List 26. Tečaj LX i in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone ljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. po Za prinašanje na dom v Ljub-Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo, in se Dopisi naj se pošiljajo nredništvn „Novic". V Ljubljani 27. junija 1902. Politični oddelek. vedano kupovanje glasov, tako se morajo ustvariti v varstvo volilne svobode tudi kavtele, da duhovščina ne bo s prižnic in iz spovednic harangvirala volilcev Deželni zbor kranjski. doslej tako uzorno mirnem in delavnem deželnem zboru kranjskem so se primerili tako nečuveni škandali, da se je zasedanje moralo zaključiti. Zupan Hribar je s tem le konstatiral občeznan fakt, a vzlic temu so klerikalci zagnali velikanski hrup začeli psovati in zahtevali, da mora Hribar svoje besede preklicati ali pa da ga mora predsedujoči deželnega glavarja namestnik baron Lichtenberg Škandale so uprizorili poslanci katoliško - narodne preklicati k redu. Samo ob sebi je umevno, da se ni stranke in sicer z očitnim namenom, da onemogočijo vsako delovanje samo zato, ker njihova stranka v deželnem zboru nima večine. Katoliško-narodna stranka je prišla že s tem namenom v deželni zbor in iskala povoda, da bi onemogočila uspešno in plodonosno delovanje. In ker ni povoda bilo, ga je za lase privlekla, samo da raz-žene deželni zbor. zgodilo ne jedno ne drugo. Vsled tega so klerikalci razbijali, vpili, bobnali in trobentah skoro in ure 2 V* dr. Krek Koj v prvi seji so katoliško-narodni poslanci prodali dober tucat nujnih predlogov, večinoma dokler niso bili popolnoma utrujeni moral prositi barona Lichtenberga, naj mu dovoli, da govori v prihodnji seji. Temu je deželnega glavarja namestnik ugodil in je zaključil sejo. Druga seja, v ponedeljek, je bila še hitreje končana. Trajala je samo jedno uro. Začetkom seje so se vršila pogajanja zastran kompromisa glede volitve v odseke. Ta kompromis bi se bil najbrž dosegel, a tacih, ki jih ni smatrati za resne, ker so ali neizvedljivi, ali pa brezpomembni. Utemeljevati pa predlagatelji teh predlogov niso hoteli takoj, ker ni bil nihče pripravljen, ter so več ur porabili za debato o formalnosti, kdaj se morajo nujni predlogi utemeljevati. do sklepa ni prišlo, ker je mej tem dr. Šu8teršič uprizoril velikanski škandal. Oglasil se je namreč zapisniku dr. Ferjančič katerega je bil dr. Šusteršič v sobotni seji insultiral in mu očital, da si je na škodo ljudstva priberačil nadsvetniško mesto. Dr. Ferjančič je pojasnil, da si Pri volitvi odsekov so zahtevali večje zastopstvo, ni ničesar priberačil, da je postal nadsvetnik, ko je kakor so je imeli doslej, dasi imajo kaj malo za kako bil na vrsti za ta avancement, nič prej in nič po- resno delo sposobnih moči. Večina katoliško-narodnih zneje, a ker so ga dr. Šusteršič in njegovi tovariši poslancev je do cela nezmožna za delo v odsekih. ves gas motili in žalili z raznimi psovkami, je izjavil, Vzlic temu je bila večina pripravljena, dati klerikalni da ga ne more žaliti tisti dr. Šusteršič, kateremu so stranki več mandatov v odsekih, kakor jih imela dosedaj, a klerikalci volitve niso sprejeli, nego so izjavili, da ne bodo sodelovali v odsekih. vse tri instance pripoznale, da ima umazane roke. Katoliški poslanci so sedaj začeli divjati na način, ki se ne da popisati. Razsajali in psovali so na Hrupno obstrukcijo je začela katoliško-narodna vse načine in skoraj bi prišlo do pretepa, da ni de stranka povodom razprave o dr. Šusteršiča nujnem želni glavar zaključil seje. Tacega nezaslišanega škan- predlogu zastran uvedenja splošne in jednake volilne dala še ni doživel kranjski deželni zbor. pravice. Župan Hribar je pri ti priliki izjavil, da je Deželni predsednik baron Hein se je še tisti dan tudi on za tako volilno reformo, a kakor je prepo- odpeljal na Dunaj in je vlada za sedaj zaključila zase- Stran 252 NOVICE Letnik LX. danje deželnega zbora. Deželni zbor se toliko časa samo 20, 42 jih je izostalo ne skliče, dokler katoliški poslanci ne pripuste stvar- ema pozval, naj zakličejo cesarju a odzval se ni nihče. Poslanci so le vstali raz sedeže. nega delovanja. Ogrska ima zopet nov škandal, če ga ni policija umetno naredila. Poroča se, da se je vršila hišna preiskava In kdo ima škodo? Kmet! Delovanje deželnega pri bivšem senatnem predsedniku najvišjega sodišča in članu zbora je pred vsem posvečeno koristi kmetskega stanu in kmet že težko čaka prispevkov za šolske stavbe, za ceste, za vodovode itd. To vse izostane. gospodske zbornice Jos. Grallu in da je sodišče pri njem našlo mnogo rumunsko-iredentovskih spisov. Nemčija. V petek umrl saksonski kralj Albert, najboljši prijatelj avstrijskega cesarja. Nemški cesar imel Deželni odbor ima dovoljen proračunski provizorij za te dni v Ahenu govor, v katerem je ubral najmiroljubnejše toliko časa, dokler ni redni proračun postavno odobren strune in se celo poklonil katoliškemu papežu, kar protestante in vlada torej lahko celih šest let, ne da bi bil sklican deželni zbor. Koliko bi v tem slučaju trpel kmet, si je pač lahko misliti. Naravno je, da so se z nastopom katoliških poslancev v deželnem zboru vse politične razmere silno poostrile in da se je poglobilo nasprotje mej napred- nimi in klerikalnimi poslanci. Nam se zdi da je sedaj vsaka poravnava mej tema strankama abso lutno izključena. silno jezi Vojna v južni Afriki je res pri kraju. Buri odlagajo an- orožje in so se udali v svojo usodo. Vrhovni poveljnik gleške armade lord Kitchener in general French sta že zapustila afriško bojišče in se odpeljala na Angleško. Vsestransko se opazuje, da se Angleži naklonjenost Burov. zelo prizadevajo, da si pridobe jpbk jfflt Jffljb <3lMp WW WW Politični pregled. Notranji položaj. Vlada hoče parlamentarne počit- nice porabiti v to, da pride na jasno z Ogrsko vlado glede Koliko zaslužijo trusti. Svoj čas smo razložili našim čitateljem, kaj je trust. Danes smo v položaju, podati jedno primero v ogromnih zaslužkih teh silnih finančnih zadrug, negotovosti naredi konec Te dni je bil ministrski predsednik katere so v polnem razvitku v Severni Ameriki. Naj-v avdijenci pri cesarju in sicer v zadevi nagodbe. Tudi se ogromnejši so trusti v mineralni industriji in v mon- poroča, da je dunajska vlada že sklenila, odpovedati trgovinske pogodbe ter je o tem specijalno obvestila ogrsko ministrstvo. nagodbe. Saj pa tudi že zadnji Čas za to, da se dosedanji listi. Državni zbor je končno nastopil svoje počitnice in delil med svoje zadružnike dividende ali deleže * m ^fc * m M m a m* ' a m « -v"V A A tanistiških podjetjih. Leta 1900 je jeden tak trust v Severni Ameriki Ci- so vladi prijazni, so imeli priliko, da so Körberjevo spretnost povzdigovali v deveta nebesa. Resnično je, da pomeni minolo parlamentovo zasedanje za Körberja velik uspeh. Zadnja seja v gospodski zbornici je bila te dni in je ta zbornica odobrila celo vrsto v poslanski zbornici sprejetih zakonov. Deželnozborsko zasedanje se je že začelo, a seveda m o - stega dobička. Sklep računov, ki jih je izkazal omenjeni trust, na katerem je udeleženih 250 zadružnih podjetij, prinaša okroglo svoto 130,941.000 dolarjev dividende. Od te svote je dobila samo firma „Standard Oil Comp.a 47,800.000 dolarjev ali blizu 3/s celega zneska. Koliki ni nikjer zadobilo tako hitrega konca, kakor pri nas. ravskem deželnem zboru se je razbil jednotni češki klub, obseg zavzema petrolejski trg, ki je pod kontrolo te v katerem so bili celih 41 let združeni vsi češki poslanci. V gališkem deželnem zboru je bil stavljen nujni piedlog, orjaške zadruge, kaže samo primera z drugimi zadrugami.. 