Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu beserl. — Uredništvo in upravdništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr. Brivca dobiš v Trstu po 5 nove., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč.
1 f Leto V.
TRST, v ponedeljek dne 30. julija IbOO.
Štev. 21.
Iz dežele.
(Po resnični dogodbi)
Kakor povsodi, se nesreče dogodijo deloma po nemarnosti in neumnosti, tako se je tudi prigodila sledeča nesreča, nekje blizo Divače.
Nij prav dolgo toga kar je nek mesar po imenu Janez, po domače pri Brusu, šel kupovat po vaseh živino za mesnico. Kakor po navadi nasrkal se je tudi danes njemu tako priljubljenega žganja. V neki majhni vasici pogodil sc je za eno ovco in plačal prav pošteno celih 5 goldinarjev. Naš Janez poln veselja, da je tako dobro kupčijo napravil, pokliče še en poln fra-kelček, naglo ga je spil in hajd s kupljeno ovco za seboj počasi proti domu. Tako dobro natrkan in truden pride do neke železniške zagraje ali rampe, priveze vbogo ovco ob zagrajo, se vleže v travo in prav trdno zaspi. (Blagor tebi Janezek, ker imaš prav lahko vest.) — Opomniti moram da od čuvaja železnice do zagrajo ni se videlo ker je bil ovinek.
Ker je ravno vlak odšel je čuvaj zagrajo, katera je bila zaprta zopet odprl in pri tej priči privezano žival kviško vzdignil, kjer je uboga žival prhala in se davila, a naš od žganja zdelan Janezek je trdno spal kakor mrtev in se ne zbudil. Bilo je v mraku, čuvaj je ravno hotel nesti tablico izmenjat, kar zapazi da nekaj ob zagraji visi in tudi jako smrči. Hitro se obrne in teče še po dva moža. V strahu pomenkujejo se sedaj ti trije, kam ga bodo zakopali in v katero vas bi ga nesli. Po-časoma pridejo do kraja nesreče, prvi tre-
notek so mislili pobegnit ker mislili so da, se je človek obesil bi potem tako v žival spremenil. Gredo bližje in najdejo še pijanega Brusa spijočega, ga zbude in pokažejo nesrečo. Nij mu šlo precej v meglene možgane, kako je to mogoče, da se je mogla ta neumna žival sama obesiti in mislil si je, da so mu sami peklenščaki to napravili. Mož seje dal pregovoriti, zmenijo se Brus in oni trije, stvar zamolčati. Ovco so si razdelili in Janez dobil je še kožo. (Kožo za 5 gold.)
A motili so se, ta stvar seje hitro zvedela, in tudi Brivec jo je slišal, zato pa še 011 drugim ljudem v zabavo pove, kako je Janez kupljeno ovco v pijanosti ob železniško zagrajo sam obesil.
Fepi iz Izole.
Kako je nastal upor v Mandžuriji?
Pred časom gradilo je 20.000 Kitajcev rusko železnico istotam. Kar se razširi vest, da Rusi v bolnišnici v mestu Karlinu žive kinezarje kuhajo in iz nabrane masti — mažejo železniške osi ; zato da so tako močne. —
To vest sta pa razširila dva cunjarja, ki sta bila v smetišču našla medvedovo, nogo. Misle da je človeška roka, so jo obesili na drevo in razširili vest med delavce. Res je imel tamošnji zdravnik dva medveda, enega je bil ubil. Da dokaže zmoto je moral še drugega ubiti, a le malo je pomagalo. Delavci so se združili z bokserji in pričeli punt. —
XV.
Zjokala sem se že od zadnjič.
Per tisteh zakonskeh, k' sem zadnjič pravla, ni blo nič več za obstat; zato sem premenila dinst in zdej sem per eneb po-starnah zakonskeh, k' pa že otrok nimata več doma. Per takeh je belj fletno, zato k' enemu ne letajo zmiraj mejhni froci med noge in v kuhinji ni treba zmiraj merkat, da b' se kter ne opekel al ne polil. K sem peršla, so me frava prov franjdleb sprejel in rekli, de se bova že dober zastopile, k' so gospod zmiraj njih malenge in imajo zunaj opravt. Jest sein bla prov cfridna, de sem peršla v eno tako voreng hišo, k' imam belj rada mir.
Zdej pa, kaj se je un dan zgodlo v Iblan !
Študentje imajo zdej že ukanse. Kter' stoj)im h kmetic in ji povem, kakšni lumpje kar slab botelo priti. K' so pa frava vrata so dober zdelal, so bli p rov vesel, kter'pa so štedentje in kaj sta ta dva naredila.' odprli tam v cimru, meje pa tako hiter niso, so se pa kisel držal. Tisi, k' so dober , Meta je pa jokala in Boga in svetnike na j spustil in prosil, naj ne povem neč. Sevede zdelal, so celo noč bunkal' po mest in pil', pomoč klicala in osla bila po hrbtu, k' ji1 nisem neč povedala, ker je revež in bi po-
drug' dan so pa komaj gledal od same je vse črepinje potrl. K' je pa pršel poli-|)ijače. Ta neumen svet!	j caj s kifelcem zraven, sem pa jest kar od-
B'lo je tist' drug' dan k' sem šla glih šla, k' vem, de človeka per tak' stvar, na plac. Tam, k' tista stara Meta piskre' precej zapiše, če je le zraven, potem pa
tem neč več jest ne dobil, pa djala sem mu, nej bo pameten, de nej kterkrat frava vkep ne dobojo, de ne spode mene in njega. Pa so res prav' štedentje! Seveda,
in sklede prodaja, je stal majhen voz, v človek res nima druzga koker sitnost' in prepovedan sad diši, zato so pa tak', če
kterga je bil vprežen osel. Dva študenta prideta mimo. »Mati«, pravi eden kmetici, ki je stala pri oslu, »ali smem vašemu oslu nekaj na uho povedati?« »O le povejte« pravi kmetica, študent pa stopi k oslu in mu skrivaj nasuje soli v uho. »Kaj ste mu [ia povedali ?« vpraša kmetica tistega študenta. »E, nič hudega, pravi študent in se smeje, zraven pa tud ta drug ki je špegle nosil, pa mende le zavolj lepšga.
