Matija Senkovič: ,,Popotnik44 kot pedagoško glasilo naše organizacije Ko se je ustanovila Zaveza, sta izhajala dva učiteljska lista, v Ljubljani »Učiteljski tovariš«, v Mariboru »Popotnik«. Na ustanovni I. glavni skupščini v Ljubljani 1889. 1. se je proglasil »Popotnik« za Zavezino glasilo. M. Nerat, ki je bil med ustanovitel.ji »Ponotnika«, ga je 1883. 1. s 4. letnikom prevzel v svoje založništvo in uredništvo ter s težkimi gmotnimi žrtvami vztrajal kot njegov založnik do 1891. 1., ko je list prevzela Zaveza v svojo last. Prva leta se je tiskal »Popotnik« v Mariboru in Celju. Ko pa je začela v Ljubljani poslovati Učiteljiska tiskarna, se je list preselil v začetku novega leta 1907. pod domačo streho, kjer se tiska še danes. Zaveza je skušala »Popotnika« povzdigniti z dobrimi spisi. Zato je dvakrat razpisala nagrade po 4, 3 ta 2 cesarska cekina, dvakrat pa po 50 K za najboljše spise pedagoške, šolsko - politične ali metodično - didaktične visebine. Sprva je mnogo pisal v »Popotniku« njegov urednik Nerat sam, sčasoma pa si je ustvaril stalen krog dobrih sotrudnikov, ki so v svojem idealizmu pisali večinoma zastonj, ker ni bilo sredistev za honorarje. S »Popotnikom« je Zaveza dala slovenskemu učiteljstvu pedagoško glasilo, ki je vsebinsko krepko korakalo z duhom časa. V njem so se obravnavala skora.j vsa aktualna vprašanja pedagogike in metodike ter je v glavnem zbrano strokovno duševno delo slovenskega učiteljstva do ustanovitve SŠM. Leta 1912. je izšel kot priloga k 12. štev. »Popotnika« seznam važnejših Popotnikovih člankov od leta 1883. do 1913., ki ga je sestavil Fr. Kocbek. Ta seznam omogoča dober pregled o najvažnejših strujah v vzgojstvu in šolstvu v navedeni dobi in je najboljši dokaz za stremljenje slovenskega učiteljstva vseh kategorij po globlji pedagoški izobrazbi. Ko so na prelomu stoletja sosedne dezele preplavil, mogocm valov, solsko -reformneaa gibanjau so se zaceli ti valovi polagoma razl - vat, tudi cez meje slovenskegaozemlia tei so zanesh to gibanje med nase uciteljstvo, ki se je začelo navduševati za nove deie delovne šole Tako ie bil naš »Popotnik« nenadoma ._^B« ^.,^..}^^^ K— — -  postavlien p^red nove nalog^e i» nove proble- nase pedagoško glasilo tudi čast or«.nizaciji. me, ki so jih njegovi novi uredn^k! in sode- k, ga izdaja. lavci pravilno doumeli. To gibanje in zanimanje za šolsko reformo je imelo že od vsega početka v našem pedagoškem glasilu najboljšega pospeševatelja, ki je obnovitveni volji učiteljstva dovajal vedno nove hrane. Temu mnogo obetajočemu razvoju pa je vojna napravila nagel konec. Vendar je »Popotnik« tudi sedaj nadaljeval svoje delo, dasi šolska prakrsa v tem razburkanem času ni mogla več slediti teoriji. Po končani vojni pa je še v večji meri nego doslej odpiral svoiim čitateljem nove, širše in globl.je vidike v vsa novejša in pomembnejša vprašanja iz vzgoje in pouka. Pri tem pa se je oziral prav tako na resna, psihološki utemeljena teoretična raziskovanja kakor na dnevno podrobno pedagoško delo, tako da je bilo čitatel.jem mogoče, spoznati najnovejše rezultate pedagoško - reformnega gibanja ter se z njimi okoriščati v praksi. V ta namen je »Popotnik« objavljal tudi prispevke v konkretni obliki delovnega pouka, da bi zlasti mlajšemu učitel.jstvu nakazal pot, kako se naj splošna načela delovne šole prevajajo v vsakdanjo šolsko prakso. Tako je »Popotnik« tudi po vojni ostal zvest svoji tradiciji ter postal stvarni nosilec pedagoške teorije in prakse v slovenskih šolah. Ker pa je hotel tudi v bodoče ostati predvsem glasnik za sodobne vzgojne ter učne smeri in oblike, je izpremenil svoj prejšnji podnaslov »Pedagoški list« ter ga nadomestil z zmačilnejšim podnaslovom »Časopis za sodobno pedagogiko«. Čeprav so gospodarske razmere v zadnjih povojnih letih z vso silo pritiskale na šolo in učiteljstvo, je našemu pedagoškemu časopisu kljub temu uspelo, da je, na zunaj sicer okrnjen, a na znotraj okrepljen, prebrodil to kri_ji zo in da se je celo še globlje zasidral. Za to se moramo zahvaliti neupogljivi volji našega učiteljstva, ki je premagalo vse težkoče, zahvaliti se moramo njegovemu idealnemu pojmovanju učiteljskega poklica in njegovemu neodoljivemu stremljenju po samoizobrazbi, zlasti pa tudi dragocenemu sodelovanju naših sotrudnikov in strogo stvarni usmerjenosti našega lista. Velik del učiteljstva si vneto in vestno prizadeva, da smiselno in smotrno izvede šolsko reformo ali da vsaj zrahlja in pripravi tla za obnovo našega šolstva. Tej nalogi služi tudi naš pedagoški tisk. Potrebno nadaljevanje tega dela, ki si ga moramo staviti kot bodočo nalogo, je tole: Da se poleg delovne ideje, ki je glavni ismoter šolsko - reformnega gibanja, postopoma začno splošno uveljavljati v šolski praksi tudi vsa ostala načela, ki tvorijo bistvo aktivne in življenjske šole, med katerimi opozarjamo zlasti na strnjenost šolskega dela in na načelo njegove življenjske bližine. Letois je stopil »Popotnik« v 60. leto svojega življenja. V tej dolgi dobi je postal priljubljen vodnik in svetovalec učiteljstvu pri njegovem šolskem delu. Vzniknil je iz lastne moči in skupno delo ga vzdržuje, služi pa predvsem praktičnim potrebam domačega učiteljstva. Poleg sodobne prakse pa pospešu.je tudi znanstveno nadaljnjo izobrazbo, seznanja učiteljstvo s sodobno pedagoško literaturo, poroča o najpomembnejših sodobnih pedagoških vprašanjih ter orientira o poteh domače in tuje pedagogike, toda vedno s stališča naših potreb. Tako je »Popotnik« bistveno pripomogel k temu, da je delo slovenskega učiteljstva pridobilo na ugledu ne samo v ožji domovini, nego tudi daleč preko ozkih mej našega življenjskega prostora. In s tem dela Matija Senkovič, urednik »Popotnika«.