47,800 000 dolarjev ali 97*9 % cele dividende, dočim Pri Standard Oil je znašala dividenda 1. 1900: je pri neki drugi družbi znašala le 275.000 dolarjev naj deželni zbor v imenu cele Galicije protestira proti govoru nemškega cesarja v Marienburgu, a ta predlog še na razpravo ni prišel, ker sta samo dva poslanca glasovala za nujnost. V štajerskem deželnem zboru, čigar sej se slovenski po- in zopet pri neki drugi družbi 741.000 dolarjev, tako produkcija petroleja v Ameriki znaša slanci tudi letos ne bodo udeležili, je deželni odbor predložil da Standard Oil kontrolira petrolejski produkt načrt volilne reforme. tem načrtom se kurija, imela štiri poslance. hoče uvesti peta V goriškem deželnem Amerike. Vsa zboru je bil volilni akt dr. Treota odkazan posebnemu odseku, kar obuja sum, da hočejo Lahi Treotovo volitev zopet raz- na leto povprečno 76,880.000 dolarjev, cenjena na izvirkih. Ravno tako zanimiva je primera v mine- istrskem deželnem zboru je vladni zastopnik ralski industriji. Leta 1900 je znašala vrednost suro- veljati. otvoril zasedanje v italijanskem in v slovenskem jeziku, želni glavar Campitelli je govoril samo italijanski. De- Dosledno vega blaga pri Standard Oil Comp. 75,365 685 temu bil imel glavarjev namestnik dr. Stangher govoriti samo hrvatski, a Stangher je bil koncilijantan in govoril do-, do- a pri vseh drugih družbah je hrvatski ter italijanski. Pa Lahi še s tem niso bili zadovoljni. Poslanec Vernier je protestiral proti temu, da Stangher ni larjev; in dividenda 47,800.000 dolarjev ali 63 °/ bavnih stroškov, znašala vrednost blaga 1.081,796 497 dolarjev m 83,141.000 dolarjev dividend. Kakor se vidi, najprej italijanski govoril, češ, da Istra je bila, je in ostane Standard Oil dobiček, italijanska. Spinčić je potem protestiral proti temu, da je deželni glavar Campitelli govoril samo italijanski. —• V tržaškem deželnem zboru je bila otvoritvena seja čudovito kratka. Deželni glavar in vladni zastopnik sta pozdravila zbor- ki je skoro osemkrat vleče večji kakor vseh drugih mineralskih industrij v Severni Ameriki. Poleg petrolejske industrije je največja mine-ralska industrija Severne Amerike industrija bakrenih nico. Gflavar navzoče poslance bilo jih je navzočih rudokopov. Ta industrija je vrgla 1. 1900 petino vseh Letnik LX. NOVICE Stran 253. dividend in nad polovico dividend vseh ostalih kovinskih podjetij. Od skupne svote bakrenih dividend je bilo razdeljenih 80 % med petero družb in sicer je dobila: Calumet & Hekla . , Boston Montana . , Amalgamated Copper. United Verde . . , Mountain Copper . . 7,000.000 dolarjev 6,450.000 19 6,000.000 2,325.000 1,100.000 » » n Podjetniki bakrenega trusta razumejo umetni način, da spremenijo baker v zlato, s tem namreč, da nadzorujejo trg. Združene države Severne Amerike takoj tednu rabi. Če vino ni prekalno, učisti se je lahko v jednem vršile Strelne poskušnje z novimi topovi. Te dni so se v Budimpešti strelne poskušnje z novimi topovi v navzočnosti vojnega ministra, mnogih delegatov in drugih vojaških dostojanstvenikov. Uspeh poskušenj je bil baje prav dober. Prednost pri novih topovih je mej drugim ta, da top pri oddaji strela ne odskoči nazaj, marveč da se top s po- močjo nekega mehanizma mej strelom pričvrsti k tlom, ter se ne gane. Meri se z novimi topovi lahko na dvakrat daljši cilj, nego se je moglo meriti pri dosedanjih topovih. Posebno praktično so izumljene nove havbice za metanje bomb in granat. S temi havbicami se je streljalo na nasipe, sa ka-koršnje se v vojni skriva sovražnik, a bombe so te nasipe tako raznesle, da mora biti potemtakem izključena vsaka so največji producent bakra na celem svetu, ker spra- možnost, da bi se mogel zavarovati sovražnik. vijo na svetovni trg 54 % vse bakrene produkcije in ta odstotek zadostuje, da ima sindikat pravico nadzorovati in narediti cene vsemu bakrenemu prometu. » Amalgamated Copper Comp. « dominira mej vsemi bakrenimi podjetji Amerike. Njena Društvo za odškodovanje industrijalcev ob stavkah je ustanovila na podlagi vzajemnosti „Zveza avstrijskih industrijalcev". Namen tega zavarovalnega društva je, zavaro- svoje Člane (imetnike ali najemnike tovaren ali indu- vati strijskih in obrtnih podjetij) zoper škodo, produkcija obratih vsled stavk, katerih niso sami zakrivili. nastala v njih tem, ali je tudi najogromnejša in znaša za 100,154.000 do podjetnik sam zakrivil stavbo, ali če je nastala brez nje- larjev produkcije, vleče 28,6333.000 dolarjev dividende, g°ve krivde, odločuje društvo na temelju poizvedb na mestu stavke, oziroma s posebno izjavo v teku osmih dni po sklepu torej 28 % nasproti 409,647.000 dolarjev produkcije, 18,069.000 dolarjev dividend 4'4 o vseh drugih poizvedb. Premije se določijo po zadnji, delavski zavarovalnici zoper nezgode izkazani svoti letnih mezd, oziroma plač, so kovinskih podjetij. Iz tega je razvidno, da imajo se izplačale uradnikom. Premije se določijo s štirimi tisočin-„združeni bakreni producenti® moč, da jim plačajo kami omenjene vsote mezd, oziroma plač in jih je celoletno šestkrat večji dobiček kakoršnega morejo vleči s trga producenti drugih kovin. Jedno hibo pa ima ta trust, namreč to, da je odvisen od svetovnega trga. plačati naprej. Odškodnina se določi po izkazih mezd, oziroma plač zadnjih štirih tednov pred pričetkom stavke. Odškoduje podlagi izračunjene ali k brezdelju pri- se za dan stavke s 50 odstotki na dnevne vsote mezd ali plač stavkujočih Severna Amerika postavlja na trg res največje mno- m0ranih delavcev, kakor tudi uradnikov zavarovanega podjetja. žine bakra, kakih 60 % vse svetovne produkcije. Ali Kot brezdelju primorani delavci, oziroma uradniki se smat- na izven ameriškem trust ne more tako delati z od- rai° on1' se vsled stavke ne morejo porabljati za delo niti jemalci, kakor na ameriškem. zadnjem času pa je vsled slučajno padlih » Amalgamated padla cena bakru, kar je povzročilo tolik preobrat, da se pri- v njih dosedanjih obratnih oddelkih niti v drugih oddelkih obrata. Dnevna vsota mezd in plač onih delavcev in uradnikov, ki se opuste med stavko, se mora odšteti od prej ome- njene svote mezd ali plač, velja za podlago odškodnine. pravlja izvenredna akcija po vsem svetu v tem smislu, Najdaljša doba stavke, za katero se plača odškodnina, je do- da bode imenovana družba dobila v roke nadzorstvo vse bakrene industrije celega sveta. ločena na tri mesece. Če se v enem računskem letu primeri se plača odškodnina najdalje za šest mesecev. več stavk Društvo ima svoj sedež na Dunaju, njegov delokrog se razteza teritorijalno na vse kraljevine in dežele, so zastopane v Obrtnijske raznoterosti. Pravi naslov na poslaništvo v Meksiki. Trgovski državnem zboru. Društvo začne poslovati, kadar priglasi 250 udov svoj pristop z letno, delavski zavarovalnici zoper nezgode lansko leto izkazano svoto mezd v višini 25 milijonov kron. in obrtniški zbornici v Ljubljani je c. kr. trgovinsko