Med tem se je začela oslu sol topiti v ušesu in začelo ga je ščegetati. Privzdigoval je noge, skakal zdaj sem zdaj tja in se zaletel naposled med Metine črepinje.
pota, nazadnje je pa vse skep ena figa. j jim bolj prepovedujejo po šolah, tolk žleht-Pa ti štedentje, so pa res poredni in . nej i so. Zato je pa tko mal duhovnov po-favlast'! Sevede, človek od dolzga časa ne tem, k' vsak le na tist' misli, kako se bo ve, kaj bi počel, mu pa takele neumnost' | enkrat oženil. Seveda iz taceh, koker sme v glavo pridejo. Pa tud' po šolah se take ' me, kuharce ali kelnarce, se le norca de-reči uče, zato pa ni čuden, če so tko pre- laj®. Mar so jim potem take, k' bojo velik' frigan, de sa samga vraga ne boje; sej se gospodje, še pogledal' nas ne bojo. Sej še coprat uče po šolah. K nam, k' sem ^ moški so tko vsi glih; kar donos obljubi, jest za kuharco, tud en štedent hod na j jutri pa pozabi, potem pa fige kaže. O, kosil, pa mu vse zastonj dajo, k'je revež.! jest že vem, koko je z mojim Franceljnom! Pa tko rad z menoj plavša, pa še mal mi, Dokler se je pri meni najedel, me je toko ponagaja, k' v kuhnji jč. Ce le more, mi j rad imel, zdej se pa še ne zmen'za mene ; odveže bertah od zadaj, ali pa me pocuka si misli: baba, piši me v uho, jaz imam
za kikljo. Oh, pa je res ves favlast in žlebfc.
Kako je reva vpila, k' ji je osel vse po- i Un dan je pa djal, da ima mene toko rad, mandral in bi bil nazadnje še njo pohodil, ker sem tko luštna, kadar bo osmo šolo k' ga je sol v ušes' ščegetala. »I kaj ste j zdelal, bo kar mene za ženo vzel. »Pri-mu pa povedali na uho?« vprašala je kine-, sinoda«, sem dejala kar naravnost, »al' so tica še enkrat študenta, k' se je smejal, da j te starši zato v šolo dal, de se boš z menoj
je kar skakal. »Dejal sem mu«, laže se ta, »da se je njegov brat doma oženil iu da ima ravno danes ofeet. Zato je pa tako vesel in je samega veselja začel tukaj plesati«.
Študenta sta jo ua to vfliknila hiter stran, k sta se bala za svojo kožo, jest pa
šoekal?« Je šel, pa me je za roko k'seb' potegnil, de sem mu na naročji sedela, pa se je ta neumnost, k' je bil enkret sit, z menoj igral in me gunoal na kolenih. K' sem mu pa rekla, de bom fravi vse povedala, je pa djal, da me nalašč ne izpusti in res me je tako k sebi stisnil, de m' je
pa drugo! To je slab' na svet, k' nas je punc velik več koker pa moških ; potem pa lohko izbira vsak, koker hoče in kjer hoče, k' nas je povsod preveč.
Pa nij bo dost tega tarnanja. Jest sem včasih tko sita tega življenja de b' najraj umrla, k' tko ni neč prida na svet. Človek se meče sem in tja, na, na stare leta bo pa še treba fehtat, če se kam na boljš' ne obrne.
še nekej, potem pa amen za danes. Tist Pavliha, sej ga vsi poznate, tud tako frajndleh z menoj govori. Scer je fest člo-
PODLISTEK.
Pomenki za ognjiščem.
(V štajerskem narečju.) Kiiharca: Drogi Brivče, jos sem tii z mojem pogovorom, gotovo Te bode veselilo, da sem Ti pri besedi ostola, kakor sem Ti
pisola, da prostor pustiš noj z Jonezom.
* *
Kiiharca: Oh drogi Jones, kaj misliš kdo naj je čuja zodnjič, ko svo se tok imenitno pogovarjala, se sva ja bilo č'sto samd. Janes: Jas nevem kdo, ali si Ti Neža tolko pametna, da bi Ti na kterega vedla sumičiti '.' Kiiharca: Oh drogi moj Jones, jas že znon kter je bil, da je noj slišal, t« je bil nojtii zvesti pesek Fidl, on je v celem pogovoru le vedno na noj pazil in poslušal, in večkrat sem že slišala kako se te sorte psički z imenom ratleri dobro govoriti naučijo in celo to je znano meni, kako je enkrat en pesek
svojega gospoda vun ovadil, in gospod se je razsrdil nad svojim psom in ga je najnok ubil.
Janes: Ce je temu res tako, draga moja Neža, kakor sedaj Ti pripoveduješ, potem pa ga takoj zadrgnem brez pardona.
Kiiharca: Le drogi Jones to napravi, sreča bode za noj mila; ko bi se Ti vedno po mojih nasvetih ravnal, nebi se nama potreba bilo očitno briti, če sva ravno že zlo kosmota.
Janes: Neža, prosim govori Ti naprej, jas bi Te le vedno poslušal, in svetuj mi še o večih rečeh.
