Čas je že, da postanemo spa-metni i se ne tožarimo, či nam što prste naskriž pokaže. Zemljiška knjiga (grüntnice) za okoliš okrajnoga sodišča v M. Soboti je ešče izda ne napravlena. Ar je zdaj broj sodnikov spunjeni, bi bilo potrebno, da tüdi zemlemerci požurijo svoje delo, da se ta prepotrebna zadeva kemprle spravi v red. Či se je najšlo zadosta sodnikov za Slov. Krajino, se ešče ležej najde zadosta zemlje-mercov (geometer). Prosimo! Pretirana drágoča teži kak kamen naše mesto. Za najbožnejše stanüvanje že prosijo na mesec 300 Din. pa ešče več. Abonenti (ki majo za vsaki den naročeno (obed i večerjo brezi krüha) po 70 kron na den. Dokeč so v Ljubljani v Maribori pa indri i stanüvanja i hrana primerno falejša, vlada v našem mesti Višek dragoče. Mislimo, da bi meIa politična oblast lepo pole za delo ! Či so po drügi mestaj gg. okrajni glavarje vzeli v roke mesare, peke itd. bi se brezdvojbe isto dalo včiniti tüdi pri nas, Pričaküjemo ! Dühovne vaje bodo meli katoličanski dijaki i dijakinje od 18. do 21. marca. Lani so bile prvikrat, i pri tej so spoznali dijaki, kak velkoga pomena so düh. vaje za nje, zato je že zdaj komaj čakajo. Vodili do je veleč. g. misijonar Alojzij Nástran. Slovenska Krajina. ,,Düsevni Liszt" pa veselice. Nedavno je ev. žensko drüštvo obhajalo 25 letnico. Večer so meli dve veselici, edno pri Dittrichi drügo v gostilni Dobray. Ta se je vršila kesno v noč. Mi se ravno nebi brigali kakša je bila ta veselica, či nam nebi „Düsevni liszt" povedao. "Vsakši je najšeo — piše — za sebe potrebno tüvarištvo, v šterom se je razveseljavao. Mladezen je neprehe-njano plesala i duga noč je prekratka bila.,.., Ešče i v gojdno ob 6-toj vöri so gori bili, Baku-sovi popevje i prinašali njemi aldove 1“ . . . Da je mladezen celo noč plesala i popevala toga je ravno ne ..Düševni liszt kriv. Ne je pa dobro, da on to hvali. Ka bo z takše mladine? Kak naj se včijo, či so dijaki ? Či je te list resan „düšev-ni“ naj odvrača svoje vernike od slaboga za düšo. Toga pa ravno ne najdemo dosta v njem. Malo pomaga kričati "Ćinte pokoro" či pri vsem nega doslednosti. Vržite vkrej iz svojega düševnoga glasila politiko, strást, zagriženost i posvetne poete pa dosledno branje Kristušov düh ! Toga, toga je premalo dnesdén. Mladini trbej dobro peldo davati ne pa po štalaj, od vina mokrih, plesati potem pa vse to vernikom podvoriti v düševno prenovitev ! Poganstvo se približavle tüdi v naše kraje. Čuvar li dobro čuvaj ! Šola v Pinci. G. poslanec Klekl so se obrnoli na prosvetnoga ministra s prošnjov, da ne postavi v Pinci šola, ar je i državi i narodi na kvar, če deca nemajo šolske izobrazbe i vzgoje. Deca v Pinci so naimre skoz vsa leta po prevrati brez nje. Minister je obečao pomoč i je g. poslanci dao izjavo, da je za Zidanje šole v Pinci nakazano 85 jezer dinarov. Naročnino za 1. 