ministrstvo naznanilo, da je c. kr. poslanik v Meksiki opozoril na nedostatke, slova nastanejo vsled nepopolnega ali nepravega na- na pisemskih pošiljatvah, namenjenih poslaništvu v Meksiki. Pošiljatve na poslaništvo se vsled pomanjkljivega naslova večkrat zelo zakasnijo. Da se v bodoče izogne takim zakasnitvam ali tudi diti na način, izgubi pošiljatve, je treba naslov nare- v Meksiki obče razumljiv, namreč: Le gacio de Austria Hungaria D. F. Mekico". Kako se čisti vino z žolico ali želatino. Kdor ima kalno vino, naj ga čisti najprej z želatino, in sicer naj vzame 10 —lb q na vsakih 100 Stroj za košnjo trave. Ni še dolgo temu, kar so bili kmetijski stroji v na-ne- obče pri nas ne le malo priljubljeni, temveč kar ravnost sovraženi. Vzroki tej prikazni so bili litrov. Želatina se stolče v naklonjenost vsaki novotariji, neveščost pri ravnanju majhne kosce in se namaka 10 — 12 ur v mrzli vodi, ki se s strojem in tudi slabi stroji, ker so naši kmetovalci nazadnje odlije. Tako zmehčani želatini se vnovič dodene čista voda, in sicer četrt litra na 10 —15 ^r suhe želatine ter se gledali na nizko ceno, ne pa na dobro kakovost, na majhnem ognju segreva, dokler ne postane tekoča, med tem pa se neprestano meša; lahko se pa tudi takoj raztopi v in tako je marsikateri gospodar zaradi ene slabe iz kušnje s kakim strojem, kateri je bil sam vzrok, za gorki vodi, ne da prej namakali v mrzli vodi. Ko se vrgel sploh vse kmetijske stroje in je svojo sodbo želatina shladi, se precedi skozi redko platno in se lahko širil med sosedi. Časi so se pa spremenili; na eni * Stran 254 strani so se gospodarji privadili delu s strojem, na drugi strani jih pa pritiska sila, da morajo poseči po strojih, ker postaja pomanjkanje delavcev vedno bolj občutno, in tako je prišlo, da dandanes naši gospodarji že v precejšnji meri rabijo stroje in da kmetijski stroji pridobivajo tudi v našem kmetijstvu vedno več tal. Stroje bo pa moralo naše kmetijstvo vedno bolj rabiti, ker le z njimi je mogoče pridelovalne stroške znižati in tako narediti kmetijstvo bolj dobičkonosno, in le s stroji bo v bodočnosti zaradi silnega pomanjkanja delavnih sil mogoče zmagovati kmetijska dela. V kmetijstvu je to posebno slabo, da ni mogoče rabiti delavcev enakomerno vse leto; zato silijo delavci v mesta in k obrti, kjer vse leto dobivajo zaslužek. Ko je pa pri kmetijstvu veliko dela, t. j. spomladi ob setvi in zlasti poleti in jeseni o košnji, takrat nam manjka na vseh straneh delavcev. Posebno občutno je to pomanjkanje ob košnji sena, zlasti če vreme nagaja; in na tisoče stotov sena se pokvari, ker ni moč trave pravočasno pokositi. Temu velikemu nedostatku bomo v bodočnosti mogli od-pomoči le s porabo strojev za košnjo trave. Stroji za košnjo trave so dandanes že tako popolno sestavljeni in tako preprosto urejeni, da jih lahko vsakdo rabi, in njih cene so take, da jih zamore vsak boljši posestnik, manjši posestniki pa, kakor so na pr. naši, jih pa lahko skupno naroče. Pogoj za rabo teh strojev je pač ta, da so travniška tla očiščena grmovja, kamenja in starih obrastlih krtin. No to je pa samo ob sebi potrebno, tudi če ne kosimo s strojem. Ce bomo pričeli rabiti stroje za košnjo trave, bo to vrhu vsega drugega imelo tudi to dobro posledico, da bomo travnike pridneje gleštali. Napačno je pa misliti, da je s strojem mogoče kositi le na travnikih, ki so gladki kakor miza. Ne! Da le ni kamenja in majhnih kupčekov, pa dober stroj lahko dela. Isto-tako je vsejedno, če je travnik v bregu ali če je valovit. Če se odločimo kupiti stroj za košnjo trave, izberemo si dober stroj, ki naj bo najboljši tako glede sestave, kakor tudi glede blaga, iz katerega je narejen. Naše tvornice za kmetijske stroje še ne izdelujejo priporočenih strojev za košnjo in tudi nimajo tako izbornih surovin, kakor Amerikanci, zato danes ameriški stroji te vrste po vsem svetu nadvladujejo. Izmed ameriških strojev so pa oni iz tvornice Mack Cormick v Čikagu najbolj slavni, kajti ta tvrdka, ki je v tej stroki največja na svetu, je 1. 1831. prinesla prvi tak poseben stroj na trg in je od tistih dob neprestano svoje izdelke zboljševala. V nastopnih vrstah opišemo Mack Cormickov stroj za košnjo trave, ki je najbolj priljubljen tudi v Ameriki, kjer so glede strojev zelo natančni. Ta stroj, po imenu „vertikal", je narejen na posebno željo onih, ki imajo na travnikih še veliko kamenja, dre- Letnik LX. vesnih štorov, ali ki hočejo kositi po travnikih, obsa-jenih z drevjem. No, tak stroj mora biti tudi za nas primeren. Pri njem je mogoče rezilno napravo hipoma dvigniti popolnoma navpično (vertikalno), in tako brez škode peljati mimo kakega kamena, štora ali drevesa. Ni bilo tako lahko sestaviti tak stroj, pri katerem se da z največjo lahkoto rezilo dvigniti, ne da bi se stroj ustavil in ne da bi stroj ravnotežje zgubil! Stroj za košnjo trave pri katerem se rezilo navpično dvigne, mora biti tako narejen, da kolesje samo neha delati, brez pomoči voznikove, kakor hitro se rezilo dvigne. Ce to ni tako, potem se gonilni drog zavira, ali celo zlomi, kakor hitro se rezilo v gotovo višino dvigne. Naprava, s katero se kolesje stroja „vertikal" ustavi, je silno umna in priprosta ter velikansko deluje. Vozniku ni treba na ustavljanje kolesja prav nič paziti. Ta stroj ima torej vse prednosti, katere moremo od njega zahtevati, z njim se izborno dela po nevarnih tleh, in mogoče se je ogibati vseh ovir. Kmetijske raznoterosti. Kako zabranimo, da plemenski biki ne postanejo hudobni? Pogostokrat se dogaja da mora živinorejec bika, ki je postal hudoben, predčasno oddati, zakaj žival je postala nevarna vsem, ki imajo z njo opraviti. Če je žival plemenite krvi, potem ima lastnik veliko škodo. Najčešče je napačno ravnanje in draženje vzrok, da bik postane hudoben in svojemu strežniku nevaren. Zato naj onemu, ki opravlja bika, nikoli ne pride na misel, da bi ga dražil, pa tudi nikomur drugemu naj ne dovoli, uganjati z njim nepotrebne burke. Ravno tako naj bo oskrbovalec plemenskega bika zelo previđeni kadar ga kaznuje. Prijazno, pa resno ravnanje je nasproti biku najbolj umestno. Kakor uči skušnja, ostane bik krotak, ako ga že od mladega navadiš, da se da voditi na verigi. Tudi je svetovati hlapcu, ki mu je bil bik izročen v oskrbo, da ga skuša privaditi na svojo osebo s tem, da mu večkrat pomoli košček kake slaščiče, na pr. osoljenega kruha; na ta način mu postane mladi bik zelo udan. Ko se je bik po plemenitvi vrnil v hlev, tedaj mu tudi ponudi nekoliko soli, kruha, pest detelje ali dobrega sena. Če tako ravnaš, pojde bik veliko rajši v hlev in se ne bo izlepa upiral na potu v svojo stajo. Skakališče naj bode na takem mestu, da ga bik more takoj ugledati, ko stopi iz hlevnih duri in ko se vrača v hlev. naj ima hlevne duri pred seboj. Zelo zoprno in nevarno je, če mora žival prej iti še okoli par oglov, predno zagleda skakališče. če namreč bik ne zagleda takoj krave, postane zlovoljen in napade strežnika. Zelo priporočamo gospodarjem tudi uprego plemenjakov. Upreženi biki ne postanejo nikdar tako divji in nepokorni, kakor oni, ki samo takrat pridejo iz svoje staje, kadar kdo prižene kravo. Na vsak način pa je treba mlademu biku utakniti skoz hripelj nosni obroč, predno se rabi za pleme. Črvi