Narodna In univerzitetna knjižnica
v Ljubljani


Tisak Benzigera i dr., Einsicdcln (Švicarska).

Lilja v božjem vertu

Lilija v božjem verlu,

ali

dtevtšfeE staro.

njegova lepota in pomoeki ga ohraniti.

--

Po spisih

sv. M. Alfonza Ligvorskega,

s pristavkom navadnih molitev.

Na svitlo dala

1». Jeran in A. Zamejlc.

Z dovoljenjem visokočastitljivega ljubljanskega škofljstva.
Četertega pomnoženega natisa.

-r-*-

V LJUBLJANI, 1880.

Založil Matija Gerber.  — Tiskal R. Milic.

110458

h&

»Devica skerbi za to, kar je Gospodovega, da
bi bila sveta na telesu in duhu".

1. Kor. 7, 84.

„0 kako je lep čisti rod, ki se v čednosti
sveti! ker večen je njegov spomin; pri
Bogu in pri ljudeh hvalo ima. Kadar je
pričujoč, ga posnemajo; kadar pa zgine
spred oči, po njem hrepenijo; on nosi
ko premagalec večno krono, ker je prejel
plačilo v boji za čistost 11 .

Bukve modr. 4, 1. 2.

Vrednost in lepota deviške čistosti.

1. ||uše, ktere se Jezusovi lju¬
bezni  posvete, in njemu lilijo neomade-
žane čistosti  ohranijo, so Bogu tako
ljubeznjive in prijetne, kakor, angeljci
nebeški. One bodo kakor angeljci Božji
v nebesih.  Tolika tedaj je cena deviške
čistosti. Sv. Ambrož  pravi od čistosti:
„Kdor to čednost ohrani , je angelj;
kdor jo zgubi , je lmdoba“.

Kardinal Baroni  j piše, da je neka
umirajoča devica, Georgija po imenu,
vidila golobe okoli se ferčati. Ko so
devičje truplo v cerkev nesli, so se go¬
lobje na cerkveno streho usedli; usedli
so se ravno ondi zgoraj, kjer je spodaj
devičje telo ležalo, in so tako dolgo

1 *

4

ostali, da so telo v zemljo dejali. Te
golobe so sodili, da so angeljci, ki so
deviško truplo k pogrebu spremili.

Po pravici se torej devištvo angelj-
s/ca čednost  imenuje; ker ta čednost,
pravi sv. Ambrož,  svojo podobo v ne¬
besih ima,  da ji nasledva, ondi gori,
kjer prebiva ženin čistih duš.

2. Duša, ktera svoje devištvo Je¬
zusu Kristusu posveti, se po pravici
Kristusova nevesta  imenuje. Torej piše
sv. apostelj Pavel  svojim deviškim učen¬
cem: ,,S Kristusom sem vas zaročil, da
vas skažem kakor čisto devico Nebeški
Zveličar sam se devicam v priliki da
ženina imenovati: „Šle so ženinu naproti;
šle so ž njim le ženitovanju 11 .  Kadar go¬
vori nebeški Zveličar od druzih ljudi,
se jim da Učenika, Pastirja, Očeta ime¬
novati ; kadar pa od devic govori, hoče
ženin imenovan biti. Zato se je derznil
sv. Gregorij Nazijanški  visoke
besede spregovoriti: „ Čisto devištvo bo
s Kristusom ženinom ozaljšano

Jezus Kristus je deviško čednost
ljudem posebej zaslužil; devištvo ima
pri njem posebno vrednost. Torej je v

5

skrivnem razodenji pisano, da device ho¬
dijo za Jagnjetom , kamor gre. Mati
Božja  je nekdaj rekla neki duši, da
Kristusova nevesta mora vse čednosti
ljubiti, še naj bolj pa čistost, ker s
čistostjo se enači svojemu nebeškemu
ženinu. Sv Anton Padovanski  pa
piše, da, akoravno so vse pravične duše,
po besedah sv. Bernarda, Gospodove
neveste, se vendar device na poseben
način njegove neveste imenujejo. Torej
je sv. Fulgencij  imenoval Jezusa Kri¬
stusa ženina čistih duš.

3. Sv. Klara Montefalkonska
je rekla, da ona svoje devištvp tolikanj
ljubi in spoštuje, da bi rajši svoj živi
dan terpela peklenske bolečine, kakor
ta dragi zaklad zgubila. Sveti Neži  se
je sin rimskega poglavarja ženina ponu¬
jal; blaga in častitljiva devica je pa po
vsi pravici odgovorila, da je že našla
boljšega ženina. Tudi sv. D o mi til o iz
rodovine cesarja Domicijana, so žene
pregovarjale, da naj kneza Avrelijana
vzame, da ji to ne bo nič škodovalo,
ker, dasiravno je on nevernik, ona lahko
kristijana ostane. Devica pa je rekla:

6

„ Povejte mi, ko bi devico kralj in kmet
ob enem snubila, kterega si bo za ženina
zbrala? Ako bi se z Avrelijanom zaro¬
čila, bi mogla zaročilu s kraljem nebes
in zemlje odreči; bi li to ne bilo nespa¬
metno? Povejte knezu Avrelijanu, da
naj se ne trudi, in me ne iše v zakon".
Jezusu Kristusu, ki mu je bila svoje
devištvo posvetila, zvesta ostati, se je
dala živo rajši sežgati; in neusmiljeni
Avrelijan ji je to smert res naklonil.
Sveta Suzana  je bila siljena, Maksi-
mina vzeti, in bi bila cesarica. Ker je
pa svoje devištvo rajši nebeškemu ženinu
posvetila, je bila na cesarjevo povelje v
smert obsojena. Tako seje veliko svetih
devic kraljem in cesarjem odpovedalo,
da so se z Jezusom zaročile. Zveličana
Joana,  portugalska kraljeva hči, ni
hotla Ludovika XI., francoskega kralja,
da je devištvo ohranila. Ravno iz tega
namena je zveličana Neža  odrekla Fer¬
dinandu II., cesarju; Elizabeta,  oger-
ska kraljeva hči, ni hotla Henrika, av-
strijanskega nadvojvoda. In tako bi se
še dalo mnogo druzih našteti.

4. Devica, posebno če devištvo še

7

z obljubo zapečati, je z dušo in s tele¬
som  vsa Božja last.  To je naznanil
sv. Pavel, ker pravi: „ Devica sJcerbi za
to, kar je Gospodovega , daje  na telesu
in na duši sveta; Mera pa moža ima y
sJcerbi za to, kar je svetovega, kako bi
možu dopadla".  Apostelj pristavi: „To

rečem k vašemu pridu - opominjam

vas k temu , kar je spodobno, in vas
zmožne stori, k Bogu brez zaderžka
moliti Omoženim je veliko reči na
poti, se posvetiti, in ti zaderžki so to¬
liko večji, kolikor vikši je njih stan,
kolikor obširnimi so njih zadeve s svetom.

5. Ako želi zakonska v ..svetosti
živeti, se mora pomočkov poslužiti, ki
so k temu potrebni. Mora svete zakra¬
mente pogosto prejemati, bogoljubne reči
premišljevati, se znotranje in zunanje
zatajevati, zaničevanje, poniževanje, ubo¬
štvo ljubiti; da ob kratkem rečem, z vso
skerbljivostjo mora gledati, da spozna,
kaj ji je storiti, da bo Bogu dopadla.
Torej je potrebno, da si posvetnost, vso
nečimurno čast in pohlepnost za časnim
premoženjem iz glave izbija. Kako zelo
pa omoženi časa, priložnosti in pomočkov

8

k temu primanjkuje! Kako težko ji je
velikrat, se v duhu zbrati! Ktera ima
moža, skerbi za to, kar je svetovega,
pravi apostelj. Žena mora misliti, kako
bo domače obravnovala, otroke redila,
stregla možu, njegovi rodovini, staršem
in bratom, ki so pogosto veliko nadlež-
niši in čmerniši, kot mož sam. Torej
mora njeno serce razdeljeno biti, kakor
apostelj pravi, ker ona svojo ljubezen
ima razdeljeno med možem, otroci in
Bogom. Kako malo časa ima žena mo¬
liti, večkrat sv. režnje Telo prejeti ker
ji rado časa primanjkuje, hišo vredovati
in preskerbeti! Mož hoče postrežen biti,
zmirja in je nejevoljen, ako ni hipoma
opravljeno, kakor on ukaže. Deržina
velik nepokoj dela, vpije, se prepira,
hoče večkrat imeti, kar ji ne gre. Otroci,
ako so majhni, se jokajo, hočejo zdaj
to, zdaj uno; ako so odrašeni, je še hujši;
delajo skerb, žalost, silijo v slabe dru¬
žine, pridejo bolezni in druge nevarnosti.
Pri tolikem terpljenji, nepokoji, skerbeh
se bo pač kdo v duhu zbral, zvesto
molil! Še veliko teže je zavoljo preje¬
manja svetih zakramentov. Ali, Bog

9

hotel! da bi za žene ne bilo še družili
nevarnost, ki so veliko teže premagati,
kot one, ki so bile zdaj popisane. Žene
same naj bolj vedo, v koliki nevarnosti
so, milost Božjo in dušo zgubiti.

6. Bogoljubne device se popolnoma
Jezusu Kristusu izročijo, ga z vso lju¬
beznijo ljubijo, in tako živijo v stanu,
ki je naj srečniši in naj bolj popolnoma.
Niso v nevarnostih, kterih se zakonske
ne morejo ogniti; niso navezane na
otroke, ne na posvetne ljudi, ne na
blago, ne na navadne nečimurnosti žen¬
skega spola. Vsa njih skerb in trud
gre na to, da bi Jezusu dopadle,” ki so
mu darovale dušo in telo. Odmaknjene
posvetnemu hrupu in kriču imajo večji
in lepši priložnost, nebeški kruh svetih
angeljev vživati, moliti, svete bukve brati,
na zveličanje svoje duše misliti, v duhu
zbrane biti. Njih serce namreč ni za¬
vezano , ker devica ima nepotrebnih
misel svobodno dušo pravi T e o d o r e t.
Zato deviška dušo le to misli, kako bi
bila vedno in vselej v zaupni prijaznosti
z Bogom. To je apostelj naznanil, pravi
E k u m e n i j, ker je rekel, da devica bodi

10

sveta na telesu in na duši.  Te besede
imenovani pisavec tako razlaga: „ Sveta
na telesu zavoljo čistosti, sveta na duši
zavoljo zaupnega tovarštva z Bogom

7. Device, ki vedno popolnosti
išejo, so ljube neveste Jezusa Kristusa,
ker po tem, ko so mu telo in dušo po¬
svetile, v tem življenji nič druzega ne
išejo, ko njemu dopasti. Sv. Janez je
bil zavoljo tega ljubljeni učenec Jezusa
Kristusa , ker je bil devica, to je, devišk.
Torej cerkev poje od njega: „Devica
(devišk) je bila od Gospoda izvoljena,
in izmed druzih naj bolj ljubljena 11 .
Deviški  se Gospodovi pervenci imenujejo:
ker device so. Le-ti hodijo za Jagnje¬
tom , kamor gre ; so zmed ljudi odkup¬
ljeni, da so pervenci Božji in Jagnjetovi.
Kaj pa se imenujejo pervenci? Kardinal
Hugo  to tako razlaga: „Kakor je nam
zgodnje sadje ljubši, tako so posvečene
device Bogu ljubši 11 .

8. Sveto pismo pravi v visoki pesmi,
da se nebeški ženin med lilijami pase.
Te lilije so deviške, ki svojo čistost ne-
oniadežano ohranijo, Božjo voljo dopol¬
niti. Učen pisavec  pravi od teh besed

11

sv. pisma: kakor se peklenski duh od
nečistosti debeli, ravno tako se Jezus
Kristus pa med lilijami  čistosti pase.
Sv. Beda  terdi, da petje svetih devic
je Božjemu Jagnjetu ljubeznjivši, kakor
petje vsih druzih svetnikov. Zamore se
pa še več reči, sme in more se reči:
nobena hvala ni zadostna, vrednosti de-
vištva dohvaliti. Vse, kar se visoko
spoštuje, se s čisto dušo ne da primeriti,
pravi modri. Torej kardinal Hugo  oko-
lišino v misel vzame, da od druzih ob¬
ljub se zamore rešiti, nikakor pa ne od
obljube devištva, ker se nobena reč ne
more najti, kar bi bilo visoki ceni in
vrednosti devištva enakomerno. To je
že prečista Marija Devica na znanje dala,
ko je rekla angelu: Kako se bo to spo¬
dilo, ker moža ne spoznam ?  Je hotla na
znanje dati s temi besedami, da je pri¬
pravljena, veliko rajši časti Božje Matere
ne imeti, kot brez deviške časti biti.

9. Sv. Ciprijan  pravi: „Deviška
čistost je kraljica vsih čednost “. In
sv. E fr e m, ko od devištva govori, pravi:
„Ako to ljubiš, te bo Bog v vsih rečeh
osrečil in oblagodaril 11 . Deviški, ki lilijo

12

deviške čistosti nezvenjeno ohranijo, da
bi Jezusu Kristusu dopadli, so po Njem
blagoslovljeni v vsili rečeh. Sv. Ber¬
nardin  Sienski pravi: »Devištvo dušo
zmožno stori, nebeškega ženina gledati,
v tem življenji skoz vero, v unem živ¬
ljenji skoz veličastvo". In, o koliko
neizrečeno čast pripravlja Jezus Kristus
svojim nevestam v nebesih, ki so mu
na tem svetu svoje devištvo posvetile!
Svoji veliki služabnici J o a n i O r z i n s k i
je bil Bog častitljivi kraj pokazal, kteri
je tistim odmenjen, ki svoje devištvo
Jezusu Kristusu posvetijo. To viditi,
je zavpila: „0 kako ljube in prijetne
so Bogu in Mariji device!"

Posebna krona časti in veselja je
lorberjeva; in vsi sveti učeniki terdijo,
da bodo device v nebesih z lorberjevim
vencem kronane- Za to je v skrivnem
razodenji rečeno od deviških: „ Ni Jedo

ni mogel te pesmi peti , kakor unih sto
štiri in štirdeset tisoč , Jcteri so odkup¬
ljeni od zemlje Sv. Avguštin  raz¬
laga te besede in pravi: „Veselje, ktero
Jezus Kristus deviškim da, ne bo drugim
svetnikom v delež, ki niso bili deviški".

13

10. če pa devica želi biti sveta in
prava nevesta Jezusa Kristusa, ni zadosti,
da je devica; ona mora biti tudi modra
devica, in obilno olja imeti v svetilnici
svojega serca, da olje neprenehoma gori
v ljubezni do njenega ženina. Nespa¬
metne device so bile tudi device; ker
se pa niso z oljem preskerbele, jih je
Božji ženin zavernil, ko so hotle iti na
svatovšino. Naravnost jim je rekel: „Ne
poznam vas*.  Devica tedaj, ki želi biti
prava Zveličarjeva nevesta, ne sme na
tem svetu druge skerbljivosti, druzih
misel imeti, kakor Jezusa Kristusa ljubiti
in Njemu samemu dopasti. Sv. Ber¬
nard  pravi, da Bog hoče, da se ga
moramo kakor Gospoda bati, kakor
Očeta ga spoštovati, kakor ženina ga
ljubiti.

Pomočki, deviško čistost ohraniti.

Molitev.

Pervi pomoček je molitev s premiš¬
ljevanjem. Le-ta je zveličavno ognjiše,
na kterem se duša od ljubezni Božje

14

vname. „ V mojem premišljevanji se je
ogenj vnel",  pravi psalmopevec. — V
skušnjavah zoper čistost se mora urno
z molitvijo k Bogu pribežati, in njega
pomoči prositi. Častita sestra Cecilija
K a steli  nka  je velikrat rekla: n Bres
molitve ni mogoče čistosti ohraniti".
Ravno to že Salomon  priterdi: „Ker
sim vedel , da ne morem zder&en biti ,
ako mi ni od Boga dano  — sem pri¬
stopil k Gospodu".

Sveto obhajilo.

Drugi pomoček je sveto obhajilo.
Sv. Bonaventura  Serafinski pravi:
„Ta pomoček je hišica, v ktero nebeški
kralj svoje neveste pelje, sveto ljubezen
vravnati v njih sercih, da bližnjega kakor
sebe in Boga čez vse ljubijo 11 .

Zatajevanje.

Tretji pomoček je zatajevanje. Kakor
lilija med ternjem, je moja preljubemjiva
med hčerami , se bere v visoki pesmi.
Kakor se lilija med ternjem ohrani, tako

15

devica svojega devištva ne bo ohranila,
razun le z zatajevanjem. To je rekla
tudi sv. Marija Magdalena Paci-
ška:  „čistost med ternjem cvete". Kar
nemogoče je, da bi devica Jezusu zvesta
ostala, ki svojih počutkov ne berzda,
se zdaj v jedljivost poda, zdaj oči vse-
kod obrača, zdaj vsakoršnih novic in
burk posluša, — kar nemogoče je, da .
bi devica v sredi posvetnega razveselje¬
vanja Jezusu Kristusu zvesta ostala,

Le med ternjem zatajevanja se zamore
ohraniti.

Sv. B a žili  j tako govori od devic:
„Ne spodobi se, da bi device s kfcerim
delom svojega telesa prešestvale, ne z
jezikom, ne z ušesi, ne z očmi, ne z
dotikanjem, še veliko manj s sercem*.

Da se devica čista ohrani, mora njen
jezik pošten biti; mora v besedah na
vso moč previdna biti, in se pogovorov
z možkimi ogibati, kolikor je le mogoče.
Pošten bodi njen sluh, da pred vsim
prederznim posvetnim govorjenjem beži
kakor pred smertjo. Poštene naj bodo
njene oči, da jih nikoli ne vpira ljudem
v obličje; poštene njene roke, da je v

16

ti reči vsa previdna in sramožljiva do
druzih in do sebe. Pošteno bodi njeno
serce, da si prizadeva, vsim nesnažnim
mislim zoperstati, ter berž, ko se jih
zave, nebeškega Zveličarja in njegovo .de¬
viško Mater v pomoč pokliče. Da zvesta
in brez madeža ostane, je potreba, si
v jedi pritergovati, s postom in z dru¬
gimi pokorili telo mertviti. Ako tega
ne more zavoljo bolehnosti, naj težave,
zaničevanje poterpežljivo prenaša. Ne¬
veste Jugnjetove hodijo za Njim , kamor
koli gre.  Nebeški Zveličar ni hodil po
poti veselja, ampak po poti terpljenja,
bolečin in zaničevanja. Torej so svete
device terpljenje in zaničevanje vselej
toliko ljubile, da so radovoljno in z ve¬
likim veseljem vsak terpež in smert
terpele.

Sh  motnost,

četerti pomoček, deviško čistost ohra¬
niti, je samotnost.  Nebeški ženin pravi:
da so lica njegove neveste lepe^‘ kakor
gerličine.  Gerbca beži od drušine druzih
ptic in samoto ljubi. Devica bo lepa , (
pred obličjem Jezusa Kristusa, ako je ■

17

samotna, in se pred ljudskimi očmi
skriva, kolikor le more. Sv. Marija
Magdalena  P a c i š k a je velikrat
rekla: „Čistost je cvetlica, ki le v za¬
klenjenih vertih med ternjem raste".

Devica se mora svojih počutkov skerbno
varovati, brez potrebnosti ne med ljudi
zahajati, Sv. Jeronim  pravi: „Božji
ženin je ljubosumen, in ne terpi, da bi
obličje njegove neveste drugi gledali".
Torej mu je zelo zoperno, ako njegova
nevesta iše, obzijana biti in v tovaršije
zahajati. Pobožne device naj se skri¬
vajo pred svetom, in kadar morajo med
ljudi iti, naj gledajo biti bolj rezriO in
nedopadljive, pa ne v prijetni in mikavni
podobi. Bol and piše, da se je sveta
devica A n d e r e n i z i n a bala ljudem
dopasti; torej je v molitvi Boga prosila,
naj bi dal, da bi v obličje odurna (ali
zamerzna) bila. Uslišana je bila; po
molitvi so se je gobe prijele, in sleher¬
nemu se je gnjusila in studila.

Jakop  V i t r i j a š k i pripoveduje od
sv. Evfemije;  ko je bila od nekoga
pregrešno ljubljena, si je z nožem nos
in ustnice odrezala, rekoč: Nečimurna

2

18

lepota, v prihodnje ne boš priložnost
greha! — Nekaj enacega pripoveduje
sv. Anton,  in kardinal Baronij poterdi,
od svete Ebe,  opatinje Korliganskega
samostana v Šotiji. Ko se je bala, da
bodo divji sovražniki privreli, si je z
nožem nos in zgornjo ustnico do zob
odrezala; ravno tako so storile po njenem
zgledu vse druge nune, njih trideset
števila. Ko so divjaki v samostan prišli
in vidili tako nespodobno ranjene, so iz
jeze poslopje zažgali, in so vse zgorele.
Sv. cerkev pa je te vse svetim mučenicam
prištela. Tako samega sebe poškodovati,
se ve, da človek ne sme; une svete
device so to iz nagiba sv. Duha storile,
da so deviško čistost obvarovale. Iz
tega se vidi, koliko so zamogle device
storiti, ktere so ljubile svojega nebeškega
ženina, da so človeški hudobiji odšle.
Torej se mora devica, kolikor je moč,
ljudem pred oč varovati. Devica, ki se
z Jezusom Kristusom zaroči, se odpove
svetu in vsim njegovim slepotijam. To
je zaveza, ki jo z nebeškim ženinom
stori, in to zavezo moraš spolniti, o
nevesta Jezusova!

19

Grešne priložnosti se varovati.

Ako želite čiste ostati, kakor mora
biti nevesta Jezusa Kristusa, varujte se
priložnosti greha. Skerbite, nevedne biti
v vsih rečeh, ki so čistosti nasproti,
Varujte se bukev in spisov, kteri bi
bili škodljivi vašemu sercu. Ako slišite
govorjenje, ki se ne spodobi, bežite;
ali skušajte govorjenje na kaj druzega
zaverniti, kar je pošteno. Varujte se
malih reči, da v hujši ne zabredete.
Nektere reči so majhne viditi, kakor:
en pogled, prijazna beseda, mali dar;
pa iz njih se utegne iskra uterniti, in
iz iskre pekel, v kterem bote gorele.
Ne zaupajte prederzno nase, temuč va¬
rujte se vsake nevarnosti. Svetniki so
se po samotah skrivali, čistost ohraniti,
in ve bi se v priložnosti nastavljale?
Ne govorite z drugim spolom od po¬
svetnih nečimurnost, ne norčujte se ž njim!
Nikoli se ne smejajte besedam, pred
kterimi vas mora rudečica spreleteti!
Bežite, bežite pred hudim, in bodite
odkritoserčne do spovednikov. Razode-
uite jim svoje skušnjave in vse nevarnosti,

2  *

20

k kterim priložnost daste, in prosite za
svčt, kako bi se iz njih rešile.

Nebeški ženin ima veselje ob dnevu,
ko se z devico zaroči. To je v visoki
pesmi naznanjeno: Izidite, Sionovehčere,
, in glejte kralja Salomona v njegovi kroni,
s ktero ga je kronala njegova mati v
dan njegovega zaročenja, in v dan, ko
se je njegovo serce veselilo.  To je urneti
od devic, ktere so se popolnoma podale
v ljubezen svojega Božjega ženina in se
tako na svatovšino pripravljajo. Ta ne¬
beški ženin hoče, da naj se zavoljo tega
ž njim vse nebesa veselijo: Veselimo
in radujmo se, in dajajmo Mu češenje;
Jcer Jagnjetova svatovšino, je prišla, in
Njegova nevesta se je pripravila.  Ne¬
vestna lepotija, ki Jezus hoče, da naj
se njegove neveste ž njo ozaljšajo, ni
nobena druga, kakor čednost, zlasti lju¬
bezen in čistost. Zlate verižice (ali ket-
nice) ti bomo na vrat naredili, ki so s
srebrom prevlečene, mnogoterno;  se bere
v visoki pesmi. Zlate verižice, ki so
s srebrom preprežene, pomenijo ljubezen
in čistost. To so drage oblačila in dragi
kamni, s kterimi Gospod svoje neveste

21

zaljša, kakor pravi sv. Neža:  „Na

desno roko in na vrat mi je dražili
kamnov obesil. Gospod me je oblekel
s plajšem iz zlata tkanim, in me je z
neprecenljivimi navratnicami ozaljšal".

Le samega Boga iskati.

Sv. Bernard  piše nevestam Kri¬
stusovim: »Nevesta Jezusova! ne misli
več na-se, ne na svet: nisi več svoja,
nisi svetova; Božja si, ker si se Bogu
darovala. Vse pozabi, in ohrani se le
samemu tistemu ženinu, kterega si iz¬
volila. Boga si izvolila, Bog je tebe
pred toliko druzimi sebi nevesto izvolil.
Torej — piše dalje sv. Bernard — stavi
vse svoje upanje, vso svojo ljubezen v
Jezusa, ki je tvoj ženin, ki te je od
vekomaj ljubil, in te iz neskončne do¬
brote toliko ljubeznjivo k svoji ljubezni
spravil.