Kii n ar ca: Poslušaj me drogi Jones, kol-kokrat sen Ti provila. Ti nesmeš ceh-meštri samo po stamperlih žganiee dovati, če hočeš kaj izpeljati, Ti mu moraš najmanje tri slatinske glaže polne
eno uro tii meja, pa je ne zdalo nič, zdaj pa ko si ga eno tri dni tii napoja, zdaj po vse, vse naprovi. Vidiš kako se mantro po vasnicah, ker okoli Tvoj protokol nosi, da se formani pod-pišiijejo, da bova leži totega vrago orglorja proč spravila. Celi den se mantro z shodom in ožulnimi nogami pa le gre. Glej samo to je pijača po-mogala, ali ne veš pregovora, če bole se može, rajši gre — ravno tolko moreš tudi vsokemi formani piti dati, ker bode na nojni stroni in potem de vsoki rad noj zagovarja. Posebno pa moreš tii enim štirim gospodom, — se veš ktere mislim, dobro vseli postreči ker loti pridejo v dotiko mnogih Hidi, in toti možje te na j leži zagovorjajo tako, da sploh v čista nič nebo nikdo tega pravega zvedel.
žganiee na enkrat dati, in potem bo Janes: Kako je to?
on vso vun nareda, ter naj zagovarja. K ii h a r e a : Ali ne veš drogi Jones, da Vidiš zdaj si Ti to naprava, in kako i ti možje so toke zmožnosti in v veljavi, je pomogalo; drugekrati si ga samo' da kaj oni poterdijo, to velja za ce!6
vek, če prav belj kmet, sam zmiraj okrog leta nikol ni doma. No, med sabo n imava nič posebnega, če pa do česa pride, pa jest glili nimam neč zoper to. Seer pa, o tem ni treba nikjer previt:, de se ne zve, de me ne bojo ldje po zobeh nosili.
Zdej pa adijp, drngbart pa še kej.
Polonqa. kuharca v Iblan, per eneh stareh ldeli.
Pogovor
N
(v istrskem miš-maš narečju.)
Boter Nane: Čujte! kaj vam par, de je pran de naš gospud ne uči nauko ob nedeljah popedan kuker je navada povsod ?
Boter Tonili: Ka čete, saj tud v šali ne uči kuker so učili drugi gospudi.
N: Imate prov — so mi poveli moji otroci, de skuro no leto, ke ne hodi v šulo. Saj anke moji so mi taku pravli. Pa koku more tu ratat? Fulk pravi da je jezen na šularja. Kaj mu je štoru ?	1
Jez ne znam — buh zna. Ma ta naš gosput je preveč svojeglaven: Kaj niste znati ? Al ste zabil koku je naredil z orgli ? Saj jih je sam ukazu in sam plaču s crkvenim dnarom. Oblast od gospuda; dunka naši mož i in starešine so zanj peto kulo?	i
T: Sen ču de je takti.
N: Starašina Cermau se je dosti prezednu, |
t aro, in kaj ti možje podpišejo, to morajo formoni izpeljati, in če rovno še tolko plačila se njim naloga, na posestvah, ali zavoljo šole, ali pa za povanje nove cerkve, pločati morajo, ker ti možje so zmogovolci za celo foro, ti možje samo povejo podpišite se, in se samo podpišejo vsi formoni, to zato, ker ne spoznajo, na kaj se podpišejo; zategavoljo sem že večkrat čiila, da bodo ti možje tako dolgo delali z formani, da bode nasledek tak, da pride potem Židov, in bode celo foro doj kupa z cirkvo vred.
J a n e s : Ali misliš Neža, da bode tako daleč prišlo ?
Kuhar ca: Vidiš ljubi Jones, že pred desetimi leti si Ti poveda, da je tota cerkev Jiirjovška želorkinja, zdaj pa je že gvišno najemničarca, in čez par let nebo nič, rovno, tas: de se z formoni zgodilo, le počoke še malo eojta.
Jones: Ob Neža moja, res je že vse pri kunci.
za cerku pa gospud je naredil zmiram po sojem.
T: Za orgle mu je zmanlui dnar, pa je prosil županijo pomoči.
N : Znam, znam, županija mu je odgovorila (le kukr je pred on poznu komunske može, tku zdaj oni njega poznajo in je dobil figo pod nos.
T: Saj so stril prou.
N: Pej znaste vi kumpare, de je mislu gospod de bu spravu v pržon kon-šeljirja Frčeta in Koterla.
T: Sen neki slišu, pa ne znan prov kaj so imeli.
N : Enbot je blo zavolj zgongjenja, enbot zavolj Potočanov, saj znaste de gosput drži z njimi, enbot pa zavolj ene pomote.
T : Kaj je virvu de sta ima dva moža dva osla.
N : Ma anke gospud je čuden, — na mesto de be tolažu, še draže in kure ogenj.
T : Bog v ar če so vsi kraševei taki 1 Zlo boljš bi bilo, de be doma ostali in ne hodili med fulk mražet in tožet pre žentante kuker je naredil naš.
N : Pred sen zabu vprašat, de zakaj je pestu Crmal cerku saj je delu prav 20 let.
T : Zatu, ke ni menda komodalo gospvsdo, de starešina vse račune pregleduje iu ke gospud je tea met zmiram režon.
N '. Zdaj ima dva druga -— zdaj bo kontent, ki eden govori malo, drugi nič.
T: Vi be reku de l><> delu z njima kuker bo stalo njemu prati.
N: Truba de grem - moram gnat krave past. —
r
T : Kaj se nu ustavte nikjer ? N : Tu pr Frčetu ga spijem eno mižureto. T: Jez pa pri Turku, ke me. preme diškurt
s komparetom Nanetom Bordouom. M : Dunka — Z Bogom kumpare! T '. Z bugan z bugan !
