Uredništvo: Kopitarjeva ul. št. Silil Telefon šl. 3487, Interurban 3487 Rokopisi se ne vračajo Izhaja vsak: ponedeljek zjutraj Posamezna šl.l H in, mesečno, če se sprejema Usl v upravi, naročnina 4 Din, na dom In po pošli dostavljen list 3 Din. Celoletna naročnina SODln, polletna 23 Din, četrtletna 13 Din. Inseratl po dogovoru Strahovita katastrofa v cerkvi Med večerno službo božjo nastal požar, ki je naenkrat objel oseb, med njim veliko otrok «.1 • ,1 t . . I......__!•_.____v ______ ,1 uso cerkev — Zgorelo jc nad 100 Med večerno službo božjo nn veliki petcl se je v romunski vasi Costesti zgodila strašna požarna nesreča, pri kateri je zgorelo nud sto ljudi, mož, žena in otrok. Vsi verniki v cerkvi so držali v rokah prižgane sveče. Eden ali drugi je bil pri tem nepreviden in je s svojo svečo zažgal umetne cvetlice, s katerimi je bila ccr-kev okrašena. V par trenotkih je bila stoletna, iz lesa zgrajena ccrkev v plamenih. Med verniki je seveda nastala strašna panika. Vendar bi se jih večina lahko rešila, če ne bi neka stara žena zaprla cerkvena vrata, ki so se odpirala na znotraj, se vlegla pred vrata in kričala, da se ne umakne prej od vrat, dokler ne bosta rešeni njeni hčerki, ki sta sedeli čisto spredaj pred altarjem. Med tem jc nastala pri vratih strašna gneča, prava živa barikada, ki jc onemogočila ljudem, ki so bili pred cerkvijo, da bi pomagali svojim prijateljem in sorodnikom. Plameni so objeli tudi več oseb zunaj cerkve, ki so poizkušale vdreti v cerkcv, tudi te so zgorele. Vsa tragedija je trajala komaj pol ure. Do zadnje minute je ostal na prižnici župnik in glasno bral iz sv. pisma, da bi pomiril obupane vernike. Tudi on je zgorel. Od vaških prebivalcev so mnogi hiteli k cerkvi in se v obupu vrgli v gorečo maso, dn bi rešili svojcc. Dva domača orožniku sta bila brez moči. Požarne hrambe v Costesti ni. Samo na kolodvoru sc nahaja mala brizgnlna, vendar pa je postajni načelnik izjavil, da nima pravice, da bi dal brizgalno na razpolago. Ko so iz sosednih krajev prihiteli gasilci, je bilo žc vse končuno. Pričeli so vleči iz pogorišča zoglje-nela trupla. Več trupel je bilo skoro nedotaknjenih, samo glave so popolnoma zogljenclc. To se dn razlagati na ta način, dn so ljudje bili v silni gnječi in da so stoje pretrpeli strašno smrt. Bila je strašna noč in ko so zjutraj reševalci pregledali svoje delo, so tudi možem lile solzo po licih, ko so videli otroke pevskega zbora, ki so še držali svoje knjige v rokah. Pravoslavni duhovnik jc s svojima otrokoma ležal v travi. Z zogljcnelimi rokami jc pritiskal cerkveno knjigo na zogljenela prsa. Do sobote popoldne so identificirali 108 trupel. Pogrešajo še 20 žen iz vasi in poleg tega še večje število učencev iz okolice, ki so se udeležili službe božje. Identificiranje ostalih trupel jc skoro nemogoče, ker so popolnoma zgorela in so ostale saino kosti. Tudor Angelescu, eden od srečnih, ki so se rešili, pripoveduje: Zvečer so sedeli verniki v cerkvi. Po našem ortodoksneni obredu so bile želisko ločene od moških. Cerkev jc bila metrov široka in 13 metrov dolga. Službe božjo se jc udeležilo okrog 130 ljudi. Učitelj jc postavil svoj otroški pevski zbor poleg altarja. Duhovnik je že začel s službo božjo. V tem trenutku sc je od gorečih sveč vžgal cvetlični venec, ki jo bil pritrjen nad altarjem. Nastala je velikanska zmešnjava. Vse jc kričalo:* Ogenj, ogenj!« Cerkvena vrata so bila zelo ozka. Vsak je hotel ven, od zunaj so pa ljudje pritiskali notri, da hi rešili svojce. Nastal je boj nn življenje in smrt. Vrata je zastavila neka znorela žena. ki je glasno kričala: »Nihče ne bo šel ven. dokler ne. bosta rešena moja otroka!« — Stoletna, lesena cerkev je zagorela v par trenotkih svetlo kakor Škofljica vžigalic. Od strehe so padoli žareči ogorki na ljudi, ki so se v smrtnem strahu prerivali semtertja. ne da bi si mogli pomagati. Ne veni, kako sem mogel priti do okna in se rešiti.« Bukarešt, 21. aprila, število žrtev v Costesti znaša 109 oseb. Po zadnjih ugotovitvah je med žrtvami samo 8 moških in 13 žensk nad 30 let, pnč pa 32 otrok, vsi drugi pa so mlada dekleta in fantje od t4. do 30. leta, tako da je vsa mlada gcncracija v vasi pomrla. Os tri napadi na angleško vlado London, 21. aprila. Predsednik angleške neodvisne delavske stranke James Maxton je imel ob priliki letošnjega velikonočnega zborovanja stranke v Birminghamu govor, v katerem je ostro napadel sedanjo angleško vlado. Dejal je, da je naravnost sramota, da so pod vlado delavskih ministrov delavci v važnih industrijah morali sprejeti znatno znižanje plač in da rudarji ne morejo zboljšati svojega življenja. Maxton je dalje živahno obžaloval, da Snovvden v svojem proračunu ničesar ni storil za delavce. Po mnenju Maxtona bi minister za brezposelne Thomas storil dclavcem večjo uslugo, če bi si izbral za svoje svetovalce izkušene može in žene iz delavskih krogov, namesto da se poganja za naklonjenost železniških ravnateljev, bombažnih mngnatov in londonskih finančnikov. Tudi član neodvisne delavske stranke Shepperson je silno napadal delavsko vlado. Računajo z možnostjo, da bo postal Max-ton voditelj četrte stranke v spodnji zbornici. Optimizem grofa Bethlena Budimpešta, 21. apr. d. V listu »8-0rai Ujsagc razpravlja ministrski predsednik grol Bethlen o zunanjepolitičnem položaju Madjar-ake. Bethlen poudarja med drugim, da bo vlada še naprej zasledovala mirovne tendence svoje zunanje politike, čijih najvažnejša podlaga je prijateljska pogodba z Italijo. Ma-djarska stremi, da bi tudi z ostalimi državami in pred vsem z malo antanto stopila v prijateljsko razmerje. Odnošaji Madjarske do velesil so izredno ugodni. Anglija in Francija sta vedno priznavali življenjsko potrebo Madjarske, z Italijo pa veže Madjarsko bratov-sko prijateljtsvo. — Kakor poroča »Magyar-sage, bo po velikonočnih praznikih ministrski predsednik grof Bethlen zopet potoval v Pariz, da se udeleži zaključka konference za vzhodne reparacije. Težka letalska nesreča Pionir letalstva grol do Vaubc smrtno ponesrečil. Iz New Yorka javljajo o težki letalski nesreči, ki se jo dogodila v bližini mesta. Letalo družbe Colonial Airways, ki ga je krmaril bivši angleški letalec John Lalway, se je v bližini Jersey City pri spuščanju na aerodrom zapletlo v električno napeljavo visoke napetosti ter vse v plamenih strmoglavilo na tla. Vsi štirje potniki so bili na mestu mrtvi. Med njimi se je nahajal tudi predsednik mednarodne letalske konference grof de la Vaulx, ki se je pravkar nahajal na poletu okrog sveta v skupni dolžini 50.000 km. Prihod v New York bi bila zadnja eiapa tega njegovega poleta. Grof de la Vauls je bil v 00. lelu svojega življenja ter je bil eden prvih pionirjev letalstva. Svoječasno je postavil rekord v letanju z balonom. Prevozil je namreč 1925km dolgo progo Pariz--Kiow. — Spisal je mnogo knjig o svojih izletih c halonom. Evharistični kongres v Kartagini — in Srancoski parlament Pariz, 21. aprila. Socialistični poslanec Ga-mard je slavil vprašanje na zunanjega ministra Brianda radi letošnjega evharističncga kongresa v Kartagini. Iz vprašanja se vidi, da mu je kongres zelo neljub. Zahteva, da bi vlada z ozirom na mo-hamedansko prebivalstvo v Tunisu in z ozirom na zakon o ločitvi cerkve od draave v Franciji, odrekla prirediteljem kongresa vsako kakršnokoli pomoč. Na interpolacijo je odgovarjal Briand in zavrnil ugovore socialističnega poslanca. Rekel je, da francoska vlada ni mogla odreči gostoljubja 50.000 kongresistom, ki se bodo kongresa udeležili. Interpelacijo komentira »Osservatore Roma- Briandova Vprašalna pola Pariz, 21. aprila, d. »Matinc napoveduje, da bo zunanji minister Briand takoj po izvršeni ratifikaciji Youngovega načrla, kar se bo zgodilo v par dneh, razposlal že v sep-temibru napovedane vprašahie pole o ustanovitvi zveze evropskih držav 26 evropskim vladam. Na ta način naj bi bil načrt v toliko pripravljen, da bi Društvo narodov že v sep-temberskem zasedanju začelo razpravljati o njem. Briand je vprašalno polo, čije razpo-šiljatev se je radi londonske konference zakasnila, že končal. »Matin« pristavlja, da je sedanji čas ugodnejši kakor kedaj, ker je londonska konferenca ponovno pokazala nujnost rešitve evropskega problema. Briand ima na razpolago obširno spomenico, ki vsebuje čisto precizna vprašanja, vendar pa bo najbrže vprašal za mnenje še ministrski svet, preden bo la dokument razpo- Strašna eksplozija v tovarni 38 delavccv ubitih. Strašna eksplozijska katastrofa se je pripetila v Macao ki je v portugalski posesti. 