Zato tedaj, o nevesta Jezusova! ako
svet hoče od tebe ljubezen imeti, od¬
govori mu, kakor sveta Neža:  Proč,
proč, ti smertni okostnjak! Ti hočeš
ljubezen od mene; jaz pa ne morem

22

nikogar ljubiti, kakor le Boga samega,
kteri me je popred ljubil". To je sveta
ponaša, pravi sv. Jeronim,  ktero
naj nevesta Jezusa Kristusa v svojem
sercu ima. On pravi: „Vedi, da ti si
boljši od sveta, in reci: našla sem ga,
kterega je iskala moja duša, deržala
ga bom in ne spustila". Posvetne ne¬
veste si v čast štejejo, ako se z imenit¬
nim in bogatim gospodom zaroče; ti se
pa pohvali, da imaš boljši srečo, ker
si nevesta kralja nebes in zemlje. Raz¬
veseli se in reci: našla sem Ga, kterega
moja duša ljubi, z ljubeznijo Ga bom
objela, nikoli Ga ne bom izpustila, ker
ljubezen je vez, ktera dušo z Bogom
zveže in zedini.

Zares, devičja sreča je velika sreča!
Lahko se ona hvali in reče: Moj ženin
je, kteremu nebeški duhovi hrepenijo
streči! Moj stvarnik se je z menoj za¬
ročil, in ker je On kralj in gospod vseh
stvari, mi je boljši kot kraljevo krono
dal. Varuj pa te krone, o devica, do¬
kler na zemlji strohljivo oblačilo smerti
nosiš; iz lastnega zadolženja bi jo za-
mogla zgubiti. Varuj, da ti je kdo ne

23

poropa! Pusti stvari iz glave, in zmiraj
bolj se s svojim nebeškim ženinom ze¬
dini z ljubeznijo in z molitvijo. Prosi
ga, da naj ne pripusti, da bi se kdaj
ločila od njega. In kadar se stvari lo¬
tijo, tvoje serce posesti, in nebeškega
ženina hočejo iz njega izgnati, zaupaj
v pomoč Božjo in reci z aposteljnom:
,, Kdo me bo ločil od ljubezni Kristusove?
Ne smert ne življenje , ne globokost ne
visočina , ne sedanje ne prihodnje, ne
druga sjvar me ne bo ločila od ljubezni
Božje 11 .

Kako naj bogoljulma devica vsa
Božja bo.

Naše serce je tako, da brez ljubezni
ne more živeti; ali Boga ljubi, ali pa
stvari; ako stvari ne ljubi, svesto Boga
ljubi. Torej nas sv. Duh opominja, sker-
beti, da svoje serce čisto ohranimo vsih
nagnjenj, ktere niso v Boga obernjene.
Dokler bo serce Boga ljubilo, bo živ¬
ljenje imelo, berž pa, ko svojo ljubezen
k stvarem oberne, bo smert našlo. Ka-
košno smert? Dušno smert. Vse, kar

24

ni Božje, mora duša iz serca odganjati,
da bo sveto živela.

če je kdo k očetom v pušavo prišel,
ter želel pri njih sprejet biti, so ga
poprašali: Si prinesel pa prazno serce
seboj, da ga bo zamogel sv. Duh na¬
polniti? Pravo je bilo to vprašanje; ker
serce, v kterem zemlja živi, se ne more
z Božjo ljubeznijo napolniti. Kdor po¬
sodo polno peska k studencu prinese,
je ne bo mogel napolniti, naj se še to¬
liko trudi in prizadeva; ker pesek mora
poprej iz nje izpraviti. O dobrotljivi
Bog! kako da toliko ljudi moli, hodi
k svetemu obhajilu, in vendar se lju¬
bezen Božja v njih kaj ne zvikša? Za
to, ker pridejo s sercem, ki je polno
zemlje, to je: polno nagnjenja k samo-
lastni precenitvi, nečimurnosti, svoje-
glavnosti, k sorodovini ali drugim rečem.
Dokler zemlje iz serca ne odpravijo,
ljubezen Božja vanj ne more. Pokažite
mi dušo, ki nič posvetnega ne ljubi,
obljubim, da je polna ljubezni Božje.
Zavoljo tega bi mogli prav velikokrat
prositi, kakor David:  „ Čisto serce

stvari v meni, o Bog /“ Gospod! daj

25

mi čisto serce, da bo brez nagnjenj,
ktere za tabo ne teže.

„Goije mu!“ kliče sv. Avguštin,
»kdor iz serca, ki je le eno, dvoje na¬
redi, ga razdeli, da bi en del dal satanu!
Ker po pravici se Bog nad tistim serdi,
kdor ž njim, kakor s svojim sovražnikom
dela; za to bo On iz njegovega serca
bežal, in vse njegovo posestvo pustil
satanu 11 . Sv. Avguštin sklene in pravi:
K manjšemu, Božja last duša ne more
biti, ktera zunaj Boga kaj ljubi; bolj
ko take reči ljubi, manj bo Boga ljubila.

Dokler je sv. Terezija  neko malo
neredno, vendar vso spodobno naklon-
ljivost do nekoga iz svoje rodovine v
sercu imela, ni bila še prav Božja. Ko
se je pa od vse ljubezni in nagnjenja
do stvari odtergala, in celo svoje serce
k ljubezni Božji obernila, je zaslužila
od Gospoda ljubeznjive besede slišati:
»Terezija! zdaj si vsa moja, in jaz sem
ves tvoj!“

Bog hoče iz celega serca ljubljen biti.
Slehernemu on zapoved oznanuje: Ljubi
Gospoda svojega Boga iz vsega svojega
serca!  In to ljubezen, o keršanska duša!

26

Jezus, tvoj ženin, popolnoma za,služi.
Kako bi je ne zaslužil, ki je na sra¬
motnem lesu sv. križa svoje življenje
dal, ki se ti je tolikokrat daroval v
naj svetejšem zakramentu ! „ Pomni

pravi sv. Kriz o stom,  „da se ti je
vsega dal, in si ni nič prihranil!" To
je sv. Bernarda  naj bolj vžgalo, Boga
ljubiti. On pravi: „Moj Bog se mi je
vsega dal, in je iznemogel iz ljubezni
do mene; tedaj se spodobi, da tudi jaz
ves iz ljubezni do njega omagujem".

Nevesta Jezusa Kristusa ne sme
druge pesmi peti, kakor novo pesem,
ki pravi venčani pevec od nje: Pojte
Gospodu novo pesem!  Sv. Avguštin
pravi: „Kaj pomeni nova pesem druzega
kot novo ljubezen?" Stare pesmi so
ljubezen do stvari in do samih sebe,
ktero od svojega rojstva seboj nosimo
zavoljo nagnjenja k hudemu, ktero nam
je storil izvirni greh. Tega nas sv. Duh
prepriča, rekoč: Serce in misli so od
mladosti h hudemu nagnjene.  Temu na¬
sproti je pa nova pesem ljubezen tistega
serca, ktero se popolnoma Bogu daruje.
Torej sv. Avguštin dalje govori: „Glas

27

našega serca, s kterim Boga hvalimo,
mora hiti gorečnost svete ljubezni, da
ga ljubimo, ker zasluži ljubljen biti, in
vse veržemo iz svojega serca, kar ni
Bog“. Jezus, naš križani ženin, hoče,
da naj bodo njegove neveste vsim rečem
tega sveta križane; in če jim svet svoje
lepotij e in nasladnosti pred oči stavi,
morajo s sv. Pavlinom  glas povzdig¬
niti in reči: „Vživajte, bogatini! svoje
bogastva; vi, kralji! svoje kraljestva;
naše kraljestvo in naša slava je Jezus
Kristus sam, kterega ljubiti več nese,
kot posestvo in oblast vse zemlje 1 '. Ne-„
vesta Jezusa Kristusa naj ne želi dru¬
zega, kot ljubezen; naj ne živi od
druzega, kot od ljubezni; naj ne iše
druzega, kot v ljubezni rasti. Blagor
keršanski duši, ktera zamore z resnico
reči, kar je sv. Frančišek Asizijan
rekel: „Moj Bog in moje vse!“ — Moj
Bog! s toliko ljubeznjivostjo si me ob¬
dal , bom kaj li za posvetnim hrepenela,
ko sem tebe našla, kteri si vsa dobrota?
Moj Bog in moje vse! časti, bogastva,
Veselja tega sveta, poslušajte! On je
moja čast, moje bogastvo, moje veselje,

28

moje vse! Kaj sem želela v nebesih ,
kaj na zemlji zunaj tebe ? O Bog mojega
serca , moj Bog in moj clelež vekomaj!
— Našla sem ga, ktercga moja duša
ljubi; deržim ga in ga ne spustim več
od sebe.  Res, našla sem ga, ki ga ljubi
moja duša; njega, kteri sam me zamore
nasititi. Ves svet s svojimi sladnostmi
in veseljnostmi, pekel z vso svojo močjo
me ne bo od tebe ločil. Nikoli, nikoli
te ne spustim od sebe, Jezus, ženin moj!
Z ljubeznijo te bom deržala, nikoli te
ne bom spustila; vsa sklenjena s teboj
hočem živeti in umreti.

Popolnost in pravi mir vesti do¬
seči, je potrebno, svetu in samemu sebi
odmreti. Blagor mertvim , kteri v Go¬
spodu mnerjo!  se bere v skrivnem ra-
zodenji. Brez bolečine se pa umreti ne
more; da tedaj svetu odmerješ, je po¬
treba terpljenja in serčnosti. Nebeško
kraljestvo v svetem pismu je primerjeno
zdaj zakladu, ki ga doseči, se mora vse
prodati; zdaj mestu, ki si moramo silo
storiti, vanj priti, ker so ozke vrata;
zdaj kraljevi hiši, za ktero morajo kamni
z dletoin obdelani biti, (in ti kamni so

29

naše duše); zdaj gostem, ki se ne more
na nje, ako terga tega sveta ne zapustiš;
zdaj stavi, ki se mora do konca teči,
da se dobi; zdaj kroni, ki jo doseči, se
mora vojskovati in premagati; ob krat¬
kem: da svetu odmerjemo, moramo na¬
rediti, da samolastna ljubezen v nas
umerje.

Sv. Avguštin  pravi: „Bolj če
se lastna ljubezen manjša, bolj Božja
ljubezen raste; smert lastne ljubezni je
popolnost ljubezni Božje". Ljubezen
Božja se meri potem, kako je močna.

„ Goreča ljubezen", pravi sv. Avguštin, -
„vse premaga, če je še tako težko".
In na drugem kraji: „Bogoljubna duša,
ako za Boga terpi, ali terpljenja ne ob¬
čuti, ali pa, če ga občuti, ga rada ima".
Ravno ta veliki in modri učenik piše,
da mu je popolnoma ljubeznjivo in pri¬
jetno, ker seje  posvetnega veselja rešil;
poprej se je bal ga zapustiti; zdaj mu
veselje dela, da ga je zapustil. Duši, ki
je vso ljubezen Bogu dala, se vse lahko
zdi: uboštvo, pokoršina, zatajevanje,
in tako dalje; ktera pa s samim Bogom
še ni zadovoljna, se ji vse težko zdi.

30

Kar koli dobrega storimo, res je,
da vse od Boga pride; še imena Jezusa
ne moremo izreci brez Božje milosti;
uči sv. apostelj Pavel. Ali Bog hoče,
da tudi mi dopolnimo, kar je našega,
ter z Božjo milostjo vred delamo za svoje
zveličanje. Veliko duš bi bilo rado
svetih; pa le tako, da bi Bog sam vse
storil, in jih posvetil brez njih truda
in težav. To pa ne more biti; Božja
postava se imenuje jarm, kterega dva
nosita. To nam naznanuje, da nam Bog
res pomaga, da moramo pa tudi sami
sebi pomagati, potem bomo zveličani.
Velikokrat si moramo prav močno silo
storiti, ta jarm nositi in si nebesa za¬
služiti ; ker silo terpi nebeško kraljestvo,
in le silni ga na se potegnejo , pravi
naš Gospod.

Devica! ker te je Kristus sebi ne¬
vesto izvolil, bodi stanovitna, in ne daj,
da bi ti tvoji sovražniki kraljičjo krono
vzeli, ktero ti je kralj večne časti v
nebesih pripravil; temuč podvizaj se,
njemu podobna biti, ker vsi izvoljeni
morajo njemu podobni biti , uči skrivno
razodenje. On pred nami gre s ternjem

31

kronan, s težkim križem obložen, za¬
smehovan, po vsem životu z ranami
obdan, in vabi vse, kteri ga žele nasle-
dovati, da naj zatajajo sami sebe, rekoč:
Alco hoče kdo za menoj priti , naj zataji
sam sebe.  On je za te umeri, ker te
ljubi; tudi ti ga moraš ljubiti in sama
sebi odmreti, kakor sv. Frančišek
pi'avi: „0 moj dobrotljivi Jezus! spo¬
dobi se, da iz ljubezni do tvoje ljubezni
umerjeni, ker si ti iz ljubezni do mene
umeri 11 . O res, spodobno je, da sebi
odmerješ, in tistemu Bogu živiš, ki je
za te umeri, pravi sv. apostelj Pavel.’"
Da si sama preslaba, to dopolniti, je
res; Božja moč pa ti bo pomagala; za¬
upaj v dobroto svojega ženina v nebesih.
Ako te pa hudobni duh straši, nezaupno
dela in šepta, rekoč: Kako boš zamogla
v zatajevanji preživeti? kako se boš
vsim nasladnostim in nečimurnostim
odpovedala? odgovori mu z besedami
sv. Pavla: Vse premorem v tem, kteri
me močno dela;  sama iz sebe ne morem
nič; Bog pa mi bo moč dal storiti, kar
od mene hoče, ker on me je sebi ne¬
vesto izvolil, in me poklical, da Njega

32

in le Njega ljubim. Keršanska duša!
veš, da moraš serčno in zaupno prositi,
in dal ti bo Bog, kar sama ne premoreš.
Obljubil je, vse dati, kar se od njega
zaupno prosi: Vam povem: vse , kar
koli v molitvi prosite , vervajte, da hote
prejeli , in se vam bo zgodilo,  pravi
Jezus sam.

Da bo človek zares v dobrem moč¬
nejši prihajal, ter se zoril za večno
življenje, kakor sadje proti jeseni na
košatem drevji, se mora z vso serčnostjo
potrebnih pomočlcov posluževati. K temu
se ne tirjajo čeznavadne in posebne dela,
ktere nad človeško moč segajo: dosti
je, da vsakdanje pobožnosti pridno in
z zbranim duhom opravljaš, in v ker-
šansldh čednostih živiš.

Naj imenitniši pomočki k temu so:

1. Imej žive želje svetost doseči.

2. Serčno zaupaj v Jezusa Kristusa
in njegovo deviško Mater.

3. Varuj se vsacega greha, vsacega
rado voljnega pregreška, vsake nepopol¬
nosti. Ako te pregrešek prehiti, se
ne podajaj v maloserčnost; temuč ob¬
žaluj ga, in hodi dalje po poti čednosti.

33

4. Ustavljaj se vsemu nagnjenju k
Stvarem, zatiraj svojo lastno voljo in
povzdigovanje ali veljavo samega sebe.

5. Božjih in cerkvenih zapoved se
zvesto derži.

6. Opravljaj popolnoma vsakdanje
duhovne opravila, kolikor je moč.

7. Skerbi, da z dovoljenjem spo¬
vednikovim pogosto presveto rešnje Telo
prejmeš. Premišljuj večkrat to veliko
dobroto in druge skrivnosti svete vere.

8. Stori, kar spoznaš, da je memo
druzega Bogu ljubši, in tvoji lastni
volji bolj nasprotno.

9. Vse težave, ki se ti primerijo, iz
Božje roke radovoljno sprejmi.

10. Ljubi jih in dobim jim stori,
Bteri te preganjajo.

11. Pri vsakem govorjenji skusi kaj
za Božjo čast, za svoje ali za druzih
zveličanje oberniti. če se kaj v govor¬
jenji zarečeš, da bi utegnilo komu ško¬
dovati, daruj Jezusu, da naj popravi,
Bar sama popraviti ne moreš.

12. Oberni vse v Božjo čast; vse
dejanje in nehanje Bogu daruj ter z
Jezusovim zasluženjem skleni.

3

34

13. Tudi samo sebe za vselej Bogu
daruj, in to misel večkrat obnovi; prosi,
da naj on vselej po svoji dopadljivosti
s teboj ravna.

14. Pri vsem svojem dejanji in ne¬
hanji iši Boga, in ne same sebe.

15. Velikokrat moli, še večkrat pre¬
mišljuj : roke pri delu, serce pri Bogu.
Zaupljivo se priporoeuj Jezusu Kristusu
in njegovi deviški Materi.

Molitev.

Moj Bog, moja neskončna ljubezen!
ki si neskončne ljubezni vreden; kdaj
te bom ljubila, kakor si ti mene ljubil ?
Ti si nisi nič prihranil, kri si prelil,
življenje dal, da bi te ljubila; kako bi
smela jaz kaj tebi utergovati? Odpusti
mi, moj Jezus, da sem nehvaležna bila,
in velikrat bolj po svojem lastnem nag¬
njenji, kakor po tvoji ljubezni hrepenela.
Oh, moj Gospod in moj ženin! bolj in
bolj mi razodeni svojo veliko in prečudno
ljubeznjivost, da te bom neprenehoma
ljubila, in nič druzega ne želela, kakor
le tebe ljubiti. Govori, o Gospod! tvoja

35

služabnica te posluša.  Govori, povej
mi, kaj želiš od mene ? V vsem ti bom
pokorna; tvoji ljubezni, tvojemu usmi¬
ljenju se prihodnjič ne bom stavila.
Vsega si se meni dal, tudi jaz se tebi po¬
polnoma izročim. Usmiljeno me sprejmi;
o, nikar me ne zaverzi! Ljubim te, o
neizrečeno ljubeznjivi Zveličar! ljubim
te, moja naj večji dobrota! In ker si
obljubil dati, kar koli boš prošen, te
prosim s sv. Ignacijem: „Daj mi ljubezen,
daj mi gnado, in obilno bom bogata!“
daj mi, da te bom ljubila; daj mi, da
bom ljubljena od tebe; nič druzega no¬
čem, nič druzega te ne prosim. — Marija!
ki si bila vselej Božja, zavoljo tiste
ljubezni, s ktero je tvoj Sin in Gospod
tebe ljubil, mi pridobi gnado, odsihmal
nič ne ljubiti, kakor Boga, Boga le sa¬
mega. Amen.

Zakrament svete pokore.

Pogostna spoved  ne zbrisuje samo
dušnih madežev, ampak duša tudi moč
dobi, da se ložej poprejšnjih grehov
v aruje. Angeljski učenik, sv. Tomaž,

3 *

36

uči, da moč pokore ne zatre samo stor¬
jenih grehov, temuč stori tudi, da grehi
vnovič ne poganjajo. Sv. Bernard  pri¬
poveduje v popisovanji življenja sv. Ma-
lahija od neke žene, ki je bila tolike
nepoterpežljivosti in nagle jeze, da je
bila vsim neprenašljiva. Tega se pa ni
nobenkrat pri spovedi obtožila; torej jo
sv. Malahija pogovori, da je vse to v
dobri spovedi popolnoma in čisto popra¬
vila. Sv. Bernard pristavi, da je ta žena
po spovedi bila tako poterpežljiva in po¬
hlevna, kakor da bi ne znala zameriti,
naj bi bila še toliko razžaljena ali zani¬
čevana. Zato je imelo več svetni k ov
in svetnic navado, se vsak dan spove¬
dati, kakor sv. Katarina  Sienska, sv.
Brigita, sv. Koleta, sv. Karol  Bo-
romej, sv. Ignacij  Lojoljan in veliko
druzih.

Takim, ki pogosto k spovedi hodijo,
ni potreba se s spraševanjem vesti  po¬
sebno truditi, ker imajo občutljivo vest,
in jim hitro v misel pride, kar je kaj
večjega. Velicih grehov taki sploh ni¬
majo ; odpustljivih pa se je dobro tistih
bolj posebej spovedovati, kteri človeka

37

v popolnosti bolj zaderžujejo. Ko bi
se . pa kdo nič posebnega ne vedel spo¬
vedati, bi se mogel kaeega greha od
poprej obtožiti, da mu spovednik ima
na kaj odvezo dati.

K dobri spovedi je potrebno obžalo¬
vanje  grehov; brez obžalovanja ni odpu-
šenja. Ne naj daljši, ampak naj bolj
skesane spovedi so naj boljši. Vendar
si pa morajo taki, ki pogosto k spovedi
hodijo, in tudi male grehe sovražijo,
dvome zavoljo pravega obžalovanja iz
glave izbijati. Marsikteri so v strahu,
ker žalosti nad grehi ne občutijo; -pri
vsaki spovedi bi radi solze prelivali;
ker se pa to vendar pri vsi sili in vsem
trudu ne zgodi, so zavoljo svojih spoved
vedno nepokojni, če so jih prav opravili,
ali ne. Mora pa človek prepričan biti,
da prava žalost nad grehi ni v tem, da
bi jo občutil, ampak v tem, da jo res
želi imeti. Vse zasluženje čednosti je
v volji. Ravno to tudi sv. Tomaž  uči,
ko od kesanja govori, rekoč: „V obža¬
lovanji je dvojna bolečina: ena v volji,
ktera je bistno obžalovanje samo, ki ni
druzega kot studenje storjenih grehov;

38

in druga, ktero obžalovanje zbudi, je v
(žalostnem) občutilu 11 . Angeljski učenik
tedaj pravi, da bistno k spovedi potrebno
obžalovanje je merzenje ali sovraženje
storjenih grehov, ktero ni v toliko v obču¬
tenji, kolikor v volji. Če je tedaj v
volji zares stud storjenih grehov, je
dobra spoved.

K dobri spovedi je treba tudi do¬
brega sklepa se poboljšati. Sklep  se
poboljšati mora biti terden.  Marsikteri
pravijo: Se bom tega ali tega greha
varoval, če bom mogel; ne bom več
Boga žalil, če bo moč. O! to: če bom
mogel, če bo moč, že kaže, da sklep
ni terden. Da bo terden, se mora reči:
Ne bom več storil tega ali tega greha
z Božjo pomočjo; z Božjo milostjo ne bom
več Boga radovoljno ali vedoma žalil.
Sklep mora biti zlasti tudi dejansh  ali
delaven, to je, mora spokornika nagniti,
se pomočkov res poslužiti, ki so potrebni,
da se bo spovedanih grehov zanaprej
varoval, posebno pa, da se bo varoval
bližnje priložnosti greha. Bližnja pri¬
ložnost je tista, v kteri je človek sam
že večkrat .,v smertni greh padel, ali

39

pa drugim vzrok k grehu bil. Pri tem
takem ni nikakor zadosti sklep, se le
greha varovati, ampak priložnost greha
se mora odpraviti; ako pa kdo prederzno
v nji ostane, bodo vse spovedi nevredne,
če je tudi tisočkrat odvezan bil. Ker
ravno to, da človek bližnje priložnosti
greha, ko bi zamogel, odpraviti noče,
je velik greh, in tisti stori nov smertni
greh in Božji rop, kteri zadobi odvezo
brez sklepa se bližnje priložnosti varovati.

Nekoliko od sv. obhajila.

Naj svetejši zakrament sv. rešnjega
Telesa je, po besedah Tridentinskega
zbora, okovarilo, s kterim se vsakdanjih
slabost očišujemo, in smertnih grehov
obvarujemo. Kakor studenčnica gasi ta
zakrament ogenj hudega poželenja, ki
nas podžiga. Kogar tedaj poželenje
vžiga, naj prejme.sveto rešnje Telo, in
bo skorej vidil, kako bo poželenje zaterto
ali pa v saj oslabljeno. Sv. Bernard
pravi: Če ne občutite več tako pogostnih
in tako močnih nagonov jeze, nevošlji-
vosti ali nečistosti, zahvalite se za to

40

naj svetejšemu zakramentu, kteri to zve¬
ličavno ozdravljenje doprinaša. Pa sv.
Tomaž  pravi, da nam sv. obhajilo tudi
moč daje, vse hudičeve naletovanja pre¬
magati. Tudi sv. Krizostom  pravi,
če k sv. obhajilu pristopimo, da hudiči
beže, in se angeljci zbirajo okoli nas.
Verh tega, da je ta zakrament tudi velik
pokoj našemu sercu, nas močno nagiba
k čednostim, in stori, da jih z veliko
lahkoto doprinašamo, ter na poti po¬
polnosti dalje in dalje pridemo. Kar
je pa naj več: sv. obhajilo nas navdi¬
huje s sveto ljubeznijo Božjo, pravi sv.
Tomaž.  Jezus Kristus nam zaterdi,
da je za to na svet prišel, da bi sveti
ogenj svoje ljubezni Božje v našem sercu
vnel: „Ogenj sim prišel prinest na zem¬
ljo, in kaj hočem druzega , kakor da se
vname ?“  Ali v nobeni skrivnosti svo¬
jega življenja, pravi častitljivi Oče Fr a li¬
čiš e k Olimpski, nas naš Zveličar s svojo
ljubeznijo bolj ne vžge, kakor v naj
svetejšem zakramentu sv. rešnjega Telesa,
v kterem je ves ogenj njegove ljubezni
skrit, ker v njem se nam vsega in povse
daruje ali izročuje. Torej sv. Tomaž

41

imenuje sv. obhajilo zakrament ljubezni;
m sv. Bernard  ga imenuje ljubezen
vse ljubezni.

Pogostno sveto obhajilo.

Ker pa Jezus tolike gnade deli pri
svetem obhajilu, koga je tedaj vernim
^ bolj želeti, kakor Jezusa Kristusa v
svetem zakramentu prejemati bolj po¬
gosto, ko se more? Znano je, da verni
pervih stoletij so hodili vsak dan k sv.
obhajilu. Sv. Jeronim,  ki je v če-
tertem stoletji živel, priča, daje  ta sveta
navada bila še ob njegovem času v Rimu
in na Španjolskem. V nekem določku
sv. Tridentinskega zbora (22. sveč. 1679)
jo rečeno, da pogostno, še vsakdanje
sveto obhajilo je bilo vselej v cerkvi
hvaljeno; tudi je v tem določilu škofom
zaterjeno, za to Boga hvaliti, in skerbeti,
ha se ohrani.