v cvetličnih loncih so često jako škodljivi dotičnim rastlinam. Navadno smo primorani vzeti rastlino iz lonca, da tako odpravimo škodljivca. Čisto priprosto in lahko sredstvo pa v ta namen priporoča nemški vrtnarski list. V posodo z vodo, vržemo stolčenega divjega kostanja in sicer približno na vsak liter vode kakih 8 kostanjev. Voda s kostanji stoji naj 24 ur, potem pa se zalije z njo rastline. Črvi okusa in duha od kostanjev nikakor ne morejo prenašati, ter pridejo takoj na površje, kjer se jih lahko uniči. Navadno zadostuje jednokratno zalivanje. NOVICE Letnik LX. NOVICE Stran 255. Poučni zabavni kakor plašč lilije. Bjuha kakor sneg. Slamnjača slamnjača. Kam ž njim? (Izza časa kolere. Spisal J. Neruda). Ali si že bil, ljubi čitatelj, kdaj vse zgodaj na ulici? Nočem žaliti čitatelja, vem, da se vede po gosposki šegi ter mu ni treba ustajati pred deveto no, pa če se je kdaj naključilo! In če je torej kdaj slučajno šel zarana po ulicah, je najbrže zapazil uro s svojim bistrim vidom, da so na ulicah ne ljudje j temveč tudi razne reči, kakoršnjih ondi ne vidimo vselej. Ker pa je moj čitatelj dovtipen, gotovo je že kdaj premišljeval o teh zgodnjih ljudeh in stvareh na ulicah. Nekje pri hiši stoji star vrč. Ponekod na kraju hodnika z žico ovezan lonec. Kje drugje v sredini n Anka!" Česa si želite?" „Kdaj slamnjači ?tt pa sem dal zadnjič prenoviti slamo v » Tega pač ne vem » odkar sem tukaj, ne mora že biti gola rezanica Anka je pri meni pred temi a let. Spominjam se nazaj, leti zaman! Kupil sem to slamnjačo, ražokano ter prešito, še v letih svoje rožne mladosti » n Anka!" Česar si želite? Tukaj imate a 75 krajcarjev pojdite takoj senarju po tri otepe slame brž, pravim!" Anka leti. Anka privleče tri otepe slame. Prime ulic leži otožno razbita ponva. Kako so tja prišle te krepko slamnjačo s postelje, razpara prešive, pomeša stvari? Ali so šle ponoči iz nezavarovanih polic na slamo. izprehod in niso našle potem, ko se je zdanilo, poti » Toda kam pa deneva to staro slamo!?" domov? Ali so slučajno izgubile svojo kuharico, ko je šla zjutraj na trg, in čakajo zdaj ondi kakor iz Vender je le ženska pamet bistrejša nego naša! To bi še dolgo ne bilo prišlo v moje možgane! Da, vrstno dresirani pes, ki osamevši, sede makar na da! res, preden začneva basati v slamnjačo novo sredo pota, ter se ozira okoli, dokler. ne pride ponj slamo, morava vender poprej izprazniti staro m njegov gospodar? No, prav. Zdaj se govori o koleri ter o pripravah prosim cenjenega čitatelja, naj me ne moti za njo naj ne vpraša, kako je kolera v zvezi z onimi ter razbitimi ponvami in piskri naj mi dovoli mirno pisati, spoznalo se bo vender na koncu, da ne govorim tako preglupo! kam » njo? Izmetati jo skozi okna, komu na glavo? Kam pa se navadno deva taka stara slama?" Tega jaz ne vem!" „Hm", rečem nakrat. „Tu imate desetico. Pojdite tamle v tisto visoko hišo. Ondi imajo jamo za smeti dajte hišniku desetico in on vam dovoli, da smete » v jamo izsipati slamnjačo Saj moška pamet tudi Torej: govori se o koleri in kaj da ima človek ni za zavreči! baje pol vse storiti, da jo prepreči. Pred vsem: snažnost stanovanja zdravja. Razkuževanje zraka je baje tudi pol zdravja. Zdrava govedina, teletina in svinjetina je baje zopet pol zdravja. Dobro plzenjsko pivo je baje enako pol zdravja. Summa summarum: ako se natanjko pazi na vse predpise, je baje človek ob času kolere 2yakrat zdravejši nego mu je prav za prav treba. Zakaj bi torej ne izpolnil z najvestnejšo skrbjo vseh predpisov, . ako spolnjevanje ako se tisti 1. za moje zdravje uradnih predpisov ob jednem navdaja človeka z nepopisnim veseljem in z blaženo zavestjo, da je ubogal za blagor ljudstva vselej vnete mestne očete! Brž ko sem tedaj prečital na najbližjem voglu dotični uradni ukaz, ustavil sem svoj izprehod, ter se vrnil domov. No jaz menim, snažno je pri meni doma dovolj! Tla in pohištvo skrbno nadzoruje moja Anka. Knjige so sicer pod mojim nadzorstvom, a Anka je šla in se vrnila. Hišnik baje noče, da v jamo baje mečejo dekle tudi vroč pepel in slama bi se mogla užgati. In jama bi bila baje tudi kmalu polna in kmet si zdaj ne pride po smetje, stoprav po zimi, sedaj ima baje dovolj drugih opravil doma. » » » Kaj tedaj?" Jaz ne vem!" Lej, lej!" zakličem po malo hipih. Moški mož- gani so včasih čudovito iznajdljevi! » Jutri je sreda, občinski voz se pripelje po smetje! Vzemite to desetico, dajte polovico smetarju, ki zvoni, drugo polovico pa kočijažu, in ta vam slamnjačo. bosta izpraznila » Že prav, toda na čem izvolite danes spati ? Slamnjače ne morem dati nazaj v postelj, je razparana, razmeljena slama bi prepadala skozi deščice". » Res no spal bom tedaj na tleh! a In spal sem, kako se je pač dalo. In za rana je sodim, da jim ne škodi malo praha — saj inače gle- iznesla Anka slamnjačo v vežo pred vrata in sva dajo tako bahaško, ponosno in glupo! In drugo čakala. Smetar je pozvonil in jaz sem se hitro izložil hm, drugega prav za prav v sobi ni več. A, nekaj še v okno, da sem priča naslednjemu pogajanju Voz postelj toda kaj more biti na svetu snažnejšega je pridrdral in Anka je prikobacala s slamnjačo pred nego samčeva postelj ? Blazine so kakor labodi. Odeja hišo. t Stran 256. Letnik LX. In ko bi mi dajali celi goldinar, jaz jim tega nekoliko v žepe, šel sem zopet na izprehod, ter sem ne vzamem na voz — jaz ne smem, imam prepove- raztrosal škarniclje, kodkoli sem hodil in kod nisem dano!" je vpil kočijaš in je zavihtel bič nad konjema. . videl ljudi blizu. Isti dan sem bil še šestkrat na spre- Anka je vlekla slamnjačo zopet nazaj „To pa je že preneumno!" sem dejal. „Da, res!" je pritrjevala Anka. hodu, prihodnji dan pa dvanajstkrat. » Torej si vender nekaj voljo! Poprašajte po hišah, kaj slučaju drugi ljudje!" izmislite delajo za božjo v jednakem Tako sem to delal 4 dni in potem se je pokazalo, da sva izpraznila iz slamnjače ravno le toliko, kolikor je bilo v majhnem roglju. In jaz sem izra- Anka je odhitela eni uri je bila zopet nazaj » Pravijo, da je najbolje, ako vse spaliva v peči". čunal, da bi moral tako hoditi blizoma 7 mesecev na izprehod, preden bi izpraznila slamnjačo. Ni treba omenjati, da sem že bolehal od vsega » Lejte no da nama kaj takega ni padlo prej tega Na nič drugega nisem več mislil glavi sem v glavo! Torej pojte! In veste kaj ? Pojdite poprašati po hiši, ali ne bodo kje pekli kolačev in ali si ne žele podžgati cevi v peči — razumeste?" In Anka že zopet leti. In kmalu mi poroča, da baje ne bodo nikjer pekli kolačev ter da si nikjer ne žele podžigati cevij v peči. Ona pa da mora že zdaj iti na trg, ter da si tudi zdaj ne mara igrati s tem zažiganjem, morda šele drevi. Človek baje mora potem sedeti samo pri tem sitnem delu. No prav! Stemnilo se je že in sem povečerjal. Anka je pripetilo, da sem natančneje opazoval na ulicah ravno začela prazniti slamnjačo, napravljati slamnate metlice one vrče, piskre, ponve itd., katere je bistrovidni čita- imel že zgolj slamo in pred očmi tudi. Tam le v tem kotu sobe so stali trije otepi slame, tam le v drugem kotu je stala moja nesrečna slamnjača, in tam-le v tretjem kotu zopet za silo pripravljena postelj — kam kam obrniti oči?! In kadar sem se pozno na večer polagal na tla, klel sem in hudiče