38 oseh, med njimi mnogo žen, je bilo ubitih. Eksplozija je nastala, ker je v tovarniško poslopje, kjer je bilo zaposlenih 38 oseb, udarila strela. Tovarna je skoro popolnoma porušena. Avtobus zavozil v vlak 11 osel) mrtvih, 20 ranjenih. V Valenciji na Španskem se je pripetila težka nesreča, ki 'je že doslej zahtevala 11 smrtnih žrtev. Z izletniki napolnjen avtobus je na nezavarovanem železniškem prehodu zadel v tovorni vlak, ki ga je zgrabil in se precejšnjo hitrostjo vlekel okrog 300 metrov daleč. Ubiti potniki so tako razmrcvarjeni, dn jih niso mogli spoznati. Od ostalih potnikov je bilo 20 težko ranjenih. Avtobus sc je popolnoma razbil. noc in ostro zavrača izvajanja socijalisličnega poslanca v interpelaciji. sOsservatore Romano: pravi, da bi g. Briand lahko povedal pwl. Gamardu, da se je vršil evharisti&u kongres v Jeruzalemu celo pod turško vlado in se ni noben mohameda-nec nad tem razburjal, tem manj se. bodo razburjali mohamcdanci v Tunisu. Listu je celo znano, da je tuniški bej prevzel častno predsedstvo organ izatornega odseka in člani njegove družine so izrazili pripravljenost, da sprejmejo med kongresom cerkvene prelnte pod svojo streho. Interpelacija je napravila v oficijelnih cerkvenih krogih zelo slab vtis. Panevropa vladam dovršena Uprava: Kopitarjeva ulica šl. 6/11 Voštnl ček. račun, Ljubljana 13.179 Teiejon štev. 234S 1000 Hrvatov se pokloni kralju Zagreb. 21. aprila, r. Z večernim brzovlakom jo odpotovala v Belgrad velika poklonitvena depu-taciia iz Hrvatske, hrvatskega Primorja, Like, hrvatskega Zagorja, Medjimurja in Slavonije, ki šteje okoli 1000 oseb. Depulacijo voili podpredsednik bivše HSS Karlo Kovačevič. Tej deputaciji so priključi še 600 deputantov, in to povečini iz Slavonije, Dalmacije, Bosno in Hercegovine. Danes popoldne ob 1.50 je dapotoval iz Splita poseben vlak s 300 depu-1nnti. Tukaj jih je pričakoval pripravljalni odbor, ki jih je vodil skozi Zagreb. Okoli 40 oseb o«l njih jo obiskalo grobove Stjepana in Pavla Kadiča ter Basarička. S posebnim vlakom so se ob 7.15 odpeljali proti Belgradu. Predsednik vlade Živkovic v Bihaeu Bihač. 21. aprila, r. Danes dopoldne ob 10 jo prispel predsednik vlade general Pera Živko-vič. Ko je prebivalstvo slišalo o prihodu ministrskega predsednika, je razobesilo z vseh oken državne zastave. Pričakoval ga je okrožni inšpektor Gjorgjevič, poveljnik mesta polkovnik Gatič, okr. načelnik Milič itd. Ko se je general Živkovič peljal po mestu, mu je prebivalstvo prirejalo burne ovacije. V zgradbi okrožnega inšpektorata so ga pričakovali šefi uradov in drugi zastopniki oblastev. Mestni župan ga je prisrčno pozdravil ter na koncu svojega govora zaklical kralju, kraljevskemu domu in Jugoslaviji. Ministrski predsednik se jo prisrčno zahvalil ter se zadržal v prijaznem razgovoru z občinskimi svetovalci. Živo »p je zanimal za narodne potrebe, posebno kar se tiče pismenosti in ustanavljanja šol. Izjavil je, da se vlada intenzivno peča 7, vprašanjem unske proge, katero gradnja so bo v kratkem dokončala. Izjave vladnega predsednik« so bile sprejete f splošnim navdušenjem. Dr. Marinkovič se vrnil v Belgrad slal in objavil. Briand, ki govori v imenu svoje države, mora seveda bolj previdno nastopati kakor vsi tisti, ki neodvisno od političnih in drugih momentov v besedi in pismu lahko zagovarjajo zvezo evropskih držav. Potrebno je, da se še letos sestanejo pristojni delegati zainteresiranih držav. Radikalna »Republique< zahteva, da se memorandum objavi takoj, ko se razpošlje, ravno tako tudi da se objavijo odgovori vseh 20 držav. Objavi na i se tudi zaključno poročilo o anketi o Pancvropi, ki se bo sestavilo na septembrskem zase lanju Drušiva narodov. Vprašanje evropskih združenih državni nobena državna tajnost. Splošni interes zahteva, da o tem izreče svojo besedo javnost sama, katero je mnogo lažje pridobiti za misel združenih evropskih držav kakor pa vlade. Anketo o Panevropi se ne sme zaviti v birokratično-juristične formule in v tajno dopisovanje vladnih pisarn. Nov Lindbergov rekord Newyork, 21. npr. 11. Lindbergk jc dosegel nov rekord za polet preko severnoameriškega kontinenta, pri čemer je šlo za to, da se dožene, ali so I visoke zračne plasti primerne za stalen promet za j dolge proge. Lindborgh je dosegel rekord 14 ur -15 : minut. Lindbergh in njegova soproga, ki je bila opazovateljica, sta preletela progo od Los Angelesa do Ne\vyorka s povprečno hitrostjo 80 km na uro. Med poletom sta samo enkrat pristala na letališču ! Wichita v državi Kansas. Lindbergh je pri tem po-j rabi j al posebni si roj Lockheed z. Wasp motorjem za 450 konjskih šil. Drobne vesti Port au Prince (Haiti), 21. aprila. AA. Drž. i svet je soglasno izvolil Evgena Roya za predsednika ; republike. šanghaj, 21. aprila. AA. Brilska rečna topnl-| Carska ladja Pelerel ie v bližini ■-•'..h> v.i nn j vožnji proli šjungkiangu zadela oh skalo in se ' not od i 1» Belgrad, 21. aprila, k. Po skoro petmesečnem bivanju v inozemstvu se je danes vrnil v Belgrad naš zunanji minister dr. Voja Marinkovič, ki je zastopal našo državo najprej v Haagu, nato v Parizu pri pogajanjih za vzhodne reparacije. Na kolodvoru so ga pričakovali zastopniki vlade, višji uradniki zunanjega ministrstva, naš poslanik v Bernu g. Šumenkovič, poslanik v Rimu dr. Rakič, osebje češkoslovaškega, romunskega in francoskega poslaništva ter njegovi številni osebni prijatelji. O. dr. Marinkovič je takoj prevzel posle svojega resora. Službene ure za drž. urade Belgrad. 21. apr. r. Po naredbi predsednika vlado veljajo od 1. maja do 1. oktobra za državne urade sledeče službene ure: Od ponedeljka do petka od 7.30 do 12.30 in od Iti do 18, v soboto pa od 7.30 do 12.30, popoldne nič. Od 1. oktobra naprej se uvode zopet sedanji delovni čas. Težka nesreča molociklista Včeraj proti 10. uri se je dogodila na cesti med Slovensko Bistrico in Polskavo težka nesreča. Radvanjski stavbenik Ilostia se je peljal na motorju proti Slovenski Bistrici. V bližini ostrega ovinka med Slovensko Bistrico in Polskavo mu je prišel nasproti avtomobil. Ko se mu je hotel izogniti, je priletel Ilostia v obcestni drog, nakar so je prevrnil v jarek. Zlomil si je obe nogi in dobil šc težke notranjo poškodbe. Prvo pomoč je nudil ponesrečencu gostilničar Lisjak. Na lice mesta jc prispelo moštvo rešilnega oddelka, ki je llostio prepeljalo v mariborsko bolnico. Radi zelo kompliciranih poškodb so ga prepeljali na graško kliniko, kjer bo operiran Umor sredi Zagreba Zagreli, 21. aprila, r. Danes zjutraj ob 9 se je odigrala v srcu Zagreba težka tragedija. Mili-voj Rajačič, lastnik prodajalne umetniških slik na llici 47, je z nožem umoril svojo ženo, staro 32 let, s katero je živel 12 let v zakonu. Vzrok umora jo zakonska nezvesloba. Pred osmimi meseci se je njegova žena zagledala v Sisku v nekega gospoda, kateremu je poslala iz trgovine znatne vsoto denarja. Rajačič ije zvedel o tem šele včeraj. P< groznem činu se je sam prijavil policiji. Aufo po vozil otroka Zagreb. 