S tem se popolnoma zlaga, kar se
v življenji sv. Marjete Kortonske
bere. Gospod ji je bil namreč nekega
h n e razodel, da bo njenega spovednika
obilno obdaril v nebesih, ki ji je po-

42

gostilo obhajilo nasvetoval. Tudi v živ¬
ljenji častitljivega očeta Antona To¬
re škega  se bere, da se je precej po
smerti v veliki častitljivosti nekomu
prikazal, ter mu razodel, da je Bog
njegovo čast v nebesih za to povikšal,
ker je svojim spovedancem dovolil po¬
gostno obhajilo. Torej je oče A vil a
velikrat rekel, da tisti, kteri pogostno
obhajilo grajajo, hudičevo službo oprav¬
ljajo, ki ima veliko sovraštvo do tega
zakramenta, ker ta zakrament ljudi to¬
likanj vnema, v popolnosti dojemati
(ali rasti). Se ve, da si mora človek
tudi prizadevati, tako živeti, da bo
vreden, pogosto k Božji mizi pristopiti.

Nekteri hodijo pogosto k Božji mizi,
vendar iz tega posebne koristi ne ob¬
čutijo. Korist in prid, upamo, da je
vselej, če je človek le v gnadi Božji
in prav pripravljen. Da pa nekteri iz
sv. obhajila velicega dobička za dušo
ne zajemajo, je od tod, ker po sv. ob¬
hajilu z Jezusom v mislih in željah
sklenjeni ne ostanejo, ampak se prehitro
razmislijo in v posvetne misli in opravila
zamaknejo. Torej je rekel Jezus sveti

43

Marjeti Kortonski: „ Jaz z ljudmi delam,
kakor delajo oni z menoj Ako tedaj
ljuba duša — govori sv. Alfonz  —
Po sv. obhajilu nimaš kakšnega dela
keršanske ljubezni, ali druge (posebne)
dolžnosti opraviti, skerbno glej, se vsaj
pol ure z Jezusom Kristusom prijazno
Pogovarjati (to je, moliti in premišlje¬
vati) ; rečem vsaj , ker prav za prav bi
moglo eno celo uro biti. Obnavljaj lju¬
bezen do njega, zahvaluj ga, daruj se
mu samo sebe, obžaluj svoje grehe.
Naj bolj pa ta čas Jezusa prosi gnade
stanovitnosti in svete ljubezni. Ves'-dan
P a , ob kterem si pri sv. obhajilu, si
Prizadevaj, z Jezusom, ki si ga v serce
prejela, sklenjena ostati. Sv. Alojzij
Ooncaga je tri dni po sv. obhajilu za
to dobroto Bogu hvalo dajal.

Zavernitev nekterih ugovorov zoper
pogostno sv. obhajilo.

I.

Nekteri se izgovarjajo, rekoč: Za
m ne hodim pogosto h sv. obhajilu , ker

44

spoznam, da tega nisem vreden 11 .  Ko
bi ta izgovor kaj veljal, ljuba duša, bi
se moglo iz tega skleniti, da ne smeš
nikoli iti k sv. obhajilu. Sv. Ambrož
pravi: „Iulor ni vreden vsak dan ob¬
hajan biti, tudi enkrat v letu ni vreden 11 .
Kolikor delj se od obhajila zderžiš, to¬
liko nevredniši prihajaš.

II.

„Pa ne vem , če sem v stanu gnade
Božje, ali ne?“  Dosti je, da ti tvoj
spovednik reče, ako se po svoji moči
odkritoserčno spoveš. Kolikorkrat ti tvoj
spovednik dovoli k svetemu obhajilu iti,
skerbno glej, da ga iz prazne skerblji-
vosti in napčne strašljivosti ne opustiš.
Taka nepokoršina je zelo nevarna, in
kaže, da ponižnosti primanjkuje.

III.

„Si ne upam pogosto h sv. obhajilu,
Tcer se nič ne poboljšam; vselej zopet v
stare slabosti zajdem 11 .  V ti reči bo
tvoj spovednik naj bolje razločil, če je

45

za te dobro pogosto k sv. obhajilu iti,
ali ne; njemu se popolnoma izroči, stori
po njegovem svetu in bodi brez vse
skerbi. Vendar pa vedi: kolikor revniši
jo kdo, toliko bolj mora zdravila iskati.

sama misel: Davi sem bila pri sve¬
tem obhajilu, ali: Jutri bom k Božji
jftizi pristopila, te bo storila previdniši
111  skerbniši, se zlasti radovoljnih pre¬
sežkov varovati; od smertnih grehov,
s e ve, se tukaj ne govori. Skorej vsi
učeniki terdijo, da sv. obhajilo dodeli
'’eč gnad, kot vsi drugi zakramenti,
*er je v njem začetnik vseh griad,
Jezus Kristus sam.

IV.

,, Pa sem vsa razmiMjena, mer zla,
JTf 'z vse vneme in gorečnosti “. Prava
gorečnost ni v občutljejih, ampak v tem,
jj a  ima človek terdni sklep, vse storiti,
^ ar  spozna, daje  Božja volja. In če
'•odi te terdne volje ne občutiš, moraš
v endar k sv. obhajilu iti, da jo po tem
Presvetem zakramentu zadobiš; zakaj
tlst b ki zato ne gre k obhajilu, ker go-

46

rečnosti ne občuti, .je podoben človeku,
ki noče zato k ognju iti, ker ga zebe
in ker ne občuti gorkote, pravi Gerzon.
Ako bolj poredkoma k sv. obhajilu pri¬
stopiš, utegneš morebiti nekaj več ob¬
čutljive vneme imeti, vendar pa manj
dobička; ne daj se torej zapeljati!

V.

n Nimam časa, se le sv. obhajilu prav
pripravljati; za to ne morem pogosto
pristopiti “. Na to odgovorim: Ako čas
z nepotrebnimi opravili ali pa z neči-
mumimi pogovori doprinašaš, je ta iz¬
govor prazen. Ako ti pa opravila tvo¬
jega stanu in druge potrebne opravila
res toliko časa ne pripuste, se tako
pripraviti, kakor želiš, tedaj vedi, da
so te opravila same že pripravljanje k
sv. obhajilu, če jih čisto iz tega namena
opravljaš, da bi Bogu dopadla. Sveta
Marija Magdalena Paciška  je
rekla neki tovaršici: „Vse Bogu daruj
za pripravo, kar počneš; vse stori iz
namena, samemu Bogu dopasti, in potem
pokojna pojdi k sv. obhajilu' 1 . — Ako
tedaj imaš manj časa se pripraviti, ker

47

te tako delo usmiljenja mudi, ki se od¬
ložiti ne da, postavim strežba bolnikov,
zavoljo tega ne opušaj sv. obhajila. In
če vidiš, da ne bo zjutraj kaj časa,
skusi, da se poprejšnji večer nekoliko
pripraviš, postavim s svetim branjem;
obudi tudi dejanja tistih čednost, ktere
hi mogla zjutraj obuditi, ali bolj zgodaj
vstani, da s tem nekaj časa pridobiš,
in se v kratkem pripraviš, kolikor moreš.
(Ligvorij).

VI.

n Pa me moj spovednik ne pusti rad
Pogosto Jc sv. obhajilu “. Ako ti tvoj
spovednik pogostno sv. obhajilo prepove,
moraš pokorna biti, ljuba duša ; vendar
P a  v taki okolišini pravo obhajilo z du¬
hovnim obhajilom nadomesti, in reci
Jezusu Kristusu: „0 moj Bog! rada bi
te večkrat prejela; ali pokoršina mi ne
Pripusti". Ako ti pa tvoj spovednik
Pogostnega obhajila ne veleva, zakaj ga
n . e .prosiš? Ker nočeš privoljenja pro¬
sti, večkrat k sv. obhajilu iti, že s tem
!' a  znanje daješ, da nimaš posebnega
hrepenenja po tem zakramentu, ktero

48

je potrebno, da človek potem veliki
dušni dobiček od te svetosti doseže.
Torej tudi spovednik mudi, ti pogostno
sv. obhajilo priporočati. Stori, kakor
sv. Katarina,  ki je spovedniku, kadar
ji je sv. obhajilo odrekel, zdihnila: „0
moj oče! dajte moji duši njen živež".
Ako tudi ti vsa ponižna in vdana to
željo na znanje daš, obljubim, da bo tudi
tvoj spovednik s teboj drugače delal.

Oponiinovanje k pogostnemu obhajila.

Skušnja uči, da tisti neprenehoma
zmirej bolj popolnoma prihajajo v lju¬
bezni Božji, kteri s svetim hrepenenjem
in z dovoljenjem svojega spovednika po¬
gosto hodijo k sv. obhajilu. O kako
prečudno Gospod take duše k svoji sveti
ljubezni vleče, dasiravno jim tega veli¬
kokrat ne da spoznati, ampak jih brez
vse sladke in občutne gorečnosti v ne¬
kaki suhoti pusti, da tolikanj ponižniši
in njegovi sveti volji enakomerniši posta¬
nejo! Ali ravno takim stiskanim dušam
po besedah sv. Terezije  ni boljšega
pomočka, kakor pogostno sv. obhajilo.

49

Bodi odkritoserčna, keršanska duša!
in spoznaj svojo napako, da ravno zato
nočeš pogosto k svetemu obhajilu hoditi,
ker se bojiš, od stvari se bolj odtergati,
in nasitovanju posvetnih želja odreči.
Lahko je spoznati, da pogostno sv. ob¬
hajilo in pa posvetne prijaznosti, neči-
niurnosti, lastna hvala, šumeče gosto¬
vanje ne gre skupaj, in ravno iz takih
vzrokov se pogostno sv. obhajilo opuša.
Taka duša si ne upa Jezusovega očitanja
Prenesti, ki jo vselej zavoljo njenega
napčnega življenja svari, kolikorkrat ga
v sv. obhajilu prejme. Sprašuj se, Eer-
sa nsko serce, ali nisi tudi ti izmed
tistih? Ako je to, skcrbno glej, da te
terdovratna mlačnost, ktero bi za-
m °gla premagati, pa nočeš, enega dne
ne  pahne v globoko brezno!

Vzdigni se tedaj iz te revšine, in
vse dni svojega življenja, ki ne veš njih
števila, in ki jih je morebiti le malo
Se  i popolnoma Bogu daruj! Poboljšaj
Se i kolikor je moč, in glej, da bolj po-
gosto k sv. obhajilu hodiš. Bodi pre¬
pričana, da ob smertni uri ti ne bo
Za  zavoljo pogostnih obhajil, ampak za-

50

voljo tistih, ki si jih iz nerodnosti za¬
mudila. Sveto Marijo Magdaleno
P a c i š k o je močno v serce bolelo,
kadar je vidila, da je ktera njenih to-
varšic iz nerodnosti sv. obhajilo opustila;
večkrat je v serčnih težavah solze pre¬
livala zavoljo tega. Torej je ravno ta
svetnica rekla : „Rajši bi umerla, kakor
eno samo obhajilo opustila, ktero mi
je po pokoršini pripuleno 11 .

Od duhovnega obhajila.

Duhovno obhajilo so goreče želje,
Jezusa Kristusa v naj svetejšem zakra¬
mentu prejeti. Sveti Tridentinski zbor '
je vse verne k duhovnemu obhajilu opo¬
minjal (sej. 13, 8.). Bog sam je po¬
božnim dušam večkrat naznanil, kako
prijetno mu je, če ga verni po duhovno
prejemajo. Nekega dne se je naš Zve¬
ličar prikazal sestri Pavli Mareski,
začetnici reda sv. Katarine Sienske v
Neapeljnu, in ji je pokazal dve dragi
posodi, eno zlato, eno sreberno. Na to
ji je rekel, da ima v zlati posodi prave,
v sreberni pa duhovne obhajila shra-

51

njene. Drugikrat je Gospod čast. Joani
Kr ižanski  rekel, kolikorkrat se po
duhovno obhaja, da ji vselej eno gnado
dodeli, ki je uni podobna, ktero v pra¬
vem obhajilu daje.

Oče Peter' Faber,  iz Jezusove
družbe, je velikrat rekel, da je duhovno
obhajilo močen pomoček, Jezusa v pra¬
vem obhajilu z večjim blagodarom pre¬
jeti. Ravno zavoljo tega so se svetniki
tako pogosto po duhovno obhajali. Sveta
Angela  Križanska, dominikanarica, je
prav velikrat rekla: Ne bilo bi mi živeti,
ato bi me moj spovednik ne bil naučil,
se duhovno obhajati. Ta svetnica se je
skoz noč in dan po stokrat duhovno
obhajala. Pa porečeš, ljuba duša, kako
je vendar mogoče, se tolikrat duhovno
obhajati? Na to ti odgovorim s svetim
Avguštinom:  »Dajte mi dušo, ki
nič druzega ne ljubi zunaj Jezusa Kri¬
stusa, in ona se temu ne bo preveč
eudila. Prav lahko je, se večkrat na
dan po duhovno obhajati; ker k temu
jn potreba teš biti, ni potreba ne du¬
hovna, ne posebnega časa; in vendar
zamoreš to obhajilo, kolikorkrat hočeš,

52

na dan opraviti. Torej pristavi častita
Angela  Križanska: „0 moj Bog! kako
je to lepo, precej pri obhajilu biti,
da si tudi nas nikdo ne vidi, in ne
zapazi, — — in je človek le samo na
tebe navezan, ki v samoti naše duše
živiš, in našemu sercu govoriš!“

Glej tedaj tudi ti, keršanska duša,
da se velikrat po duhovno obhajaš, zlasti
kadar moliš in premišljuješ, kadar naj
svetejši zakrament obišeš. (To se tudi
lahko zgodi, kadar se ta presveti za¬
krament k bolniku nese, ali kadar si
doma, ali na polji delaš, in slišiš pri
sv. maši pozvanjati, in pri vsaki prilož¬
nosti). Posebno se pa pri vsaki sveti
maši po duhovno obhajaj; kadar mašnik
sveto rešnje Telo in sveto rešnjo Kri
zavživa. Da se to zgodi, obudi živo
vero v Jezusa Kristusa, kteri je v pre¬
svetem zakramentu živ pričujoč; obudi
potem v sercu dejanje ljubezni in dejanje
popolnoma obžalovanja čez vse svoje
grehe, in potem dejanje hrepenenja, s
kterim Jezusa povabi, da naj v tvoje
serce pride, ter ga popolnoma v oblast
vzame. — Vedi pa, da se moraš vsih

53

smertnih grehov skerbn® varovati, ker
le v stanu gnade, Božje se sme človek
s Kristusom skleniti. — Poslednjič se
moraš Jezusu tako zahvaliti, kakor da
bi ga bila v sv. zakramentu prejela.
Utegneš pa naslednje besede govoriti:
„Moj Jezus! verujem, da si v naj svetej¬
šem Zakramentu resnično živ pričujoč;
ljubim te iz vsega serca, in ker te ljubim,
mi je iz serca žal, da sem te s svojimi
grehi razžalila; pridi, o pridi v moje
serce. Ljubim te, ljubezen moja! in
popolnoma se tebi izročim; nikdar ne
pripusti, da bi se še kterikrat od 'tebe
ločila". Na tak način se zamoreš po
duhovno obhajati, kolikorkrat želiš.

Vsakdanja prošnja za odpušenje vsili
nehvaležnost, ktere se Jezusu v naj
svetejšem zakramentu gode.

O Božje, neskončno ljubljivo, in
neskončne ljubezni vredno Serce Je¬
zusovo, ki si po nezapopadljivem
čudežu svoje ljubezni in vsegamogoč-

54

nosti v skrivnosti na altarji bistno
in živo pričujoče! z globoko poniž¬
nostjo te molim, in v sercu mi je
žal, da te toliko ljudi v tej ljubez-
njivi skrivnosti pozabi, zapusti, one¬
časti, preganja in preklinja. Prosim
z vso gorečnostjo, pozabi sleherno
zasramovanje in sleherno krivico,
s ktero si bilo kdaj na svetu raz¬
žaljeno, ali boš tudi v prihodnje
razžaljeno. O da bi te pač mogla
tolikrat častiti, hvaliti in ljubiti, ko-
likorkrat te drugi zaničujejo in pre¬
klinjajo! O da bi pač mogla tudi
s svojim življenjem ubraniti, karkoli
se ti hudobnega zgodi! K malemu
nadomestku, o ljubeznjivo Serce! ti
danes darujem vse, kar sem in kar
imam, kar bom počela in terpela,
vse svoje misli, besede in dejanja,
vse to ti dam zgolj iz namena, te
ljubiti, te častiti, in tvoje dopada-

jenje doseči. Ker je pa to vse pre-
nevredno, torej sklenem ravno to
s tisto ljubeznijo in s tisto hvalo,
ki so ti jo izvoljeni v nebesih in
pobožni na zemlji kdaj skazovali,
in prihodnjič skazovali bodo. Amen.
Zahvala, čast brez konca in brez kraja
Presvetemu zakramentu naj se daja!

(100 dni odpustkov. — Pij VI. 24 .  veli-
cega travna 1776.)

Obiskovanje Jezusa v naj svetejšem
zakramentu.

Dušam, ktere Jezusa Kristusa lju¬
bijo, je močno koristno, ga večkrat v naj
svetejšem zakramentu obiskati. Sveta
cerkev je praznik presvetega rešnjega
■Telesa s toliko častitljivostjo postavila,
'je le samo sv. obhajilo častiti, ampak
častiti tudi ljubeznjivo stanovanje, ki
^in Božji noč in dan prebiva v naših
cerkvah v tem zakramentu vse ljubezni.
Zveličani oče Evzebij Niremberški
P r avi, da je Jezus zlasti za to v podobi

56

kruha ostal na zemlji, da je jed našim
dušam: ostal je pa tudi zato, da bi,
v tabernakeljnu skrit, z nami svoje
veselje imel, in nas ljubezni spominjal,
ki jo ima do nas. Sv. Peter Alkan-
tarski  pa piše: „Noben jezik ni v
stanu razlagati, kako velika je tista lju¬
bezen, ki jo Jezus do duše ima, ktera
je v gnadi Božji. Za to, ko se je imel
ta presladki ženin iz tega življenja lo¬
čiti, da bi njegova nepričujočnost niko¬
mur ne dala priložnosti ga pozabiti, je
zapustil samega sebe v vedni spomin v
tem presvetem zakramentu, ker je hotel,
da k ohranjenju njegovega spomina naj
med njimi in nami, ne bode druzega
spominka, kot On sam“. Torej je rekel
svojim učencem in tudi nam: „ Lejte, jaz
sem vselej pri vas do konca sveta 11 .

Veliko romarjev daleč popotva, kraje
svete dežele počastit, kjer je bil Jezus
rojen, je terpel in umeri; po vsi pravici
pa je oče Avila rekel: da med vsimi
božjimi poti ne ve nobenega svetejšega
in ljubeznjivšega najti, kakor cerkev,
v kteri je zakrament presvetega rešnjega
Telesa, ker ona ni kar kraj, kjer je

57

Jezus nekdaj stanoval in terpfel, ampak
kraj, kjer on živ pričujoč svoje stano¬
vanje ima. Za to svetniki na zemlji
niso večjega veselja poznali, kakor pred
svetim rešnjim Telesom se znajti. Ko
je sv. Frančišek Ksaverijan  cele
dni za zveličanje duš doprinašal, je noči
obračal v molitev pred sv. rešnjim Te¬
lesom. Če ga je spanje omoglo, se je
naslonil na altame stopnjice, in da je
le malo počitka vžil, se je zopet v po¬
govor s svojim Gospodom spustil. Ravno
tako je delal sv. Janez Frančišek
Regi  s;  po tem ko je celi dan po svojih
nusijonih pridigoval in spovedoval, je
bil njegov edini počitek, noč v premiš¬
ljevanji pred svetim rešnjim Telesom
doprinesti. Ako je cerkev že zaperto
našel, je pred vratmi klečal, ter saj y od
Taleč Jezusu dolžno čast skazoval. Ča¬
stiti oče Baltazar xVlvareč,  sveti
jnož, kadar ni mogel v cerkev iti, si
je prizadeval, vsaj oči proti tistemu kraju
obračati, kjer je vedel, da je sv. rešnje
Telo shranjeno. Da ob kratkem rečem:
Svetniki so v tem presvetem zakramentu
na zemlji nebesa imeli. Te nebesa za-

58

morejo pa vsi ljudje vživati, ker se je
Jezus v naj svetejšem zakramentu vsim
zapustil. Ko je bil Jezus rojen, so Modri
od Jutra svojo domačijo zapustili, in so
daleč v obljubljeno deželo prišli, ter
vprašali: Kje je novorojeni judovski
kralj?  Tebi pa ni treba dalj kot v
cerkev iti, kjer so sveti zakramenti, da
ga najdeš.

Ako si bila v obiskovanji, presvetega
rešnjega Telesa dosilimal premalo goreča,
te prosim, da se zanaprej tega nepre¬
cenljivega zaklada z večji skerbljivostjo
poslužuješ. Sestra Ana Križanska,
poprej grofinja in zmed naj imenitniših
spanjolskih gospa, je bila s štiri in dvaj¬
setimi leti vdova, in stopila je v Montili
v red svete Klare. Pridobila si je sta-
nico, iz ktere je na altar presvetega reš¬
njega Telesa vidila, in se je ondi veči
del noč in dan mudila. Vprašana, kako
da vendar toliko ur zainore pred naj
svetejšim zakramentom dopernesti, je
odgovorila: „Tukaj bi jaz hotla skoz
celo večnost biti“. Vprašana, kaj da se
pred Jezusom v presvetem zakramentu
počenja, je rekla: Zahvaluje se, ljubi

59

s *S prosi in Mi se“.  To ti je lep nauk,
kako se vpričo svetega zakramenta ob¬
našaj, da ti bo v velik prid.

Pervič tedaj se Bogu zahvala  daje.
O moj Bog! človek se priljudno zahvali,
kteremu iz svoje rodovine, ko od daleč
pride, ga obiskat, in ti ne veš, kako bi
se Sinu Božjemu zahvalila, kteri z nebes
doli pride ne le te obiskat, temuč vselej
Pri tebi ostat in se s teboj radovat?
Kadar tedaj Jezusa v naj svetejšem za¬
kramentu obišeš, obudi najprej dejanje
vere v svojem sercu, moli svojega Ženina
v  skrivnosti Božji, in zahvali ga po
dolžnosti za veliko dobroto, da je prišel
iz ljubezni do tebe na altarji ostat.

Drugič se ljubi.  Ko so svetemu
Pilipu  Neriju naj svetejši zakrament,
Popotnico, prinesli, ga je prevzela goreča
ljubezen in je sklical: „Lejte mojo lju¬
bezen! Lejte ljubezen mojo!“ Tako tudi
K govori vpričo naj svetejšega zakra¬
menta. K sercu si jemlji, da iz ljubezni
le tvoj Ženin zapert v tej ječi ljubezni,
m ves gori' iz ljubezni do tebe. Sveti
Katarini  Sienski se je bil nekega
dne Zveličar Božji v naj svetejšem za-

60

kramentu predočil kakor ognjena peč,
iz ktere so puhteli plameni ljubezni Božje
— toliki plameni, da je svetnica ster-
mela, kako je mogoče, da se serca vsih
ljudi ne vnamejo od te ljubezni. Koli-
korkrat se znajdeš pred naj svetejšim
zakramentom, ponavljaj večkrat dejanje
ljubezni v svojem sercu, ako želiš Bogu
dopasti; zlasti pa se mu daruj samo
sebe.

Tretjič se prosi.  Zveličani Henrik
Suzo pravi, da Jezus v presvetem rešnjem
Telesu molitev tistih veliko hitrejši usliši,
ki ga ondi obišejo, in jim veliko obilniši
deli svoje milosti. Praviš morebiti, da
se ne moreš več časa pred svetim rešnjim
Telesom muditi, ker ne veš kaj početi,
kako govoriti. Moj Bog! zakaj pa ga
ne prosiš potrebnih gnad? Prosi ga,
naj ti da moč in serčnost, skušnjave
premagovati; tistega greha se obvarovati,
v kterega večkrat padeš; se tistega nag¬
njenja rešiti, ktero te še vklepa, da ne
moreš prav popolnoma Božja biti. Prosi
ga, naj ti dobrotljivo pomaga, zaniče¬
vanja in vse zopernosti poterpljivo in
krotko prenašati; naj svojo ljubezen

61

Božjo v tvojem sercu razširi, in zlasti,
da bi mogla vselej z njegovo sveto voljo
sklenjena ostati. Tudi, če čutiš, da ti
kako razžaljenje Božje strah dela, se
brez pomude pred sveto rešnje Telo
Podaj, Boga odpušenja prosit, in stiskano
serce upokojit. Ako te kaj razžali, ali
se ti kaj neprijetnega primeri, Bogu iz-
r oči, in prosi ga, naj ti dobrotno svojo
Pomoč poda, vse to popolnoma vdana v
Božjo voljo prenesti. O ko bi vse device
t v ako delale, in vedele tovarštvo svojega
Ženina v prid obračati, bi vse bile zve¬
zane ! Skušaj vsaj ti, da s takim obna¬
šanjem svetost dosežeš.

Molitev pred svetim rešnjiin Telesom.