Co-Cung-Tang
podkralj kitajske pokrajine se je nekega dne leta 1S80. sprehajal z evropejskim poslancem na vrtu. V tem nese mož vodo mimo njih. — Kaj misliš kedo je ta? — Ta je vaš vodonosee. — Kitajec se debelo zasmeje: To jo moj prvi general; pri vas ni te navada, pri nas pa morajo vsi oficirji v mirnem času opravljati vsakoršna domača dela. - Posnemanja vredna navada. •— (stavec).
oo o
V krčmi.
Gost: Prosim prinesite kos ledu. Krč mar: Mi je žal, a nimam frišnega, je od včeraj. —
Gost: Tedaj pa pustite. •— *
Kitajski čudež.
Kitajska vlada ima poseben »mitele« evropejce obudili k življenju, ako so jih evropejski časniki pobili in za mrtve proglasili. —
K u h a r e a : Je, je zato pa si dobro to naprava drog' Jones, da še si zdaj predstojnike v kup k konferenci poklica, in da si nje na svojo stron doba ; se sem Ti to največ jas pomogala, ker setn se pred njimi zlo jokala, in to vem, da če ti možje skojze vidijo, da potli naprovijo kak midva čeva, potli pa se tak znovi lehko smejem, kda ovi ljudje od konference viin odidejo, ker toti dor jas mon, da se lehko smejem in jočem ob enem.
J a n e s : No Neža, zdaj sva že za vetrom, se smeš veseliti : ker imava njih že mnogo liidi na naj ni strani prepričanje imam, zmaga bode naj na, in uni najni sosed mora fort iti, namreč orglar, radi tega bodi draga moja Neža vesela in posnosna. Kdo nama kaj mora, če sva midva srečna v najnih pogovorih ; akoravno naj brivec do krvavega brije, nič no dene, seje to šaljivi list, in da bodeš lože trpela, napi se starega vina, najncigara iz tistega vel-
kega piičela (soda), in vidla bodeš, kako bodeš vse lahko trpela.
Kuharca: Mene to tok nič ne montro, in meje ni toga sroin, ker meje brivec obrija, zdaj sem za deset let mlojša, ker sem ne tok košmota, če me. še eno trikrat obrija; potli bom tak mloda, kak sem čiila, kaje na sveti negi takši mašin, kaj store babe notri devlejo, in mlade viin pride. No zdaj sva se drogi Jones same resnične reči pogovarjala, zdaj pa je že mrok, glede da bo skoro večerja fertig, se znoš ti Jones zdaj že zlo dobro kuhati, jas pa grem Tvojo posteljo doj romat. Brivci pa to nemo gnes nič pisala, on že ve da nama nede guča zmanjkalo ; in on tok ve, da se bova vsakih štirnajst dni brila, ako pa bo pred potreba, pa brivci včasi brzojaviva: seer za viizen, ali veliko noč, bi potrebno bilo, da bi se vsi formani in formance brili.
Take so.
—	Kristinca pojdi gremo v «žardin«, dobimo kakšnega frakarja, da nas popelje na pivo.
- Prav meniš Julika, saj me naši dobravski fantje tako več ne pogledajo, ker smo jim prefine. —
—	Tudi naši rihenberčani me dražijo, da sem bila šla na patent, zato tudi nobenega več ne pogledam.
—	Kaj baciliraš Kristina, pusti jih, kmetje niso več za nas — za take frajliee kakor sve medve je le še kakšen »frakar« ali pa kak laški bedak, ki nam plača sladoled ali želati, da bodeve bolj frišne. —
—	Res, Trst je velika sreča za slovenske dekleta — tu postanemo frajliee, signorine, doma smo bile samo — dekline. Dva fanta gresta mimo: Se pride zima, še pride mraz, ko pojdejo naše frajliee kopat
krompir ua Kras in v Vipavo.
*
99 mirenskih šil na enega junaka.
M i r n o pri Gorici je čevljarjev imenitna vas. Stara pripovedka pravi, da je treba 99 krojačev, da odvagajo enega kozla. O čevljarjih ni še nobene pravljice ; ako je pa bilo res, da so vsi mirenski fantje šli na lov na dva biljenska vasovalca, in da še od teh, jim je eden ušel, potem bi res znala nastati smešni ca : 99 mirenskih šil je hotelo nabosti dva biljenska fanta -— pa so zadeli samo enega, v tem ko jih je drugi zunaj počakal.
Kaj poreko mirenska dekleta — ako jih bodo mirenska šila tako slabo varovala.
Prodana zastava.
Se eno vam povem, kar po Rojauu nek Jurij govori: da zastavo Cirila in Metoda pri sv. Jakobu bodo Vipavcem prodali, ker ne sme v Trstu med »laške farje«. Kazen Jurija je že zadela, ko je moral gledati na procesiji zastavo »Zarje«, ki je trobojna in ne samo bela. — Oj Jurij, Jurij kaj bi ti dal — ko bi ti kdo »Zarjo« zakopal.
Kitajske mesnice.
Kitajci jedo najrajše pse in podgane. Zadnji čas so odprli nove mesnice na ev-ropejskih poslanstvih ter koljejo vse vprek : možke, ženske in otroke. Kitajec ne nese mesa domu, ampak ga kar v mesnici speče n poje. Dober tek. — Nemci jim gredo
najbolj v slast — Angleži so padli v ceni, ker so medli. •—
K
P a v 1 i h a.
(Posebno pismo.)
Sicer sem se namenil, poročati »Brivcu« vsako drugo številko, danes so me pa nujni vzroki prisilili, nekoliko preje prijeti za pero.
Čudno mi je pri srcu, ne vem, ali bi se jezil ali se jokal. O »Slovenske m Narodu« bi rad eno zinil.