1926 so plačali v Chicagi pri Denša Ivani sledeči naročniki: Štefan Vučko, Franc Possedi, Ivan Gorkiš, Ivan Kavaš, Ilona Vuk, Ivan Toplak, Franc Horvat, Štefan Gerič, Martin Hozjan, Štefan Žapčič, Ivan Fuis, -Štefan Tkalec, Štefan Zelko, Martin Gjura, Ana Ritlop, Veronika Žalig i Bara Horvatom - Gda se vsem tem naročnikom zahvaIimo, da so tak redno spunili svojo naročniško dužnost, prosimo vse drüge, da jih kem prle nasledüjejo. - Uprava. Sirotam za Novine i M. List so darüvale : Veronika Žalig i Bara Horvat 4 dolare, Ana Halas 5 dolarov. — V imeni sirot Bog plati! Darüvali so na Martinišče iz G. Trnja: Dominko Verona 50, Radožič Št. 10, Kocet Št. 3, Dominko Jož. 10, Kozlar Matjaš 20; Zelko Martin 10, Horvat Igo. 10, Horvat Marko 8, Kozlar Št. 20, Sarjaš Št. 6.50, Zver Št. 30, Zodaš Št. 10, Horvat Jož. 32, Sarjaš Štefana dovica 10, Krampač J. dovica 10, Denša Peter 20, Petek Martin 10, Törnar Katá 10, Kovač Jož. 2˙50, Gábor Janez 10, Bovnic Jož. 20. Krampač Ivan 10, Hozjan Martin 7, Hanc Mart. 20, Horvat Jož. 10, Zadravec Štef. 20, Hozjan Št. dovica 10, Horvat Jož. 40, Prša Katá 4, Hozjan Martin 10. Varašanec Mart. 30, Duma Jož. 50, Sarjaš Ivan 125, Vinčec Jož, 20, Denša 50, Kustec Andraž 22 50, Horvat Marija 2, Kosijo Tomaž 20, Hanz Št. 10, Cipot Andraž 6, Horvat Martin 10, Kolenko M. dovica 10, Hozjan Št. 15, Kolenko Ivan 30, Kozlar Jož. 6, Hozjan Marko 10. Hozjan Jož. 10, Sarjaš Peter 10, Lebar Ivan 10, Vuk Štefan .10, Režnjo Ana 5, Sobočan Št. 10. Zavolo božne poti smo ne mogli celo Trnje obhodili. Pridemo, gda de lepši čas pa več penez. Tem,- ki so dali se s celoga srca zahvalimo. Bog plačaj vsem. Srečke za Orlovski stadion se dobilo na tajništvi SLS. v M. Soboti. Dopisi. Beltinci. Na kelko da so Vnogi lüdje (kak mladi tak stari) pokvarjeni, se kaže posebno iz pohajanja krčem. V tom pogledi se pri nas dogajajo stvari, da človeki sapa zmenka, gda čüje o njih. Tüdi preminočo nedelo smo meli Vnogi priliko biti očividci obsojenja vrednoga dela. Dve materi sta šle svoje edine niti ne petnajst let stare hčere odavat v krčmo. Če človek pomisli, kak strašnoga nekaj je to, njemi pamet obstane. — Pred nedavnim je celo občino raz-burkaia novica, da so nekši dečkeri vkrali pri Tivadarovj vekšo vnožino pšenice i kukorce. Še vekši šüm pa dela v občini, da je prej eden izmed tistih dečkov že dvakrat zbio žandara. Ar so takše govorice na škodo ugiedi žandarskih oblasti, bi želeli da jim napravijo prizadeti žandarje konec. Na kakši način da to dosegnejo, že bodo oni znali poskrbeti. Črensovci. Zadnjo nedelo nas je iznenadilo naše gasilno drüstvo z ednov posebnostjov. Priredilo je igro. Iznenadilo nas je, ar skoro níšče ne znao, ka se pripravla i smo komaj v zadnjem hipi zvedili, ka bo. Igrala se je igra »Stari i mladi" od pisatela Antona Medveda. Lepa igra je, ar ma v sebi globoke misli., V kratkom povedano je njeni namen povdariti: spoštüj Starise, tüdi te, če ti