Moj Jezus! molim in častim te
v _ naj svetejšem zakramentu. Ker
si tisti, ki si nekdaj na križu
s yoje sveto življenje za me dal, in
s i zdaj v tem tabernakeljnu kakor
v  ječi ljubezni zaklenjen, ker me
ljubiš. Ti me prijazno vabiš, se
Pogosto s tvojim presvetim Telesom

62

pri svetem obhajila poživiti, da hi
se s teboj popolnoma sklenila in vsa
tvoja bila. O kaj ti bom na to
rekla, preljubi Zveličar moj? Za¬
hvalim te, častim te za toliko lju¬
bezen, in zaupam, da ti bom skoz
celo večnost za to v nebesih dajala
hvalo. Govorila bom s sveto Terezijo:
Usmiljenja Gospodove lom pela ve¬
komaj,  (Ps. 8, 2.) To iz tvojega
zasluženja upam, Jezus moj, Ženin
moj! Boli me, da sem te dosihmal
tolikrat žalila, in tvojo jezo zaslužila.
Moj Jezus! odpusti mi, in stori z
menoj usmiljenje, da izmed toliko
njih, ki so ti zvesto služili, ti bom
tudi jaz zvesto služila. Tebe ne bom
nikoli nikoli več zapustila; velikrat
te bom v naj svetejšem zakramentu
obiskala. Pričujočnost tvoja mi bo
moč dajala, vse nagnjenja razdjati,
ktere niso k tebi obernjene. Tvoja
bližnost me bo opominjala, da sem

G3

dolžna tebe zares ljubiti, in v vsaki
sili pri tebi pomoči iskati. Vselej
in vsaki čas želim biti blizo tebe;
velikrat bom k tvoji mizi pristopila,
da te bom zamogla bolj in še bolj
ljubiti, in se s teboj bolj in bolj
natanjko skleniti, ljubi Jezus moj!
Ljubim te, o Bog! ki si v presvetem
zakramentu skrit. Iz ljubezni do
mene ti neprenehoma stanuješ na
ultarji; iz ljubezni do tebe bom jaz
Pred teboj tukaj ostala, dokler bom
mogla, te pogosto obiskovala, kakor
bom mogla. Bodi vselej pri meni, o
dobrotljivi Jezus moj, in moje vse, in
^aruj me, da te ne žalim z grehom,
zrelim te na zemlji v tej hiši po¬
gosto obiskovati, in v večnosti ve¬
komaj s teboj prebivati. O Marija,
moja Mati! prosi za me Jezusa, in
s Prosi mi gorečo ljubezen do svetega
rešnjega Telesa. Amen.

64

presvetega rešnjega Telesa.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Bog Oče iz nebes,

Bog Sin, Odrešenik sveta,

Bog sveti Duh,

Sveta Trojica, en sam Bog,
Jezus, kteri si pri zadnji večerji
sam sebe učencem zavžiti dal, ■
Jezus, kteri si v presvetem za¬
kramentu resnično pričujoč
s kervijo in z mesom, z dušo
in s telesom, po Božji in
človeški natori,

usmili se nas!

65

Jezus, živi kruh, kteri si z
nebes prišel,

Jezus, kruh angeljev,

Jezus, kruh vsih izvoljenih,
Jezus, kruh močnih,

Jezus, čeznatorni kruh,

Jezus, skriti Bog in Zveličar,
Jezus, studenec vsih gnad,
Jezus, vedni in naj čistejši dar,
Jezus, nekervavi dar nove zaveze,
Jezus, nedolžno Jagnje Božje,
Jezus, skrita mana,

Jezus, Beseda, ktera je meso
postala, in zdaj vedno med
nami prebiva,

O naj svetejši zakrament,

Naj veči skrivnost Božja,
Spomin naj večih čudežev Božjih,
Prečudno znamenje naj veči lju¬
bezni Božje,

Zakrament večne ljubezni,
Skrivnost vere,

o

usmili .-se nas!

66

Dar sprave za žive in mertve,

Naj veči moč v skušnjavah,

Naj močnejši orožje zoper hu¬
dobnega sovražnika,

Naj imenitniši vsili darov Božjih,
Presveti spomin Gospodovega
terpljenja in njegove smerti,
Presveta Gospodova večerja, pri
kteri angeljci strežejo,

Naj veči veselje pobožnih duš,

Naj veči dobrota vernih kristi-
janov,

Naj slajši živež naših duš,

Moč slabih,

Tolažba žalostnih,

Pomoč zapušenih,

Popotnica teh, kteri v večnost
gredo,

Zastava večnega življenja,

Bodi nam milostljiv; zanesi nam, o
Jezus!

Bodi nam milostljiv; usliši nas, o Jezus!

usmili se nas!

67

Od vsega hudega,

Od vsega greha,

Od nevrednega prejemanja tega
presvetega zakramenta,

Od poželenja mesa,

Od poželenja oči,

Od prevzetnosti življenja,

Od vsih pregrešnih priložnost
in nevarnost,

Od skrivnih skušnjav in zale¬
zovanja hudobnega duha,

Od vsih nesreč,

Od nagle in neprevidene smerti,
Od večne smerti,

Z ljubeznijo, s ktero si ta sveti
zakrament postavil,

Z ljubeznijo, s ktero si pri zadnji
večerji svoje aposteljne ob-
hajal,

Z ljubeznijo, s ktero tudi nas
s svojim presvetim rešnjim
Telesom živiš,

5 *'

reši nas/o Jezus!

68

Z ljubeznijo, s ktero se v tem
presvetem zakramentu za nas
daruješ,

Z ljubeznijo, s ktero v tem daru
Božji pravici zadostuješ,

Z ljubeznijo, s ktero nevrednim
kristijanom zanašaš,

Z ljubeznijo, s ktero v tem
presvetem zakramentu toli¬
kanj nečasti preterpiš,

Z ljubeznijo, s ktero s stola
svoje milosti tako usmiljeno
na nas gledaš,

Z ljubeznijo, s ktero nas tako
dobrotljivo poslušaš,

Z ljubeznijo, s ktero v tem pre¬
svetem zakramentu tolikanj
gnad skazuješ,-

Z ljubeznijo, s ktero v tem pre¬
svetem zakramentu do konca
sveta pri nas ostaneš,

Mi ubogi grešniki,

reši nas, o Jezus!

69

Da nam zaneseš, j

Da nam vse naše grehe odpustiš,
Da nas v živi veri v ta presveti
zakrament poterdiš in obderžiš,
Da v naših sercih terdno za¬
upanje v ta naj svetejši za¬
krament obudiš,

Da v naših sercih gorečo lju¬
bezen do tega naj svetejšega
zakramenta pomnožiš,

Da našo čast in pobožnost k •
temu presvetemu zakramentu
pomnožiš in ohraniš,

Da nam gnado daš, vselej z
dobro pripravo k tvoji Božji
mizi pristopiti,

Da nam sad tega presvetega j
zakramenta obilno dodeliš,

Da resnično češenje tega naj
častitljivšega zakramenta med
nami pomnožiš,

te prosimo, usliši nas, o Jezus!

70

Da vso nečast od te naj častit-
ljivši skrivnosti Božje zava¬
ruješ in odverneš,

Da svojo sveto cerkev vižaš in
ohraniš,

Da vsim, kteri v te ne verujejo,
luč prave vere dodeliš,

Da naše misli k nebeškim željam
povzdiguješ,

Da naše serca s svojim milost¬
ljivim obiskovanjem razve¬
seliš in očistiš,

Da nam vselej veselje nad tem
presvetim zakramentom v
serce daš,

Da vedno v nas ostaneš, in mi
v tebi,

Da nas ob koncu našega živ¬
ljenja s to nebeško popotnico
previdiš in obveseliš,

Da nas poslednji dan k večnemu
življenju obudiš,

prosimo te, usliši nas, o Jezus!

71

Da vsim vernim dušam večni mir in
pokoj dodeliš, te prosimo, usliši
nas, o Jezus!

Da nas na sedežu svoje milosti usli¬
šati hočeš, te prosimo, usliši nas,
o Jezus!

Jezus, Sin Božji, te prosimo, usliši
nas, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta od-
jemlješ; zanesi nam, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta od-
jemlješ; usliši nas, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta od-
jemlješ; usmili se nas, o Jezus!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš . . . Češena si Marija . . .

Dobrotljivi in usmiljeni Gospod

je spomin svojih čudežev storil. —

72

On je živež dal vsira onim, kteri se
njega boje.

Ti si nam kruh z nebes dodelil,
o Gospod! kteri vse razveseljenje v
sebi ima.

S tvojega altarja, o Gospod!
prejemamo Kristusa, v kterem se duša
in telo razveseluje.

Molimo.

O Bog! kteri si nam v prečudnem
zakramentu spomin svojega terpljenja
zapustil, dodeli, prosimo, da svete
skrivnosti tvojega telesa in tvoje
kervi tako častimo, da sad tvojega
odrešenja vedno v sebi čutimo. Kteri
živiš in kraljuješ z Bogom Očetom
v edinosti svetega Duha, Bog veko¬
maj. Amen.

73

Jutranja molitev.

Moj Bog in Gospod! molim te
z vso ponižnostjo in zahvalujem se
ti za vse milosti in dobrote, ki si
od jih pretečeno noč zopet skazal,
zlasti pa še, da si me pri življenji
ohranil. Prosim te, odpusti mi, če
som te kaj razžalila; terdno sklenem,
ves današnji dan tebi v čast preživeti.

Zato tebi darujem, karkoli bom
danes mislila, govorila, delala in
terpela, in združujem vse svoje de¬
janje in terpljenje z neskončnim za-
služenjem Jezusa Kristusa, Marije
■device in vsih svetnikov.

Varovati se hočem danes vsa-
Ce ga greha in vsake grešne prilož¬
nosti, posebno pa še tega greha ...
'o te priložnosti... Prizadevati si

74

hočem, dolžnosti svojega stanu in
svojega poklica zvesto in natanko
spolnovati, in vse nadloge, težave in
zopernosti tega dneva voljno spreje¬
mati in prenašati.

Dodeli mi k temu svojo pomoč,
predobrotljivi Bog! Poterdi me, da
se obvarujem vsega hudega, kar
mi ti prepoveduješ, in storim vse
dobro, kar ti od mene zahtevaš, in
voljno prenesem vsako zopernost, ki
ima danes nad me priti. Brani me
zoper vse dušne in telesne nevarnosti-
Blagoslovi moje misli, želje, dejanja,
moje terpljenje in moje veselje.

Skaži danes svojo milost mojim
staršem, bratom in sestram, sorod¬
nikom, prijateljem, dobrotnikom in
vsim, za ktere sem dolžna moliti-
Varuj jih vsega hudega, podpiraj
jih v vsem dobrem in pomagaj jim
v časnih in večnih zadevah.

75

Sveta Devica Marija in Mati
Božja in tudi moja preljuba Mati!
s t°j mi na strani v vsih nevarnostih
toga dneva in sprosi mi od svojega
|jobega Sina pomoč, da danes tebe
tu tvojega Sina v mislih, željah, be-
s odah in dejanjih ne žalim. Sveti
an gelj varh! ki me je Bog tvoji
skerbi izročil, razsvetluj, vodi in
v aruj me danes na vsih mojih potih.
Nikar ne pripusti, da bi v skušnjavo
Privolila in se pregrešila. Brani me
zoper vse vidne in nevidne sovražnike,
| n  pelji me po potu strahu Božjega
in vsih čednost v večno življenje.
Amen.

Božje čednosti.

Dejanje vere.

Verujem v tebe, pravi trojedini
Bog, Oče, Sin in sveti Duh! kteri

76

si vse vstvaril, kteri vse ohranuješ
in vladaš, kteri dobro plačuješ in
hudo kaznuješ. Verujem, da se je
Sin Božji včlovečil, da nas je s svojo
smertjo na križu odrešil, in da nas
sveti Duh s svojo gnado posvečuje.
Verujem in terdim vse, kar si ti, o
Bog, razodel, kar je Jezus Kristus
učil, kar so aposteljni oznanovali,
in kar nam sveta, rimska, katoliška
cerkev zapoveduje verovati. Vse to
verujem, ker si ti, o Bog! večna
in neskončna resnica in modrost, ki
ne moreš ne goljufati ne goljufan
biti. O Bog! pomnoži mojo vero.

Dejanje upanja.

Upam in se zanesem na tvojo
neskončno dobroto in milost, o Bog •
da mi boš po neskončnem zasluženji
svojega edinorojenega Sina Jezusa
Kristusa v tem življenji spoznanje,

77

Pravo obžalovanje in odpušenje mojih
grehov, po smerti pa večno zveliča¬
le dal, in dodelil, tebe z obličja v
obličje gledati, ljubiti in brez konca
bivati. Upam tudi od tebe potrebne
Pomoči, vse to doseči. Upam to od
te be, ker si ti to obljubil, kteri si
Vs egamogočen, zvest, neskončno do¬
brotljiv in usmiljen. O Bog! poterdi
'ftoje upanje.

Dejanje ljubezni.

O moj Bog! ljubim te iz vsega
Sv ojega serca čez vse, ker si naj
yeči dobrota, neskončno popolnoma
la  vse ljubezni vreden; ljubim te
tu di zato, ker si do mene in do
)’ s ih stvari neskončno dobrotljiv,
^elim iz vsega serca, da bi te ravno
ta ko ljubila, kakor so te tvoji naj
2 vestejši služabniki ljubili in te še
bubijo. Z njih ljubeznijo sklenem

78

svojo nepopolno ljubezen; povikšaj
jo v meni, o dobrotljivi Gospod!
bolj in bolj. Ker te tedaj resnično
in iz serca ljubiti želim in si to
terdno prizadevam, mi je iz serca
žal, da sem tebe, svojo neskončno
dobroto, ktero čez vse ljubim, tebe,
svojega stvarnika, odrešenika in po-
svečevavca, razserdila. Žal mi je, da
sem grešila, da sem tebe, svojega
vsegamogočnega Gospoda, svojega
naj boljšega Očeta razžalila. Terdno
sklenem, vse grehe in vse grešne
priložnosti zapustiti, storjene grehe
bolj in bolj obžalovati, in nikdar
več zoper tvojo sveto voljo ne rav-
nati. Sprejmi me zopet za svojega
otroka, in dodeli mi gnado, ta svoj
sklep dopolniti. Prosim te po ne¬
skončnem zasluženji tvojega Božjega
Sina, našega Gospoda in Zveličarja
Jezusa Kristusa. Amen.

79

Oče naš i. t. d. češena Marija
i- t. d.

V. čast bodi Očetu in Sinu in
svetemu Duhu.

O. Kakor je bila v začetku, tudi
zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Večerna molitev.

O moj neskončno dobrotljivi Bog
*n Gospod! molim, hvalim in pove¬
ličujem te z vsimi angelji in izvolje¬
nimi; zahvalujem se ti za vse mi¬
losti in dobrote, ki si mi jih danes
}n vse dni mojega življenja na duši
na telesu tako obilno skazoval,
ln  zato ti darujem z zasluženjem
Jezusa Kristusa vred svojo dušo in
Sv °je telo in vso hvalo in ljubezen
tv ojih svetnikov v nebesih.

80

Pridi, sveti Duh! in pošlji z nebes
žarke svoje luči, razsvetli moj um,
da spoznam vse pregreške in zamude
tega dneva, in gani moje serce, da
jih priserčno obžalujem.

Kaj in kako sem se danes pre¬
grešila v mislih, v željah, z besedami,
z dejanjem, z opušanjem dobrih
del? zoper Boga, zoper bližnjega,
zoper samo sebe ? .

Sveti in pravični Bog! zelo nh
je žal zavoljo grehov, ki sem jih
storila danes in v vsem svojem živ¬
ljenji. Terdno sklenem poboljšati
se in popraviti vse hudo, kar sem
se danes pregrešila. Daj mi k temu
svojo pomoč, in odpusti mi zavoljo
Jezusa, svojega Sina, ki je svojo
drago kri za nas grešnike prelil.

Sedaj se podam k počitku. O
Bog! čuj nad menoj, ko spim, varuj
me zoper vse zalezovanje hudobnega

duha in zoper vse hudobije človeške;
milostno odverni od mene vse dušne
telesne nevarnosti in obvaruj me
nagle in neprevidene smerti. Varuj
in brani, o moj Bog! to noč tudi
111  oj e starše, brate in sestre, sorod¬
nike, prijatelje in neprijatelje, du-
kovske in deželske prednike; stoj
na  strani vsim ubogim, jetnikom,
Spečim, bolnim in umirajočim:
Usmili se vernih duš v vicah in sprejmi
jih kmali v kraj večnega miru in
v eselja. Amen.

Presveta Mati mojega Odrešenika,
Prečista Devica Marija! moj sveti
a °gelj varh! in vi moji sveti pomoč¬
niki, čujte nad menoj to noč in varujte
n>e vsega hudega! Amen.
v  V imenu mojega križanega Odre¬
zka Jezusa Kristusa grem spat.

82

Jezus, Marija, Jožef, vam darujem
svoje serce, in svojo dušo!

Jezus, Marija, Jožef, pomagajte
mi v zadnjem smertnem boji.

Jezus, Marija, Jožef, naj se moja
duša loči z vami v miru!

300 dni odpustkov dobi, kolikorkrat kdo
te molitvice pobožno in skesano obmoli. Kdor j
pa le eno izmed teh treh molitvic obmoli, dobi
odpustkov za 100 dni. (Pij TIL 29. malega
travna 1807.) Ti odpustki se morejo nakloniti
dušam v vicah.

Kako med sv. mašo Kristusovo
terpljenje premišljevati.

Sveta maša je postavljena v spo¬
jin Kristusovega terpljenja; torej je
prav zveličavno njegovo terpljenje med
sveto mašo premišljevati. To premišlje-
Va nje pa tistemu ni težko, kdor ve, kaj
Pomenijo vse svete šege pri sveti maši.
Vse namreč, kar koli mašnik, namestnik
Kristusov, pri altarji dela in počne, svoj
sveti pomen ima. V zlajšanje zveličav¬
na premišljevanja, svetih občutljejev
J ri  goreče molitve pri sveti maši, bodi
kratko razlaganje teh svetih mašnikovih
°knaškov pri aitarji.
v  Mašnik pogosto glavo, kolena in
Zjvot uklanja;  to nas spomni, kako je
J ozus v svoji človeški natori spoštoval
Sv °jega nebeškega Očeta, ter se mu po¬
polnoma podvergel. Ravno tako nam
k kljubovanje oltarja  v spomin kliče Je-
5JJSOVO popolno vdanost v voljo nebeškega
u oeta, in voljnost vse terpljenje za ljudi
s Prejeti, naj bi še toliko težko bilo.

6 *

84

Mašnih pri altarji sem ter tje hodi;
to nas spomni, kako je vjeti in zvezani
Jezus od sodnika do sodnika po mestu
vlačen, in slednjič na moriše peljan bil.

Mašnih dela večkrat kriče nad da¬
ritvijo;  to nas spomni križev in težav,
ki jih je Jezus na duši in na telesu
terpel. S križi, ki jih sam nad seboj
dela, pa naznani, da se želi sadu Jezu¬
sovega terpljenja vdeležiti. Povzdigova¬
nje, razprostiranje in sklepanje rok nas
opomni, kako je tudi Jezus roke povzdi¬
goval in molil k nebeškemu Očetu, zlasti
na oljski gori, ko je bila njegova duša
žalostna do smerti.

Mašnih zdaj Uho , zdaj na glas
moli , ker je po nedolžno toženi Jezus
zdaj molčal, zdaj govoril. Tudi je pomen
znotranje in zunanje molitve terpevšega
Jezusa.

Mašnih se v nebesa ozira  v znamnje,
da daruje. Jezus se je pogosto v nebo
oziral, kadar je kaj blagoslavljal, ali
kak čudež hotel storiti. — Nasleduje ob
kratkem nauk, kako Kristusovo ter-
pljenje med sveto mašo premišljevati.

85

Mašnih:

Kristus:

Gre k altarju;

Začne sveto mašo;

Moli očitno spoved;

Gre k altarju in ga
kušne;

Gre na desno stran;

Bere začetek svete
maše;

Moli: Kirje elejson,
t-j. Gospod, usmili
se;

Reče: Dom. vobiskum

^ (Gospod z vami);

Bere list;

Moli v sredi altarja;

Bere evangelij;

Kelih odkrije;

Daruje kruh in vino;

Reče: Orate fratres
(molite bratje);

Tiho moli;

Moli predglasje;

Stori spomin za žive;

Razprostira roke nad
kelih;

Blagoslavlja daritev;

Gre v svoje terpljenje.

Moli na vertu.

Kervav pot poti.

Iškarjot Jezusa s ku-
šljejem izdh.

Jezusa vjamejo.

Jezus v Kajfovi hiši
spraševan, za uho
udarjen.

Teter Kristusa zataji.

Pogleda Petra, ki se
spreoberne.

Ga peljejo k Pilatu.

Ga peljejo k Herodu.

Ga zopet k Pilatu
peljejo.

Slečen.

Tepežen (ali gajžlan).

Pilat pravi: Ekce homo
(Lejte, človek!)

Zapljevan in zasra¬
movan.

V smert obsojen.

Križ nese.

Veronika mu ruto poda.

Na križ pribijam

86

Povzdigne sveto
rešnje Telo;

Povzdigne sveto
rešnjo Kri;

Dalje moli;

Reče: Tudi nam
grešnikom, ter se
na persi udari;

Moli očenaš (pater
noster);

Prelomi sv. hostijo;

Spusti del sv. hostije
v kelih;

Reče: Jagnje Božje
(agnus Dei);

Dalje moli;

Se obhaja;

Kelih briše;

Kelih zagerne;

Reče: Gospod z vami!

Moli poslednje molitve
na desni strani;

Reče poslednjič: Do-
minus vobiskum;

Reče: Ite misa est,

Da blagoslov (žegen);

Bere poslednji evan¬
gelij;

Na križ povzdignjen.

Preliva .kri iz svojih
svetih ran.

Moli za človeški rod.
Spreoberne razbojnika.

Govori sedem besed na
križu.

Umerje na križu.

Jezusova duša gre pred
pekel.

Veliko pri križu se jih
spreoberne.

Iz Kristusove strani
teče kri in voda.

Pokopan.

Maziljen z dišavami.

Od smerti vstane.

Se prikaže ženam na
poti.

Štirdeset dni z učenci
ostane.

Se poslednjič učencem
prikaže.

V nebesa gre.

Pošlje sv. Duha.

Aposteljni oznanujejo
sv. evangelij po vsem
svetu.

—-KKKv;—

87

I*erva sveta maša.

Pripravljanje.

V imenu Boga f Očeta, in f Sina,
ln  svetega f Duha. Amen.

Vsegamogočni, večni Bog, mi¬
lostljivi Oče! pri tem opravilu svete
^aše se bo zdaj tvoj edinorojeni
Sin Jezus Kristus po mašnikovih
r °kah tebi pravemu živemu Bogu
^roval. Prosim te ponižno, sprejmi
to  neprecenljivo daritev, po namenu
fiašega Odrešenika in njegove svete
Ce rkve, v svojo večno čast, v spo-
ZQ anje naše podložnosti in svojega
^aj večjega veličastva in gospo-

88

darstva čez vse stvari v nebesih in
na zemlji. Sprejmi jo v večni spomin
britkega Jezusovega terpljenja in
smerti na križu, inv dolžno hvaležnost
za neštevilne dobrote, ktere nam po
njegovem zasluženji deliš. Odpusti
nam, o usmiljeni Oče! po tej neo-
madežani daritvi nedolžnega Jagnjeta
naše obilne grehe in zanikernosti, ter
zbriši kazni in strahovanja, ki smo
jih ž njimi zaslužili. Zavoljo tolike
daritve dodeli, o Bog! vso dušno
in telesno pomoč živim, in nebeško
potolažbo ter srečno rešenje dušam
v vicah. Po ravno tem Jezusu Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.

Začetek svete maše.

Kadar mašnik pred altarjem m61i.

Spoznam vpričo Boga vsegamo-
gočnega, pred Marijo, vselej Devico, in

89

vsimi svetniki in svetnicami Božjimi,
sem veliko grešila z mislijo, z
besedo in z dejanjem. Zadolžena
s em pred Bogom, silno sem zadolžena.

to prosim sveto Marijo, vselej
devico in vse svetnike in svetnice
■Božje, moliti in usmiljenja prositi
z a me pri Gospodu, našem Bogu.

Usmili se nas, o vsegamogočni
Dog! odpusti nam naše grehe, in
Pripelji nas v večno življenje.

Milost, odvezo in odpušenje naših
grehov nam dodeli, o vsegamogočni
in usmiljeni Gospod! Amen.

Odvzemi, prosimo, o Gospod!
°d nas naše grehe, da bomo vredni
s  čistim sercem stopiti k naj Sve¬
tejšemu.

Gospod, skaži nam usmiljenje!
Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili
s e nas!

90

Slava.

Čast in hvala Bogu na višavah,
in mir ljudem na zemlji, kteri so
prave volje. Hvalimo te, častimo
te, molimo te, povišujemo te. Za¬
hvalimo se ti zavoljo tvoje časti.
Gospod-Bog, nebeški Oče! Gospod
edinorojeni Sin Jezus Kristus, Go¬
spod Bog! Jagnje Božje! Sin Boga
Očeta, ki grehe sveta odjemlješ,
sprejmi našo prošnjo; ki sediš ob
desnici Boga Očeta, usmili se nas!
Ker sam ti si svet, sam ti Gospod,
ti sam naj vikši, Jezus Kristus s
svetim Duhom v časti Boga Očeta.
Amen.

Kadar mašnik na moški strani m61i.

Molimo.

