JOZE ŽUPANCIC — Litija: Na$ ekskurzijski odsek JUU. Kaj pišejo o EO naše tovarišice in tovariši. — Podjetnost v naših vrstah. — Lepi praktični nasveti. — Za sestanek EO o božiču. — Prve ture. — Kam pojdemo? — »Spoznavaj domovino, da jo boš ljubil in cenil še bolj!«... Iz pisma tovariša. Na povabilo v »Učiteljskem Tovarišii« za prijavo k Ekskurzijskemu odseku sem dobil veliko več prijav kakor sem pričakoval. Kakor scm pričakoval — sem rekel. In to iz razloga, ker vem, da je naše članstvo zaposleno z obilico drugih poslov, da mnogi prezro tak poziv. drugi pa ne najdejo prilike, da bi vsaj na dopisnici prijavili svoje ime k sotrudnikom mladega odseka. Za mnoge pa, to trdim lahko smelo, pa je EO še — mrtvo telo. Zdaj se šele poraja, pokazal ni še nikakih praktičnih dobrin. Vem pa: Ko bo stopil EO v življenje in bo povedel vesele in podjetne Ahasvere na pot, takrat bo postal deležen pozornosti, uvaževanja in upoštevanja tudi ostalih. Zatorej bo zlasti na prvem vodstvu mnogo, mnogo ležeče, da z vso postrežljivostjo in umnostjo izvede prve ekskurzije. In to naj poudarim: Zadovoljstvo prvih udeležencev s turami pod vodstvom EO bodo najboljše priporočilo tudi onim, ki gledajo s početka naš pos kret še od strani. Dobro uspeli izleti bodo navezali mlademu odseku največ prijateljev in bodo zanj najbolj dokazilna reklama. Baš po prvih ekskurzijah pa bomo videli, kako nam je bil EO potreben. O tcm scm tako gotovo prcpričan, kakor sem to s polno od govornostjo napisal. Zdaj pa bcsedo tovarišicam in tovaris šem, ki so stopili že na dclo za ustanovitev EO. Povem naj, da mi jc bila vsa došl-a pošta zelo ljuba, dala mi jc korajžo in potrdilo, da je bil sproženi prcdlog in poziv »Ahasvcrjem« simpatično sprejet. V poseb* no zadovoljstvo mi jc dcjstvo, da so med prijavniki tako tovarišicc kakor tudi tova= riši prav iz vsch koncev našc banovinc. Vsi pozdravljajo ustanovitev EO, prijavljajo svojo prijavo, večina pa je tudi voljna pri sodelovanju. Dvoje, troje od pisem ^pa bom zabeležil v izvlečku: Znani naš »prcdsednik« v merkantilnih tečajih tovariš H. obljublja, da bo šel na vsc turc E(), čc mu bo dopuščal — čas. Tudi breme je pripravljen prevzeti na svoje rame. Takle praktik, kakor je naš popularni Lojze, bo zalegel mnogo, in sem zelo vesel, da je tudi on mcd pomagači. Za enkrat sc dotak> nem pa lc mimogrede njegovega predloga o ekskurziji tovarišev iz merkantilncga tečaja na Češkoslovašco. Zadevo pa moramo držati Ie v evidenci, ker je tovariš lepo zamislil svoj naklep. Iz Celja in okolice se je prijavila žc kar večja skupina. Tovariš V. iz Savinjskc doline pa nam bo lahka vsem za vzpodbuden vzor. Ob čitanju njcgovega Hsta sem se domislil sestanka z angleškim uči= teljstvom v zadnjih velikih počitnicah pri Mikliču v Ljubljani. Velika in pcstra družba iz vseh krajev Slovenije in svcta. Do takrat niscm vcdcl, da je v naših vrstah toliko tovarišev, zlasti pa tovarišic, ki tako dobro obvladajo anglcški jezik, da se upajo celo v napitnice. Prav tako mi.je imponiral tovariš iz Savinjske doline, ki ga žal osebno ne poznam, ko mi je v pismu očrtal, kam ga je že vse povedla njegova popotna žilica. Ogledal si je domala prav vso Evropo. Vso Evropo, lc v južni Španiji sc še n: potil, niti ga ni stresal mraz v sevcrni Norveški. V Parizu, Londonu, Carigradu ... itd. pa je kakor doma. Kar zardel sem ob čitanju njcgovega velezanimivega pisma; tako daleč mi bržkone ne bomo nikol.i vtikali radovednih nosov ... V prvem članku: »Ahasverji na okup!« sem kar v pobudo navedel načrtc naših češkoslovaških tovarišev, ki pojdejo prihodnje počitnicc na turo v Rusijo. Eden naših tova= rišev se je že tudi odločil za daljno pot preko Prage v Kijev, Moskvo, Odcso, Bukare> što in tam okrog. Prav rad sem mu prcskrbel zvezo s češi-oslovaškim učiteljstvom EO, ki mu je dal na razpolago vse potrcbne informacije, in sc bo pridružil SSJU na poti na Orient. Ali ne razveseli taka odločna podjetnost! Nad vse duhovit prispevek pa mi je po slal cden ljubljanskih tovarišev. V šaljivem tonu je očrtal žc raznc podrobnosti, načrte in cilje. Salve smeha je vzbudilo njegovo pismo, ko sem ga čital v družbi prijateljev. Tovaris »Ami« iz ožje soseske je tudi mcd tistimi, ki jc iznesel že podrobnejši načrt. Predlagal jc ustanovitev posameznih plačilnih razredov, vsak prijavnik si izbcre poljubno turo. znesek pa plačuje v posameznih mesečnih obrokih. Ostali nasveti v kratkem: Že v pričetku šolskega leta naj razpiše EO posamezne ture in navede ceno, takrat sc naj določita aranžcr posamezne turc in njegov pomočnik. Vsi člani dobc že med letom potrebna navodila, gledc prilik in razmer v krajih, kamor pojde ekskurzija. Tudi popotna (propagandna) literatura se naj razdel.i izletn;kom pravočašno, da pojdejo na pot že povsem pripravljeni. Le tako bo nudila pot oboje: poučnost in tudi — družabnost. Za dosego poslednjega pa naj bi »e sopotniki sestali že kdaj pa kdaj med letom. gotovo pa pred odhodom, da navežejo med seboj stikc in se spoznajo. In ta predlog: popotni muzej — last EO! Tjakaj se naj bi stckal ves propagandni material: razglcdnicc, spominki, knjigc, fo= tografije s potovanj itd. V-se to bi služilo za lep arhiv, služilo pa bi v informacijo vscm kasnejšim ekskurzijam. Torej — žc dovolj tudi praktičnih nasvetov. Namen dan-ašnjej