Mar o njegovih zaslugah ?
Dii, dasi je že sam brezštevilnokrat o njih govoril, najbolj pa zadnji dan lan-SKega leta. Govoriti hočetn o njegovem spoštovanju do starih ljudij, do mož ki so si predobili za svoj slovenski narod posebnih zaslug.
»Narod« z dne 18. julija piše prav z veseljem, kako je »Brencelj« padel ysled pobesnelega teleti), a se brez poškodbe naglo pobral ter odšel nato nemudoma zalit ta najnovejši »čudež« k »belemu volku«.
Kdo je »Brencelj« ?
Iz tega, kar »Narod« pove, bi človek sklepal, da jel velik pijanec, ničvreden človek, ki na cesti stoji, da se pobesnela teleta vanj zaletavajo.
Istina pa je g. Jakob Alešovec, nekdanji urednikhumorističnegalista »Brencelj« — od tod njegovo ime — človek, ki se je s svojim pisateljevanjem pridobil lepih zaslug za narod, mož, ki je že star okrog šestdeset let, ki se mora p reži viti od dobrih rok in ki je že skoraj popolnoma ob vid.
In »Narod«, okrog katerega se zbira svet slovenske i n t e 1 e g e n c e«*, na
Ne manjka dosti, da bi izpeljeval besedo „iuteligenca" od „tele." (Pavlilia.)
v
Trozveznik : Cuješ M i h 1, tebi se tako čudno zdi, da nimajo Slovani nobene vere v moč trozveze. Ali to ni čudno ako nas vidijo — na tako krepkih — nogah.
kojega ramenih sloni ves slovenski narod, z nekim samo njemu prirojenim veseljem pripoveduje v ubogem strarčku reči katere si pripovedujejo otroci med seboj !
Lepo res!
Gosp6do pri »Slovenskem Narodu« je gotovo to navdušilo zoper revnega in onemoglega »Breneelja«, Ker je g. Jakob Alešovec pri vsem svojem humorju pri veri ostal zato se je pa »Narodu« vredno zdelo, požgačkati nekoliko po njem, da bodo vsi klerikalci — a Brencelj« ni klerikalec, kakor si se ljudi »Narod« misli — deležni njegovega blagoslovnega delovanja.
A kaj bi rabil toliko besedij 1
Drugikrat, slavna gospoda, kaj ve-selejšega povem. Na zdravje !
Pavliha.
večen popotnik.
Oglas.
Kdor se hoče v nekoliko lekcijah naučiti temeljito natolcevati, krasti čast poštenih žen in deklet, kdor hoče v kratki dobi postati mojster v podlosti in »fini« porno-grafični stroki, ta naj se zaupno obrne do J. G r i g o r o v i <5 a , na potovanju po Slovenskem. Natančnejši naslov pri »Slov. Narodu« v Ljubljani. Isti podjetnik prodaja tudi duhovitost na drobno in na debelo.

Imeniten prepir se je unel med
»možem« — »Primorskim listom« '.n »ženo« -- »Slovenko« o življenju turških žen in običajih v turških haremih. »Brivec« se sicer ne more spuščati v meritum tega vprašanja, ker mu je iz znanih vzrokov zabranjen pristop v hareme, vsekako pa mora izjaviti, (la ga je sila frapiralo, kako dobro so podučeni uredniki »Primorskega Lista« o običajih turških haremov. Pa ne menda, da bi...
%
Dve lepi sličici iz hrvaškega Kitaja.
Vaški učitelj je v šoli. Med poukom pride feerežan občinski stražnik — surovež, — stopivši v šolo reče : Učitelj, načelnik te vabi na tarok, manjka četrti; le pusti dccu i hajdi! —
Učitelj : Jaz ne morem, recite gospodu načelniku naj me oprosti. — Pandur : dobro! —
P vi dan meseca stopi učitelj pred načelnika po plačo. Načelnik: Tako, Vi ste torej proti vladi. — Za vas ni plačila. — In učitelj je stradal en mesec več! —
Posestnik ima mnogo živine, pa bi ! rad volil v »sabor« opozicijonalca. — To i je prišlo na uho vladi. Nakrat pride v j okraj živinozdravniška komisija. — 1 Zdravnik: Kako jez Vašo živino? »Živina je zdrava gospod veli kmet.
Zdravnik: Ako volite opozicijonalca, ni vaša živina zdrava, treba da jo pogledamo, da se bolna potuče (vbije.) Kmet je obljubil, da ne bi še zdrave živine zgubil.
Satrapija.
o
oo
Milan Obrenovič v puščavi.
Jedino ufanje si mi bil ti moj Aleksander — in tvoja bogata ženitev — bogata žetev. Danes sem pa dobil vest : Draga Mašinka — in Aleksander Srbski : -zaročena. — In to revico si moral vzeti, ki dobiva po očetu samih (55 frankov po-smrtuine. — Ta naj bi bila srbska kraljica ; še Natalija ki je bila miljonarka se ni mogla držati na prestolu. —
Draga, nikdar ne boš kraljica v moji kraljevini. Zapomni si Saša!? -
Bil sem kralj — z ženo. — Sem eksralj — brez žene. Bil sem generaUsimus — ndovec Hočem zopet na srbski stol kakor prostolovec.
Pazin.
Ravnateljstvo se je balo povedati, katere narodnosti so bili otroci ki so obiskovali italjansiii gimnaziji. Povedali so samo to: od 95 vpisanih jc 60 obiskovalo hrvaški jezik. — Ni verjetno, da bi italijanska deca bila tako zavzeta za ta barbarski jezik.
Na uradu.
Višji uradnik: Kaj me vedno motite
in kličete vsako minuto? Nižji uradnik: Saj veste, da predno
zapišem kakšno oslarijo, je bolje da
dobim od vas potidilo.