Vsegamogočni in neskončno po¬
hlevni Bog, ki si žejnemu ljudstvu

91

studenec žive vode iz skale obudil,
zbudi iz naših terdih sere solze ob¬
žalovanja, da bomo svoje grehe
objokovali, in po tvoji milosti njih
odpušenje dosegli. Po Jezusu Kri¬
stusu, Gospodu našem.

Vžgi, o Gospod, z ognjem svetega
■^uha naše serca, da ti bomo s čistim
telesom služili, in z očišenim sercem
Upadli.

O Bog, ki prevzetnim nasprotvaš,
111  milost ponižnim deliš ; dodeli nam
P ra vo in resnično ponižnost, ktere
žfro podobo je tvoj Edinorojeni
v ernim sam nad sabo skazoval, da
nikoli s prevzetnostjo tvoje jeze ne
kujamo, temuč s podložnostjo tvoje
Milosti darove dosegamo.

Bog, ki tem, kteri te ljubijo,
v se v dobro obračaš, vtisni v naše
serca svojo nespremenljivo ljubezen,
*** hrepenenja, s kterim nas ti na-

92

vdihneš, ne bodo mogle nobene skm
šnjave premakniti.

Bog, ki si nam v prečudnem
zakramentu spomin svojega terpljenja
zapustil, dodeli nam, prosimo, svete
skrivnosti tvojega telesa in tvoje
kervi tako častiti, da sad tvojega
odrešenja vedno v sebi čutimo. Kteri
živiš in kraljuješ z Bogom Očetom
v edinosti svetega Duha, Bog ve-
komej. Amen.

List ali berilo.

Iz bukev modrosti 4. in 5. post.

„0 kako je lep čisti rod, kteri
se v čednosti sveti! zakaj njego v
spomin je večen, ker pri Bogu fr
pri ljudeh hvalo ima. — On nos 1
ko premagavec večno krono, ker j e
plačilo v vojskovanji za čistost za'
dobil. Hudobnih rodovitna množica

93

Pa ne bo za nič, in prešestno zasajenje
ne  požene globokih korenin, tudi
n »tna terdnega debla. — Oni bodo
brez časti umerli, in bodo med
Mrtvimi vekomaj v zasramovanji.

Vsi prestrašeni bodo (pred sodbo)
Prišli, ker se bodo svojih grehov
s Pomnili, in njih lastne hudobije
bodo zoper njih tožile. Tedaj bodo
Pravični z veliko serčnostjo stali
2 °per te, kteri so jih stiskali. Kadar
bodo hudobni to vidili, bodo od
groznega strahu vsi prepadeni, in
s e bodo začudili, kako so uni (pra-
rični) tako naglo zveličanje dosegli,
bukaj bodo sami pri sebi rekli: Ti
So  tisti, kterim smo se mi nekdaj
Posmehovali, in jih za sramotljiv
P r egovor imeli. Mi neumni smo imeli
ojili življenje za nespamet, in njih
bonec zanečast: Lejte, kako so zdaj
Prišteti med otroke Božje in njih

94

delež je med svetniki! — Tako go¬
vore ti v peklu, kteri so grešili. Pra¬
vični pa bodo vekomaj živeli, in pri j
Gospodu je njih plačilo.

1. Evangelij.

Bukve se prelože, in mašnik na žensko
stran stopi.

V imenu Boga f Očeta, in f Sina,
in svetega f Duha. Amen.

Vstanem poslušat sveti evangelij
— veselo oznanilo, kterega nam je
Jezus z nebes prinesel, da naj po
njem živimo in se zveličamo.

Iz evangelija sv. Matevža, 5. postava.

Jezus je odperl svoje usta in je
učil, rekoč: „Blagor jim, kteri so
čistega serca, ker oni bodo Boga
gledali. Blagor mirnim, ker otroci
Božji bodo imenovani. Blagor vam!
kadar vas bodo kleli in preganjali

95

in vse hudo zoper vas govorili za¬
voljo mene; veselite se in od veselja
Poskakujte, ker vaše plačilo je obilno
v  nebesih".

Bog mi daj moč, po tem svetem
evangeljskem nauku živeti in umreti;
Pripravljena sem rajši tudi življenje
dati, kot od njega odstopiti.

Vera.

Verujem v Boga Očeta vsegamo-
§°čnega i. t. d. — O moj Bog! daj

guado, svojo vero vselej v delih
spolnovati, jo pred vsim svetom ne-
Prestrašeno pričati, do konca v nji
stanovitna ostati, ter enkrat v živi
y. e ri, v terdnem upanji in goreči
\jubezni svoje življenje skleniti.

Molitev pred pridigo.

O sveti tolažnik, sv. Duh! kteri
Sl  Jezusove aposteljne tako razsvetlil

96

in poterdil, da so njegov nauk po¬
polnoma vedeli in umeli, ter z ve¬
liko gorečnostjo oznanovali: razsvetli
ravno tako tudi tega Jezusovega
namestnika, kteri nam bo zdaj njegov
nauk oznanoval. Položi mu take
besede na jezik, ktere veš, da se
naj bolj našega serca primejo, in
kterih mi po svojih slabostih naj
bolj potrebujemo, da bomo mogli
hudega se varovati in dobro storiti.
Daj mu tudi prijeten in priserčen
glas, da naše terde serca omeči, da
dobre in pobožne kristijane v dobrem
še bolj poterdi, terdovratne grešnike
pa na pravo pot pokore pripelje.
Vsim skupaj pa daj gnado, ga s
tako pobožnostjo in gorečnostjo po¬
slušati, kakor bi Jezus Kristus sam
pred nami stal, in nam svoje nebeške
nauke oznanoval.

O Marija, Mati Božja! sprosi

97

na m od Jezusa, da bi njegovo sveto
besedo vselej tako zvesto poslušali,
v sercu ohranili, kakor si jo ti
Poslušala in ohranila; da bi v naših
sercih obilno sadu prave keršanske
bogaboječnosti obrodila, da bi zmirom
b°lj in bolj v Božjem strahu in v
ljubezni Božji rastli, in enkrat večno
Plačilo dosegli. Amen.

Molitev po pridigi.

O Gospod Jezus Kristus! zahva¬
limo te, da si nam po svojem na¬
mestniku svete in zveličanske nauke
0z nanoval, in te ponižno prosimo,
da .j nam gnado, da bomo tudi v
dejanji spolnovali, kar smo slišali,
ln  s pomočjo tvoje gnade poboljšali,
bar smo zdaj nad seboj še pomanklji-
Ve ga in pregrešnega našli; da bomo
tako svojo vest bolj in bolj očiševali,
111  vedno v tvoji sveti gnadi ostali,

7

98

dokler nas k sebi ne vzameš, kje?
bomo večno gledali, kar tukaj
verujemo, večno vživali, kar tukaj
upamo, in tebe, vse ljubezni vrednega
Boga, vekomaj ljubili. Amen.

Sveta Marija, Mati Božja, in vsi
sveti aposteljni, prosite Boga za nas,
da po zvestem dopolnovanji svete
besede Božje enkrat v vašo srečn°
družbo pridemo. Amen.

2. Darovanje.

Mašnik kelih odkrije in daruje Bogu kruh)
potem vino.

Sprejmi, sveti Oče, vsegamogočo'
večni Bog! le-ta čisti dar, kterega
jaz, tvoja nevredna služabnica, tebh
svojemu živemu in pravemu Bogjb
z mašnikom vred darujem za svoje
brezštevilne grehe, zamere in zan 1 '
kernosti, za vse pričujoče, pa tud 1
za vse verne kristijane, žive in mertve-

99

paj, da bo meni in njim v zveličanje
in večno življenje. Amen.

O Bog, naš stvarnik in odrešenik!
daj nam po skrivnosti te vode in
tega vina, da se bomo Božje natore
Jezusa Kristusa ravno tako vdeležili,
kakor se je on ponižal, našo človeško
natoro nase vzeti.

Darujemo ti tudi, o Gospod!
kelih zveličanja, in prosimo tvojo
milost, da naj pride s prijetnim
duhom pred obličje tvojega Božjega
veličastva za naše in vsega sveta
sveličanje. Amen.

S temi darovi vred se ti darujem
tudi samo sebe, o sveti Oče, ne¬
skončno usmiljeni Bog! Tebi izročim
v se svoje misli, želje, besede in
dejanja; nikdar ne pripusti v moje
s erce, kar bi mene oskrunilo in tebe
Razžalilo. Tebi izročim svoje roke,
°<H in vse počutke; o dodeli mi, da

7 *

100

bo vsako moje dejanje in nehanje
tvojo čast povikšalo. Dar iz nedolžnih
rok tebi, o Gospod, dopade, in molitev
iz čistega serca predere oblake;
očisti mi torej, o milostljivi Bog'
dušo in telo, da naj tvoj sveti tempelj
bo; operi mi serce, da bo tebi po¬
svečen altar, s kterega naj se po- j
vzdiguje k tebi večna čast in hvala. ,
čast bodi Bogu Očetu in Sinu in
svetemu Duhu. Kakor je bila v j
začetku, in zdaj, in vselej, in' vse j
večne čase. Amen.

*

Tihe molitve,

se molijo po darovanji.

Prosimo, o Gospod Bog, poglej !
usmiljeno na to daritev, ktero tvojemu
veličastvu darujemo za svoje grehe;
in zbudi iz naših oči potoke solz>
da bomo ž njimi plamene svojih

101

grehov pogasili. Po Kristusu, Go¬
spodu našem.

Raztergaj, o Gospod, zaveze
n aših grehov, in dodeli nam vnovič,
kar si nam že enkrat dodelil, ter
odreši nas z odpušenjem, ki si se bil
Ponižal, nas z milostjo odrešiti, da ti
komo hvalni dar s pravo radovolj-
Oostjo in s čistim sercem darovali.

Prosimo, o Gospod! naj nam ta
daritev milost prave ponižnosti do¬
seže, in iz naših sere ob enem
Poželenje mesa in oči in napuh
življenja prežene, da bomo trezno,
Pravično in pobožno živeli, ter večno
Plačilo dosegli.

O Bog, ki nas s skrivnostmi in
Spovedmi v svojo podobo obnov-
^joješ; daj nam moč, popolnoma po
tv ojih zapovedih živeti, da dar lju¬
bezni, ki si nam ga dal upati, po
Pričujoči daritvi nam zares dodeliš.

102

Prosimo, o Gospod, dodeli milost¬
ljivo svoji cerkvi dar edinosti in miru,
ki sta v darovih, ki jih darujemo,
skrivnostno zaznamnjana. Po Go¬
spoda našem Jezusu Kristusu, kteri
s teboj živi in kraljuje v edinosti
svetega Duha, Bog vekomej. Amen.

Predglasje.

Mašnik ga poje, ali pa slovesno moli.

Vzdigni iz prahu se serce moje,
moj duh povzdigni se v nebesa, in
jezik hvalo poj Bogu, po Jezusu
Kristusu, Gospodu našem. Ali ker
tebe, večne časti Kralj, spodobno J
ne morem hvaliti, se z vsimi angelji
in vikšimi angelji, s kerubini in se-
rafini sklepem, kteri ti dan na dan
v en glas ženo: Svet, svet, svet,
Gospod Bog nebeških trum! Nebo
in zemlja ste polne tvoje slave.

103

Hozana na višavah! Hvaljen hodi,
kteri pride v imenu Gospodovem!
Hozana na višavah!

Spomin za žive.

O usmiljeni nebeški Oče! pri¬
nesemo ti ta presveti dar, in te v
imenu Jezusa Kristusa, tvojega Sina,
ponižno prosimo za tvojo sveto ka¬
toliško cerkev, za našega papeža I.,
za našega škofa I., za našega cesarja
I., za vse pričujoče in za vse verne
kristijane. Prosim te, o Gospod!
spomni se posebno tudi tistih živih,
za ktere sem posebej dolžna, ali

sem se namenila moliti, zlasti pa_

(Tukej imenuj žive, za ktere sveto mašo
posebej daruješ,- in za ktere ti je zlasti
moliti.)

Zdaj se sklenem z vsimi svet¬
niki Božjimi, posebno z visoko ča¬
stitljivo vselej Devico Marijo, materjo

104

našega Boga in Gospoda Jezusa Kri¬
stusa, in te prosim, dodeli meni in
vsim vernim po njih zasluženji in
prošnji vedno in povsod svojo mo¬
gočno pomoč. Po ravno tistem Je¬
zusu Kristusu, Gospodu našem.

3. Povzdigovanje.

Ko se kruh posvečuje.

Pri zadnji večerji je vzel Jezus
kruh v svoje svete in častite roke,
je zahvalil svojega nebeškega Očeta,
in ga posvetil, razlomil ter dal svojim
učencem, rekoč: Vzemite in jejte
vsi od tega: Zakaj to je moje telo.

Kadar se sveto rešnje Telo povzdiguje.

Bodi česen in hvaljen, o Jezus,
ki si tukaj v podobi kruha živ pri¬
čujoč! O Jezus, bodi mi milostljiv!
O Jezus, bodi mi usmiljen! O dobrot¬
ljivi Jezus, odpusti mi moje grehe!

105

Ko se vino posvečuje.

Po večerji je vzel Jezus tudi
kelih z vinom v svoje svete in ča¬
stitljive roke, zahvalil nebeškega
Očeta, in ga posvetil ter dal svojim
učencem, rekoč: Vzemite in pite
Vs i iz njega: Zakaj to je kelih moje
kervi, nove in večne zaveze, skrivnost
Ver e, ktera bo za vas in za njih
^eliko prelita v odpušenje grehov.
Kolikorkrat bote to delali, storite v
utuj spomin.

Kadar se sveta rešnja Kri povzdiguje.

Bodi česen in hvaljen, o Jezus!
ki si tukej v podobi vina živ pri¬
čujoč. O Jezus, tebi živim! O Jezus,
*ubi umerjem! O Jezus, tvoja sem
&va in mertva! Daj, o Jezus! da
t y oja draga kri nad menoj ne bo
z gubljena.

106

Po povzdigovanji.

Kakor nam je naš dobrotljivi
Zveličar zapovedal, se zdaj spomni
tvoje sveto ljudstvo, o Bog! ravno
tistega Kristusa, tvojega Sina, Go¬
spoda našega; ravno tako tudi nje¬
govega zveličavnega terpljenja, nje¬
govega od smerti vstajenja, in nje¬
govega častitljivega vnebohoda. V"
tem spominu darujemo tvojemu pre-
svitlemu veličastvu ta prečisti, in
neomadežani dar, ta sveti kruh več¬
nega življenja, in ta kelih brezkonč¬
nega zveličanja.

Z milostljivim in prijaznim obli¬
čjem poglej, o Gospod! na ta naš
dar, in sprejmi ga tako dobrotljivo,
kakor si sprejel dar svojega pra¬
vičnega služabnika Abeljna, dar očaka
Abrahama, in dar velicega duhovna
Melkizedeka.

107

Ponižno te prosimo, vsegamogočni
“°g! reci, naj ti ta dar tvoj sveti
^gelj prinese na nebeški altar pred
* v °je Božje obličje, da, kar koli
*as bo presveto Jezusovo telo in
njegovo presveto kri vživalo, se z
Vs ° nebeško dobroto in milostjo na¬
polnimo. Po ravno tem Kristusu,
Gospodu našem.

Spomin za mertve.

Usmili se tudi, o dobrotljivi ne-
Poški Oče! svojih služabnikov in
s hžabnic, ki so z znamnjem svete
yere pred nami v večnost šli, in se
Se  v vicah očišujejo. Posebno te

PU prosim za. (Imenuj jih tukaj,

ktere ti je posebno moliti.) PriserČnO
! e  prosimo, o Gospod! dodeli tem
, ki v Kristusu počivajo, kraj
luči in miru po Kristusu,
' s Podu našem. Amen.

“ vsim
Pladu,

ri '

108

Pa tudi ,na nas, uboge grešnika
se milostljivo ozri, o Gospod, ker
zaupamo v tvojo neskončno milost;
vzemi nas po tem revnem življenji
v družbo vsih svojih izvoljenih, ne
zavoljo našega zasluženja, ampak
iz svoje milosti po neskončnem za'
služenji Jezusa Kristusa, Gospoda
našega. Amen.

Oče naš, kteri si v nebesili i. t. d.

Reši nas, prosimo te, o Gospod!
od vsega hudega, pričujočega in pri'
hodnjega; in na prošnjo prečiste i 11
častitljive vselej Device Marije
vsih svetnikov nam daj mir v naše®
življenji, in brani nas pred vsi ® 1
sovražniki, da nas v zmote ne za'
peljejo, in od tebe ne odvernej®
Amen.

Jagnje Božje.

O Jezus, nedolžno jagnje Božje>
usmili se, usmili se nas! Daj na®


109

ttir s teboj, daj nam mir vesti, daj
na m tisti srečni mir, kterega svet
n e more dati. Ohrani tudi svojo
Sv eto cerkev v miru in edinosti, in
zaverni nje sovražnike na pot po¬
kore in zveličanja.

Gospod Jezus Kristus, Sin živega
B °ga, ki si po volji Očeta, s po¬
močjo svetega Duha, s svojo smertjo
Sv et oživil, ponižno te prosim, očisti
Vse lej, preden tvoje sveto rešnje Telo
Prejmem, moje serce od vsih grehov,
* n  daj mi gnado, da se od tebe in
dvojih svetili zapoved nikdar ne ločim.

Amen.

O Gospod Jezus Kristus! obvaruj
nie  po svoji neskončni dobroti, da
te  pri svetem obhajilu nikdar ne-
Vr edno ne bom prejela. Obvaruj,
obvaruj me te grozne nesreče, in
s ^ori z menoj usmiljenje, da ne bom
Sa ma sebi pogubljenja jedla, temuč,

110

da bo tvoje presveto Telo mojo dušo
vselej za večno življenje ohranilo.
Amen.

4. Mašnikovo obhajilo.

Gospod, nisem vredna, da greš
pod mojo streho; ampak reci le Z
besedo, in ozdravljena bo moja duša!

(Reci trikrat.)

Tudi ti se po duhovno obhajaj, in reci:

Mašnik zdaj vživa sveto rešnje
Telo in sveto rešnjo Kri v podobah
kruha in vina. O moj Bog! kako
bi bila jaz srečna, ko bi okusilo tudi
moje serce ta angeljski kruh, ko bi
mi bila dana ta nebeška jed! O Je¬
zus, preljubi ženin moje duše! ^
globočini serca me boli in peče, da
sem te žalila, in nisem vredna, te
prejeti. Vendar moja revna duša
hrepeni po tebi, kakor žejin jeleD
po merzli vodi. Usmili se me, 0


111

Jezus! odpusti mi moje grehe; za
terdno ti obljubim, da se bom po-
sihmal s tvojo gnado vsih grehov
varovala, posebno pa tega, k kteremu
sem naj hujši nagnjena. S takim
sklepom te prosim, o moj Gospod!
pridi s svojo gnado in ljubeznijo v
moje serce, razveseli, potolaži, oživi
me spet k vsemu dobremu! Nasiti
mojo dušo s presvetim rešnjim Te¬
lesom, napoji jo s presveto rešrijo
Kervijo. Nikar ne glej mojih grehov,
s kterimi sem te tolikrat razžalila;
glej pa revšino moje duše, ktera berž
slabi in peša, če s teboj ni skle¬
njena. Pridi tedaj, o presladka ne¬
beška mana, povikšaj v meni vero,
vterdi moje upanje, vžgi mi gorečo
ljubezen, in daj mi keršansko serčnost,
da rajši umerjem, kakor bi tebe
/Razžalila, ki si ves ljubezen in do¬
brota. Amen.

1

112

Po zavživanji.

Molitev.

Gnado svetega Duha, o Gospod
Bog! milostljivo v naše serca vlij,
da bomo zamogli svoje grehe z zdi-
hovanjem in solzami izmivati, in da
po tvoji dobroti želeno odpušenje
dosežemo. Po Kristusu, Gospodu
našem.

O Gospod, naša pomoč in hramba!
podpiraj nas; serce in celo telo nam
s sramožljivostjo oživi in z novo
čistostjo navdihni, da bomo po tem
daru, ki smo ga tvoji dobroti daro¬
vali, pred vsimi skušnjavami zava¬
rovani.

Naj, o Gospod! vžitje tega pre¬
svetega zakramenta madeže naših
grehov zbriše, ter nas s skazovanjem
ponižnosti v nebeško kraljestvo pri'
pelje.

113

Ponižno prosimo, o Gospod! naj
Milost svetega Duha naše serca raz¬
svetli, in s sladkostjo popolnoma
ljubezni obilno napolni.

Stori, prosimo, o Gospod! da
bomo z večnim zavživanjem tvojega
božanstva razveseljeni, ker podobo
tega večnega vživanja imamo v časnem
Prejemanji tvojega presvetega telesa
te presvete tvoje kervi; ki živiš in
kraljuješ z Bogom Očetom, in svetim
Buhom, Bog vekomaj. Amen.

Blagoslov.

Blagoslovi nas, prosimo te, sveta
^rojica: Bog f Oče, Bog f Sin, in
Bog sveti f Duh, in tvoj blagoslov
°stani vselej pri nas. Amen.

Zadnji evangelij.

V začetku je bila Beseda , in
Beseda je bila pri Bogu, in Bog je

8

114

bila Beseda. Ta je bila od začetka
pri Bogu. Vse reči so po nji vstvar-
jene. V nji je bilo življenje, in živ¬
ljenje je bilo luč ljudi. Ta je bila
prava luč, ki razsvetli slehernega
človeka, kteri na svet pride. Na
svetu je bil, in svet je po njem
storjen, pa svet ga ni spoznal. Xn
Beseda je meso 'postala  (se z desnim
kolenom poklekne) in med nami prebi¬
vala; in vidili smo njeno čast, čast
kakor Edinorojenega od Očeta, polno
milosti in resnice.

Po sveti maši.

Prosim te, predobrotljivi Gospod
Jezus Kristus, naj bo tvoje terpljenje
moja moč, da me varuje, brani i°
zavetva; tvoje rane naj bodo moja
dušna jed in pijača, da me nasitit-
jejo, napajajo in razveselujejo; p°'
kropljenje tvoje kervi naj me oper e

od vsih mojih zadolženj; tvoja smert
bodi moja večna čast. Vtem življe¬
nji mi bodi poživek, veselje, zdravje
in sladkost mojega serca; ki živiš in
kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti
svetega Duha, Bog vekomaj. Amen.

O presveta in prečastitljiva De¬
vica Marija, Mati našega Gospoda
Jezusa Kristusa, vsega sveta kraljica,
ki si bila vredna, ravno tistega stvar¬
nika vsih stvari nositi, kterega naj
svetejši telo in kri smo zdaj pri
sveti maši na altarji darovali; pri¬
stopi k njemu za me, ubogo grešnico,
in sprosi mi kar koli sem pri ob¬
hajanji te neizrečene skrivnosti ve-
doma ali nevedoma, z razmišljenostjo,
z  vnemarnostjo, ali kakor koli si
bodi, zagrešila, naj mi po tvoji pre¬
sneti prošnji dobrotljivo odpusti, on,
ki živi in kraljuje vekomaj. Amen.

116

Napeljevanje.

Kristusovo terpljenje vsako uro po

dnevu zaslužljivo premišljevati.

Zvečer,  ob šestih:  Jezus je učencem
noge umival. (Jan. 13.)

Ob sedmih:  Jezus je zakrament sve¬
tega rešnjega Telesa postavil. (Mat. 26.)

Ob osmih:  Jezus je na Oljski gori
molil, kervav pot potil, in je bil vjet.
(Mat. 26.)

Ob devetih:  Jezus je bil k Anu in
Kajfu peljan, in neusmiljeno za uho
udarjen. (Jan. 18, 22.)

Ko spat greš, premišljuj, kako so
Jezusa v Kajfovi hiši celo noč zasramo¬
vali, mu v obraz pljevali in ga s pestmi
bili. (Mat. 26.)

Zjutraj , ob štirih:  Jezus je bil peljan
v zbirališe, kjer so veliki duhovni, sta¬
rešini in pismarji svet imeli zoper njega,
da bi ga v smert izdali. (Mat. 27.)

Ob petih:  Jezusa so zvezanega pe-
ljali in izdali Ponciju Pilatu. (Mat. 27.)

Ob šestih:  Jezusa je Herod s svo-

117

jimi vojšaki zaničeval in zasramoval in
ga v belo oblačilo oblekel. (Luk. 22.)

Ob sedmih:  Jezus je bil k Pilatu
nazaj poslan in za razbojnikom Barabom
postavljen. (Mat. 27.)

Ob osmih:  Jezus je bil neusmiljeno
bičan. (Jan. 19.)

Ob devetih:  Jezus je bil s ternjem
kronan in grozno zasramovan. (Jan. 19.)

Ob desetih:  Jezusa, vsega kervavega
s ternjevo krono in s škerlatastim obla¬
čilom, je Pilat ljudstvu pripeljal, in
potem v smert obsodil. (Jan. 19.)

Ob enajstih:  Jezus je sam svoj križ
nesel na goro Kalvarijo. (Jan. 19.)

Opoldan:  Jezus je bil med dvema
čudodelnikoma križan. (Jan. 19.)

Ob eni:  Jezus je molil za svoje so¬
vražnike. (Luk. 23.)

Ob dveh:  Jezus je spreobernjenemu
razbojniku raj obljubil. (Luk. 23.)

Ob treh:  Jezus je na križu umeri.
(Jan. 19.)

Ob štirih:  Jezusovo stran je vojak
s  sulico odperl. (Jan. 19.)

Ob petih:  Jezusa so raz križa sneli
rn pokopali. (Jan. 19.)