21. aprila, r. V Mihanovičevi utlct j«, prišlo danes do težke nesreče. Avto je povozil S letnega Zvonka Butkoviču, ki je na prevozu v bolnico umrl. it Družba ,J Dunajska ces?a ši. 46 Telefon: 2820 Premog Drva Koks Mariborska nedelja Maribor, 21. aprila. V prelesti velikonočnega praznovanja se je zmidilu obdravska prestolica v pomladanstvo; ritem življenja se je prenesel izven mestnih meja: na pohorskih iu kobanskih postojankah je visokofrekvenčno v/.valovnlo planinovanje; ob njih vznožju in nn drugi strani v krčevin-skih. lajtcršperških iu liioljskohribskih vinoto-cili je zaživelo vinotočevanje; v osenčju mestnega parku se jc vz.dramilo lnonteknrlovanje (pri : podružniic« in »centrali«); na troribni-škem v 'stališču se je otvnrjala sezona, v parku pn se jc prvokrat v letu 1930 razvila ob z.vokih vojaške godbe promenada, ki se pretvarja vsa-keletno v posebno razstavo najnovejših ter najučinkovitejših produktov na polju šiviljske, krejaške iu — inodistovske umetnije; ob oinc- ' njeni živi razstavi mariborskim mojškrnm, kro-jačem, klobučarjem, čevljarjem in modistinjam xsj čast in priznanje. Pu tudi na mariborskih len-siščih je odmevulo od raketovili udarcev. Drobec vse te velikonočne dirindajščine je šel tudi na kulturni rovaš in jc beležil tukajšnji lenter oba praznika ugodno konjunkturo. Živahnost >e je razgibala tudi na komunikacijskih progah in vsem prometnem omrežju tja proti Slovenskim goricam, proti Dravskemu polju in naprej proti Ptujskemu polju in pu v Dravsko dolino: avtomobili, motociklisti, kolesarji. . Nič čuda. če je prišlo do nesreč. Pred ho-telom »Meran« sta trčila skupaj avto. nn katerem se je vozil lesni trgovec Andrej Min iz Slo-venjgradca in sicer v smeri proti kolodvoru, in pa avto, na katerem se je peljal tukajšnji trgovec Josip lleich. k sreči ni prišlo do večje nezgode ter sta le oba avtomobila odnesla manj znatne poškodbe. Pri Laznici pa je zdrčal 19-letni mehanik Franc Drahtschncider z motorjem na moker teren: motor se je prevrnil. Drahtschneiderjn, ki si je pretresel možgane in ki je pri padcu zadobil poškodbe tudi na obeh rokah, so prepeljali v tukajšnjo bolnico. Nahajal se jc še včeraj ves čas v nezavesti. 31-let-ni kolesar-dninar Franc l.uihvig pa je na cesti sroti Razvanju padel s kolesa iu si pri tem raz-»li desno ključnico. Raz bližn je holmiče so se se v siccr nekoliko zmanjšani meri kakor običajno oglašali možnarji in odmevali \ mariborsko globel. V samem mestu ni prišlo do nesreč. Pač pu jo prišlo do nesreče v Spodnjih Hočah, kjer je postal žrtev 13-lctui čevljarski vajenec Josip Veroš. Predčasno se je sprožilo ter je Veroš zadobil poškodbe na obeli rokah, število nesreč pri nabijanju možnarjev pa je bilo letos znatno manjše od običajnih vsakoletnih. Dostojanstvo praznikov pa so morala skru-niti razna fantovska obračunavanja. 36-letne-mu kovaču drž. žel. Ignaciju Bračiču sta brata k. v prenapoju vinske kapljice z nožem zadala težke poškodbe na trebuhu in rcbrili. Na 19-letnega ključavničarskega pomočnika Josipa Leša je v razdraženosti navalil neki trgovski pomočnik L. ter mu s topim orodjem prizadejal težke poškodbo na glavi. Na eesti_ iz sv. Lenarta proti Zgornjemu Porčiču pa jc posestniški sin Ivan Fekoujn sprožil pištolo: strel je šel lo-letncmu poljskemu dninarju Francu Majorju. ki jc na prv i velikonočni praznik bil lin potu od ninšo proti domu, v desno nogo in v n jej obtičal. Zakaj je do tega prišlo in kako se je zgodilo, ne moremo še zaenkrat podrobneje poročati. Vse tri žrtve obračunavanja sc lečijo v tukajšnji bolnici. Precej užitka je bilo v velikonočnem popivanju: pa tudi smole. Zlasti jc je bil deležen "3-letui mizarski pomočnik llartninn Ilurncr iz Sp. i loč. Pri Kosovu« jc veseljačil: iz ozadja se je nanj osredotočevala pažnja neke gospe. Čini jo je llarimaii opazil, jo jc urnih krač ubral po Vetrinjski in Tattcnnnchovi ulici. Prijeli so ga in spravili na varno; sedaj so nahaja v tukajšnjih sodnih zaporih. Vsa zadeva sc je na mali pojasnila: o Božiču 1929 jc bil Hartman izmaknil čevljarskemu mojstru Druzovičii v Židovski ulici celega jurčku« in še čez. O Veliki noči 1930 pa je bil razkrinkan: dotična gospa jc bila namreč Druz.ovičeva žena. Podpis londonskega sporazuma Lomion, 21. aprila. A A. Jutri zjutraj se sestane v Saint Jameski palači plenarna seja pomorske razorožitvene konference. Danes popoldno «o se sestali vodje delegacij. Seji je prisostvoval tudi ministrski predsednik Maedonald, ki se je vrnil iz Lossiemoutha. Italijanski zunanji minister lirandi je bil zaradi bolez.nl zadržan. Na seji je bil odobren načrt pogodbo in odposlan v tisk. Na 'jutrišnji plenarni seji bo imel Maedonald kratek nagovor, nakar bo pozval delegate, naj podpišejo v imenu svojih vlad sporazum. Pari«, 21. aprila, n. Zunanji minister Briand iti mornariški minister Doumesnil sta danes popoldne zopet odpotovala v London, da se udeležita podpisa mednarodne mornariške pogodbe. Ministrski predsednik Tardieu je včeraj poslal angleškemu ministrskemu predsedniku MacDonaldu pismo, v katerem se opravičuje, da se radi nepretrganega nadaljevanja zasedanja francoskega parlamenta sedaj ne more odstraniti iz Pariza, da bi »e osebno udeležil zaključnega akto londonske konference. Novi težki spopadi v Indiji Revolucionarji zažgali polcijski arzenaI — Gandi proglasil splošen bojkot angleškega blaga Bombay, 21. aprila, d. Na Bengalskem 'je prišlo v soboto do resnih nemirov. Okrog 100 revolucionarjev jc korakalo proti policijskemu urzenalu v Chittagougti, ki je važno pristanišče za letala v provinciji Bengalici. Revolucionarji so urzenal naskočili in zažgali. Vršil se je hud boj med policijo in napadalci. Šest policistov jc bilo ustreljenih. Revolucijonarji so nato prerezali vse telefonske in brzojavne žice. tako, da so oblasti v Kalkut šele drugi dan zvedele za ta napad. Poslale so takoj vojaške čete v Chittagong. Revolucijonarji so 40 milj od Cittagongn razdrli železniško progo, tako da sc mora železniški promet vršiti po dolgih ovinkih. En vlak se je iztiril. Bengalski guverner, ki se je nahajal na poti v kopališče Dnryeeleng, se je. vrnil v Kalkutto, kjer je izdal obširne varnostne na-redbe, da se spopadi oziroma teroristični napadi ne ponove. Na važnih točkah mesta so postavljeni tanki in policijske čete. Gnncli jc svoj boj pasivnega odpora sedaj razširil in proglasil splošen bojkot angleškega blogn in trgovcev. London, 21. aprila, d. Po poročilih iz Indije se vlada trudi, da bi gibanje za neodvisnost udušila z aretacijami voditeljev razen Gandija. V Benaresu in Bonibnvu jc bilo več uglednih članov kongresne strnake obsojenih vsak nn 18 mesecev ječe. Drugi sin Gandija je dobil tri mesece zapora. Namesto Pnndita Javvaharlala Nehru, ki je bil nedavno obsojen na šest niese-ecv ječe; je prevzel njegov zmernejši oče predsedstvo indijskega narodnega kongresa. V zvezi s številnimi hišnimi preiskavami po vsem mestu in posebno v glavnem stanu odbora kongresa je bilo aretiranih 21 oseb, med njimi tajnik odbora provincijalnega kongresa bengalskega šakravarti. Indijski podkraj je izdal posebno odredbo z.a Bengalijo, da se preprečijo teroristični atentati. Odredlia daje podrejenim oblastim izredna pooblastila, med drugim pravico, da sumljive osebe lahko pridrže v zaporu brez obsodbe. Krvavu velika moč v Lipskem Spopadi med paličico in komu isti — PvUcifshi stotnik ubit, več policistov težko ranjenih Lipsko, 21. aprila, n. Komunisti so priredili včeraj v Lipskem tako zvani sastanek mladine. V nedeljo zvečer je bilo ogromno zborovanje mladine na Avgustovem trgu, katerega se je udeležilo 15.000 ljudi. Pri tej priliki je bolela tolpa komunističnih razgrajačev v neki bližnji ulici zasesti privaten avto, prišlo je do pretepa in komunisti so avto prevrnili. Ko je prihitela policija, so jo komunisti napadli s koli, z drogi od zastav in z noži. Policija je v sili rabila pendreke, vendar pa proii mnržici ni opravila ničesar. Komunisti so s palicami in noži pobili policijskega stotnika Gnlleja do smrti, dočim je bil policijski stražhi mojster Karte, smrtnouevar- no ran/en. Razen tega so bili ranjeni še štirje policisti. V hudi stiski je policija začela streljati, pri čemer je bil en demonstrant ustreljen, štirje pa