^
Hladna krv.
V neki hiši nastane požar, vse je bežalo iz hiše, tudi neki uradnik teče v sami srajci na ulico. Tu ga vpraša znanec: Kako
da bežite tudi vi, ko ste bil vedno tako hladnokrven. —
Je že res, ali pri takem ognju se
tudi moja kri ugreje.
*
Dete: Mama, kako je to, da imaš ti toliko lasi, a naš nono je ves gol. Mati: Dragi moj, to je, ker ni znal v mladosti — hraniti za starost.
Skedenj.
Naš Fran moro je imenovan ministrom brez »portafoglia«. Kaliger je bil pri njemu ter mu je častital, začel je tako-le: Jaz bi vam čestital, ko bi bil en osel — ali takemu....
Trst.
Kadar pijeta Anglež in Avstrijanee bratovščino, je gotovo da je dobi pozneje eden ali drugi po nosu. -—
o
oo
Kedo je modrejši, kiuezar ali evro-pejec. Drugi je prvemu prodal palice, a zato danes kinezar evropejea po »guzici« — opleta.
Po seji požarne brambe.
Žena: Lump, zopet si pijan! Mož: Molči, baba, jaz sem sedaj »pom-pier« !
Neverjetno.
J o n : Ali si slišal najnovejšo; poslušaj, pri nas so stesali tako ladijo, da v eni uri ne bi prišel od enega konca do drugega. — Jan: Kaj je to, a pri nas so tesali brod in v tem, ko so na enem koncu cel popoldan streljali na jkitajce niso na drugem koncu nič o tem slišali. —
Koper.
Tukajšna mularija se silno jezi na slovenske in hrvatske poslance, ker zarad njih ne dobe obljubljenega piva za »suha grla«. —


LETIGRAMI.
Sv. Jakob. Ves slovenski Jakob na nogab — governo na lesnem trgu v velikem strahu je pričakoval pri zaprtih oknih — kedaj prične punt. — Vojaška stotnija občudovala mirne Slovence. — Stražniki so bili vsi v skrbeh - ker niso imeli kaj delati — sprehajali so se med množico ter šteli Italijane, katerih ni bilo. — Mihalj Hrovatin je nosil slovensko zastavo, don Antonio Hrovatin je v pontifikalu nose mo-štranco lehko premišljeval: zdaj so lahko Slovenci in Slovenks zadovoljni, ker sem jim priskrbel celo — vojaško godbo — kaj l>i hoteli več. — N-o, zdaj bode celo tržaški škof prepričan, da so Slovenci mirni.
Lljubljana 25. Na katoliškem shodu bodo razpravljali največ o liberalnih načelih.
Gorica 26. Na katol. shodu bo držal don Gregorčič akademično razpravo: dali bi bilo mogoče posušiti liberalno morje, ako bi mu se odrezalo Sočo ? — Med katoliškimi geologi vlada /eliko zanimanje.
Gorica 27. Dr. Pavlica vspostavi na kat. shodu trditev: »da kdor čita verno Gorico pride ravno tako v nebesa, kakor oni, ki čita sv. pismo«.
Gorica 28. Zdravniki občudujejo Tumo in Gabrščeka radi njihovih seleznih živcev.
Ljubljana 26. Za škofove zavode je daroval Rotšild 5000 frankov. Da so bili klerikalci tako liberalni, da so franke sprejeli in liberalen Rotšild tako klerikalen, ne gre g. Tavčarju v glavo.
Ljubljana 27. Kranjski klerikalci naprave izlet v Gorico. Radovedni smo, kdo bo bolj kričal Gaberšček ali dv. Pavlica.
Dunaj 26. Koerber je dobil 8 vagonov, kisle vode iz Rogatca, on se nada, da bo s to vodo lehko ukrotil Cehe.
Dunaj 27. V eni točki so Nemci in Cehi vender edini, namreč, da ne popusti nobedn od njih niti za las, ker vedo, da kdor od njih popusti, postane gotovo — plešast.
Dunaj 28. Jutri proglasi »\Viener Zie-tung nemški državni jezik formalno mrtvim jezikom na temelju § 14. Nemci so zadovoljni.
Dunaj. 29 Vlada je prašala slov. poslanca, da li so uže pozabili na slov. univerzo v Ljubljani.
Rim. 29. Italjanskna vlada je naprosila avstrijsko vlado, da bi ozirom na bratov-ski odnošaj med obema državama carino na italjansko vino.
Pariz 28. Vojaška revija »Mars« pravi, da sta angleška in italjnska vojska najboljši
na svetu, ker so obe nedoseglive — v marših.
Petersburg 29. V interesu mirovne ideje je vlada ravnokar mobilizirala nekoliko regimentov kozakov, ktcri pojdejo — ako bo to mirovna ideja zahtevala — v Kitaj.
Tolmin 30. Učitelji so stavili deželnemu odboru pereče vprašanje: »da li spada tudi učiteljska mošnja med prazen prostor?« —
Deželni odbor je teorično dokazal, da učiteljska mošnja ni prazen prostor, učitelji so pa dokazali praktično, da je. — Ker pa dandanes v Avstriji še nobeden ne ve, vredi li več teorija ali praksa, bo treba počakati, ,'la se razreši ta problem.
Peking 28. Ravnokar je prišel glas, da je morda še kedo izmed Evropejcev živ.
Carigrad 29. Na Turškem uvedejo nove reforme; reformatorje pokličejo iz avstr. Primorja.
Capstadt 28. Buller se je spustil pri Springnitu v boj z Buri ter jih je sijajno premagal; Buri so ga pa obkolili, tako da sedaj ne more razviti svojega načrta.