118

Kadar ura bije, se zahvali Jezusu
za tisto terpljenje, ki ga je za te to uro
terpel, ter reci:

Srečna ura, v kteri je moj Jezus
učencem noge umival! (ali: zakrament
svetega rešnjega Telesa postavil, kervav
pot potil i. t. d.) Prosim te po ti skriv¬
nosti tvojega terpljenja, pridi mi na
pomoč ob moji smertni uri! Amen.

Gotovo bo umirajočemu velika to¬
lažba, ako se je vse svoje življenje v ti
pobožnosti vadil.

Druga sveta maša.

Mašne molitve v ohranjenje nedolž¬
nosti in deviške čistosti.
Pripravljanje.

V imenu Boga Očeta in Sina
in svetega Duha stopim z mašnikom
k  altarju, da opravim Bogu, Gospod«

119

vojskinih trum, sveto in čisto daritev
nove zaveze, ki se od solnčnega
vzhoda do solnčnega zahoda obhaja
v vedni spomin kervave daritve, ktero
je naš Gospod in Zveličar Jezus
Kristus sam opravil za grešne ljudi
na lesu svetega križa'. Moj Bog
in Gospod! pošlji mi svojega svetega
Duha, da bom z njegovo pomočjo
pri tej presveti daritvi s pravo po¬
božnostjo pričujoč in njenega sadu
zares deležen. Priporočim sebe in
vse svoje v to sveto mašo in te
prosim, vdeleži me moči in zaslu-
ženja te svete daritve.

Začetek svete maše.

Z vso ponižnostjo pokleknem in
spoznam, da sem kriva, in zelo kriva.
Oh! grešila sem in hudo sem storila
Pred teboj, o Bog! Usmili se me

120

po svojem velikem usmiljenji. Oberni
svoje obličje od mojih razžaljenj in
poglej na Jezusa Kristusa, neoma-
dežano Jagnje, ki odjemlje grehe
sveta. Zavoljo svojega preljubeznji-
vega Sina bodi mi milostljiv in usmi¬
ljen in odpusti mi moje grehe, kakor
tudi jaz odpustim svojini sovražnikom
in razžalnikom; saj je ta daritev
spravna daritev in ima pomiriti Boga
in ljudi. Le Najsvetejši more Naj-
svetejšega pomiriti in mi pridobiti
njegovo milost in ljubezen. Zato te
prosim, o Bog vse svetosti! presuni
moje slabo, od toliko nevarnost ob¬
dano serce s svetim strahom in s
sveto ljubeznijo, da greh ko naj
veči hudo studim in sovražim in tebi
v nedolžnosti in s čistim sercem
služim in dopadem. Po Jezusu Kri¬
stusu, tvojem Sinu, Gospodu našem-
Amen.

121

K prečisti Devici Mariji.

Sveta Marija, prečista Devica!
prosim te, dobodi mi od Boga milost,
serčnost in moč, da tvojo čednost
nebeške čistosti kar je mogoče po¬
snemam. Nobena misel naj se v
Slojem sercu ne zbudi, nobena beseda
naj ne pride iz mojih ust, ki bi
lepi čednosti čistosti nasprotovala.
Ne več sebi, ampak le Bogu hočem
živeti, in s tem sklepom denem svoje
serce na altar, da bode, združeno s
presveto daritvijo Jezusa Kristusa,
Bogu dopadljiva daritev. Prosi tedaj,
mogočna besednica! da bode moja
molitev uslišana po tvojem Sinu Jezusu
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Evangelij.

Hvala ti bodi, večni Bog! ker
si nam po svojem Božjem Sinu oznanil

122

evangelij milosti. To veselo oznanilo
nas uči verovati v tebe vsegamo-
gočnega, upati v tebe neskončno
usmiljenega in ljubiti iz vsega serca
tebe, naj veči dobroto. Kar pa
moji veri, mojemu upanju in moji
ljubezni še manjka, da bi bile te
moje čednosti tebi prijetna daritev,
hočem namestiti z zasluženjem tiste
daritve na križu, ktero je tvoj Edi-
norojeni s svojo predrago kervijo
opravil in ktero sedaj mašnik ne-
kervavo ponavlja. Tebi, Vsegavedni!
je znana slabost mojega serca, in
tudi veš, kako rada bi bila tebi
dopadljiva. Zato, predobrotljivi Oče
nebeški! dodeli mi, da tvoja milost
moč ima v mojega duha in da bom
vredna tvojih obljub po Jezusu Kri'
stusu, Gospodu našem. Amen.

Nebeška kraljica Marija! zavoljo
svoje vdanosti v voljo Božjo, zavoljo

123

svoje ponižnosti in deviške čistosti
si bila vredna spoznana biti mati
Jezusova, in si vendar devištvo ohra¬
nila. Zavoljo te čudovite skrivnosti
te prosim, vdihni moji duši svojo
zvesto pokoršino, svojo globoko po¬
nižnost in svojo gorečo ljubezen do
deviške čistosti, da Božjega usmi¬
ljenja nad se pokličem, in v službi
Božji naj veči veselje najdem, v
dušnih in telesnih potrebah pa pomoč
in pokoj dobim.

Marija je rekla: „Glej! dekla
Gospodova sem; zgodi se mi po
tvoji besedi". Prosi, o prečista De-
v ica! da se tudi jaz vselej Božji
v olji podveržem, in da se vselej naj
svetejši volja Božja nad menoj spolni.
Amen.

Darovanje.

O Bog! v tej slovesni uri velike
spravne daritve poglej milostno na

124

nas in naj ti dopade naša pobožnost,
ko z vsim spoštovanjem po zgledu
angeljev in nebeških knezov pred
altarjem klečimo in te molimo. Bla¬
goslovi dari, ki jih mašnik k tebi
povzdiguje ; blagoslovi in posveti jih
za sveto skrivnost, za ktero so na¬
menjeni. Ker bosta ta kruh in to
vino s tvojo vsegamogočnostjo spre¬
menjena v Jezusovo meso in kri,
blagovoli uslišati naše prošnje, ki
smo v zaupanji na zasluženje našega
Odrešenika pri tej daritvi pričujoči-

Prosimo tedaj v imenu Jezusovem
za katoliško Cerkev, za njenega po¬
glavarja, in za vse škofe in mašnike,
da jih vse nezgode obvaruješ. Pro¬
simo tudi za vse deželske vladarje
in oblastnike tvojega ljudstva. Raz¬
svetli jih z lučjo svojega svetega
Duha, da podložne z ljubeznijo vla¬
dajo in omečujejo.

125

Prosimo tudi za vse krivoverne,
da jih k spoznanju prave vere pri¬
pelješ. Poslednjič prosimo za vse
grešnike, pretresi z zveličavnim stra¬
hom njihove serca, da se obernejo
k pokori in k poboljšanju, ktero tudi
Kleni dodeli, po Jezusu Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Prečista Devica Marija! kako si
kila vendar pobožna in sveta, čista
in nedolžna, da je hotel večni Sin
Gožji v tebi prebivati. Tudi jaz
hočem v čistosti in nedolžnosti živeti
in se s pravo pobožnostjo posvetiti.
Zato te prosim, prečista Devica vsih
devic! hiti mi pomagat, da z novega
spodbujena in okrepčana s sadom
te presvete daritve se vsemu greš¬
nemu razveseljevanju odpovem in
tako v svojem sercu veselo prebi-
v ališe tvojemu Jezusu pripravim.
Sprosi mi to milost po ravno tem

126

tvojem Sinu, našem Gospodu in Zve¬
ličarji. Amen.

Preiiglasje.

Vsegamogočni večni Bog! daritev
milosti je sedaj v tvojo čast pri¬
pravljena, in zato prosim, daj mi
moč, da sedaj svoje misli od poze-
meljskega popolnoma odvernem in
obernem k Jezusu, ki v tem trenutka
z nebes pride in se da ko daritevno
jagnje, kakor se je na gori Kalvariji
dal za nas v naj hujših bolečinah
na križu. Nič nočem viditi kakor
le darovano Jagnje Božje in njegovo
drago kri, ki se ima ravno v kelhu
povzdigniti in darovati nebeškemu
Očetu. Zato je spodobno in prav,
da tebi, presveti Oče, vselej hvalo
dajemo po Jezusu Kristusu, Gospodu
našem, po kterem angelji tvoje ve¬
ličastvo hvalijo in gospostva molijo-

127

Prosimo te, milostno sprejmi tudi
naše molitve; ponižno kličemo: Svet,
svet, svet je naš Bog! Hvaljen bodi,
kteri pride v imenu Gospodovem!

Sveta Marija, prečista Devica,
neomadežana Mati! vsa nevredna
sem z angelji in pobožnimi dušami
Bogu hvalo dajati, ker sem tolikokrat
oskrunila svoje usta z nepotrebnim
govorjenjem in svoje misli z neči-
niurnimi navistavami. Pa s tvojo
pomočjo, ogledalo čistosti! hočem
v prihodnje čuti nad svojimi počutki.
Oko in serce hočem zapreti vsi ra¬
dovednosti, vsi lahkomišljenosti in
vsi slastni poželjivosti, da moj Bog
in Gospod z ljubeznijo na me gleda
ko na svojega zvestega otroka.

Povzdigovanje.

Jezus, Sin živega Boga! z dušo
in telesom si tukaj pričujoč; terkam

128

na svoje persi in te spoznam za
svojega pravega Boga, za svojega
Odrešenika in Zveličarja! Jezus, v
tebe verujem! — Jezus, v tebe
upam! — Jezus, tebe ljubim iz
vsega serca!

O sveta Kri Jagnjeta Božjega!
operi me in očisti me vsih mojih
grehov. O draga Kri, poterdi me,
da se v greh ne povernem! O Božja
Kri, posveti s svojo močjo mojo
dušo k večnemu življenju!

Po povzdigovanji.

Jezus Kristus, večni Bog! pri¬
čujoč si tukaj ko Bog in človek, in
dasiravno te le v veri vidim, je
vendar s tvojo močjo in vsegamo-
gočnostjo tvoje pravo telo in tvoja
draga kri daritev, ki se tukaj ne¬
beškemu Očetu daruje. Po tebi smo
se naučili Očeta spoznati in moliti

129

z otročjim zaupanjem: Oče naš, kteri
si v nebesih! Veliko in sveto je
tvoje ime in vredno, da ga molimo.
Tvoje kraljestvo, tvoj blagoslov, tvoj
duh pridi k nam, da v pravičnosti
tn svetosti pred teboj hodimo. Daj,
da v vsem tvojo voljo spolnimo in
da bomo vredni dobrot, ki jih dan
ha dan deliš. O Bog! kako zelo
jhe osramotuje tvoja velika milost
hi radodarnost! Obsipaš me z da¬
rovi, ki sem jih vsa nevredna, in
Jaz sem velikokrat tako terda do
hbogih potrebnih, ki me prosijo v
tvojem imenu! Oh, Oče! odpusti
hd moje grehe, kakor tudi jaz od-
Pastim vsim svojim razžalnikom. Va-
r aj me grešnih skušnjav, ker sem
®laba in se brez tvoje pomoči hu¬
demu ne morem ustaviti. Reši me
y s aga hudega na duši in na telesu
lri  daj, da po tvojem Duhu napeljc-

9

130

vana, vselej v nedolžnosti in čistosti
svojega serca hodim pred tvoji®
obličjem.

Sveta Devica Marija! o da bi
mogla vse grešno v sebi pokončati-
O nikar mi ne odreci svoje priprošnje,
ampak zdatno mi pomagaj, da te
posebno v deviški in stanovski či¬
stosti posnemam, da bom tudi vredna
vživati tisto zveličanje, ktero je Bog
obljubil njim, ki vanj verujejo, vanj
upajo in ga ljubijo iz dua svojega
serca. Amen.

Obhajilo.

Preljubeznjivi Jezus! nas vse
vabiš in nam hočeš dati jesti svoje
telo iu piti svojo kri. Še celo želje
imaš, priti k nam in nas že tukaj
zveličati. O kako rada bi te sedaj
sprejela v svoje serce! Pa kako bi
se prederznila bližati se svojem®

131

Bogu, ki sem ga tolikokrat z ne¬
hvaležnostjo razžalila? Pa s tvojo
milostjo sem spoznala svoje pregrehe
in sedaj kličem s skesanim sercem:
Pridi, o Jezus! pridi v mojo dušo,
ki tako željno po tebi hrepeni! Vli
kapljo svoje kervi v mojo dušo in
dodeli ji popolno zdravje. Sliši, lju¬
bljenec moje duše-, sliši zdihljeje
mojega serca in blagovoli priti k
meni s svojo milostjo! Ozaljšaj me
s čednostmi svoje presvete Matere,
in daj, da svoje grešne navade pre¬
magam in čisto serce imam. Daj
mi tisti mir, ki si ga dal svojim
učencem, ko si jim rekel: „Svoj mir
vam dam.“ O daj moji duši mir,
ki me priganja, tudi z bližnjimi živeti
v miru in edinosti, da se kedaj večnega
miru vdeležim. Amen.

9  *

132

Mašnikov blagoslov.

Z znamnjem svetega križa za-
znamvam svoje čelo, svoje usta in
svoje persi ter s tem očitno pričam
svojo vero v trojedinega Boga. In
kadar se bo pri vesoljni sodbi pri¬
kazalo to veličastno znamnje na nebu,
naj ti bo tadaj, presveta Trojica!
moja vera dopadljiva, in vdeleži me
sadu kervave daritve mojega Gospoda
in Zveličarja Jezusa Kristusa.

Blagoslovi me tudi ti, o deviška
Mati, blagoslovi me s svojim Božjim ,
Detetom! O blagoslovi z obilnostjo
svojega nebeškega blagoslova moje
telo in mojo dušo v čast Bogu Očetu
in Sinu in svetemu Duhu. Amen.

133

Molitev pred spovedjo.

Pridi, sveti Duh! in razsvetli mi
um, da vse svoje grehe prav spoznam;
omeči mi serce, da se jih zelo kesam;
poterdi mi voljo, da terdno sklenem,
resnično poboljšati se; dodeli mi svojo
pomoč, da se mašuiku svojih grehov
k  odkritoserčno spovem in poterdi me,
da obrodim vreden sad pokore. Amen.

Oče naš. Češena Marija.

Spraševanje vesti.

1. Grehi zoper Boga.

Lenoba in zanikernost v službi Božji,
opušanje jutranje in večerne molitve,
razmišlj enost pri molitvi.

134

V cerkvi med službo Božjo nepo¬
trebno govorjenje, prostovoljna razmiš-
ljenost, pregizdavost v obleki.

Ob nedeljah in zapovedanih praz¬
nikih zamujanje in opušanje svete maše
brez imenitnega vzroka, kakor tudi opu¬
šanje popoldanje službe Božje iz lenobe
ali iz zamerze do molitve, zahajanje v
nevarne družine, v kerčme in na plesiša.
Prejemanje zakramentov svete pokore in
svetega rešnjega Telesa brez vredne
priprave, zmanjševanje grehov pri spo¬
vedi, ali njih zamolčanje iz napačne
sramožljivosti ali v dvomu, če so grebi
morebiti vendar le veliki.

Vnemamo izgovarjanje Jezusovega
imena iz gole navade in pri vsaki pri- *
liki; klicanje Boga na pričo pri malo¬
vrednih prigodkih, v križih in nadlogah
nepoterpežljivost, godernjanje zoper Boga,
nezaupnost do Božje dobrotljivosti in
ustavljanje Božjemu navdihovanju iz le¬
nobe in nezmerne žalosti.

Dejanja in nehanja Bogu ne daro¬
vati, v razmišljenosti svojega duha Boga
pozabiti in mu za prejete dobrote vredne
zahvale ne dajati.

135

Zavoljo vnanje lepote in prijetnosti,
zavoljo dobre glave in razumnosti, za¬
voljo časne premožnosti, zavoljo pobož¬
nosti, ali zavoljo drugih časnih in dušnih
darov dopadajenje sama nad sabo imeti
in jih ne pripisovati Božji dobroti in
milosti.

Dobro delati samo iz dobičkarije in
hvale pri ljudeh.

2. Grehi zoper bližnjega.

Najpervo zoper starše in druge deželske
in duhovske prednike.

Staršem ali drugim predpostavlje¬
nim nepokorna biti; z nejevoljo poslušati
njih nauke in opominjanja, jim zoper-
vati, jim s svarljivim obnašanjem žalost
in skerbi delati, jih žaliti ali jim še celo
s terdimi, surovimi besedami življenje
greniti; jim kaj hudega želeti, njihove
napake in slabosti raznašati, ter jih za¬
sramovanju in zasmehovanju izročevati;
jim v potrebi ne pomagati, jih zapustiti
in se jih sramovati, ako so ubožni in
zaničevani; zoper njihovo voljo kaj nji-

hovega premoženja prodati, poškodovati
ali oddati.

Grehi poslov.

Krivico, ktero hčere staršem, mo¬
rejo tudi posli storiti svojim gospodarjem
in gospodinjam, ki so poslom po Božji
volji predniki namesto staršev. Razun
omenjenih grehov domačih hčer se slu¬
žabnica tudi še pregreši, ako je lena v
službi, gospodarja in gospodinjo raznaša,
neprevidno govori, podpihuje, zamero in
razpertijo dela, kar je gospodarjevega
ali gospodinjinega, oddaja, zapravlja,
za se obrača ali pa pusti, da se spridi?

Grehi zoper bližnjega sploh.

V mislih: druge zaničevati, se nad
druge povzdigovati, njih dejanja krivo
soditi; hudo o njih prehitro verjeti, in
brez pravičnega vzroka natolcevati. Bliž¬
njemu hudo želeti, se veseliti njegove
nesreče, žalovati zavoljo njegove sreče;
mu zavidovati, ga sovražiti, in:

V besedah: bližnjega s hudimi be¬
sedami grajati, zmerjati, mu skrivne ali

137

očitne grehe očitati, o nepričujočem hudo
govoriti, njegove dobre lastnosti zmanj¬
ševati, njegove pregreške zvikševati in
vse njegove dejanja hudo razlagati, pod¬
pihovati, zdražbe in sovraštvo napravljati.

V dejanjih: Bližnjega poškodovati
na zdravji, na premoženji (s tatvino, z
goljufijo), na duši (ker se mu daje pri¬
ložnost k grehu).

Potem: neusmiljenje do ubogih in

nesrečnih.

3. Grehi zoper samo sebe.

Telo preveč mehkužiti in počutkom
preveč streči z nezmernim spanjem, s
pojedanjem in popivanjem zunaj odlo¬
čenega časa, želodec s preobilno jedjo
obteževati in si tako na zdravji škodo¬
vati, preobilno sprehajati se in pohaj¬
kovati in se svetu pokazovati; plesati
in čas nepridoma v nevarni družini tratiti.

Nezmerni jezi, razuzdanemu veselju
ali preveliki žalosti vdajati se, in lagati.

V nečistih mislih radovoljno muditi
s o, grešnim željam ne ustavljati se, ali
s o jim še celo vdajati.

138

Kes.

Gospod Jezus Kristus, neusahljivi
studenec usmiljenja! glej, nezvesta
duša se zopet k tebi verne in se
pred teboj obtoži, da je zopet pre¬
lomila obljubo in zopet ni spolnila
sklepa nič več ne grešiti. Nemarno
in lahkomišljeno sem te zopet po¬
zabila; mlačna sem postala v mo¬
litvah, merzla v ljubezni do tebe;
neprevidno sem se svojih peterih
počutkov zopet v zlo posluževala,
sem svoje serce zopet na časne reči
navezovala in lastni ljubezni zopet
tolikokrat odjenjala. S tvojo mi¬
lostjo nisem delala in tako sem zopet
padla, sem te zopet razžalila, sem
svojo dušo zopet omadeževala i®
sem zopet tvojo prijaznost zgubil®
in si še tvoj serd nakopala. O moj
Jezus! kako zelo te mora žaliti moj®

139

Nezvestoba! Kako ostudna mora biti
Nioja duša tvojim očem! Oh, ni¬
kakor ne moreš več prebivati v sercu,
v  kterem ne nahajaš veselja, v kterem
Je ni čednosti, ampak ostudna pre¬
greha. Oh, kako sem vendar ne¬
hvaležna za vse tvoje dobrote! Kako
^abo ti povračujem ljubezen in zve¬
stobo, ki mi jo skazuješ! Kolikokrat
Se m žalila tvojega svetega Duha v
sebi! Kolikokrat sem se ustavljala
tvoji sveti volji in sem le po svoji
v °lji ravnala! S tem nisem le ve¬
liko milost in zasluženj zgubila, ampak
sem si še kazen nakopala.

Pa sedaj, o moj Bog! se zopet
k tebi vernem in se obtožim svoje
Nespameti in nezvestobe. Spoznam
J N povem, da sem hudo in krivično
l>a -vnala, ker sem tebe, veselje an-
Seljev in radost svetnikov, tolikokrat
Za lila in dopadajenje, ktero imaš

140

nad zvesto dušo, tebi s svojo nezve-
stobo tolikokrat jemala. Po zašli'
ženji tvoje drage kervi te poniža 0
prosim odpušenja. Ponovim zop ot  s
obljubo, resnično poboljšati se, ko;
likor je v moji moči. O pomagal {
moji slabosti in dodeli mi k ten ) 0
svojo pomoč po ljubezni, ki te j e
iz nebes na zemljo pripravila! Arne 0,  t

Molitev, preden se začneš sp 0 '
vedovati.

Neskončno dobrotljivi Jezus! m°j°
serce ima želje, moja duša hreperi
po tem svetem zakramentu, kterega
si vsim grešnikom v tolažbo postavil'
Težko sicer vse svoje grehe 111
pomanjkljivosti razodenem mašnih' 1 !
tvojemu namestniku, pa ti to zah¬
tevaš, in zato se hočem odkritoserču 0
spovedati, da s poniževanjem vendar

141

e- ^koliko popravim sramoto, ki sem
r  ti jo storila s svojimi grehi. Pri-
io s erčno se ti zahvalim, da si mi dal
;t ^oživeti to uro, v kteri bom, kakor
»- s ®em upati, rešena težkega bremena
ij Sv ojih grehov, ki me tako hudo
u kži. *

6

O preljubeznjivi Jezus! prosim
le po zasluženji tvoje svete kervi
111  tvoje grenke smerti, daj mi svojo
. Milost, da ta zveličavni zakrament
y*'edno prejmem! Dodeli mi serčnost
; 111  moč zoper skušnjave hudobnega
tiulia, da iz strahu in napačne sra¬
mežljivosti nobenega greha ne za¬
molčim. Ilada vse, tudi naj skriv-
Pejši pregreške odkritoserčno in na-
knko povem in izročim to svojo
Ponižno spoved tvojemu naj svetej¬
šemu Sercu, da milostno namesti,
bi bilo morebiti v njej še po¬
manjkljivega. Amen.

142

Molitve po spovedi.

Zahvala.

Neskončno usmiljeni in dobrot¬
ljivi Bog! iz vsih m^či svoje duše
se ti zah val ujem za tvojo neizmerno
dobroto, ktero si mi ravno kar skazal
Hvaljena bodi neskončna ljubezen
tvojega Sina, ki ga je nagnila, ta
sveti zakrament vsim grešnikom v
tolažbo postaviti, da se očistijo svoj ib
grehov in rešijo zanjk hudobnega
duha.

O moj Jezus! kako se ti morem
za to milost odpušenja svojih grehov
zadosti zahvaliti! kako ti morem
poverniti to nezapopadljivo dobroto,
to preobilno usmiljenje! Zgubljena
sem bila, in ti si me iskal in sprejel j
umazana sem bila in nečedna, in ti
si me opral v svoji Kervi in mi vzel

143

vso mojo nesnažnost; bolna sem bila
in utrujena do smerti, in ti si me
ozdravil in okrepčal k novemu živ¬
ljenju ; pogreznila sem se v globočino
pogubljenja, in ti si me zopet k sebi
potegnil. Preljubeznjivi Jezus! za
te nezapopadljive milosti, ki si mi
jih skazal s prejetjem tega svetega
zakramenta, se ti priserčno zahva-
lujem in z vsimi svetimi spokorniki
vred hvalim in poveličujem tvojo
vsegamogočnost, ki me je otela, tvojo
neskončno dobroto, ki me ni zapu¬
stila, tvojo neizrečeno ljubezen, ki
me je v novega človeka prestvarila.
Amen.

Ponovljenje sldepa.

Obljubila sem ti. o Bog! odslej
tvoje zapovedi vestno in zvesto spol-
novati, in tebe, svojega preljubez-
njivega Očeta, nikdar več s kakim

144

grehom razžaliti. Terdno sklenem
spolniti to obljubo in raji umreti,
kakor tebe, neskončno svetost in
dobroto, vedoma in prostovoljno še
kedaj razserditi. Nikdar več nočem
grešiti, odslej se hočem vsake grešne
priložnosti ogibati in zoper vse skuš¬
njave stanovitno vojskovati se. V
prihodnje bodi vse moje življenje,
vse moj.e dejanje in nehanje, le tvoji
časti in tvoji službi posvečeno.

Prošnja za dar stanovitnosti.

Pa ti, o Gospod! poznaš mojo
slabost. Veš, kako omahljiva in ne¬
stanovitna je moja volja. Ako mi
ti ne pomagaš, že previdim, da se
kmalo zopet povernem v ravno tiste,
ali pa še v veči grehe. Saj ne morem
sama iz sebe nič dobrega misliti, še
manj pa storiti. Vsa moja moč pride
le od tebe. Zato te prosim po naj

145

svetejših ranah Jezusovih, poterdi
'Hojo voljo s svojo vsegamogočno
gnado. Daj mi velik stud nad grehom
in tako stanovitno gorečnost v tvoji
službi, da me nobena reč nikdar več
°d tebe ne loči, in da do konca
svojega življenja tvoje svete zapovedi
zvesto spoluujem in se v tvoji mi¬
losti in prijaznosti ohranim.