ranjeni. Radi teh dogodkov je policijsko predsedstvo prepovedalo današnje sprevode in demonstracije. S tem pa še vedno ni prišlo do miru, ker je tudi danes prišlo do spopadov, v katerih je bil en demonstrant težko ranjen. Policija je zastražila mesto in je nrjstrcžje pripravljena. Neka pcli-cijska kolona je zaplenila tovorni avtomobil, katerega so komunisti preuredili kot tank. Šele popoldne je prišlo do miru, ko so zunanji udeleženci komunističnih prireditev zopet zapustili mesto. Privilegirana dmzha za izvoz Bslgrad, 21. aprila, k. Na temelju čl. 2 zakona o privilegirani delniški družbi za izvoz naših proizvodov jc trgovinsko ministrstvo odredilo s.rokov-njake iz vrst uradnikov ter zastopnikov Druš.va izvoznikov kraljevine Jugoslavije in Zveze poljedelskih zadrug, ki so izdelali pravilnik. Pravilnik vsebuje podrobnosti o organizaciji, namenu ter delovanju tega društva. Kev je la pravilnik izdelan po insirukcijah trgovinskega ministra, se je nadejati, da bo v kratkem pričel tudi vpis delnic. Poleg države je lahko deln čar po odredbah tega pravilnika vsak državljan in nacionalne ustanove kraljevine Jugoslav ije. Novim akcijam je s pravilnikom garaii-tiranih 8% letnih cbres.i iz čistega dobička. Posl:,vni delokrog je po tem pravilniku lako-le odrejen: Svrha druš.va je plasiranje naših proizvodov in izdelkov po najboljših mesnih cenah in pogojih v inozemstvu. V prvi vrsti bo društvo plasiralo v komisijsko prodajo na račun Društva izvoznikov itd. V izrednem slučaju, kadar to zahtevajo narodni gospodarski interesi, n. pr. v svrho, da se cene držijo na i.sti višini, bo društvo izvrševalo tudi nakupe. Tudi bo društvo dajalo izvoznikom posojila. Sodelovalo bo pri zgraditvi skladišč itd. Delovalo bo na to, da se polagoma izvede zedinje-nie, kakor n. pr. pri zavarovanju blaga, pri špedi- ciji, pri pretovarjanju, iztovarjanju itd , kakor tudi na tem, da so čim intenzivneje izkoriščajo že obstoječa tržišča in da se za naš izvoz dobijo nova tržišča. Končno bo društvo izvrševalo tudi vse druge pesle, ki so v zvez-i z. omenjenimi. Novi pravilnik doltč.i tudi sestavo upravnega odbora. Upravni odbor bo tvorilo 18 članov, od katerih bodo t zastopniki trgovinskega ministrstva, kakor to že zakon odreja; c;-'ale bo volila glavna skupščina delničarjev. iu to 2 iz vrst kandidatov trgovinskega ministrstva in pn 0 iz vrst zastopnikov Društva izvoznikov in Zvezo zemljoiadnišklh z,adrug. V nadzorni odbor prideta dva zastopnika ministrstva, odrejena že po zakonu, ostalih 7 pa voli zbor delničarjev, in to ene-;a od kandidatov trgovinskega ministrstva in po n jz vrst zastopnikov omenjenih društev. Glavnica znaša 30 milj. dinarjev, od katerih se vplača 15 milj. lako j, ostanek pa, kadar to sklene upravni odbor. Od čistega dobička odpade po odbitku za delnice inozemcev, 25% za rezervni fond, 25!« za kmetijsko ministrstvo v fond za napredovanje kmetijstva, o% za pokojninski fond nameščencev. Kakor rečemo, se bo vpis akcij pričel takoj, ko minister odobri pravilnik, kar se bo vsekakor zgodilo v kratkem. Proslava obnovitve Rima Rini, 21. aprila, n. Danes se je v Rimu proslavljal rojstni dan rimskega mesta. Obenem s tem se je proslavljal tudi fašistični 1. maj. Obisk tujcev je dosegel rokord, ker jo vreme bilo lepo in jo vlaoa slovesno otvorila več javnih poslopij odnosno proslavila dovršitev nove ureditve sturega rimskega Kapi oln in Cezarjevega foruma, ki besta odslej pri. stopila širšemu občinstvu. Zgodovinska tarpejska pečina je sedaj splošno in presto pristopna brez vmesuili slavb, ki so bile sicer slikovite z vidika srednjega veka, posebno pa so pospravili in preurediti židovsko četrt. Kar se tiče političnega življenja, je pomembno združenje korporacijskih članov narodnega sveta, to je članov velikega fašističnega gospodarskega sveta, kar Je izvršil Mussolini na Kapitolu. V svojem nagovoru je Mussolini gospodarski svet primerjal z generalnim štabom voi-ske. Korporacije so nemežue brez sindikatov, sindikati pa ne morejo delovati učinkovito brez kor-poracij. Poskusi, ki se vršijo v Italiji, morajo zanimati ves svet. Omenjal je p;«ebno problem brezposelnosti, predvsem v poljedelstvu in pri tem ludi poudarjaj, dn v Nemčiji državni kancler Britning ne razvija zastonj poljedelsko zastave ter hoče z odločnimi odredbami priti poljedelstvu na pomeč. Rakovo bolezen, ki razsaja pri javnih dolgovih, jo treba odpraviti. Ti dolgovi požirajo cclo četrtino proračuna. Ti zneski se morajo osvoboditi, da se porabijo na svobodnem Irgu. Obsojeni Ukrajinci Moskva, 21. aprila, n. Vrhovno ukrajinsko s; 1 išče v Harkovu je med velikonočnimi prazniki dokončalo razpravo proti celi vrsti vodilnih osebnosti ukrajinskega nacionalnega pokreta. Sodišče je obsodilo več ukrajinskih profesorjev in cerkve-mih destojanstvenikov kol voditek.ev zvezo za osvoboditev Ukrajine, razen tega pn tudi več študentov. Razsodba uveljavlja, da jo razprava doprinesla popoln dokaz za to, da je ukrajinsko gibanje stremelo po tem, da vrže sovjetski režim in Ukrajino osvobodi s pomočjo inozemske intervencije. Kljub tej ugotovitvi pa sodišče nikogar ni obsodilo na smrt, temveč je izreklo samo dolgoletno ječo. 12 letni deček utonil v Savi Radeče pri Zidanem mostu, 21. aprila. Nn velikonočni ponedeljek popoldne ob 18.20 je utonil pod savskim mostom v Radečah prt Zidanem mostu Milan fetefančič, 12 letni sin železniškega uslužbenca. On ln njegov 11 letni brat stn stopila v Čoln, ki je bil priklenjen pod mostom. Voda Je trm precej deroča. Čoln se je prevrnil in t* i začel premišljevati, kaj pomeni nanis na deski« Salon — kaj salon? Zakaj imajo ravno brivci napisano na deskah to besedo in zakaj je nimajo dimnikarji? Odgovora na to vprašanje -- velevažno vprašanje, pravim, ker vsako vprašanje je velevažno, sicer ni vprašanje — nisem uganil. Slučajno sem pa vzel v kavarni v roke neki ameriški list in tam sem našel, da je naš rojak odprl »salon«, kjer toči vse v Ameriki dovoljene pijače (nedovoljene toči bržkone bolj na skrivno). Tu mi je postala zadeva že bolj jasna: salon bo nekakšno shajališče ljudi ali shoderše, kakor pravijo na Dolenjskem, ampak to shajališče ni vselej čisto javno, kakor je pač namen, zaradi česar se ljudje shajajo, Potem sem se spomnil še na svojo staro dijaško gospodinjo, ki je služila dolgo let pri imenitni ljubljanski'rodbini, in ta gospodinja je pripovedovala, da so se gospoda zbirala v »sic-cimru«, kjer so pili kavo in čaj in čokolado in kadili in se pogovarjali. »Sic-cimer« je moral torej biti tako shajališče ljudi, kakor mu danes pravijo salon. Ko sem vse to dognal in pognmtal sem začel preiskovati, če je še danes kaj lakih sic-cimrov v Ljubljani. Povpraševal sem vsepovsod, odgovori so bili pa jako skromni. Povedali so mi pač, da lilsem dosti .boljši kakor konjski hlapec, ki še tega ne ve, da se ne pravi »slc-cimer, ampak »vislt-cimer«, kjer imenitni gospodje in gospe sprejemajo ljudi, ki jih prihajajo obiskovat, pa ne tako, kakor' bodimo obiskovat drug drugega mi, navadni zarobljenci, ampak lepo, kakor se spodobi. Povedali so mi Še to, da mora imeli vsak dostojen človek, ki gre na obisk v salon ali v vizit-cimer, s seboj vizit-karto in pa salonsko oblečen mora biti in znati mora salonsko govoriti in se salonsko obnašati. Kdor lega ne zna, naj gre rajSe v oslarijo. Tako so mi posedali in z sem na poslušat z. debelimi očmi in odšel, kakor po navadi, v drugo oštarijo. Tam sem imel pa več sreče s svojim poizvedovanjem. Našel sem tam slarega prijatelja, ki veliko zna in ve, in sem se tudi s | tem spustil v pogovor o salonih. Ta mi je pa I povedal, da salon ni prav zn prav nič drugega kakor navadno ognjišče ali pa peč, okoli katere se zbirajo ljudje. i Na kmetih hodijo ljudje drug k drugemu v vas in kdor pride v hišo, se vsede na dolgo ; klop za peč, kjer pa peči nimajo, k ognjišču, j okoli katerega je tudi klop, in tam se pego- i varjajo. To navado je ohranila tudi imenitna