verstvo prekdajo i so na krüšnom, ar bo se ti samo te dobro godilo ! Prí ženitvi pazi koga vzemeš, ar če slabo zbereš, lehko prideš na kodiško palico ! Peneze pridobivaj s poštenim delom, ne pa z vkanli-vostjov, s krivičnimi küpčijami. — Igralci so se probali vživeti v svoje vloge. Da se to ne posrečilo popunoma i pri vseh, je ne Čüdno, ar je večina bila oprvim na odri. Itak pa je dosegno g. nadučiteo, šteri je vodo vaje, preci velki Uspeh. Bolšega, kak so nam podali igralci za prvi nastop nemremo želeti. Le tak naprej i bomo meli za edno ali dve leti igralce, šteri bodo lehko nastopili tüdi pred izobraženov gospodov. Igro je obiskala zvün betežnoga g. župnika, vsa Črensovska inteligencija. Pošta upravništva. Narodni poslanec, g. Klekl Jožef, sledeče naznanjajo: Horvat Bogojina. Broj akta je 1503. Te broj je za vse podpisače. Odgovor: na dopisnici i po telegrami poslali Stopite v zvezo z Törniščom. Bela Rajbar Turnišče. Prošnja za pomilostitev vložena pod brojom S. br, 1266. Frank Rožman Cleveland. Dobili od The Unior Trost Company-ja skoz Prve Hrvatske Štedionice 250 Din. Kak naročnino i podporo g. J. Fokara. — Hvala John Hozjan Chicago. 20 20. W. 21 Str. Pl. Dobili smo naročnino i Vam dali i lanske i letošnje liste poslati, ki so že B prišli. Če kaj ne bi dobili, taki se Zglasite. John. Tompa. Chicago. Gjöreki vse poslali. Hvala za gorečnost. Štefan Perger Chicago. Dva dolara dobili. Naslov 15. marca spremenimo na Štrigovo. Naročnina na to leto vredi. Ivan Denša Chicago. Vaša pisma smo dobili. Penezi od banke še neso prišli. Pa gotovo pridejo. Knige »Hodi; k olt. Svestvi" so bile poslane že v začetki januara, zdaj jih mate že gotovo pri rokaj. V Novinaj tüdi bilo, da se pri vas dobijo. Prek, novoga leta mata plačano samo Štefan Balažic (na pol leta) i Jočef Zver (na frtao leta) Štefan Zelko i Martin Hozjan nesta plačala, S. Gj. Subotica. Poslano naročnino smo dobili. Najlepša hvala. Vse vredi. M. Jankovič; Ze-mun. Peneze smo dobili. Obrnemo jih v namen, kak sami želete. Bog plati za dar na Martinišče. Bertalanič M. Krajna. Poslane peneze dobili. Stara naročnina je zdaj poravnan i 45 Din. je ostalo za to Ieto. Kozic v Peskovci. Naročila za lansko leto vsa plačena. Za letošnjo naročnino Ček že dobite. J. Košič. Pertoča. Peneze dobili. Ček že dobite. VLASTELINSTVO grofa Szapari ima za oddati 500˙000 enoletnih lepih, močnih akacijevih sadik. Kdor potrebuje sadike naj se javi v pisarni v gradu v M. Soboti. — Izkaz darov, ki jih je prejei mariborski pomožni odbor za oškodovance po poplavi v mariborski oblasti. Neger Franc, trgovec Maribor 100 Din,, Lenart Franc, trgovec Ptuj 200 Din., Okrajna posojilnica Ormož 500 Din., Thaier Franc Št. iij v Slov. gor. 50 Din., Dr. Julij Matthey, Okrožni zdr. Apače 100 Din., Glavna hranilnica pri Sv. Lenartu v Slov. gor. 300 Din., Mikl Franc, pošta Sv. Marjeta pri Moškanj-cih 