val, da je bilo, primojduš, že grdo. Spal nisem skoro nič, vstajal iz sobe vun sem še pred solncem, ter zbežal takoj na izprehod. In pri enem takem zgornjem izprehodu se je tor žokati v peč. Jaz sem si vsedel v sobici k pisalni telj opazil seveda že v začetku tega članka. In s mizi. Kako to iz kuhinje v dimnik lepo vleče in buči. temi vrči, piskri, ponvami itd. je stvar takale: Vsak Zadovoljno sem kadil svojo viržinko čanje v peči poslušam tako rad! jaz to bu- Pražan sme imeti kak vrč, oziroma tudi kak pisker ali ponvo v tem ni ovire in zato ni kazni. Nagloma je nastal pred hišo hrup. Pred hišo se včasi se naključi, recimo, da se vrč stare, ubije zbralo veliko ljudi, po celi hiši je žvenketal zvonec in zdaj prične ta komedija Kam njim Ako ga pri vratih. Skočim ter prisluškujem v veži, kaj da se vržeš na dvorišče, prisili te hišnik, da si ga moraš godi. Iz dimnika naše hiše baje leta ogenj in iskre zopet lepo nazaj vzeti. Če ga vržeš na ulico, prime po sosednjih strehah. te policaj. Ako ga vržeš smetarju na voz, zaluča » Hitro Za božjo voljo, Anka — nehajte s sežiganjem! ga doli nazaj. Še za najboljšo napitnino ga ne s to slamnjačo nekam v sobo, in če kdo vzame, ima strogo prepovedano. Prav torej. Vzameš prišel na naju, delajte se, kakor bi na celem svetu torej po noči vrč, zmuzneš na ulico, ter ga postaviš nič ne vedeli o čem. Ali je peč bela? a neopaženo no kamorkoli. In drugi dan ga lepo » kaj še! Od teh par slamnatih metlic se še pobere pometač iz ulice — tudi brez podmite in je ne pozna, ali je kaj gorelo v peči!" konec Niso prišli Bog plačaj! Iskre so nehale letati Prešinila me je hudobna misel! Kaj pa, če bi po strehah in ljudje po ulicah so se razišli v kratkem potemtakem jaz in Anka prijela ponoči za slamnjačo, času. Kadil in pihal sem nevoljno proti donesla jo tam-le za vogel in izsipala slamo!? Ta stropu in misel sicer ni nikakor lepa, temveč neredna, — zoper- čmeren sem se položil slednjič zopet na tla. Seveda postavna — a priznam: meni je ugajala! Človek, ah, me naslednje jutro zopet osvežilo. Odšel sem kmalu tako lahko postane hudoben! vun na ulico, da poizvedujem. Vprašal sem redarja. Ali vraga, mene povsod preganja nesreča. Kaj Vprašal sem postreščeka. Vprašal sem znane gospe, pa, če bi me iznenadil, bogsigavedi odkod, pri tem Redar je po vojaško pozdravil: „Tega jaz ne vem!" delu našel policaj, patrola? Zahteval bo, naj to slamo Postrešček je privzdignil kapo: „Oprostite, tega jaz zopet lepo poberem. Jaz se bom upiral, razžalim ne vem". Gospe so mi dejale druga za drugo s takimi rečmi je sama sitnoba!" «Da, na slednjič policaja in on me pobere na stražnico enkrat izgubim svojo dosedanjo občansko brezma- » Dekle, dekle", rečem zopet doma Anki, „to bo jako težko! Toda nič ne pomaga, tako vender ne moreva tega pustiti. Znate delati škarniclje ne? dežnost a to mi je končno že vsejedno n jaz gospod!" pridrvi naenkrat Anka v sobo Gospod že vem, kam s to slamo! Mlekarica No, jaz Vas bom naučil, pridite le!" In delala sva tam le navadno stoji z vozičkom škarniclje, ter devala v nje razmeljeno slamo. In ko jemlje, potrebuje doma stelje za živino! sva jih že naredila lep kupček, sem si jih nabasal bova dala!" ki jo baje rada Jutri jo Letnik LX. NOVICE Stran 257. » n Ali je to gotovo? Gotovo, kakor B Bog v nebesih!" za 8,289.395 kron več dohodkov in za 2,062.881 kron manj izdatkov. Kaj imam še povedati!? Tisto noč sem spal Predor skozi Karavanke. Za inje dni. so blizu izvrstno. In prihodnje jutro sva nesla slamnjačo mlekarici, seveda je Anka jaz in Anka Rožeka slovesno vložili prvi kamen obokanju železniškega prej še po to izvedela od mlekarice, ali od naju. To je vam bil krasen trenotek! Ko je nama podajala mlekarica prazno vrečo nazaj, bil sem tako predora. Slavnosti so prisostvovali tudi deželni predsednik, sekcijski načelnik Wurmb, celovški in beljaški okrajni glavar. darilce zares sprejme ter mnogo kmetskega prebivalstva Bohinjsko jezero. V zadnjem času pišejo različni slovanski časopisi mnogo o Kranjski in o njenih znamenitih krajih, letoviščih, kopališčih m dr., kar nedvomno sad IV. shoda slovanskih časnikarjev v Ljubljani. Vsi popisi va- ginjen, da sem jej poljubil roko, iskreno objel njeno bijo izletnike v našo deželo, na Bled, v Postojno ali k Bohinj- kobilo ter odkorakal poln hvaležnosti s solznim skemu jezeru. Sedaj pa smo dobili 18. Številko Dillinger jevega očesom domov. Doma pa sva prijela z Anko svežo slamo, ter jo žokala v slamnjačo. In kadar je bila slamnjača zopet napolnjena, prijel sem Anko okoli pasu, ter časopisa „Rei sef übrer"v v popis Bohinja in belopeških jezer. katerem čitamo simpatičen Cesta Podbrdo-Petrovo brdo-Zalilog pričela se graditi in dogotovi še letos. Akoravno samo 14 kilometrov dolga, stala bode vender 70 tisoč kron Sedaj pa poroča začel žvižgati najbolj skočno vižo in vrtela sva se „Soča", da se je oddalo tvrdki Rizzani-Venier iz Italije! skupaj glavi. okoli slamnjače, da se je nama zavrtelo v Kakor znano, je del te ceste na goriški strani dogradil domači pa imel izgubo pri delu. Mesto, To je tista storija, tako kakor se je dogodila in podjetnik Lončarič, se delo nove ceste razpisalo in povabilo tudi tega, ozi- kakor jo pripovedujem. Posrečila se mi njo zadovoljen, končam. je; sem ž Osebne vesti. Grozdni komisar v Ljubljani, gospod Viljem P u tick, je imenovan višjim gozdnim komisarjem. Deželnovladni konceptni praktikant gosp. Leon Grasselli imenovan deželnovladnim koncipistom. Gimnazijski ravnatelj naš da roma druge domače podjetnike, oddalo se je delo laški tvrdki, bode ondi koristi imela, ko je domačin moral doplačati! Opozarjamo našo javnost na vse to, kakor tudi na zgradbo železnice Trst-Parenčev, o kateri se čujejo jako čudne stvari in katera bode poleg Lloydove in bolniške afere tretja — ki vredna, da se za njo zanimajo tudi naši državni zastopniki! Občinske volitve v Gorici. Proti gospodujoči laži-liberalni stranki v Gorici je zadnji čas nastala precej velika nezadovoljnost tudi med Lahi. Zadnje dni so se ti ne-aadovoljneži združili na skupno postopanje pri občinskih volitvah. Splošno se je mislilo, da pri letošnjih volitvah ta stranka še ne doseže uspehov, ker se ni za ta boj pravočasno pripra- v Spljetu gosp. Ivan Kos je imenovan ravnateljem hrvatske vila. glej ta stranka vender dosegla nepričakovano gimnazije v Pazinu. Kranjski deželni zbor. naredbo celokupnega ministrstva z dne 25. junija je bilo zasedanje deželnega zbora zaključeno. Deželni zbor se letos najbrže več ne skliče. velik uspeh in sicer pri volitvi iz III. razreda. Stranka je v tem razredu kandidirala arhitekta Antona Batist i ga, vodjo „Gazzettina" Adolfa Codermasa in trgovca Mihaela C u 1 o t a in zmagala z dvema kandidatoma. Vseh volilcev je okoli 1000 v tem razredu; glasovalo jih je 225 in sicer sta dobila izmed Volitev v_ ljubljanski trgovski gremij se je kandidatov opozicije Battistig 124, Culot pa 113 glasov, poleg njiju pa je bil od laži-liberalne stranke izvoljen Giorgio Bombig vršila dne 24. t. m. Vsled škandalozne brezbrižnosti gotovih slovanskih trgovcev je bil izvoljen predsednikom Nemec Leopold Bürger in imajo v odboru Nemci večino, čujemo, da se vloži proti tej volitvi protest. Šiška dobi ulične napise. Občinski svet je iz- ima