j gospoda, ki se tudi zbira okoli peči. Razlika je samo ta, da se gospoda ne zbira več okoli , navadne peči, ampak okoli »kamina«, ki pa I ni nič drugega kakor peč, kjer še dandanes kurijo s poleni, če jih zebe, modernizirana gospoda pa kuri s plinom ali elektriko. Ta peč je postavljena v posebni sobi, kamor gospoda ne zahaja več »v vas«, ampak »na obisk«, okoli peči pa so salonske mize in salonski stoli, in gospoda se posede na te stole in se pogovarja lepo in dostojno in nič ne raznaSa tega ol oli po svetu, kar se je tam govorilo. V takih gosposkih salonih so si obiskovalci vsi enaki, vsaj za tako dolgo, dokler sede skupaj, in dvorni svetnik ni nič več. iu nič manj kakor grof, ampak se vsi drug drugega cenijo iu drug drugega spoštujejo, skoraj Čisto ta':o kakor se cenijo in spoštujejo na kmetih vsi, ki pridejo v vas sedet okoli iste peči. I »Kaj pa v Ljubljani — ali je tudi v Ljub- ' ljani kaj takih peči ali kaminov? : — 0, so — mi je govoril prijatelj — tudi v Ljubljani imamo peči in kamine, samo kmetov --- par-don, gespode nimamo okoli tistih peči. Včasih smo imeli tudi to. danes pa menda ne več. Včasih so tudi v ljubljanskih salonih obiskovalci govorili, oh so znali tudi molčali, dandanes pa samo čenčajo, čenčajo pred obiski, med obiski, in kar je najbolj žalostno, tudi po obiskih. — — »Kako mislite to?« — »Govedo nerodno,« se je razjezil nad menoj moj dragi znanec, »ali res ne razumeš, kaj se pravi čenčati? Torej ti povem še enkrat: če prideš v ljubljanski salon in na mizi sedi knjiga, ki jo je napisal ta in ta, nikar ne začni govoriti o kujigi in njeni literarni vrednosti, če ne veš natančno, ali je pisec knjige oženjen ali ne, ali je podvržen nahodu ali ne, ali daje na teden po 12 robcev prat ali samo deset in tako naprej. Vse to moraš vedeti natanko, še predno zineš, ali pa te zadene prokletstvo »družbe«. In če se zasuče pogovor na kakšne odlične osebe, nikar ne govori o njihovih stvarnih vrlinah, ampak natančno opiši in povej, kam ta iu ta gospod zahaja, kaj pije in koliko, koliko daje napitnine in s kom ali za katero hodi. Vse to le potrebuo, če hočeš biti mil in drag gost ln cenjen družabnik. Da bi se n-nsnjal in mučil z duhovitostjo? Čemu pa? Dobri dovtipi in kar je dobrega blaga pri nas nima posebne cene, visoko pa cenijo dar dobrega spomina. Kar namreč v salonu slišiš, ne smeš zamolčati in zvrniti v svoj grob pozabljivosti, ampak to moraš razbobnati daleč po svetu, kajti pomni, da nisi gost zato, da molčiš, ampak zato, da govoriš, govoriš in govoriš. In če ti postrežejo s čašo vina, vedi, da je tvoja dolžnost, da razneseš, kar sliMš.t Tako mi je povedal moj znanec, potem sva pn plačala in odšla. To se pravi, plačal je on, ker jaz še nimam te grde ra,;vade. Doma sem pa trdno sklenil, da si bom takoj omislil salonsko obleko, če jo dobim na kredit, da pojdem šc jaz v salon. Ker znam dobro govoriti, tipam, da bom prav dobro opravil, t Slomškova dražba Dno 23. aprila bo zborovulo ufciteljstvo, organizirano v Slomškovi družbi. Zborovanje so bo vriilo v unionski beli dvorani. Pričetek ob 0 dopoldne. Na dnevnem redu bo predavanje in razprava o delovni šoK. Marsikdo Umed nas si v tem vprašanju še ni na jasnem. Brska po knjigah, išče luči — pa je ne najde. To vprašanje so spremenili že v labirint, iz katerega posamezniki brez vodnika in luči ne morejo ven na dan, na svetlo ob bohnečih frazah, ka- ■ ,kor: v stari šoli je vladala sila, v novd vlada svoboda; v stari šoli je vladal absolutizem učiteljev, v novi samoodločba učencev; v stari šoli so nas vezali učni načrti, v novi so mero-d-ajni doživljaji otrok; v stari šolii je bil učitelj gospod, v novi je lo tovariš, sodrug itd. — rz ekčtre.ma v ekstrem! Teorije jc že toliko nn tem polju, da ji ne pridemo do konca. In kaj nas uči praksa? V prav mnogih slučajih nas (Sele praksa zdrami noi privede na pravo pot. In kdo izmed nas je še nima? Naše šolsko življenje nam jo nudi dan za dnem. Doživljajo •nam prinašajo učenci v šole, n mi jih odnašamo iz šole. Obudimo si jih v spominu in pri-dimo z njimi na zborovanje, kjer nam bo dana prilika v prostem razgovoru izmenjavati misli ter poiskati tisto učno pot, po kateri nam bo mogoče najuspešnejše odgajati izročeno nam j mladino ne da bi ob dvomljivih eksperimentih trpela škodo na duši svoji. Naj pokaže udeležba, da se tudi krščansko misleče učiteljstvo zaveda vzgojnih problemov. Ljubljana ob velikonočnih praznkih V miru in radostno je praznovala Ljubljana velikonočne praznike. Razburljivih dogodkov skoraj ni bilo in so se Ljubljančani mogli s polnim srcem veseliti Gospodovega vstajenja, vrnitve pomladi in pa prostih dni. V to radostno razpoloženje je padla kaplja pelina. V soboto jc namreč zelo deževalo, Najhuje je lilo med 4 in 5 popoldne, torej v času, ko bi morala iti po mestu najbolj svečaua procesija v Ljubljani — stolna. Zato se jc ta procesija vršila v cerkvi. » Proti večeru se jo vreme nekoliko zboljšu-lo, tako, da je moglu ob 6 iz cerkve frančiškau-ska procesija in pa procesije drugih cerkva, kakor je bilo napovedano. Posebno lepa je bilu k rižanska procesija ob 8 zvečer. Njeno pot jo razsvetljevalo nešteto lučk in pa bengaličen ogenj. Pri vseh ccrkvenih svečanostih ua Veliko noč so bile vse ccrkvc polne vernikov. Posebno lepa udeležba je bila vernikov pri pontifikalni maši v stolnici in po pri frančiškanih, kjer je pevski zbor krasno pel Beethovnovo mašo. Lepo vreme je v nedeljo omogočilo, da sc je popoldne vršila potresna procesija v vsem starem sijaju. . Gledališče jc v nedeljo popolduc lzvujnlo pasijonsko draiuo :>fNRI«. Tn predstava, knkor tudi naslednja v ponedeljek popoldne, sta bili razprodani. .... Velikonočni ponedeljek pn jo s svojim krasnim solnčnim vremenom obilno oškodoval Ljubljančane za deževno vreme v soboto. Po stari tradiciji, da mora ta dan vsaka družina vsaj na daljši sprehod, če nc že na izlet, so so ravnali Ljubljančani seveda tudi letos, šmarna gora, Sv. Katarina, manjši, večji hribi, vsi so bili polni ljubljanskih izletnikov. Vinki, avtobusi, vsi ves čas prenapolnjeni. Tako je Ljubljana slavila praznike; lepo fn dostojno, kakor sc za naše meslo tudi spodobi Šport o veliki noči Riioid, ki jo nastopil kompletno, je razočaral. Nnpnrl jo igral raztrgano in so je dostikrat poslu žil tudi ostre igro. Obramba je bila zolo nesiguma. Vratar bi bil lahko ubranil tri ali štiri golo. Sodil jo g. Nemec kot običajno. Zagrebške tekme Mednarodni tekmi, ki jih je priredila Ilirija, sta končali z rezultati prvi dan G. A. K. : ILIRIJA 3:1 (0:0)., drugi dnn pu ILIRIJA : G. A. K. 3:2 (1:0). Igri prvega in drugega dne st« bili zelo različni. V nedeljo so gostje, tako ostro igrali, kakor v Ljubljani tuja moštva že dolgo ne. Moštvo G. A. K. igra dober, — skoro bi rekli nogomet. kakor ga igrajo profesijonali. škoda le, da se v preveliki meri poslužuje preostre igre. V nedeljo, ko je sodnik izgubil vodstvo igre, ni bilo ničesar drugega videti, kakor samo udarjanje po nogah. Rekli smo že, da goji G. A. K. (Grazer Atle-tik Klub) dohor nogomet. Zaigrali so tako dovršeno kombinacijsko igro. kakor jo igrajo le pro-fesijonaln« moštvu. Najboljši del moštva je napadalna vrsta, ki so. znn sijajno proigrati. Nekoliko slabša je igra krilske vrste, zato sta pa branilca in vrntar svojo nalogo opravljala tem sigurne ie. Ilirija je posiavila proti G. A. K. skoro isto moštvo, kakor proti Hajduku. Le napadalna vrsta je nastopila v nekoliko spremenjeni postavi. Nastopil je oba dni star znanec naših športnikov Oman. V drugi igri je pn na levem krilu iarral kot gost (Pfeifer) Celje. Mod tem, ko jc bilo igra obrambe in krilske vrsto na višku, jc pn zopet odpovedal napad. Obramba lliriio. jc oba dni igrala tako dobro, du je bila efoKtnu igra gostov brezuspešna. Pivi dnn so zmagali le po sreči in največ po zaslugi sodnika, ki ni znal preprečiti ostre igro. Dn je Ilirija onukovrodno, če ne še močnejšo moštvo, se jc videlo