Sveta Marija, ki si toliko greš¬
nikom ne samo milosti prave pokbre
ln  resničnega spreobernjenja, ampak
tudi dar stanovitnosti v dobrem od
■Hoga dobila, prosim te ponižno,
lobodi tudi meni to neprecenljivo
Milost, da stanovitno in zvesto spol-
nujem, kar sem danes Bogu obljubila,
111  da nikdar več ne grešim in Boga
ne žalim.

Sveti angelj varh! prosi za me,
veselje, ktero sem tebi in vsim
^vugim svetim angeljem danes storila

10

146

s tem, da sem se k Bogu vernih
nikoli ne bo prenehalo. Veš, o moj
ljubi vodnik in spremljevalec! ko¬
liko nevarnostim in skušnjavam sem
vedno izpostavljena, ker imam po
svoji dolžnosti opraviti s svetom, ki
svojega Boga tako malo pozna in
ljubi. O stoj mi na strani v teh
tako mnogoterih skušnjavah, čuj nad
mano, opominjaj, vodi in poterjuj
me, da se nikdar več v brezno grehov
ne pogreznem, iz kterega me jo
danes usmiljenje mojega Boga rešilo-
O moji sveti pomočniki in vsi
svetniki, zlasti vi, ki ste bili po spre-
obernjenji in storjeni pokori v ljubezni
Božji stanovitni do konca svojega živ¬
ljenja, prosite za me in dobite mi
ravno ta dar od Boga, da kadaj, p°
preseljenji iz tega življenja, njegovo
dobroto in usmiljenje z vami v nebesih
večno hvalim in slavim. Amen.

147

Molitve pred svetim obhajilom.

Pripravljanje.

O Bog! sedaj želim prejeti za¬
krament presvetega rešnjega Telesa
in hraniti svojo dušo s tistim pravim
nebeškim kruhom, kterega mi. moj
Jezus iz neskončne ljubezni v svoji
Cerkvi pripravlja. Brez tvoje po¬
sebne pomoči pa tako imenitnega
opravila ne morem vredno opraviti.
Zato te prosim po tisti ljubezni, ki
je mojega Zveličarja nagnila posta-
v iti ta presveti zakrament, dodeli
nii milost, tako prejeti sveto obha¬
jilo, da bom v sovraštvu do greha
in v ljubezni do čednosti poterjena
in da neprenehoma tebi, o Gospod! go¬
reče služim ves čas svojega življenja.

10 *

148

Blažena Devica Marija! ki si v
svojem prečistem naročji nosila ravno
tega včlovečenega Boga, ki hoče
sedaj priti v moje revno serce:
prosim te, pomagaj mi s svojo močno
priprošnjo, da sveto obhajilo prav
vredno prejmem. S kako živo vero
in s kako globoko ponižnostjo si
molila Božjega Odrešenika, ko je ko
malo dete ležal v jaslih! In kako
priserčna je bila tvoja ljubezen, ko
si sama ta presveti zakrament toli¬
kokrat prejela!

O prelepi zgled vsim, ki se Božji
mizi bližajo! sprosi mi, da imam tvojo
vero, tvojo pobožnost, in le eno iskro
od ognja tvoje ljubezni do Boga! Bodi
mi sedaj srednica, da mi to sveto ob¬
hajilo veliko duhovnih dobrot prinese!

Vera.

Iz vsega serca verujem, o Jezus!
da si v zakramentu presvetega reš-

149

njega Telesa resnično pričujoč z
mesom in kervijo, s telesom in z dušo,
ko pravi Bog in človek — ti Edino-
rojeni nebeškega Očeta — ti, Božji
Odrešenik sveta, ki si bil rojen iz
Marije Device. Saj si sam tako
rekel: „To je moje telo, to je
moja kri“!  — Kako bi neki tebi,
večna in neskončna Resnica, ne ve¬
roval? O resnično, tvoje besede so
besede večnega življenja!

Moje oči sicer nič druzega ne
vidijo ko kruh; pa vendar terdno
verujem, da to ni več kruh, ampak
tvoje sveto živo telo, ker si ti, o
moj Bog! to tako slovesno in tako
gotovo povedal.

Ponižnost.

Kako se pa smem prederzniti, k
tebi približati se, in te še celo spre¬
jeti v svoje serce? Ti si večni Sin

150

Božji, neskončno veliki, naj svetejši
Bog, kterega nebesa in zemlja molijo
ko svojega Stvarnika in naj višjega
Gospoda, jaz pa sem uboga greš-
nica, ki sem ti bila že tolikokrat
nezvesta in sem te že tolikokrat
razžalila. In ko bi imela tudi svetost
angeljev in svetnikov, bi bila vendar
nevredna te sprejeti! To sicer spo¬
znam; pa tudi vem, da nisi prišel
klicat pravičnih, ampak grešnike;
vem, da serca, ki se zavoljo svoje
pregrešnosti ponižuje, ne zaničuješ,
da še celo v svojem usmiljenji slabe
in revne k sebi vabiš. Ta tvoja do¬
brota obuja v meni veliko zaupanje,
in zato te prosim, skaži se tudi meni
usmiljenega Boga.

Upanje.

Preljubeznjivi Jezus! ravno zato
hočeš priti v moje serce, da me s
svojo milostjo obogatiš. Saj si sam

151

rekel: „Kdor je moje meso in pije
®ojo kri, ostane v meni in jaz v
Njem. Kdor mene vživa, bo živel
zavoljo mene“. Kako bi smela tebi
Naj manjši nezaupanje kazati! S tako
Neizmerno veliko ljubeznijo se mi
samega daješ v dušno hrano: kako
bi vsega dobrega, vsih potrebnih
milost od tebe svesto ne pričakovala!

Gospod! sam si obljubil, da ho¬
češ poživiti vse trudne, ki pri" tebi
Pomoči išejo; v tej sveti hrani do¬
bimo moč zoper vse bridkosti in
težave. Vesela in polna zaupanja
bličem tedaj k tebi: Pridi, naj boljši
zdravnik moje uboge duše, pridi in
ozdravi me! Močna podpora v moji
slabosti, pridi in dodeli mi svojo
v segamogočno milost.

Ljubezen.

Pa, oh! kje je ljubezen, s ktero
bi tebe, predobrotljivi Jezus! mogla

sprejeti? Kolikokrat si mi že očitno
pokazal, da si me z večno ljubeznijo
ljubil in me še ljubiš. — Saj te je
sama ljubezen nagnila, da si se ti,
preljubi Sin Božji, včloveeil; presveto
telo, ktero sedaj v skrivnostnih po¬
dobah kruha k meni pride, si poprej
izročil naj hujšemu terpljenju; drago
kri, ktero bom sedaj vživala, si po¬
prej do zadnje kaplje med grozovi¬
timi bolečinami in mukami prelil-
In k vsemu temu si mi pripravil to
drago večerjo — ta presveti zakra¬
ment, v kterem si naša vsakdanja
daritev in hrana našim dušam. Res¬
nično, tako ne more noben človek,
tako more le Bog ljubiti! In proti
taki ljubezni morem še merzla biti
in neobčutljiva?!

Sedaj, ko imam prejeti zakrament
ljubezni — sedaj, o Jezus! vžgi ven¬
dar v meni ogenj svoje ljubezni,—-

153

tiste svete ljubezni, ki zbudi v meni
resnični stud nad vsakim grehom in
veliko gorečnost v vsaki tebi dopad¬
ljivi čednosti. Beži naj tudi od mo¬
jega serca, ki ima sprejeti Boga
ljubezni, vsaka zamerza, vsako so¬
vraštvo, vsaka zoperna misel do mo¬
jega bližnjega. Pridi tedaj, o Jezus!
z vso ponižnostjo kličem: Gospod!
nisem vredna, da greš pod .mojo
streho, ampak reci le z besedo, in
ozdravljena bo moja duša.

Telo našega Gospoda Jezusa Kri¬
stusa obrani mojo dušo v večno
življenje. Amen.

Molitve po svetem obhajilu.

Moljenje in zalivaljenje.

Jezus, moj Zveličar, moj Bog!
Se daj si resnično pri meni, resnično
v  mojem sercu. Zares, tako je;

154

tako verujem; tvoja beseda je res¬
nica. Ti si Kristus, Sin živega Boga!
V duhu pokleknem pred taboj; z
vso ponižnostjo te molim.

Pozdravljen mi bodi stokrat in
stokrat in iz vsega serca! Kraljuješ
v nebesih in si sedaj v meni; od
kod mi pride ta neprecenjena milost?
Od kod ta nezapopadljivo velika
sreča? Kako se morem tvojemu
globokemu poniževanju zadosti ču¬
diti ? Kako tvojo dobroto vredno
poveličevati ? Kako se ti torej zahva¬
ljevati, kakor taka dobrota zahteva?
Nič boljšega ne vem storiti, kakor
da z besedami tvoje preljube Matere
kličem: „Moja duša poveličuje Go¬
spoda, in moj duh se razveseljuje v
Bogu, mojem Zveličarji". Tudi ti
darujem moljenje in hvaljenje, ktero
ti vsi angelji in svetniki v nebesih
neprenehoma opravljajo.

155

Darovanje.

Kaj pa hočem storiti, da ti vsaj
nekoliko svojo hvaležnost skažem?
Ti hraniš mojo dušo s svojim pre¬
svetim mesom in s svojo presveto
kervijo: Kako naj ti tudi jaz lju¬
bezen do tebe pokažem? Ti si se
hii vsega dalj  tudi jaz se tebi vso
darujem brez prideržka.

Tebi, moj Bog in Gospod! " po¬
svetim svoj spomin, svojo voljo, svoje
jelo in svojo dušo. Vse svoje dušne
' n  telesne zmožnosti in moči hočem
le po tvoji volji in po tvojem do-
Padajenji, v tvojo čast in tvojo službo,
111  tudi, kolikor mi je mogoče, ljudem
v  zveličanje obračati. Naj ti dopade
*a moja daritev, posveti in poterdi
1° z močjo svojega presvetega za¬
kramenta.

Sicer pa stori z menoj, kar in
kakor hočeš. Rada se podveržem

156

vsim tvojim, vselej pravičnim na-
redbam, da se vse, karkoli si zastran
mene sklenil, tudi resnično spolni-
Tako naj se zgodi v vsem nad menoj
in tudi po meni tvoja sveta volja,
ki je vredna, da jo vekomaj molim-

Prošnje.

Kako dolgo in kako zvesto se
bom pa po tem darovanji v resnici
ravnala? Oh, tako slaba sem in
tako nestanovitna! Ali ti, Vsegamo-
gočni! si moč slabim. Zato kličem
iz vse duše: Gospod! ostani sedaj
pri meni s svojo vsegamogočno mi'
lostjo, s svojim Božjim varstvom-
O prečisto telo mojega Božjega Od¬
rešenika ! posveti moje telo, in nikar
ne pripusti, da bi mu kedaj zopet
z deli teme nečast storila, ker sem
tebe v svoje serce sprejela. O pr e '
sveta duša Jezusova! ki si me take
ljubeznjivo obiskala: reši mojega duha

157

v sih grešnih misel in želja. V svetem
strahu pred teboj mi daj živeti, da
se spominjam tebe in tvojih sodba
in nič tako ne studim kakor greh,
zlasti tisti greh, do kterega imam
naj veči nagnjenje, in nič tako go¬
reče ne ljubim in delam, kakor le
kar je tebi dopadljivo. Prosim te
tudi, o Jezus! dodeli mi tudi veliko
spoštovanje do tega tvojega presve¬
tega zakramenta, in daj mi "tudi
Priserčno pobožnost do tvoje preljube
Matere! Poslednjič te prosim že
sedaj srečne zadnje ure, da te tadaj,
ko poslednjo popotnico še enkrat
v redno prejmem in se v tvoji lju¬
bezni iz tega sveta ločim, da te bom
v  nebesih gledala, ljubila in brez
konca vživala. Amen.

Sklep.

Tako sklenem svojo molitev, pre¬
sladki Jezus! in te še prosim tvojega

158

Božjega blagoslova. Kakor si veli¬
kokrat blagoslovil otroke, bolnike in
svoje učence, tako blagoslovi sedaj
tudi mene na duši in na telesu za
ves čas mojega pozemeljskega živ¬
ljenja. Blagoslovi tudi vse, za ktere
sem dolžna moliti, ki so še pri živ- 1
ljenji ali so se že iz tega sveta
ločili.

O Jezus! v tvoji ljubezni ho¬
čem živeti; v tvoji ljubezni hočem
umreti.

O Marija, presveta Mati tistega)
ki me je v toliki milosti sedaj obiskal:
stori, da mu bo moja obhajilna po¬
božnost dopadljiva. Prosi ga, da pre¬
sveti zakrament, kterega sem sedaj
prejela, v meni veliko dobrega obrodi-
Odslej naj se vse moje misli, besede
in dejanja vselej ravnajo po dopa- ;
dajenji tvojem in tvojega Božjega
Sina. Amen.

159

Molitev za odpustek.

Glej, o dobrotljivi iu naj slajši
Jezus! pred tvojim obličjem se po¬
nižujem ter te prosim in rotim z
naj veči gorečnostjo svoje duše, vtisni
v moje serce prav žive občutljeje
Vere, upanja in ljubezni, in dodeli
mi resnično kesanje nad mojimi grehi
z naj terdnejši voljo poboljšati se,
ko s serčnim ginjenjem in z veliko
žalostjo v duhu gledam pet tvojih
ran in premišljujem, kar je od tebe,
o dobri Jezus! prerokoval David, pre¬
rok: „Moje roke in moje noge so mi
Prebodli, vse moje kosti so razšteli."
(Ps. 21, 17. 18.)

Pij IX. so Sl. malega serpana 1858 do¬
volili vsim vernim popolni odpustek za vselej,
oko se skesano spovedo, sveto obhajilo prejmejo
to to molitev opravijo pred podobo križanega
Jezusa, pa molijo za potrebe svete Cerkve. Ta
°dpustek se more nakloniti dušam v vicah.

IGO

Gospod, usmili se nas!
Kriste, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!
Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Bog Oče nebeški,

Bog Sin, Odrešenik sveta,
Bog sveti Duh,

Sv. Trojica, en sam Bog,

Sv. Marija,

Sv. Mati Božja,

Sv. devic Devica,

Mati Kristusova,

Mati milosti Božje,

Mati prečista,

Mati brez madeža,

za nas
Boga
prosi!

usmili se
nas!

161

Mati nedolžna,

Mati presveta,

Mati ljubeznjiva,
i Mati prečudna,

Mati našega Stvarnika,

1  Mati našega Odrešenika,
s  Devica modra,

Devica častitljiva,

Devica hvale vredna,
Devica mogočna,

Devica usmiljena,

Devica verna,

Podoba pravice,

| Sedež modrosti Božje,
Začetek našega veselja,
Posoda duhovna,

' Posoda časti vredna,
Posoda vse svetosti,
Skrivnostna roža,

Turn kralja Davida,
Turn slonokosteni,

Hiša zlata,

m

O

P*

O

P3

p

a

NS

11

162

Skrinja miru in sprave,

Vrata nebeške,

Zgodnja danica,

Zdravje bolnikov,

Pribežališe grešnikov,

Tolažnica žalostnih,

Pomoč kristjanov,

Kraljica angeljev,

Kraljica očakov,

Kraljica prerokov,

Kraljica aposteljnov,

Kraljica mučenikov,

Kraljica spoznovalcev,

Kraljica devic,

Kraljica vsih svetnikov,

Kraljica brez madeža iz¬
virnega greha spočeta,

Jagnje Božje, ki grehe sveta od
jemlješ; zanesi nam, o Gospod!
Jagnje Božje, ki grehe sveta od
jemlješ; usliši nas, o Gospod!

O

Sh

ce

bfl

O

CQ

m

cS

P

c3

N

1G3

Jagnje Božje, ki grehe sveta od-
jemlješ; usmili se nas, o Gospod!
Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče naš i. t. d. Češena Marija i. t. d.

Molitve.

1. K presvetemu rešuj emu Telesu.

(Kadar je izpostavljeno.)

V. Kruh z nebes si jim dodelil.

O. Kteri ima vso sladkost v sebi.

Molimo.

O Bog! kteri si nam v prečud¬
nem zakramentu spomin svojega ter-
pljenja zapustil, daj nam, te prosimo,
svete skrivnosti tvojega telesa in
tvoje kervi tako častiti, da sad tvo¬
jega odrešenja vedno v sebi čutimo.

11 *

164

Kteri živiš in kraljuješ z Bogom
Očetom v edinosti svetega Duha,
Bog vekomaj. Amen.

2. K sveti Devici, Materi Mariji.

Pod tvojo pomoč pribežimo, o
sveta Božja porodnica! ne zaverzi
naših prošenj v naših potrebah, temuč
reši nas vselej vsih nevarnost. O
častitljiva in blažena Devica, naša
gospa, naša srednica, naša besednica,
naša pomočnica. S svojim Sinom
nas spravi, svojemu Sinu nas pri¬
poroči, svojemu Sinu nas izroči.

V. Prosi za nas, sveta Božja
porodnica!

O. Da bomo vredni obljub Kri¬
stusovih.

Molimo.

Dodeli nam, svojim služabnikom,
prosimo, Gospod Bog! da vedno

1G5

zdravje na duši in na telesu vživamo,
in da bomo po častitih prošnjah
presvete Marije vselej Device se¬
danje žalosti rešeni in večnega veselja
deležni.

češena bodi, kraljica, mati mi¬
losti, življenje, sladkost in upanje
naše, bodi češena! K tebi vpijemo
zapušeni Evini otroci; k tebi zdi¬
hujemo žalostni in objokani v tej
solzni dolini. Oh, oberni tedaj, naša
pomočnica! svoje milostljive oči v
nas; in pokaži nam po tem revnem
življenji Jezusa, blaženi sad tvojega
telesa: o milostljiva, o dobrotljiva,
o sladka Devica Marija!

V. Prosi za nas, sveta Božja
porodnica!

O. Da bomo vredni obljub Kri¬
stusovih.

166

Molimo.

Vsegamogočni, večni Bog! ki si
dušo in telo častite Device Matere
Marije, da bi vredno prebivališe tvo¬
jega Sina biti zaslužila, s pomočjo
svetega Duha pripravil, daj, da bomo,
ki se njenega spomina veselimo, po
njenih milostljivih prošnjah prihod¬
njega zlega in večne smerti rešeni.

3. K svetemu Jožefu.

Glejte, zvesti in modri hlapec,
kterega je postavil Gospod čez svojo
družino.

V. Prosi za nas, sveti Jožef!

O. Da bomo vredni obljub Kri¬
stusovih.

Molimo.

Naj nam, prosimo, Gospod! za-
služenje ženina tvoje presvete Matere

167

Marije pomaga, da, kar naša slabost
ne premore, nam bode po njegovih
prošnjah dodeljeno.

4. Za vse potrebe.

Gospod! ponižno te prosimo, raz¬
veži po svoji milosti naših grehov
vezi, in ohrani po prošnjah svoje
izvoljene matere ljube Device Marije
in vsih svojih svetnikov, nas., svoje
služabnike, naše dobrotnike in naše
pohištvo v vsi svetosti; očisti tudi
vso našo rodovino in naše prijatle
od hudobe in grehov, in napolni jih
z lepimi čednostmi; dodeli nam mir
in zdravje, odverni od nas vidne in
nevidne sovražnike, in odženi vse
hude želje; daj nam zdravo vreme
in dobro letino, skaži milost našim
prijatlom in neprijatlom, in obvaruj
to duhovnijo z vsimi, kteri v njej
prebivajo, kuge, lakote, vojske, ognja,

168

potresa, povodnji, in dodeli milost¬
ljivo vsim vernim kristjanom, živim
in mertvim, v nebeškem kraljestvu
večno življenje, mir in pokoj. Ob¬
varuj našega papeža I., našega
škofa I, našega cesarja I., in vso
našo duhovsko in deželsko gosposko,
in vse keršansko ljudstvo vsih nadlog
in vsega zlega. In tvoj blagoslov
pridi z nebes na nas, in bodi vselej
nad nami. Po Gospodu našem Je¬
zusu Kristusu, Sinu tvojem, kteri s
teboj živi in kraljuje v edinosti sve¬
tega Duha, Bog vekomaj; Amen.

V. Božja pomoč ostani vselej
pri nas.

O. Amen.

Oče naš i. t. d. Češena Marija i. t. d.
(petkrat.)

1G9

Darovanje svetega Križevega pota.

O moj dobrotljivi Jezus! ljubim
te čez vse, ker si večna dobrota in
brezkončna milost. Žal mi je iz
celega serca, da sem kdaj tebe, o
naj veči dobrota! razžalila. Darujem
ti ta sveti Križev pot k tvoji časti
v spomin tistega težavnega pota, po
kterem si zavoljo mene uboge
grešnice hodil. Jaz želim vsih od¬
pustkov se vdeležiti, kteri so za
sveti Križev pot podeljeni, torej tudi
želim, vse tako opraviti, kar in kakor
je k zadobljenju odpustkov storiti
potreba. Prosim te, o Jezus! dodeli
nai gnado in moč, da s tem svetim
Križevim potom v tem življenji tvojo

170

milost, v prihodnjem pa večno ve¬
selje zaslužiti zamorem. Amen.

Ako še nisi odpustkov Bogu darovala, za
ktere mu jih darovati želiš, da bi jim k pridu
prišli, mu jih zdaj daruj.

Pri nekterih štacijonih se zadobč popol¬
noma odpustki; ker pa nobeden ne more sam
zase več, kakor le en sam popolnoma odpustek
zadobiti, torej naj pervi popolnoma odpustek
sebi v prid oberne, druge pa za duše v vicah
Bogu daruje, kakor postavim: za dušo svojega
očeta, matere, brata, sestre, prijatla, ali kte-
rega druzega i. t. d.

I. štacijon.

Jezus je k smerti obsojen.

t'. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
R. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli prečudno ponižnost svo¬
jega nedolžnega Jezusa, s ktero je
On krivično sodbo brez vsega izgo¬
varjanja poslušal in sprejel. Tvoji
grehi so tiste lažnjive in krivične
priče, ktere so sodbo podpisale.

171

Hudoba tvojega jezika, s ktero si
se večkrat zoper Boga, in svojega
bližnjega pregrešila, je sodnika osle¬
pila , da je nedolžnega Jezusa k
smerti obsodil. Oberni se tedaj k
njemu, jokaj in zdihni bolj s sercem,
kakor z ustmi:

O moj ljubeznjivi Jezus! kako
neizmerna je tvoja ljubezen proti
nieni ubogi grešnici! Boš li t.edaj
za nevredno (hudobno) stvar ječo,
vervi, verige in tepenje terpel? in
k taki grozovitih smerti obsojen?
Oh! to je zadosti, raniti moje serce,
in objokovati vse pregrehe, ktere
sem s svojim jezikom storila. Jaz
jih tedaj obžalujem, in kličem k
tebi: O moj Jezus! usmiljenje, pro¬
sim tej usmiljenje in milost, o Jezus!

Oče naš. Češena si Marija. Čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

172

II. štacijon.

Jezus vzame križ na svoje rame.

t.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
R. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, s kakšnim veseljem in
radovoljnim sercem dobrotljivi Jezus
sveti križ objame, in kako poterpež-
ljivo tepenje in sovanje malopridnega
ljudstva prenaša! Ti pa polna nevolje
in nepoterpežljivosti bežiš pred kri¬
žem, kar je mogoče! Kaj ne veš,
da se ne more brez križa nebeško
veselje zadobiti? Oh! objokuj svojo
slepoto, oberni se k svojemu Go¬
spodu, zdihni in reci mu:

Ne tebi, o Jezus! temuč meni
se spodobi križ. O težki križ! kte-
rega so moji grehi tebi naložili. O
ljubeznjivi Jezus! dodeli meni svojo
gnado in moč, vse križe objeti, ktere
sem s svojimi grehi zaslužila. Stori,

173

da bom svoj križ voljno objela, in
se tako od sveta ločila; daj mi tako
ljubezen do križa, da bom vselej s
tvojo služabnico sv. Terezijo vošila
in želela: terpeti ali umreti , umreti
ali terpeti.

Oče naš. Češena si Marija. Čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

III. štacijon.

Jezus pade pervič pod križem.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo,
fe. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Poglej, in premisli, kako tvoj
Jezus, zavoljo tolikanj prelite kervi
v es oslabljen, pervič na zemljo pade.
Oh! kako je s pestmi bit, z nogami
teptan in sovan! Vendar ni žalo¬
vanja ali nevolje iz njegovih ust
slišati. Ti pa tarnaš in tožiš, če le

174

majhen križ občutiš, ali zoperno be¬
sedo slišiš. Oh! sovraži svojo nepo-
terpežljivost, svoj napuh in svojo
nečimurnost$ zdihni k Jezusu:

O ljubeznjivi Jezus! poglej, jaz
naj bolj zaveržena grešnica klečim
pred tvojimi nogami. Oh, kolikrat,
in v kako velike grehe sem padla!
kolikrat sem se v globočino hudobije
pogreznila! O Jezus, stegni svoje
rame, podaj mi roke! Pomoč, o
Jezus! pomoči pri tebi išem, da ves
čas svojega življenja nikdar nikoli
v smertni greh ne padem, in da
tako v svoji zadnji uri svojega zve¬
ličanja upati zamorem.