50., Lešnik Alojzij posestnik Krčevina prí Mariboru 50 Din., Weixl Josip, dekan Sv. 4 NOVINE 21. februara 1926. Križ pri Ljutomeru 25 Din., .Napotnik Leop up ravitelj Svečina 100 Sv. Anton v Sl. gor. Hranilnica in posojilnica 50 Din., Motnik, Župni urad Din., Jarenina, ■ Hranilnica in posojilnica 100 Din., Badl Otokar, Posetnik v Viltažu 500 Din., Dr. Milan Gorišek, odv Sv. Lenart v Sl. g. 200 Din., Svečina Hranil. in posojilnica 50 Din.. Oskrbništvo grajščin Dornova, pošta Moškanjci 10 Din., Hranil, in posojil drüštvo v Ptuju 1500 Din., Lovro Petovar Ivanjkovci 100 Din , Sv. Marija upravna občina 100 Din., Državno zdra-vilišče Rogaška Slatina 1100 Din., Kmečka hran.' in posojil, v Ptuju 500 Din., Franc Miholič Dobrava Pošta Zavrč pri Ptuju 100 Din., Sv. Marko, niže Ptuja, drž. osnovna šola 80 Din., Občinski urad Sv. Trojica v Slov. goricah 75 Din., Ivan Roškar Sv. Jurij v Slov. goricah 100. Din., Maribor, mestni magistrat 2500 Din., Franc Ogrizek. Sv. Križ pri Rog. Slatini 50 Din., Rihard Orssich Ptuj 500 Din , Notar Franc Stupíca, Sv. Lenart v Sl. gor. 50 Din.! Marija Zupančič, gostilničarka Ptuj 100 Din, Upraviteljstvo Julija Meinl graščine Freudsnau pošta Apače Slovenija 2500 Din., Dr Leopold Pot zingeja župnik v Apačah 100., Občinski urad Vu-zenica, srez Dravograd 292 Din., Albin Pečar, trgovec Imenu pošta Podčetrtek 100 Din, Svjetlougljenokopno dr. d. Zagreb Uprava prernogokopa Roginska gorca, pošta Bristava, železo, postaja Mestinje pri Orobelnem 500 Din., Poglavarstvo občine Marija (Medjimurje), 240 Din., Pranjo Cvetko Žetale 300 Din., Občina Beltinci, Prekmur je 874 Din., Posojilnica pri Sv. Bedeniktu v Slov. goricah 200 Din., Hram in posojil pri Petru niže Maribora 300 Dima Občinski urad Ižakovci pošta Beltinci srez D. Lendava 166 Din., Wilh Rem Maribor 25 Din.. Tržki občinski urad Rogatec 252 Din., Avgust. Steinschegg Rog. Slatina 100 Din., Zorao M. Svetenovič Rog. Šla-Vtpna 50 Din., Hranil. in pos. v Št. Ilju Slov. goricah 50 Din., M. Blass Sv. Barbara v Halozah 50 Din., Anton Cvetko, Podčetrtek 50 Din., Občina Mostje, posta Dolnja Lendava 28 Din., Občina Čentiba Pošta Robinja, Lendava 140.25 Din., Občina Banuta pošta Dolnja Len-v dava 35.50 Din., Gasilno društvo Beltinci posta Dol. Lendava 50 Din. Občina Pince, pošta Dolnja Lendava 84 Din., Občina Dolgavas pošta Dolnja Lendava 335.75 Din., Občina Bogojina, pošta Dobrovnik 205 Din., Župnijski urad Sv. Rupert nad Laškim, pošta Sv. Jurij ob južni žel. 90 Din.,, Občinski urad Ribnica na Pohorju 200 Din, Salvator Apoteka Mr. Lovro Juršč Podčetrtek 50 Din., Trška občina Muta 100 Din., Občinski urad Kog, Pošta Sv. Bolfenk pri Središču ob Dravi.379.25 Din., dr. L. Kramberger, Zdravnik v Sv, Lenartu v Sl. gor. 100 Din., Anton Golenko, Sv. Nikolaj, pri Ormožu 50 Din., Občinski urad Obrež, p. Središče 200 Din., Ljubinkovič Radivoj; VI. šolec drž. gimn. Maribor 