v včera jšnji tekmi, posebno v drugi polovici, ko se je napad spremenil. Rezultat druge tekmo odgovarja poteku igre. V tej tekmi je dr. Pluniitšek imel situacijo v svojih rokah. Vodil je tekmo energično in prav dob ro. Znal si jo pridobiti s svojimi odločitvami ugled, kar je uplivnlo na igrulce, da so opustili ostro igro. Tem lepim tekmam je prisostvovalo malo gledalcev. Tako slabega posetn take mednurodne tekme nc zaslužijo. V ponedeljek je odigrala rezerva Ilirije, prijateljsko trening-tekino z vojaškim moštvom Slovana, Igra je končala z 2:1 v korist rezerve. SK KOROTAN : A8K PRIMORJE (JUN.) 5 : 4. Na velikonočno nedeljo sta odigrala imenovana kluba prijateljsko tekmo na Rakovniku. — Radi premaloga igrišča sta nastopili moštvi z 0 igralci. Igra je potekla v živahnem tempu ter je pokazala napredek igraloev Korotana. Pokazali so enakovredno igro ljubljanski«! drugorazrednim klubom. Pohvalili je. Ireba predvsem disciplino in fair igro tega mladega simpatičnega kluba. Mariborski spori Grazer Sportklub : S. K. Rapid 10:2 (*:2). Za velikonočne praznike so jo vršila v Mariboru le tekma med Grazer SportKlubom in S. K. Ra-pidom, ki je končala z visoko /mago gostov V tej tekmi jc odločila homogenost Spo r (klubu, ki jo osobito v drugem polčasu znal izkoristiti ranljive točke Ropfdn. Zagreb. 21. aprila, v Edina športna prireditev v Zagrebu na veiikončno praznike, je bilo gostovanje Hnkoali iz Gradca. Ni to bila športna senzaci ja, ker so spadala nastopajoča moštva v drugi razred. Prvi dan jo končnln tekma Grafiku dlukouh z 1:0. drugi dnn pn Makabidlakoali s 5:1. Zagreb, 21. aprilu, r. Na velikonočno uc-deljo se je vršila nn igrišču Ooncordio hockev-tekmu mod Maratonom in drugim kombiniranim moštvom Zagreba, ki je končala s 4:1. Kopenhtigcn. 21. aprila, r. Zagrebška Coneordia jc igrala z. reprezentanco Kopenh.igiiu nogometno tekmo, ki je končala s 3:4 v korist danske reprezentanco pred 5000 glodalci V Ar-digrala Coneordia prvo tekuio na dau-/niugala nod tamkajšnjo repre- husu jo odigrala Coneordia skih tleli in j> zentanco z 2:1. Osijek. 21. aprilu, r. Osiješkn Slavija je gostovala v Pečuhu proti tamkajšnjemu klubu Pees Baranva. Igra je. končala s 3:i. Belgrajske tekme Belgrad, 21. aprila, k Včeraj in danes sla gostovala v Belgradu znano budinipeštansko nogometno moštvo Kispest in državni prvak, splitski Hajduk. Nasiopila sta oba proti Jugoslaviji in Relgrajskomu športnemu klubu Oba dneva sta bili domaČi inošivi v premoči. Iznena-dil jo državni prvak, ki jo bil precej občutno 1 poražen. Včeraj je Hajduk igrul proti Jugoslaviji in zgubil s 4:1. danes pn je zgubil proli B. S. K. s 3:2. Kispest jc igral včeraj proti Bel-grajskonni športnemu klubu 3:3, danes pa proti Jugoslaviji zgubil s 4:1. inozemski spori Dunaj, 20. aprila, n. Libertas-Vortvarls 6:1 (8:1). — Neubau-Virtoria 21. 2:2 (1:1). — Bewe-gung XX.-Altmannsdorf 3:0 (2:0). — Weissc Elf-Frem 5:0 (0:0). Dunaj, 20. aprila, n. Admiva-Vienna 3:2 (3:1), 23.000 gledalcev. Dunaj. 21. aprila, n. \VAC-Vienna 6:3 (1:2). — Admira-Rapid 6:4 (2:3). — Razen tega je Admira priredila za oba praznika mladinsko iirre. Iti so j>o-tokle lako: V nedeljo VFB-Admira 1:1 (1:0). — Vienna-ASV Nllrnberg 3:2 (2:2), v ponedeljek Vienna-Vt'11 H: 1 (1:1). Budimpešta. 20. apr. n. Ujpe*t-III 3:0 (1:0). — Ferenezvaros-Hungaria 3:0 (2:0). — V Pečuhu: Pecs-Baranya-Slavija Osijek 3:1 (1:1). — V KafHifi-varu: Somogy-Oradjan<>ki Osijek 5:1 (4:0). Budimpešta, 21. aprlki n. Ferenrevaros-UJpesl 2:0 (2:0). — Hungaria-lII 3:3 (1:1). — V Kapoe-varu: Komogy-Slavija Osijek 5:2 (3:t). — V Szom-balheljju: A-Szftbaria-Florld»dorf 1:0 (1:0). — V Pečuhu: I'ccs-Baranya- Gradianski Osijek 2:1 (2:1). Radio omogočen vsakomur! V drugič stopamo s tem geslom pred cenj. občinstvo z namenom, da omogočimo vsakomur brez Izjeme poslušati radio ter biti s tem deležen vseh ugodnosti, ki jih nudi poslušalcem ta iznajdba. V želji, da postane vsakdo naš naročnik, oddamo v času od 7 aprila do 7. maja 1930, po sledečih senzacionalnih cenah in plačilnih pogojih naslednje aparate: 1000 komadov finih detektorskih aparatov, kompletnih s kristalom, eno slušalko ter materi-jalom za -unanjo anteno ra 60. a ter štirikratno mesečno plačilo po 45 Din. 200 komadov enoelekironskih aparatov kompletnih z dvomrežno elektronko, z baterijami, eno slušalko ter malerijalom za zunanjo anteno za 90 Din ter osemkratno mesečno plačilo po 72 Din. 100 komadov troclektronskib aparatov 7. avdijo-nom ter dvema nizkofr. stopnjema, kompletnih, z akumulatorjem 18 ah, anodno baterijo 90 Volt, angl. zvočnikom Amplion AC 11 ter materijalom za zunanjo anteno za 200 Din in desetkratno mesečno plačili po 185 Din. 50 komadov itirielckUonskih aparatov z visokofrekvenčno elektronko, avdi onom ter dvema nizkofr. stopnjama, kompletnih z akumulatorjem 36 ah, anodno baterijo 120 Volt ter finim angleškim zvočnikom Amplion AC 27 za 380 Din in desetkratno mesečno plačili po 320 Din. Radio Ljubljana Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 Maribor, Gosposka ulica 37. "V - Pogreb Avgusta žabkarjii. Pogreb pokoj- . nega industrijaln Acvgusta Žnbkarju so je vršil : včeraj ob 4 popoldne v vsej slovesnosti in ob izredno veliki udeležbi občinstva iz hiše žalosti na Dunajski cesti na pokopališče pri Sv. Križu. I Krsto s pcikojnikovim truplom jc blagoslovil ob duhovniški asistenci p. Zakrajšek. Pevci Katoliškega rokodelskega društva pa so prod hišo pod vodstvom prof. Bajuka ginljivo zapeli svojemu bivšemu tovarišu žalostniko sčlovek glej!< V sprevodu so pred krsto šli najprej frančiškani, daljo godba »Zarja«, ki jo pod vodstvom g. Dolinarja igrala žalno koračnice, dalje Katoliško rokodelsko društvo z zastavo. Za krsto in za sorodniki so šli zastopniki raznih korporacij in oblasti, tako podžupan prof. Jarc., podpredsednik Zbornice TOI g. Ogrin, zastopniki Zvezo indnstrijccv in drugi ter zelo mnogo pokojnikovih znancev, prijateljev, tovarišev in ostalega občinstva. Na grobu so pevci Katoliškega rokodelskega društva zapeli ^Nad zvezdami<. Av- v Ljubljani. dijaki trgovske akademije v Skoplju za daljši poučen izlet v Slovenijo. Pod vodstvom ravnatelja g. Pnnte jovanoviča in petih profesorjev je prišlo v so-lioto ob dveh popoldne v Ljubljano 62 dijakov, to je, 28 učenk in 34 učencev. Na kolodvoru so jih sprejeli profesorji in dijaki tukajšnje trgovsko akademije. Dijaki bi si radi oglodali stolno procesijo, ki je pa žal ni bilo. Ogledali pa so si palačo Zbornice za TOI. Prenočevali so dijaki v Akademskem kolegiju, dijakinje pa v areni Narodnega doma. V nedeljo, ob It dopoldne so odšli na Bled, v ponedeljek so si ogledali Bohinj, nato pa so odšli na Jesenice. Tu si bodo ogledali železarno. L Jesenic pojdejo v Kranj, kjer si ogledajo tovarno »Jugoče.