določiti ulicam v s 115 glasovi. Koliko so temu Slovenci, nam še ni znano, omeniti porazu pa klike pripomogli moramo naznanilo „Soče V da bodo nekateri Slovenci glasovali za kandidate opo- volil peterico svojih članov v odsek. Spodnji Šiški imena, ter priskrbeti dotične napisne tablice. Predlog, da zicije. Izid Volitve dobra pljuska gospodujoči stranki in se napeljal v Šiško vodovod, je bil z večino radi tega v Gorici velik halo, zlasti ker je gospodujoča stranka napela vse sile in agitovala na vse kriplje, a volilci proti glasom odklonjen. Vodovodi na deželi. so izostali. Ta volitev je morda prvi korak k boljšemu. Tudi Tekom letošnje pomladi so v razredu postavijo „nezadovoljneži" svoje kandidate. pričeli graditi na deželi tri velike vodovode, med njimi tudi onega za Novo mesto. Zdaj pride na vrsto postojinski vodovod s proračunjenimi stroški 180.000 kron. Nečuveno nasilstvo se zboru istrskem. Lahi pripravlja v deželnem hočejo preprečiti, da bi bil iz kmetske Kulturno poskuševališče na ljubljanskem kurije izvoljen Hrvat v deželni hrvatske mandate razveljaviti. odbor in zato hočejo štiri Barju. Na zemljiščih, koje vzelo poljedelsko ministrstvo učenci na ljubljanskem Barju v Črni vasi in pa v tomišeljski občini v najem, uspevajo tudi letos ondi zasajeni poljski sadeži dobro ; s tem kultiviranjem je poljedelsko ministrstvo v enem oziru so Nova stavka v Trstu. Mesarski pomočniki in ustavili delo, ravno tako tudi delavci v mestni klavnici. Umrla v Trstu gospa Mac a k roj. Nolli so- barjanskim kmetovalcem lahko v spodbudo, da se trud in seveda tudi delo na odotnih zemljiščih izplača, Če se dado drugi pogoji izpolniti. Manjkati ne sme v prvi vrsti dobrih gnojil, suhega vremena, pa odvodnih jarkov! Uporaba državnih železnic je proga višjega evidenčnega nadzornika v p. gosp. Jana Mačaka. Lahka ji zemljica! Samomor. Te dni ponoči okoli 12. ure je prišel v gostilno Marije Ravnikove neki tujec, ki se je vpisal v knjigo za tujce: Josef Hofmann, Privatbeamte von Traiskirchen, izdala ravnokar Hotel je imeti svojo sobo. Ker pa ni bilo prazne sobe na svoje poročilo za leto 1901, glasom katerega je imela lani v razpolago* spal je z nekim podobarjem skupaj. Okoli 4. ure svoji režiji 11.466 km železničnih prog. Gmotni uspeh je za- je počil v sobi strel Podobar je ves preplašen priletel iz sobe ostal za proračunom za 10,352.275 kron, ker se računilo in povedal, da se je tujec ustrelil. Ker je še živel, poklicali Letnik LX. £ Stran 258. ^—i—————^———— so zdravnika in poslali po rešilni voz, a predno je ta prišel, je tujec umrl. Ustrelil se je v desno sence. Truplo so prenesli v mrtvašnico k sv. Krištofu. — Nesreča na železnici. Dne 23. t. m. je padel na mostu čez Glino na Koroškem z osobnega vlaka državne železnice sprevodnik Jos. Dolenc, ter si zdrobil glavo. Izdihnil je na mestu. Ponesrečeni, ki je bil šele 28 let star in oče štirih otrok, je imel hromo nogo, ker je že poprej enkrat padel s tovornega vlaka. — Nesreča na električni cestni železnici. Oton Heinz, 31 let star, rojen na Dunaju, arhitekt pri stavbeniku gosp. Filipu Supančiču, in njegova nevesta gdč. Marija Asoli, stanujoča na „Zelenem hribu", kupila sta si v torek pri zlatarju Zajcu na Starem trgu poročna prstana. Bila sta že trikrat oklicana in sta se hotela v ponedeljek poročiti. Od urarja sta se odpeljala na „Zeleni hrib", Heinz s kolesom, njegova nevesta pa z električnim vozom. Po Sv. Florijana ulicah je vozil Heinz za električnim vozom, pri postajališču poleg Samassove vile pa je ušel naprej in vozil pred električnim vozom, in sicer, kakor pravi voznik električnega voza in onega priče, izven tira električne cestne železnice, ki gre tukaj na levi strani ceste poleg hodnika, ki je precej nad cesto zvišan. Cesta je bila prosta in se Heinzu ni bilo treba nikomur izogniti. Kako se je prigodilo, &e ne ve, naenkrat je ležal Heinz pred električnim vozom in ta ga je vlekel kakih 60 korakov naprej, predno je mogel voznik Leopold Iglič ustaviti voz. Heinz je vsled dobljenih poškodb umrl. — V senu zadušil se je na Glincah 60 let stari, slepi berač Franc Stenovec iz Šiške. Vlegel se je pijan v seno spat. Zjutraj so ga našli z obrazom v senu ležati. Zdravnik je konstatiral, da se je zadušil. — Samomor. Zidani most je menda postaja za samomorilce. Te dni so izvlekli iz Savinje posestnika in ključarja Jakoba Gašperina iz Škofje Loke. Pri njem so našli vizitko in listek z napisom: „Tukaj končam jaz svoje življenje". Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano. — Strast kegljanja. V Predkloštru na Predarlskem je zakegljal neki premožen rokodelec celih 1600 kron. Da je poplačal svoj dolg, je moral dati celo prihranjene vinarje svojih otrok. — Jeseter. Dva metra dolgega jesetra so ujeli ribiči v Labi blizo Litomefic ter ga darovali češkemu muzeju. — Usoda. Prošli četrtek dopoldne je na Dunaju izgubila neka dama v hiši neke banke sublimatno pilno, na kateri je bila naslikana mrtvaška glava. Pilna je bila torej označena kot smrtonosna. Nekdo je pilno našel ter jo kazal uradnikom. 371etni uradnik Kari Friderik R. pa je vzel pilno, češ, da jo da v lekarni kemično preiskati. A mesto tega jo je razstopil v kozarcu in izpil. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je umrl. Uradnik je bil ječen ter je porabil slučajno najdeno pilno, da se je usmrtil. — Rafinirana sleparka. Nedavno je bilo prodajalki Elisi Popper na Dunaju ukraden Črn usnjat mošnjiček, v katerem je bilo 750 K jedna poštno hranilnična knjižica in nekaj dragotin. Obvestilo se je o tem policijo in se dognalo, da je tatvino izvršila neka ženska, ki je prišla v prodajalnico kupit neko malekost. Pri plačevanju ji je padla kakor nehote jedna krona na tla, in ko sta ona in prodajalka iskali izgubljeni denar, posrečilo se je sleparki, ukrasti omenjene stvari. Izgubljena krona se ni našla in omenjena ženska je kmalu na to odšla. Policija je v kratkem dognala, da je tatica identična s 361etno delavko Alojzijo Csusik, ki je bila radi tatvine že zaprta. S kakšno neverjetno rafiniranostjo je Csusik kradla, se razvidi iz tega, da je imela denar, večinoma jedno krono, kateri ji je navidezno slučajno pal na tla, privezan na tanek gumijev trak. Ko se je čul denar pasti na tla, potegnila je trakec zopet k sebi in skrila denar. S tem je učinila, da so iskali denar tako dolgo, kakor se ji je zdelo in da je med tem časom našla priliko, izvršiti tatvino. Ako se ji to ni posrečilo, zahtevala je za izgubljeni denar druzega in ga večinoma tudi dobila. — Nikola Mašić. Pretresljiv je način, kako je preminul pretečeni teden v Zagrebu sloveči hrvatski slikar profesor Nikola Mašič. Pred dobrimi 10 dnevi mu je umrl brat-dvojček, profesor Aleksander Mašić, s katerim so ga 'vezale vse sile plemenite duše. Ni se dal več pomiriti zaradi njegove izgube ter mu je po desetih dneh v najboljši dobi življenja sledil v večnost. Umrl je za srčno bolestjo. Nikola Mašić je bil po svojih delih znan po vsi Evropi. Veljal je za ustvari-telja modernega hrvatskega slikarstva. — Strela udarila. Uže se je začela ona doba, ko se Čuje od tu ali tam o različnih nesrečah, ki jih je napravila strela, ona božja puška, ki je grozna po učinku električne sile, s katero jo preskrbljuie narava. Te dni proti večeru