500 Din.. Dolnja Lendava Sokol 150 Din., Županstvo Libuče v Prevaljah 423 50 Din., Občinski urad Dolnja Lendava 738.75 Din., Andrej Bedjanič v Beogradu 100 Dn., Občinski urad Motvarjevci, Pošta Dobrovnik 152 75 Din., Buchmann Andrej, gostiln ničar v Kramarovcih 50 Din., Občinski urad Melinci, p. Dolnja Lendava 180.25 Din., Družina Sigrnund lvanjkovci pri Ormožu 200 Din., Obl činski urad Koprivnica pri Brežicah 60.75 Din., Občinsko poglavarstvo Nedelišče p. Čakovec 711.75 Din., Dolnja Lendava Srezki , poglavar nabrano v občini Dol. Bistrica 252.75 Din., Občinski urad Sv. Anton na Pohorju p. Vuhred 20 Din., Občinsko poglavarstvo Sv. Jurij v Trnju, pošta Dolnji Kraljevac 308 Din , Občinski urad Bukovnica, p. Dolnja Lendavi 62.50 Din.', Marija Košer, pos. i trgovka v Podčetrtku 25 Din« Občinski urad v Mali Poljani, p. Črenšovcih 218.50 Din., Trgovska banka d. d. v Ljubljani podr. Maribor 1000 Din., Uprava posestva Križ-ničkega reda Velika Nedelja 100 Din., Občinsko poglavarom) Dekanovec 1119.50 DinEs Skupaj 23.476.50 Din., Naročnina ino oglasi se sprejmejo za "Novine" pri I. HAHN trgovina s papirjem s pisarniškami in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖÍŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igra-čami v M. Soboti št. 180. poleg r. kath. cerkvi ino pošte. GOSPODARSTVO. 1. Zrnje. 100 kg. pšenice 320 Din., ,, ,, žita 215 * ,, ,, ovsa 220 „ „ ,, kukorice 175 ,, ,, ,, ječmena 235 ,, ,, ,, hajdine 265 ,, „ R, prosa 215 ,, „ „ pš.otrobi 25 ,, 2. Živina. govenska: teoci: svinje v Zagrebi 1 kg. 10—14 D. 8—10 D. 15 Din. v Ljubljani ,, 10^14 D.8—10 D. 15 Din. 3. 'Krma Sena m. 100—125 D., slame m. 50—100 D.d Zagrebečka borza dne 11. februara 1926. Amerikanski dolar, 1 dolar D 56 40 Schiling D 7˙94 Čeho-Slov. krona, 1 K D 1*67 20 kronski zlat D 205˙— Francoski frank, 1 frank D 2˙12 Madjar. K. 100 (nova em.) D 0˙075 Švic. fran., fr. D 10˙90 Talijanske lire, 1 lira D 2˙27 Zürich: Dinar,si 00 Din Šv. frcv 9'1525. mali oglasi. Sprejmem vrloga mladenca, ki ima volo .v stopiti za Vajenca k mizarskomi majstri JOŽEFI FENOS, Cankova. v Črensovcih r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo ino svetek Obrestüje hranilne vloge (navadne) po 8% vezane vloge proti šest mesečnoj odpovedi pod 5000 Din po 9% vezane vloge od 5000 Din najviše pa po 9 1/2% Vlog stanje je že nad dva milijona. Kmetski penezi se naj vložijo v kmetske hranilnice i naj slüžijo v hasek našemi kmetskomi lüdstvi. Zavüpajte nam peneze, za štero dobro stojijo naši kmetje z vsov svojov vrednostjov« ka večim sirotam je lejko posodimo na fal intereš. Amerikanci pazite! Oda se zavolo preselitve krasno posestvo kak slika kaže, vse novo zidano, doma veliki sadni ino zelenjadni ograček pa 12 plügov dobre zemlje. Oda: Rud. Horvatič pri Sv. Križi pri Ljutomeri. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL Urednik: IVAN JERIČ.