ško«. V Ljubljano so vrnejo jutri opoldne. Ogledali si bodo pivovarno ^Unionc iu druge tovarne. V četrtek odidejo v Celje, kjer si ogleadjo cinkarno, nato odpotujejo v Maribor. Tam bodo predvsem obiskali elektr. centralo na Fnli. Iz Maribora sc vrneio preko Zidanega mostu domov. Nagla smrt. Nu veliko soboto zvečer je v ljubljanski bolnišnici umrl nagle smrti v starosti 56 let g. Franc Ogorevc, krojaški mojster nn Poljanski cesti St. 69. Ogorcvca so prepeljuli v bolnišnico ob 8 zvečer, ob 10 pa je žo umrl. Pokopali so ga včeraj popolduc. N. p. v m.! Nezgoda na Dolenjski cesti. Dno 16. t. m. je na Dolenjski eesti povzročil pekovski pomočnik R. M. nesrečo. Vozil jc naglo z enovprežnini vozom in je liri tem podrl na tla cestnega mojstra Ivana Vlnjn, ki je » kolesom nadzoroval cestna dela. Poškodbe Vlaja so prav hude in so sc na Veliko noč So poslabšale. čudna gostoljubnost. Anton Knslelie. stanujoč nn Vodovodni cesti, jo sel v soboto s svojo hčerko voščit k sosedu vesele praznike. Iz prijaznega razgovora se jc kmalu razvil prepir iu s:o3.ed ne je hudo razburil. Izvlekel je no?, in :>. njim pričel mahali proti Knstelicu in njegovi 'tčerki. Ranil je Kastelica v obraz in mu t. onim sumim sunkom prereznl lice. Kastclica je reševalni avto prepeljal v bolnišnico, soseda pa je prijel stražnik. Nezgoda 4-Ietne deklice. Včeraj, v ponedeljek opoldne so v ljubljansko bolnišnico prinesli 4-lctno deklico Stonislavo Cesarjevo iz Ceglarieve ulice v Vodmatu. Dekletce se jc smukalo po domači kuhinji in prevrnilo lonec vrele juhe sebi na obraz in vrat. Deklica je dobila hude opekline. Policijsko kronika praznikov. Veliko delu ljubljanska policija ob praznikih ni imela. Po-lovila jc nekaj beračev, ki so bili zlasti nu veliki petek in nu veliko soboto prav nadležni. Aretirala je trojo ljudi zaradi manjših tatvin, enega pa zaradi vloma v kolodvorsko restavracijo. Prijavljena ie bila tatvina gramofona 111 pa večje množine klobas. Veliko sitnosti so imeli stražniki v soboto pozno zvečer v Kolodvorski ulici. V eni tamkajšnjih gostiln je nastal velikanski pretep in so stražniki komaj napravili red. Aretirani so bili štirje pretepači. Slana Prehod od deževnega 1111 rolnčno vreme v ponedeljek zjutraj .jo imel zelo neugodne posledice. Zapihal je mrzel veter, ki je povzročil, du •je včeraj padla skoraj po vsej deželi slana. Po nekaterih krajih 'je slana povzročila ogromno škodo na ozlminl. Letalo London — indija pristalo v Subotici Subotiea, 21. aprila, r. Danes ob 2 popoldne se jo nedaleč, od Subotice spustil na tla potniški avion, ki vozi na progi London—Indija. Letalo je vzbudilo tukaj veliko senzacijo in se je zbralo okrog njega veliko število ljudi. Le'alec se je moral spustiti na Ua, ker je nastal defekt v rezervoarju za olje in je olje izcurljalo. tako da jc bil molov nenadoma brez njega. V letalu je bilo 12 potnikom. Pristanek se je izvršil popolnoma gladko. Po pristanku se je pilot s privatnim avtomobilom odpeljal v mesto, kupil potrebno količino clja. Nato je popravil v motorju dolekt ter nadaljeval preko Budimpešte svojo pot v London. > ILUSTRACIJA« štev. 4. * je pravkar izšla za Veliko noč v povečanem obsegu z ibogato vsebino: Dvoboj (Vlad. Bar-tol). Vesela Aleluja! Golnik v borbi proti je-tiki. Pomlad (Cvet. Švigelj). Fotoamater (Izrezek, Fr. Kražovec). Nove knjige. Naši otroci. >Na Gospodov dan sem se zamaknil.. x Iz vsega sveta. Oktavo višje...! Naš radio. Nekaj minut pri režiserju 0. Sestu (Ivan Cargo). Milan SkrbinŠek (,T. Košuta). M. Skrbinšek v svojih ulogah. Premiera Hasanaginice. Pozdrav >IhM»tracijt«l Mis-manlja (H. Smrekar). Iz zgodovine mode. Moda za pomlad. Nekaj del iz keramičnega ateljeja gdč. Pajnlčeve. O modernem pohištvu (B. F.). Slovenska stanovanjska kultura. Domače pohištvo. 0 zvočnem filmu. Filmi, ki jih bomo vidolii Ita Rina v zvočnem filmu. O skrivnostnih igrah s senčnimi podobami (B. Orel). ~ »Iluntraclja< je na razpolago v vseh knjigarnah in trafikah, izvod po 10 Din. Priporočajte jo pri ovojih znancih in prijateljih, zahtevajte jo v vseli javnih lokalih! Ce lMn So 110 poznate, zahli vajte od uprave list na ogled! Uprava reviji '^ilustracija', Ljubljana, Kopitarjeva ni. fi-l IV?Jr v zločinskem svetu Iz Chicagn poročajo, da je prišlo v zločinskem svetu do sklenitve miru. Vsi zločinci Chi-caga stojo pod i«jveljslvom svojih kraljev Al Cn-pone in Bugs Morana, ki sta se do sedaj krvoločno preganjala. Ta velika sovražnika sta se sestala v nekem chikaMtem hotelu ter sklenila, prepovedali pornbo kakršnegakoli oroi|;i pri spopadih med pripsdniki eno ali drugo (olpe. Razen tegn sla si razdelila mesto v interesne sfere. Cnpono lu njegovi privrženci bodo smeli v bodočo izvesti svoje zločinsko načrte snmo v zahodnem delu mesta, v delih Cltyjn, kjer »e nahnjnjo glavnic trgovske hiše. Moran in njegovi pripadniki pa dobijo severni del mestu na >svobodno: razpolago. Obe tolp i bosla odslej nosili le toliko orožja, kolikor je neobhodno potrebno zu samoobrambo posameznih članov. Ta pogodba jasno priča o nezmožnosti oh,Iraških policijskih oblasti. Ob;ova tega dogovora meče čudno luč na p-.siv-nost in nemoč policije, ki je Se pred kratkim, • ko je izpustila na uvobodo aretiranega Caponu, izjavila, da bo *edu,j nastopila neusmiljeno proli banditom. London brez cilindrov V Loudonu se je pripetilo nekaj, česar še ne pomnijo: zman.j alo je cilindrov. Nam se bo to smešno zdelo, toda vendar je temu tako. Pa saj tudi ni nič. čuduega. V letošnji spomladi so v I^mdonti samo konference. Iz vseh dežel sveta pridejo delegati, ki morajo biti pri svečanih prilikah oblečeni po predpisu in pri tem igra visoki cilinder pač važno, vlogo. V Londonu pa imajo pravico ivobstankac samo cilindri, ki so tam kupljeni. To je tako rekoč stvar londonske časti, ker nikjer drugje na svetu niso cilindri tako dovršeno izdelani, kakor ravno v Londonu. Letos pa je zasedanje konferenc v Londonu prešlo vse meje. Vso samo konferira in to se no vrši brez cilindrov. I11 lepega dne je v trgovinah zmanjkalo lega lepega pokrivala. Vsi cilindri so razprodani. Pomanjkanje jo lako veliko, da so se s tem začeli baviti tudi listi. Ves London se je prestrašil možnosti, da bodo morali delegati hoditi po Londonu v navadnih klobukih, kar bi pomenilo za London sramoto. Treba pa je povedati, zakaj Je v Londonu nastalo tako pomanjkanje tega modnega predmeta. To je popolnoma enostavno. V Londonu, kakor tudi drugod na svetu, ne izdeluje vsak klobučar visokih cilindrov. S tem se bavljo samo specialisti In teh je malo. Ze »kosi več rodov se bavljo « tem poklicem samo izkušeni ljudje. Sinovi so se te umot-nofiti naučili od svojih očetov. Toda mnogi od teh sinov so bili tako nespametni, da so to obrt, ki sedaj tako cvete, opustili. Povpraševanje zn cilindri je vedno večje, lideloval-cov pa vedno manj. In zato pišejo londonski iisti, da preti Londonu, kar -c- tiče cilindrov, • katastrofo. Prijetna ječa Pruskim oblastem ljudje prav radi očilujo osornost v občevanju s strankami. Kako se more goditi šolo kaziijenceni iu pa jetuik.im v pruskih ziporib, si misli z grozo vsakdo, kdor še nikoli ni bil v njih. Zdi se pa, da se di v pruskih zaporih prav prijetno živeti, posebno če ima Človek dober n*?top in gladek jezik ter naleti nn pnz nike, ki imajo mehko srce. Te dni se je vršila v Berlinii razprava proli štirim puziiikcni berlinske k.uuilnvo Moabit, ker 1 30 so dali podkupiti in so olajševali jetnikom Jcfo. ter proti dvema jetnikoma, ki sta te paznike podkupovala. Eden i/.nied obeh jetnikov, neki Frev. je bil dolgoleten »znan.ee: moabltsklh zaporov. • zak: j vrač:! se Je. vedno znova v kaznilnico ali ket preiskovalni jetnik ali pa že kot kaznjenec. Zntl je prijazno govoriti s pazniki In kmalu je bil z njimi v najzaupljivejšem razmerju. Pazniki ?o mu popolnoma zaupali in so mu med drugim dovolili tudi štiri toilne dopusta, da si je. pro-j skrbel jsmčcvino 200 murk. ki jih je polreboval ta odpust iz preiskovalnega zapora. Točno ob napovedanem Času se ;;e dopuslnik vrnil v zapor. Obloženi pazniki so pri prvi preiskavi priznali, du so grešili zoper svoje uradne dolžnosti, ko so ga z« dva dni izpustili iz zapora, da jo uredil neke nujno trgovske zadeve in so ga pri tem celo spremljali po mestu. Kmalu nalo pa w> Freya pustili, da jo šel kar sam. kamor je holel, k svojim trgovskim prijateljem ali pa v zabavišča. Pazniki so šil z njim v zabavne klube, — v civilnih oblekah seveda, — z njim sedeli za mizo, kvartali, pili in Jedli — lie. morda nad vse zapravljivo, temveč le dovolj in solidno — na f*tro-ške gespoda Froya. Trki izleti so se po navadi končali tako. dn je ležko ngoloviti, ali so pazniki privedli svojega jetnika nazaj v ječo, ali pu paznik nje. Ta Frey mora imeli izredno zmožnost sugestije, znkaj posrečilo se mu je c.elo, ko Je potreboval denar, da je pregovoril nadučitelja v kaznilnici, da mu ';e podpisal menico za 300 mark, ki jo je moral seveda nazadnje sam plačati. Tudi drug'že so prišle na dan razne »veseleč stvari. Obložene! t-o pri razpr vi vso preklicali, kar so prej priznali, £c3, da jim je tu