Ljubljana 29. (Priv.) Kranjski liberalci pojdejo na božjo pot v Peking, da bo več mucenikov. »Narod« pravi, da bi pa hoteli dobiti samo onih 6009 mark, ki jih je razpisal nemški cesar.
Monza 29. 1900. Nocoj je Angelo Bressi rojen V Pratu ubil kralja Umberta ob 10 uri in 30 m. zvečer, ko se je vrača, iz veselice telovadnega društva.
Tu ga imate zopet enega iz blažene Italije.
TlljeC : Kakšni pa so ti morilci kraljev in cesaric ? Mene je kar strah v Vaši deželi.
Bandit; Ali morda menite mene. Tu je pisano, da ga je angelj umoril.
TujeC". Angelj, angelj! Italija hrani lepe angelje — morile e.
Edinost.
Na Ogrskem so škofje tako edini, da hode bodočo 2000 letnico praznovali vsak na svojo roko. Oh, Primas — Primož i
kakšen si ti mož ! — ^
Pri kavi so se ženske pogovarjale o tem in onem.
—	Moj možje največji iznajditelj tega veka. —
—	Zares, kedo bi to mislil. Je li mogoče ?
—	Da bi ti videla, ko pride ob dveh ali treh v jutro,"dom 11 kaj se vsega ne utnisli. —
Pozor I!
Kdor potrebuje izvrstni port-landski cement in hydravlično apilO (Romano) prve vrste, dobi ga vsaki čas v zalogi pri MarillU LtlkŠa na Proseku.
Cene ugodne.
Moderni „raubriterji'\
Na Češkem in Moravskem so sklenili moderni raubrittrji povišati eeno na premog, —• ker so jim 11 — 15°/0 prenizki. Naša korajžna vlada, pa boječa se stopiti tem Zidom na kurja očesa — pojde rajši po oglje v Ameriko — za državne železnice na Češkem. —
^VIIDtl nova tobakarne ulica S. ■Dl ilMU Martiri štv. 12, prodaja znamke, koleke in pisarsko pripravo; dobi se tudi list „BRIVEC".
Listnica nredništva.
Resnične dogodbe, nam so vedno dobro. Gotp. J. Prijeli, pošljemo vam list, Vi pa nas o prilike priskrbite z enakim gradivom saveda „fak-tičnib stvari.
ZALOGA POHIŠTVA
I. VICIC, krojač
v Trstu ulica S. Maurizio štv. 11, II. nad.
Izdeluje moške obleke vsake vrste. Kakor si vsak naroči v popolno zadovoljil ost.
Priporočuje se slovenskim krogom in drugim.
Za obilno naročitev
udani I. ViČiČ, krojač.

Slovenska šivilja
priporoča se cenj. slovenskem gospicam. l^P Točna postrežba, nizke cene. ""^J Ulica Commerciale 12 II. nad.
Kroma
Rafaela Italia	! Trst «,ica s- Marco štcv Trst-
,,,..n,,, v.	. . v, , rrvi.rn ' Podpisani priporoča alav. občinstvu svojo go-
1 KVI - > ia Jiaieailton st 1 - IMS I stilno pri sv. Jakobu, preskrbljeno vedno s prist-Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in nim istrskim črnim ter dalmatinskem črnim sprejemnice, žimnic in peresnič, ogledal ,'H'1,'^, vi"om- - D°-b.ivajse tudi vedno in železnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence.
. : mrzla jedila.
Udani
Ant. Babic.
MEHANIČNA DELAVNICA
■»■■♦»oho**	&
TRST, - Via S. Lazzaro št. 6
i 1
I
iz Budimpešte in velocipedov najimenitnejših
T
w if t 't I
r* fc
(nasproti hiše Salem)
Antona Škerl M
'f' skladište originalnih šivalnih strojev ,,Adrija" impešte in velocipedov najiineni tvornic v državi in inozemstvu.
Šivalni stroji se zagotovijo za pet let, a veloc;pedi za eno leto.
Zavaruj si dom in življenje.
Prijatelj imate svoj dom? — Ga imam. — Imate družino? — Dve hčerki. — Ali ste zavaroval, dom in svoje otroke ? — sNiem še. — Nepreviden je vsak gospodar, Id ne zavaruje svoj dom in življenje svojih otrok To lehko storiš pri zavarovalnem društvu c. kr. priv. Assicurazioni Generali v Trstu; družba je ustanovljena že leta 1831. Solidnost družbe kaže nje premoženje.
Družba ima 5.250000 z al >ž. kapitala.
Asikuracije so znašale :
Varstvena zaloga je znašala 31. dec. 1896. 66 milijonov 174.000 gld.
1, v zavarovanju na žvljenje 189 milijonov 459.000 gld.'
POZO R!
Trst — ulica Griulia št. 25. — Trst.
Kdor želi biti dobro in točno postrežen z svežim in vsakovrstnim kolonijalnim blagom kakor: kavo, riženi, oljem, testenino, moko, milom, sirom ter raznovrstna fina vina v buteljkah ter sploh z vsemi jestvinami naj se obrne do podpisanega. — Pošilja tudi na deželo proti poštnemu povzetju. V mestu dobe na željo prosto na dom Nadejaje se obilo obiska beleži udani
Vekoslav Plestiičar.
'.»i,:n;c;c sc f-p motsfcv
^ DELAVNICA ZA LESKETECE NIKE LIKANJE
J^jj Skladišče vseh podrobrnostij za velocipede in šivalne stroje. ^	Postavljanje in popravljanje električnih zvoncev.