je vdarila v neki kraj na Hrvatskem. Udarila je v dimnik, šla po dimniku v sobo ter ondi omamila gospodarja tako, da se je še le po preteku dveh ur zavedel. V pritličju pa je v sobici že spal mladenič Ivan Idrič. Strela mu je šla preko lica, izbila oko ter ga, prizadevši mu mnogo opeklin, na mestu usmrtila. Isto uro je druga strela udarila v hišo poleg cerkva toda ni nikogar ranila. — Rop in zastrupljena cigareta. Bančni sluga Cardasz v Varšavi je nesel na pošto 30.000 rubljev. Med potom ga vpraša neki gospod za neko ulico, a za uslugo, je ponudil slugi cigareto. Jedva pa si jo je prejemnik zapalil, zgrudil se je mrtev na tla. Tujec je priskočil, ter pograbil torbo z denarjem in izginil. Cigareta je bila zastrupljena. — Strela v cerkvi. Med pogrebno svečanostjo je udarila v Aneiri na Španjskem strela v cerkev, ter ubila 25 ljudi* nad 30 jih je pa ranila. — Vaški roman. V starem Staparu se je obesi mladenič Trivo Stanojev Milakov. Zaljubil se je v ubogo deklico, s katero se je hotel poročiti. Stariši, bogati posestniki, pa tega niso dopustili. Zato se je udal sin pijančevanju, zanemarjal je svoje delo, vsled česar «o ga stariši vedno zmerjali. Pred par dnevi je Trivo Stanojev popival vso noč, a zjutraj- se je obesil. — Dolgovi bivšega kralja Milana. Na Dunaju in v Parizu je napravil pokojni razkralj Milan baje 7 milijonov frankov dolga. Ko je Milan umrl, se je raznesla vest, da poplača te dolgove naš cesar. Sedaj pa se čuje, da povrne dolgove Milanove kralj Aleksander, kateri si je prihranil ie la časa mladoletno8ti 2 milijona, ki sta sedaj narasla na 6 milijonov. Tudi kraljica Draga je prav uzorna gospodinja, ter ne pripušča, da bi si prisvajali različni dvorniki in sluge kraljevski denar, nego vse nadzoruje sama. Od svoje apanaže, ki znaša 30.000 frankov, ne porabi baje niti vinarja. — Vsestranska skrb nemškega cesarja. Ko je nedavno odpotoval nemški cesar Viljem iz Krefelda, napravile so častne device celega mesta cesarju špalir na kolodvoru. Mladi dekliči v svojem rožnem razvoju so zbudili cesarju najbrže stare spomine. Zato se je obrnil k deviškemu zboru z vprašanjem: „Ali pač tudi pridno plešete z mladimi poročniki?" — In sramežljivo so odvrnile device: „Žalibog, imamo le malo poročnikov". In Viljem kot skrbni pospeševatelj „guter Zucht und Sitte" je odvrnil: „Potem vam jih moram nekoliko poslati". V soboto zvečer pa je dobil župan v Krefeldu brzojavko: „Na povelje Nj. Veličanstva cesarja in kralja bo dobil Krefeld garnizijo. Prosim, navesti takoj predloge glede nastanitve celega huzarskega polka v mestu ter glede veŽbališča v okolici, pl. Bissing". Sedaj vsaj svet ve, zakaj so nemški poročniki. Občudujemo pa tudi vsestransko skrb nemškega cesarja. Letnik LX. Stran 259. Neprevidnost kmetice znala izrabiti premetena ciganka na sledeči način šedša. reče kako naj ista, zakaj da ne dela. ker na Hrvatskem kmetici pri- anzeiger še mlada. „A u Premoženje kraljice Natalije. Berolinski „Local- poroča, da namerava ekskraljica Natalija darovati delam odvrne ciganka moj mož pijanec svoje premoženje samostanu. več milijonov nekemu francoskemu kar zaslužim, vse zapije". Kmetica, katere mož je bil res vdan i • • v • pijaci potoži istotako svojo nadlogo, katero ima z mošem da jancem, ciganki, katera ima v svoji premetenosti takoj zdravilo Ženskam za pomoč tekom vojne. Devet je rekel, da zoper pijančevanj moža s katerim „zdravi" tudi svojega ci- morali Buri z vojno že davno prenehati, ako Devetova zahvala Burkam. Iz Pretorije poročajo, bil Devet v koncentracijskih taboriščih ter se je zahvalil bili jih ne bile gana. Toda to zdravilo stane denar in ni tako brzo narejeno, ženske tako krepko podpirale. General je poživljal ženske, naj dejala katerej ciganka ter imela odslej prost v9top pri kmetici, se udajo v usodo ter prenašajo križ, jim ga nalaga Bog malo po malo izvabila do 60 kron „za zdravila in naj bodo udane podanice angleškega kralja. Ženske so pri- in mnogo obleke. Ko pa zdravilo le ni hotelo pomagati in ga rejale Devetu ovacije. je ciganka za drag denar zmiraj „pripravljala", videla je žena Drage slike. Londona se poroča o neki dražbi, da je vse skupaj le prevara, s katero izvablja ciganka iz nje kjer je bilo prodanih 151 slik in risarij za čudovito visoke denar. Gre in naznani vso stvar orožništvu, katero je hitro cene. Doprsni potret stare žene od Eembrandta za 118.250 zasledilo, da je vse to zasnoval mož od ciganke, kateri je za kron; Velasquez: „Prodajalec grozdja" 53.630 kron; portret svojo n žej vedno potreboval denarj Edvarda VI. 34.400 kron; Van Dyck: „Pesnik Waller" Vzgoja kanarčkov na Nemškem. Na Nemškem 17.200 kron; „Doječa madona" zgodnja vlaška šola, 18.705 peča se prav mnogo rodbin z vzgojo kanarčkov. ter se jih kron in več drugih. razproda čez 250.000 na leto. Nekaj čez 100.000 jih gre vsako leto v Ameriko, kjer se jih zelo lahko in drago razpeča. Na Angleško jih gre okoli 50.000 na leto. Tudi v Braziliji, Kini, Argentiniji in Rumunskem imajo nemški kanarčki prav dobro ceno. Da to posameznim trgovinam in družinam, pečajo z vzgojo, prinaša marsikak zaslužek, gotovo. se Tudi Slovenci bi v jednem ali drugem kraju gotovo ne imeli škode, menda največ dobička čevljarji. Peš okoli zemlje in čevlji. Dva podjetna mlada Francoza sta se odločila, da potujeta okoli sveta peš in sicer nameravata to potovanje dovršiti v štirih letih. Sedaj sta prišla v Pešto ter sta prehodila 22 tisoč kilometrov svojega potovanja, čevlj ev oziroma podplatov pa sta strgala uže 75 parov. Koliko jih bodeta še potrgala do cilja! Od tega potovanja bodo imeli ako se nekoliko pobrigali za vzgojo kanarčkov. Angleška izguba v burski vojni. Najnovejši po- Okradena na potu je bila soproga višjega uradnika datki o izgubi angleškega moštva izkazujejo 22.550 mrtvih, Vanda Szoska iz Varšave. Došla je v petek na Reko iz Zako- 22.829 ranjenih, 9553 vjetih in izgubljenih. Nenavadno ve- panskega kopališča v Galiciji. Zapazila je, da ji je med potoma üko število 75.430 vojakov pa se je vrnilo v svojo angleško v kupeju zmanjkalo torbice z 240 rublji in 80 kronami av- domovino kot pohabljeni in invalidi. Neki angleški list pripo strijskega denarja. Prijavila stvar policiji, katera spremila v hotel Quarnero, dokler ne dobi od doma denarja, številkami, katere minja k tem številkam, da so iste v velikanskem nasprotju s ker je ostala brez novca. Policija se je obrnila po dotično pojasnilo v Galicijo in Varšavo. Hiše iz stekla. Bivši voditelj slavnoznane tovarne stekla v St. Gobainu Jules Henrivaux je priobčil članek, v objavljajo tekom vojne vojno ministrstvo kot izgubo. Vlada je začetkom menila, da stori dovolj, ako odloči podpore 3000 rodbinam padlih in ranjenih vojakov, sedaj pa se vidi, da se bode ta podpora morala mnogo zvišati vsled toliko tisoč rodbin, ki so izgubile svoje reditelje. Izgube. katerem proglaša steklo za najboljše stavbeno sredstvo, posebno katere imajo Angleži v južno-afriški vojni (o izgubah, katere takozvano novoiznajdeno „kameneno steklo u je trpežnejše od granita. Hiše, zgrajene iz stekla, bodo vezane z železom liki krimske vojne, kjer in ne bodo prav nič vlažne ter se bodo kaj lahko umile in čedile. imajo Buri, pa se ne ve število) so skoro iste, kakor ob pri- bilo v « __ i