priznanja izsilil kriminalni koinisnr. Izjavili so, da so razne stvari, ki so jih prejeli od Freya, v resnici bile le odplačilu na večja posojila, ki ro jih dali svojemu jetniku — kar je zopet prav zanimivo. Sodišče j» obsodilo tri paznike na kazni dveh do treh mesecev Ječo. Naš dolgolelni, marljivi in veetnl sodelavec, gospod V Joško 7maj kurjač, služitelj v pok. jo danes v 78. letu starosti previden s tolažili sv. voro mimo v Gospodu zaspal. Pogreb bo v torek, 22. aprila t. 1. iz mrtvašnice luk. bolnice na magda-lonsko pokopaliiče. Moiu, ki je 81 let na islom aluZ-benem mestu do zadnjega dne vridl službo z vso marljivostjo in vestnostjo, bodi ohranjen žastni spomin. Maribor, 10. aprila 1030. Splošna holniea. \ Leto strahote 1793 Za to idejo je Lantenac žrtvoval samega sebe. Dal se je ujeti, da reši tri kmetske otročiče, ki niso nič pomenili v borbi, ki ji je bil posvetil svoje življenje. On, rojalist, ki je hotel vzpostaviti kralja, tisočpetstoletno monarhijo, staročastitljiv red, se je zaradi treh pritepenčkov vrnil v grad, ne meneč se za to, da ga bodo republikanci ujeli in za vedno onemogočili njegovo borbo za prestol, vero in stare tradicije. ki so mu bile največje svetinje. Taka žrtev je bila v resnici herojska. Ne, s takim možem se ne sme postopati kakor z divjo živaljo! S tem svojim požrtvovalnim činom je bil Lantenac odkupil vse svoje prejšnje zločine, se nravstveno poveličal in sam sebi podpisal pomiloščenje. Bila je dolžnost ga rešiti! Drug glas pa je dejal: Dobro. Le reši ga. Angleži ti bodo hvaležni. Še sam uskoči k sovražniku! Reši Lantenaca in izdaj domovino! Gauvain sc je stresel. Kaj je bilo prav: eno ali drugo? Pamet je govorila tako, čuvstva pa ravno nasprotno. Kaj naj izbere? Dolžnost! Toda kaj je v tem slučaju njegova dolžnost? Med tem je bila ura odbila dvanajsto in prvo uro po popolnoči. Ne da bi bil opazil, se je bil Gauvain čis'.o približal razstrelini. Ogenj je počasi ugašal. Zdajci se j? visoka planota nad gradičem v odsevu plamenov razločno videla, zdajci je, kadar jo je zakril dim, tonila v temi. Mehanično je Gauvain sledil temu izginjanju dima v plamenu in ugašanju plamena v dimu; to valovanje je nekako sličilo borbi v njegovi duši. Naenkrat sta se vzdignila dva stolba dima in vzprasketajoč pramen ognja je jako razsvetlil vrh planote, na katerem so se p> kazali v rdečkastem svitu obrisi lojtrnic. Gauvain se je zagledal. Zdelo se mu je, da je ta voz, okoli katerega so stali vozniki, ki so bili razjahali, isti voz, ki ga je bil nekoliko ur preje ob zatonu solnca videl na obzorju skozi Guč-champov daljnogled. Na vozu so bili možje, ki so zlagali z njega nekaj težkega; semintja je zažven-ketalo kakor železo; razločno se je videlo nekaj odru podobnega. Dva moža sta stopila z voza in položila na zemljo zaboj, ki je imel trioglato obliko. Ogenj je ugasnil in vse se je zagrnilo zopet v temo. Zdaj so se prižgale svetilke in na planoti je gomazela nerazločna gruča ljudi. Glasovi so klicali, toda be-j sede se niso razumele. Semintja se je čul udarec na les ali pa je zazvenelo kakor čc se kleplje kosa. Ura je bila dve. i Počasi kakor človek, ki se obotavlja, je Gauvain stopal proti razstrelini. Ko je bil že čisto blizu, ga je straža spoznala na zlatih našivih na plašču in je I prezentirala puško. Gauvain je stopil v pritlično I dvorano, ki je bila izpremenjena v stražnico. S svoda je visela svetilka, ki je razsvetljevala prostor vsaj toliko, da se ni bilo treba izpodtikati nad vojaki, ki so spali na kupih slame. Malo ur preje so se bili tu še bojevali, zdaj so pa mirno spali ko otroci. Svinec in železo jc ležalo na tleh, za silo pomedeno skupaj; marsikdo je ležal na drobcih granate, pa se ni zmenil, kajti bili so silno utrujeni. To je bil prostor strahote, v katerem so kot napadalci rjuli, šklepetali z zobmi in ubijali; tu so tudi umirali. Na kamnitih ploščah, kjer so sedaj i brezskrbno spali, so njihovi tovariši v mukah izdihali dušo. Slama, na kateri so tako sladko počivali, je bila pila kri njihovih drugov. Zdaj je bilo vse končano, kri je bila izplaknjena, sablje pobrisane, mrtveci so bili mrtvi, živi pa so se udajali smrti podobnemu globokemu spancu. Taka je vojska. Ko je Gauvain vstopil, so se tisti, ki so samo dremali, med njimi poveljnik straže, vzdignili s tal. Gauvain je pomignil komandantu in pokazal na vrata v ječo. »Odprite,« je ukazal. Podčastnik je odklenil, odrinil zapah in vrata odprl. Gauvain je stopil v ječo. Vrata za njim so se zaprla. Sedma knjiga. Srednji vek in nova doba. Na kamniti plošči, blizu štirioglate odprtine, skozi katero so bili svoječase spuščali jetnike v podzemsko luknjo, je gorela svetilka. Ob strani je stal vrč z vodo, hlebec komisa in kup slame. Če bi bilo vjetniku padlo v glavo slamo zažgati, bi bil ta poizkus plačal z življenjem, kajti ječa je bila vdolbena v skalo. Ne da bi mogel napraviti kakšno škodo, bi se bil v dimu zadušil. Preden so se bila vrata odprla, je marquis v svoji ječi hodil nemirno gori in doli ko lev v kletki. Ko so vrata zaškripala v tečajih, pa je vzdignil glavo in svetilka, ki je stala med njim in Gauvainom, je zasvetila obema v obraz od spodaj. Spogledala sta se in ostrmela. Nato je Lantenac izbruhnil v glasen smeh in izpregovoril: Dober dan, gospodine! Veliko let je že preteklo, odkar nisem imel časti Vas srečati. Lepo od Vas, da ste me posetili. Hvala! Ravno prav, da bova malo pokramljala, kajti postalo mi je v tej luknji že hudo dolgčas. Le stopite bliže, saj sle tukaj doma. N .js^afiS g- cB|o~- * SpSgjT h^ Kg* --jOS o>N " Ctfl« 5 8. _ u n Ca rLfoNP S« 3 So "3 , j? g -sR&gS t-1 s£ o. P ' og. o n Gor-Jm «•• s>? r. tSpP-H« O , 50 n to Bi 1 ff No,< je dejal inženir, !.i prostor smo opremili s posebnimi žarnicami, ki izžarevajo gotove vrste žarke kratkih valov. Ti žarki, podobno kakor Ronlgenovi, prodirajo skozi trdne snovi in so prodrli tudi do vaših fotografskih posnemkov, ki sle jih imeli skrito pri sebi. Učinek teh žarkov jo bil prav tak, kakor če bi svoje nerazvite posnemite izpostavili solnčnim žarkom.« Nalo je glavni ravnatelj potrkal svojeca inženirja na rame in ga zagotovil, da je ta način prav izvrsten in pomenia zanesljivo obrambo proti industrijskim vohunom. Vendar pa ta naprava zanj, za ravnatelja, ni nič novega in jo je pred kratkim spoznal tudi v Evropi, tako v neki nemški tovarni in tudi v Angliji. Če pa je žc stavil s svojim inženirjem, je storil to lo zato, da mu dokaže, kako je le mogoče, kljub vsem obrambnim sredstvom, doseči vohunski namen. Ali inženir morda ni opazil, kako je on — ravnatelj — proti koncu svojega ogledovanja dal enemu delavcev napitnino iz svoje denarnice? V denarnico pa je dejal tedaj svoj prstan, ki je vseboval posnetke. To denarnico je položil neopaženo na neko polico v tovarni. Pred pol ure mu jo je prinesel nazaj njegov sluga in tako je prišel do vseh, nepoškodovanih fotografskih posnetkov lovarne. Inženir je izgubil stavo. Ali ste že naroemno, Šžjeceriisft® in KotonifaSne &Ia£o. iHieefna gnojile. cemem M. itd. dobavlja S®§po(2ar$Etd ivem v Ifuftlfani Sli ste že člsn Ako ne, zahtevajte še danes brezobvezno pristopno izjavo! Na podporah izplačali že nad 1,000.000 Din. Inserirajte v ,Slov Jistu'! Nafffin^iš priporoča pekarna Zorko Franc, Ljubljana, Dunajska cesta 58 Obenem naznanjam cenj. občinstvu, da bom po Velikonočnih praznikih preuredil pekarno v novo moderno urejeno parno pekarno. Za nadaljno naklonjenost odjemalcev se priporoča Zorko Franc. Etični slouenski zaood brez tujega kapitala ie Vzajemna zaoarooalnica o Ljubljani, Dnnaiska cesta t? Sprejema v zavarova.nje: 1. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe, b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako; e) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške dote, dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in farah. »OW«C>«M (najfinejše pecivo! Sprejema vsa tozadevna naročila Parna pekarna