Ka/.prodaje, zamenjuje, izposojuje velocipede.
w Vsakovrstni popravki ali narobe izvršujejo se točno in iitro po nizki ceni.
p m tovarni
pohištva vsake vrste
— od
Alemiiflrs Levi Minzi v Trsti
^ Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). >
y Bosa! i/,bor v tapetarijali. zrcalili m
> slikali. Ilustriran cenik «ratis in frank« vsakemu na zahtevo.
Cene brez konkurence.
Predmeti stavijo se na broil ali železnico brez da bi se za to kaj zaraeunao.
> > J
Milnica (drama) B. Poniž
v Gorici
Tržna ulica v p slopju okrož. sodišča
Po zmernih cenah nudimo fino blago, iz suhe in oljnate barve pokosti (lake), za-mazko (kit), klej, čopiče, razne krede, cement, zamaške, gobe, milo, sveče, petrolej, cevi iz kavčuka, mineralne vode. cedi (gume) kirurgično opravo, pogačo za pse, parfumerije itd.
ČUDEN FRAN
urar
Glavni trg, - ljubljana - Glavni tri,
Priporoča ure, zlatanino, kolesa, šivalne stroje. Najnižje cene. — Najfinejša Stiria kolesa in več drugih vrst koles. Ceniki na razpolago.
{{ Leposlovni list za ženske i z-haja v Trstu enkrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno pri po vesti, pesmi in razne p o d u o n e nasvete za matere in h č e r-k e. — Za vse leto velja 6 kron. Naslov : Upravništvo ,,Slovenke" — Trst.
teoooooo
Prodajalnica jestvin
Vekoslav Pečenko q
ulica Commerciale 11.
Podružnica ravnotain št. 12.
Našim slov. gospodinjam, hišnim in drugim, katere stanujejo v obližji moje prodajalnice naznanjam, da se v moji zalogi dobe vse potrebne jestvine za katero si bodi družino: kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol,
moka, sveče, frank itd. Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Pošilja tudi na deželo. Z obilni obisk se priporoča udani
Vekoslav Pečenko,
trgovec.
OGOOOGOdOOOOOOO
„Slavisches Echo" izhaja 1.. 15. in 2. dan v mesecu in stane na leto 5 gld. — V Trstu ga prodaja tobakarna Lavreučič, v Ljubljani bukvama Scliwentner po 14 nvč. i(" Časopis vestno zasleduje slovansko gibanje in temeljito razpravljata najvažnejša dnevna politična vprašanja. Ifoben slovenski poli-kar ne bi smel biti brez tega lista.
OVAK MIHA
trgovec
ica S. Catarina št. 9. - trst - nlioa S. Catarina št. 0.
(Nad 30 let stara firma).
Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine in kolonijalno blago. Pošilja se na debelo in drobno.
Pošiljatve samo na povzetjč, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. — Blago, katero ne vgaja, se vzame nazaj.
čena olju je od 28 nvč., do 72 nvč.
Kave dobite: Cey!on, Domingo, Gua-temale, Jamaika, Moka, Java, Portorico, Perl, Victoria, Rio in Santos.
Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom : duhovnikom, učiteljem in uradnikom.
udani
Novak Miha.
Prva slovenska trgovina z ž e 1 e ž j e m
Konjedic & Zajec
v Gorici, pred nadškofijo 5.
Oče, po kaj greste v Gorico? Moram nakupiti razno železje. Pri Konjedieu & Zajcu dobim najboljše štajersko železo, železne, cinkaste, pocinjene in medene ploščenine, razna orodja, štedilnik ognjišča, peči, cevi, nagrobne križe. Tu dobim okove za pohištva in stavbe; koroški acalon in Brescia jeklo, razne cemente in kmetijske stroje. Vse po najnižjih cenah.
registrovana zadruga % omejenim poroštvom,
edini in prvi slovenski denarni zavod v Trsti
Ulica S. Francesco št. 2. sprejema hranilne uloge in obrestuje 4 °/0. Toliko ne plačuje v Trstu no licu denarni zavod.
Ren in i davek od vlog plačuje zavod in ne vlagateljo Obresti se vsako leto kapitalu pripisujejo, da teki. obresti od obresti, tudi če dotičnik ne prinese knjižice.
Vloženega je bilo leta 1892 gld. 17.663.7«
1893	„ 38.245.13
1894	„ 49.741.66
1895	„ <8.644.52
1896	125.448.27
1897	., 164.907.79 j
1898	„ 261.424.45
Skupni promet od 1892-1898 gl. 3,212.095 10
Pri slovenski tržaški posojilnici in hranilnici se de-1 nar podvoji 6krat prej kakor pri drugih hranilnicah j
Svoji k Svojim!
Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pekarijo. Postreže vsaki čas s zvežim kruhom : prodajalce, krčmarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst moki — domače pecivo sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh ; vse po nizkih cenah. Pekarija je v
ulici Stadion št. 20.
odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer. Priporoča se udani
Jakob Perhavc,
lastnik.
i
A
M1
Odlikovani fotografski atelier
A. JERKIČ
Gosposka ulica št. 7: - (lOIUCA - Gosposka ulica št. 7.
v hiši ,,Goriške ljudske posojilnice".
Novi, velikomestno urejeni atelier
odgovarja vsem modernim zahtevam v tej stroki.
P. n. gg. državni uradniki in njihovi drnžinski člani dote pri obstoječih cenah 15 7* rabat.
Brivec obiskal je nedavno Jerkičev fotografski atelier, v Gorici, kateri razpolaga z najprimernejšimi prostori, kar je glavno in najmodernejšimi pripravami za svojo obrt. Fotografije so tako naravno in fino prenešene, da se jih ne moreš nagledati. Ponosni smemo biti, da imamo v nas tako finega fotografa-umetnika. Slovenske družine naj nikar ne zamude obiskati Jerkiča. Njegove fotografije so najlepši spomin v slovenski hiši.
m
)