Čuden slučaj. Neka bogata udova v Berolinu se nemško-francoski vojni bilo. ameriški vojni, jedni največjih, pa mrtvih ravno tako 22.182. mrtvih 290.000 ljudi. V Število padlo celo 655.000. padlih v rusko-turškej vojni računa se na 180.000. je hotela iznova poročiti; iskala je s pomočjo časnikov moža. Zgodovinarji so zračunili, da so vse vojne od 1786 1880 je mnogo ponudb, a udova se je odločila za nekega u£e zahtevale 4,470.000 človeških žrtev in 3047 milijonov Došlo jm snubca z dežele. Dogovorila se je ž njim pismeno poste re-stante, da se snideta v Berolinu, ona bode nosila šmarnice, funtov šterlingov denarnih stroškov. Da so te številke od on pa v zaponi suknje rudečo rožo. Vznemirjeno čakala udova na kolodvoru prihoda svojega ženina. Vlak je prišel in potnik, ki je imel v zaponi rudečo rožo, je bil njen sin. 1880 vže zopet mnogo narastle, vidi se iz zgoraj navedenih podatkov. Iz Čikage v Novi Jork v 17 urah. Od Čikage do Novega Jorka v 17 urah je najnovejši napredek ameriškega Ženska ljubezen. Pred pol letom je prišel v Pariz inženerja. Pennsylvanska železnica je izdala v ta namen 50 mi- ruski inžener ter se zaljubil v lepo, mlado gospodično, lijonov dolarjev, to se pravi, samo za popravljanje svojih tirov imela službo v modnem salonu. A inžener se je modistki iz- med obema mestoma. Če pomislimo, da znaša razdalja med neveril, ker je našel lepo pevko. Nekega dne je kar izginil obema mestoma 912 milj, tedaj bo moral vlak poprečno pre-s svojo novo ljubico. Odpeljal se je domov. Modistka pa je leteti 53 64 milj na uro brez vštetja zamud na postajah, če vzela svoj imetek 6000 frankov ter šla nezvestega inženerja pa še zamude vštejemo, tedaj bo znašala vlakova hitrost 57 iskat. Iskala ga je 2 meseca. Končno ga je našla. Inžener in milj na uro, kar je grozovita hitrost. Na marsikakem delu pa pevka sta sedela v svoji sobici ter se izvrstno zabavala. Mo- bo moral vlak kar divjati kot ciklon, če bo hotel vzdržati distka pa je odprla vrata fer dvakrat ustrelila na parček. Za- poprečno hitrost. je stvarnik ustvaril ženo. Neka arabska dela ni nikogar. Pevka je mahoma pobegnila, inženerju pa Iz nastop modistke tako imponiral, da se je „zgrevano" vrnil v legenda pripoveduje o nastanku žene sledeče: Ko njeno naročje ter se ž njo te dni oženil. je Gospod Bog ustvaril ves svet, mu je . zmanjkalo tvarine, iz katere bi Vedno več naseljencev. Odkar se je naselniški ustvaril ženo. Vzel je tedaj od vsega, kar je ravno bilo pri urad v Novem Jorku preselil na Ellis Island, še nikoli ni rokah. Vzel je nekoliko gibčnosti kače, žarek solnca, mehkoto prišlo toliko naseljencev iz Evrope v ameriške države, kakor rože, nestalnost vetra, sladkost medu, grenkobo pelina, ne- sedaj. Tekom meseca maja se je izkrcalo v novijorški luki 92.845 naseljencev. usmiljenost tigra, vročino plamena, hlad ledu, nemirnost gozda, in iz vsega tega napravil ženo. 0 Stran 260. NOVICE Letnik LX. Italijanska vinska klavzula bode, kakor se čuje, vender slednjič odpravljena, s čemu bode našemu vinogradniku mnogo pomagano, ker do sedaj mu uvoz italijanskega sla- bega vina delal veliko konkurenco. Da pa naša monarhija nekoliko odškoduje Italijo za to odpravo, dovoljuje ji uvažanje olkinega olja in južnega sadja pod jako ugodnimi pogoji. Martiniku. Uradno poročilo K katastro fi na zdravnika na kolonijah Martinika dr. Lidin-a, kateremu je bilo naročeno, preučevati sredstva za odstranjenje mrličev v St. Pierru, nam pojasnuje položaj, v katerem se nahaja to mesto. Dr. Lidin konstatuje, da je število mrličev, katere bilo treba odstraniti, majhno, primeri z ogromno množino ponesrečenih. Večina oseb, ki so bile zadete po izbruhu vulkana, leže pod podrtimi stropi in strehami hiš. Tu se ne da nič več storiti, ti mrliči so dovolj zakriti pod razvalinami. Geste in ulice so s podrtinami hiš popolnoma zabarikadirane in nepristopne. Veliko mrličev e tudi zasutih pod pepelom. Na odstranitev razvalin pa že celo ni misliti. To početje bi bilo prvič popolnoma nepotrebno in vrhu tega še zelo nevarno, kajti z ene strani se lahko pripeti nesreča od podirajočih se zidov, po drugi strani pa lahko vsak hip iznenadi delavce nov močen izbruh vulkana. Na prostem ležečih mrličev je največ v bližini banke, bolnišnice, na cestah Mairie, de Verseilles in pa de Longchamp, nekaj mrličev je skoro popolnoma pokritih od pepela in lave. Njih odstranitev in odpravljanje na morsko obrežje bi bilo jako nevarno, ker trupla že razpadajo in so ceste vsled podirajočih se hiš nepristopne. Najboljše bi bilo te mrliče zasuti z vročim pepelom vulkana, katerega je ogromno, ker pod njim trupla najhitreje strohnela. Ako se vse skopalo tudi pustilo, kakor je, da se pustijo mrliči ležati na zraku, ne bilo bi za kolonijo nikake nevarnosti. Kajti vse mesto St. Pierre leži v neki dolini pod Mont Pellee-jem tako, da je od dveh strani zavarovano od bregov, le na morje je prost izhod. Vetrovi vlečejo pa proti morju. Sploh pa se za dolgo časa ali sploh nikoli več na daleč okoli nikdo naselil ne bode. Med tem ko dr. Lidin to zamore ceni bazarski tržni robi okom priti, me je ena največjih švicarskih tovarn ure pooblastila tako dolgo, kaj zaloge, re- klamo, žepne ure prav fino izdelane skoraj zastonj prodajati. * V 1 iL!> m v r//j W m "i *>■' ha 5/ r«.: . )M fj ///J im i'/// U • - v /j vzdržuje svoj gorenji nasvet, še dostavlja, da je bilo nespametno zaradi tega razmeroma malega števila mrličev staviti v nevarnost življenje vojakov, ki naj bi to delo izvrševali. Ali ta nasvet vojaškega zdravnika dr. Lidina, kateremu je bilo na tem, da se obvaruje vojaštvo pred posledicami tega dela, ni imel uspeha. Vlada je vkljub temu zahtevala, da se sežigajo mrliči na mestu, kjer leže, na ta način, da se naloži nanje drv, polije s petrolejem in se zažge. Delavci, ki so se hoteli lotiti tega dela, so jako dobro plačani in so zavarovani s po- sebno masko, napojeno s fenolno kislino, ki odganja upliv strupenih izhlapevanj iz gnijočih trupel. Najnovejša vest o . t. m. ko je bilo od 10. dopoldne novem izbruhu vulkana do 2. popoldne vse mesto Fort de France zakrito v temo, vzbuja novo opravičeno bojazen, da preti popoln pogin celemu otoku, kakor je prerokovano že od pamtivekov. gld. 420 gld. 4*70 nikelnasta anker-remont. žepna ura posrebernjeno francosko verižico tokom. prava srebrna remont, ura s posrebr- njeno amor. žepno verižico tokom. prava srebrna remont, ura dame posrebrnjeno angleško verižico tokom. prava I4karat zlata remont, žepna ura v lepi baržunasti škatulji gantno verižico. Za vsako uro se jamci 3 leta. Loterijske srečke. V Brnu dne 25. junija t. 1.: 54, Na Dunaji dne 21. junija V Gradci dne 21. junija 68. 83, 72, 69, 66, 79. 80, 8, 82, 88, 17. Nepovoljne se zamenja denar nazaj pošlje torej brez rizike Tem enaka naznanila pona rej ena Pošilja se proti gotovini ali po povzetju tovarniška olzer zaloga zlatnine debelo. Založnik avstrijske c. kr. uradniške zveze Tržne cene. Avstrijsko. V Ljubljani dne 27. junija 1902. Pšenica K 10 rž K 7 ječmen oves K h, ajda K 6*50 h, Ilustrovani ceniki zastonj franko. Agentje sprejmejo proso K 6- - h, turšica K 6'30 b, leča K 12' - h, fižol K 7 Vse cene veljajo za 50 kilogramov. Odgovorni urednik Rajko Pirkovič Tisk in založba Blasnikori nasledniki