Oče naš. Češena si Marija. Čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

175

IV. štacijon.

Jezus sreča svojo žalostno Mater.

V Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
It. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Oh, kako veliko žalost in bole¬
čino je občutilo serce Jezusovo! Oh,
s kakšno grenkostjo in žalostjo je
bilo napolnjeno Marijino serce, ko
sta se srečala! Poslušaj, o nehva¬
ležna duša! „Kaj ti je storil moj
8in? u  kliče k tebi Marija. — „Kaj
hudega ti je storila moja Mati?“
te vpraša Jezus. Oh! zapusti že
enkrat svoje grehe, zavoljo kterih
midva tako žalost in bolečino terpiva.
O grešnica! kaj praviš k temu? Reci
tedaj, in zdihni s svojim sercem:

O Božji Sin Marije! o presveta
Mati mojega ljubeznjivega Jezusa!
vsa razterta in ponižana klečim pri
vajnih nogah. Jaz sem tista izda-

176

jalka, s svojimi grehi sem brusila
meč, kteri je vajno serce ranil. Oh!
meni je iz serca žal; prosim vaji,
odpustita mi. Milost, o Jezus! milost
o Marija! Po -svoji veliki milosti
mi dodelita gnado, da nikdar več
ne bom grešila, temuč, da bom vajno 1
grenko terpljenje in žalost noč in
dan premišljevala in objokovala.

Oče naš. Češena si Marija. Čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

Y. štacijon.

Simon iz drene pomaga Jezusu
križ nesti.

Y.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

K- Ker si s svojim križem svet odrešil.

Spomni se, da si ti tisti Simon,
kteri si nečimurnosti sveta in slad-

177

nostim svojih počutkov vsapodveržena,
ki svoje križe, ne iz serca, temuč
le, ker se jih ubraniti ne moreš, z
veliko nevoljo nosiš. Oh, zbudi enkrat
svoje serce, in usmili se svojega tako
obloženega Zveličarja. Sprejmi ra-
dovoljno vse križe in nadloge, ktere
ti bo tvoj ljubeznjivi Oče poslal.
Terdno skleni, ne samo vse zoper-
nosti s poterpežljivostjo prenašati,
temuč tudi svojemu Bogu za-nje
hvaležno se skazovati; prosi ga
tako le:

O ljubeznjivi Jezus! jaz te za¬
hvalim za toliko priložnost, ktero
mi daš, da bi za-te terpeti, in za-se
kaj zaslužiti zamogla. Oh, moj Bog!
daj mi gnado, vse, kar se mi bo v
tem življenji težkega prigodilo, s
poterpežljivim sercem prenesti, in s
tem večnega veselja se vdeležiti.
Stori, o Jezus! da bom tukaj s teboj

12

178

jokala in terpela. potem pa s teboj
v nebesih gospodovala.

Oče naš. Češena si Marija. Čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

VI. štaeijon.

Veronika poda Jezusu potni pert.

V Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

B. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Poglej, in premisli v tem pertu
sveto obličje svojega Zveličarja!
Ljubi Jezusa, in skoz to ljubezen
vtisni njegov obraz v svoje serce- I
O kako srečna boš, ako boš z Je¬
zusovim obrazom v svojem sercu
živela, in z njim v večnost pojdeš!
Da tedaj to gnado zadobiš, prosi
svojega Boga, in reci:

O moj žalostni Jezus! prosim
te, vtisni v moje serce sveti obraz

179

svojega obličja, da bom brez ne¬
hanja na te mislila, noč in dan tvoje
grenko terpljenje pred očmi imela,
in svoje grehe objokovala. O Jezus!
s kruhom tvojega terpljenja hočem
svojo dušo našito vati, in moje oči
bodo vselej solze točile nad mojimi
pregrehami.

Oče naš. Češena si Marija. Čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! ušmili
se nas!

TIL štacijon.

Jezus pade drugič pod križem.

T Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
K. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, kako Jezus, tvoj Bog
in Gospod, zopet na zemlji leži, ves
oslabljen od velike bolečine, zmartran
in zaničevan od sovražnikov. Pre¬
misli, da tvoja prevzetnost je Jezusa

12 *

180

poterla, in ga na zemljo vergla, ter
je prenesti ne more. Oh, zapusti
svojo ošabnost, ne bodi več tako
napuhnjena! Spokori se, in skleni
ponižnejši biti. Reci s skesanim
sercem:

O prečastitljivi Jezus! ako ravno
vidim, da na zemlji pod težo križa
ležiš, vendar Te molim in častim,
kakor svojega mogočnega, večnega
Boga. Prosim Te, poteri moj napuh,
vzemi iz mojega serca vso ošabnost,
da bom svojo nečimurnost spoznala,
vse zasramovanje s tako Tebi do-
padajočo ponižnostjo sprejemala, da
bom s tem gnado zadobila, tudi s
Teboj v nebeškem kraljestvu po-
vikšana biti.

Oče naš. Češena si Marija. Čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

181

VIII. štacijon.

Jezus tolaži Jeruzalemske žene.

V Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
K. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli in prevdari v svojem
sercu, kako veliko vzroka imaš jo¬
kati in žalovati; pervič zavoljo svo¬
jega ljubeznjivega Jezusa, kteri za¬
voljo tebe toliko terpi; drugič sama
nad seboj, ker tako nehvaležna
ostaneš, in ne nehaš njega žaliti.
Kako moreš v premišljevanji njego¬
vega grozovitega terpljenja terdo-
vratna biti? Poglej, kako milostljivega
in ljubeznjivega se Jezus proti tem
revnim ženam skaže! Vzemi k njemu
svoje zaupanje, in zdihni s sercem:

O moj ljubeznjivi Jezus! Oh!
kako je to, da se moje serce ne
raztopi od solz velike žalosti ? Solze,
oh, Jezus! prosim, solze prave po-

182

kore in serčnega usmiljenja mi daj,
da z objokanimi očmi in s skesanim
sercem tiste gnade deležna postanem,
ktero si tem revnim ženam skazal.
Oh, Jezus! ne oberni od mene svojih
milostljivih oči: poglej me ubogo
grešnico, da bom tudi jaz polna to¬
lažila na zadnjo uro tebe viditi
mogla.

Oče naš. Češena si Marija. Čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

IX. štacijon.

Jezus pade tretjič pod križem.

i.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
It. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Oh, s kako veliko bolečino je
Jezus že tretjič pod križem padel!
Premisli, kako je Jezus, On, krotka in

183

nedolžna ovčica, od judov in ajdov,
kakor od steklih volkov tepen, sovan,
sem ter tje po terdih kamnih vlečen.
O nesrečni greh, ki samega Sinu
Božjega tako grozovitno mučiš! O
grešnica, ni morebiti tvoj ves po-
terti in zmartrani včlovečeni Bog
vreden tvojih solz? Oh! reci tedaj
vsa objokana:

O vsegamogočni Bog! kteri nebo
in zemljo z enim perstom deržiš,
kdo te je tako neusmiljeno vergel?
Oh! nobeden drug, kakor moja pre¬
greha, v ktero sem tolikrat zopet
padla, Moja hudoba ni jenjala grehov
delati, in zato se je množilo tvoje
terpljenje. Toda poglej, o Jezus!
pri tvojih nogah zdaj klečim s ske¬
sanim sercem, in terdno sklenem,
svoji hudobiji konec storiti. Z ob¬
jokanimi očmi ti tisoč in tisočkrat
obljubim: nikdar več nočem gre-

184

siti. O moj Bog! nikdar več, nik¬
dar več.

Oče naš. Češena si Marija, čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

X. štacijon.

Jezusa slečejo in mu želča piti dajo.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
B. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, o duša! kako je Jezus
zunaj na svojem životu ves ranjen
in stepen, tudi znotraj z grenkim
želčem mučen. Poglej, kako On
tvojo nesramožljivost, nespodobnost
in nečimurnost v oblačilu s svojo
nagostjo plačuje, z želčem pa tvojo
požrešnost. Ali moreš svojega Je¬
zusa brez usmiljenja pogledati ? Oh!
verzi se k nogam svojega nazega
Jezusa, in reci mu:

185

O žalostni Jezus! kako velik
razloček je med tabo in mano! ti
si ves ranjen, poln grenkosti, in ves
s kervijo oblit; jaz pa vsa nečimurna,
polna sladnosti in veselja, ali saj taka
želim biti. Oh, jaz nisem na pravem
potu! O Jezus! pelji me ti na pravi
pot. Stori, da mi bodo vse sladnosti
(lušti) tega sveta grenke in zoperne,
da bom namesto njih želela tvoje ter-
pljenje občutiti, in da tako vredna
postanem, s teboj večno veselje vživati.

Oče naš. Češena si Marija. Čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

XI. štacijon.

Jezus je na kriz pribit.

t.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
K. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli neizrečeno bolečino, ktero
je dobrotljivi Jezus občutil, kadar so

186

judje njegovo meso, kite in žile z
žeblji prevertali. Oh! kako je to,
da se tvoje serce od žalosti ne raz¬
poči, ker vidiš, da tvoji grehi tako
neusmiljeno tvojega Zveličarja mu¬
čijo? Saj zdaj toči solze, obžaluj
svoje grehe in reci:

O dobrotljivi, zavoljo mene kri¬
žani Jezus! vlij v moje serce strah
in ljubezen do tebe. In ker so moji
grehi tisti žeblji, kteri so tebe na
križ pribili, stori s svojo gnado, da
bodo vse moje hude želje in občutki
na tvoj križ nabiti in tamkaj umorjeni,
da bom v življenji in v smerti s
Teboj v nebesih večno kraljevati
zamogla.

Oče naš. Češena si Marija, čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

187

XII. štacijon.

Jezus umerje na križu.

t.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
K. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Odpri tukaj svoje oči, in pre¬
mišljuj svojega z žeblji na križ pri¬
bitega Jezusa. Poglej vse bledo
obličje Božje. Poslušaj, kako prosi
odpušenja tistim, kteri ga križajo
in žalijo. Razbojniku obljubi nebeško
kraljestvo, izroči svojo Mater Janezu,
priporoči svojo dušo nebeškemu Očetu,
poslednjič tudi umerje z nagnjeno
glavo. Tako je tedaj moj Jezus
umeri ? Res, umeri je na križu, in
zavoljo mene. O moja duša! kaj
boš zdaj počela? Oh! ne hodi preč,
kakor le s ponižnim in skesanim
sercem. Objemi križ, in zdihni k
Jezusu:

188

O moj ljubeznjivi Zveličar! jaz
vem in spoznam, da so moji grehi
tisti rabeljni, kteri so Tebe tako
neusmiljeno morili. Nobene milosti
nisem vredna, ker sem Tebe križala.
Pa kako veliko veselje in upanje
občuti moja duša, kadar Te slišim,
tudi za tiste prositi, kteri so Tebe
križali. Kaj hočem tedaj za Te sto¬
riti, ker si Ti toliko zame storil ?
Poglej, o Jezus! jaz sem pripravljena,
in voljna, vsim odpustiti, kteri so
me kdaj razžalili. Res, moj Bog!
zavoljo tvoje ljubezni odpustim vsim,
iz serca jih objamem, in jim želim
vse dobrote skazati; in tako tudi
upam ob svoji smertni uri tvoje ve¬
sele besede zaslišati: „Še danes boš
z menoj v raji“.

Oče naš. Češena si Marija. Čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

189

XIII. štacijon.

Jezus je s križa snet in Mariji v
naročje položen.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
It. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, kako ojster je bil meč,
kteri je serce žalostne Matere pre¬
bodel, kadar je ona svojega mertvega
Sina v naročje vzela. Vidila je njega
vsega ranjenega in kervavega. O
kakšno žalost in bolečino je ona
tistikrat v svojem sercu občutila!
Kteri meč pa je bil tako ojster, ki
je prebodel njeno serce? Oh! greh
je bil, kteri je Jezusu življenje vzel,
in Marijino serce tako močno ranil.
Objokuj tedaj ta grozovitni greh.
Skleni svoje solze s solzami svoje
žalostne Matere, in zdihni k nji tako:

O Kraljica vsih mučenikov! kdaj
bom vredna, da bi prav zapopadla

190

tvojo žalost in muko? Kdaj bom
zadobila gnado, tvojo žalost v svojem
sercu nositi, in s teboj terpeti? O
velika Gospa! sprosi mi to gnado,
da noč in dan žalujem nad svojimi
grehi, kteri so tebi tako žalost sto¬
rili; da bom, vsa skesana in spokor¬
jena, v zaupanji in ljubezni za-te u-
merla, in po smerti s teboj večno živela.

Oče naš. Češena si Marija. Čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

XIV. štacijon.

Jezus je v grob položen.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
B. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli tukaj žalovanje, zdiho-
vanje in jokanje Magdalene, Janeza
in druzih pobožnih duš, ko jim je
bil Jezus odvzet in v grob položen.

191

Zlasti pa si k sercu vzemi težavo
in grenko žalost Marije, njegove
Matere, ko je iz naročja svojega
preljubeznjivega Sina zgubila. V pre¬
mišljevanji le-te njene žalosti in
njenega terpljenja se moraš res sra¬
movati, da si pri obiskovanji tega
križevega pota tako malo usmiljenja
občutila. Oh! zbudi svoje serce saj
zdaj pri tem zadnjem štacijonu. Po¬
ljubi s častjo kamen sv. groba; po¬
loži v duhu vanj svoje serce, in reci
svojemu mertvemu Jezusu:

O usmiljeni Jezus! kteri si tako
kervavo pot iz ljubezni do mene
storil, v tem grobu ležečega, Te
častim in molim. Oh! jaz želim in
vošim Tebe v svojem sercu zaper-
tega imeti, da bi s teboj sklenjena,
po tem svetem Križevem potu k
novemu življenju vstala, in se v tvoji
gnadi iz tega sveta ločiti zamogla.


192

Po zasluženji tvojega terpljenja, kte-
rega sem premišljevala, dodeli mi, da
bo na zadnjo uro tvoje sveto Kešnje
Telo moja popotnica; da bojo moje
zadnje besede: Jezus , Marija, Jožef!
in da svoje zadnje zdihovanje s tistim
zdihovanjem sklenem, s kterim si ti
na sv. križu svojo sveto dušo iz¬
dihnil. Daj mi z živo vero, s terdnim
zaupanjem in z gorečo ljubeznijo s
teboj in zavoljo tebe umreti, in potem
s teboj na večne čase živeti. Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

Molitev.

Nebeški Oče, večni Bog! po tisti
ljubezni, s ktero si svojega Sina
Jezusa Kristusa zavoljo mene na
svet poslal, in s ktero je On skoz
svojo britko martro, in grenko smert

193

mene odrešil, ti darujem ta sv. Križev
pot, kterega sem s tvojo gnado obiskala.
Vzemi to pobožno opravilo k po-
vikšanju svoje časti, v zahvalo za
vse meni in drugim podeljene gnade,
za odpušenje grehov celega sveta,
za pomoč revnim dušam v vicah,
zlasti pa, za ktere sem v začetku
prosila. O milostljivi Oče nebeški!
poglej na obličje Kristusa svojega
Sina, usliši glas njegove svete kervi,
in bodi milostljiv meni ubogi greš-
nici! Amen.

Nekteri na zadnje tudi molijo G Oče-
našev in 6 Češena si Marij.  Ako ravno
je ta navada dobra in pobožna, vendar ni
ravno potrebna, temuč samo premišljevanje
terpljenja našega Zveličarja je k zadobljenju
odpustkov potrebno, in le to je cilj in konec
sv. Križevega pota.

Hvaljen bodi naš križani Zveličar
Jezus Kristus, in njegova žalostna
Mati Marija!

13

194

Pesem pri sv. Križevem potu.

Oh, pridite stvari!

Kaj, glejte, se godi!

On, kter’ nas vse živi,
Strašno za nas terpi.

1. štacijon.

Razgajžlan, zapij evan,

In kronan, zasram’van;

Pred sodbo je peljan,
Nedolžno v smert izdan.

2. štacijon.

Glej, križ mu nalože
Na ranjene rame,

Oh, Jagnje Božje gre,

In nese vsih dolge.

3. štacijon.

Opešal je v možeh,

Podrž ga križ, naš greh,

V topljen v sveta dolgeh
Leži potert na tleh.

4. štacijon.

Oh žalosten spomin!

Ker sreča Mater Sin;

Nji gre meč bolečin
Do serca globočin.

5. štacijon.

Omagal Jezus je
Od teže križeve;

O Simon, prosim te,

Ne brani križa se!

6. štacijon.

S pertorn Veronika
Obriše Jezusa;

Spomin za to ji da
Terpljenja britkega.

7. štacijon.

Slabosti ves prevzet
Pod križem pade spet;

O, jenjaj, grešni svet!
Ponavljat’ greh preklet!

13  *

8. štacijon.

Usmiljene žene!

Ne jokajte za Me;

Točite za-se le
Spokornih sere solze.

9. Štacijon.

Oh, Jezus omedli,

Pod križem spet leži;

Naj vendar se zbudi,
Kdor še v pregrehah spi!

10.  štacijon.

Ko pride na goro,

Ga slečejo gerdo,

Pijačo mu dajo
Ostudno in grenko.

11.  štacijon.

Na križ ga polože,

Razpno roke, noge,

Žeblji mu zdaj nove
Še i-ane narede.

12. štacijon.

Na križi tam visi,

Oh, sveta teče Krf:

Za grehe vsih ljudi
Zveličar smert stori.

13. štacijon.

Marija, k teb’ hitim,
Tvoj’ga Sinu častim
Z vama, dokler živim,
Rad jokam in terpim.

14. štacijon.

Za naš greh mertvega
Molimo Jezusa,

In položimo ga
V grob svojega serca.

*

■X- *

O Jezus! hvala zdaj
Ti bod’ in vselej;

Skoz’ svojo smert nam daj,
Te ljubit’ vekomaj.

198

Ponovljenje kerstne obljube.

Vsegamogočni večni Bog! vstvaril
si me po svoji podobi in si me do
tega trenutja ohranil; vodil si moje
pota, iz marsiktere nevarnosti si me
rešil in obvaroval toliko druzega zle¬
ga; dal si mi dobre starše in dobre
ljudi, ki mi vedno dobrote dele;
slab otrok sem bila in še tebe pomniti
nisem zamogla, ko si me ti že z
usmiljenjem obiskal. Vzel si me pri
svetem kerstu za svojega otroka in
sprejel si me za deležnico nebeškega
kraljestva. Iz vsega serca se ti za¬
hvalim za vse te dobrote, posebno
pa za sveti kerst. Odpovem se danes
zopet hudiču in vsemu njegovemu na-

199

puhu, in vsemu njegovemu dejanju,
kakor tudi vsim zapeljivcem, njegovim
najemnikom; odpovem se vsim nap-
čnim šegam, in vsim drugim pre¬
greham, in vsemu zapeljivemu svetu.
Verujem v tebe, vsegamogočnega
stvarnika nebes in zemlje; verujem
v Jezusa Kristusa, Gospoda našega,
ki je rojen bil in je terpel; verujem
v svetega Duha, sveto katoliško cer¬
kev, občestvo svetnikov, odpušenje
grehov, vstajenje mesa in večno živ¬
ljenje. Terdno sklenem, s tvojo gnado
po nauku svete, katoliške in apo-
stoljske cerkve do smerti živeti, da
v večno zveličanje pridem. Po Je¬
zusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Molitev za gnado Božjo.

(Molitev sv. Avguština.)

Vsegamogočni, večni, trojedini
Bog! v tvoje mogočne roke izročim

200

danes in vselej svojo dušo in vse
njene moči, svoje telo in vse njegove
počutke, vse svoje misli, želje in
dela, vse svoje znotranje in zunanje,
svojo vero in svojo stanovitnost, da
jih vedno po dnevu in po noči pod
svojim svetim varstvom ohraniš. Usli¬
ši me, presveta Trojica, in varuj
me vsega zlega, vsega pohujšanja in
vsega greha, vsega zalezovanja in vse
skušnjave peklenskega duha in vsili
vidnih in nevidnih sovražnikov. Uči
me danes tvojo sveto voljo spolno-
vati; odženi od mene, kar v meni
sovražiš; odvzemi, kar mi je škod¬
ljivo, in dodeli mi, kar mi je koristno.
Zanesi mi danes in vselej zavoljo
grehov; usmili se mojih sovražnikov;
daj mi serce, ki se tebe boji, duha,
ki tebe ljubi, um, ki tebe razumeva,
ušesa, ki tebe slušajo, in oči, ki
tebe gledajo. Dodeli mi, da dobro

201

in hudo prav razločim, in varuj me
vsega zlega na duši in na telesu, ki si
svet in vse hvale vreden vekomaj.
Amen.

Molitev za duha prave pobožnosti.

Dodeli mi, o milostljivi Bog!
dodeli mi duha prave pobožnosti,
in ob času molitve vso mojo dušo
tako k sebi vleci, in vse moje misli
tako k sebi obračaj, da se le s
teboj pečam in sladkost tvoje Božje
pričujočnosti v mirni tihoti svojega
serca vživam, po Jezusu Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Molitev za duha zatajevanja.

O Jezus, ki si rekel: „Ako hoče
kdo za menoj priti, naj zatajuje sam
sebe, in naj vzame svoj križ, in naj
hodi za menoj!" dodeli mi, prosim

202

te, tolikanj potrebnega duha zataje¬
vanja; dodeli mi pa tudi gnado, da
vse svoje počutke tako v oblasti
imam, da si, jih vedno berzdaje,
čedalje obilniši plačilo v nebesih za¬
služim, in da bom, kakor sem zdaj
s teboj v terpljenji, tudi enkrat s
teboj v poveseljenji, ki živiš in kra¬
ljuješ z Bogom Očetom v edinosti
svetega Duha, Bog vekomaj. Amen.

Molitev za ljubezen do Boga in
do bližnjega.

O moj Bog! ni je veči nesreče,
kakor če tebe ne ljubim. Vli tedaj
tako ljubezen v moje oserčje, da
tebe ljubim iz vsega svojega serca,
iz vse svoje duše, iz vse svoje misli
in iz vse svoje moči, svojega bližnjega
pa kakor samo sebe. Dodeli mi
tako ljubezen, ktera tebe, zavoljo
tebe samega, kot neskončno svetost

203

in dobroto, vse prijatle le v tebi,
neprijatle pa zavoljo tebe ljubi. Do¬
deli mi tako ljubezen, ki tebe čez
vse ljubi, ki vse le na-te obrača,
ki v vsih rečeh le tebe najde, ki ni
samopridna, temuč si prizadeva le
tvoje ime poveličevati. Dodeli mi
tako ljubezen, ki je poterpežljiva,
krotka, ponižna, modra in previdna,
ki ne misli hudo, ki se ne veseli
nad krivico, ampak se veseli nad
resnico. Dodeli mi tako ljubezen, ki
vse pokrije, vse veruje, vse upa,
vse prenese. Dodeli mi zadnjič tako
ljubezen, brez ktere nisem nič in
brez ktere mi vse nič ne pomaga;
ljubezen, ki ne bo nikdar nehala,
ki je močneji kot smert, ki je v
tem življenji edino zasluženje pra¬
vičnega in ki mu pripravi v pri¬
hodnjem življenji obilno plačilo in
večno zveličanje.

204

Molitev za dar ponižnosti.

O Jezus, edinorojeni Sin Boga
Očeta, ki si se bil tolikanj ponižal,
da si nebeško veličastvo zapustil, iz
ljubezni do nas grešnikov človek
postal in pokoren bil do smerti in
sicer do smerti križa, uči me po¬
nižnost, daj mi spoznati, kolikanj
krotak in iz serca ponižen da si.
Vtisni mi globoko v serce ta nauk,
v kterem je vsa človeška vednost,
da sama od sebe nič nisem, da
sem le od tebe prejela, kar imam,
in da se imam za vse le tebi za¬
hvaliti. Ponižaj me pod svojo vse-
gamogočno roko. Daj mi spoznati
in občutiti svoje slabosti in pregrehe.
Ne pripusti, da bi se prevzela, se
boljši mislila, kakor sem, dobre last¬
nosti in darove sebi pripisovala, ki
mi jih je le tvoja neskončna milost
podelila. Nikar mi ne pripusti do-

205

brega iz tega namena delati, da bi
me ljudje vidili in hvalili. Prilizo¬
vanje in človeška hvala naj me nikdar
ne zapeljete. Nikar mi ne pripusti
čez druge povzdigovati se; dodeli
mi veliko več krotkost, ki je pri¬
ljudna, odjenljiva, in se veseli, kadar
se bližnjemu čast in hvala daje. Jaz
pa bom iz serca ponižna, zadovoljna
in mirna, ako me svet ne pozna,
ali če me ponižuje in zaničuje.

Molitev k Jezusu in Mariji za
ohranjenje nedolžnosti.

O Jezus, prijatelj čistih duš, ki
si si naj čistejši Devico Marijo mater
izvolil in ki si med vsimi učenci
nedolžnega Janeza naj bolj ljubil,
izročim ti polna zaupanja svoje telo
in svojo dušo, da ji med zapelje¬
vanjem tega sveta neomadežane ohra¬
niš. O Jezus! tebi izročim svojo

20G

nedolžnost, ta dragi zaklad, ki si
mi ga z britko smertjo na križu
pridobil. Bodi mi varh in podpor¬
nik na nevarnem potu tega življenja,
da tega drazega zaklada svoje mla¬
dosti ne zgubim; pomagaj mi, da
svojega telesa, ki je bilo pri svetem
kerstu v tempelj svetega Duha po¬
svečeno, ne oskrunim, temuč v čist
in neomadežan dar ohranim. V po¬
nižnosti upam, da bo tvoja gnada
moji slabosti moč dala. Čuti hočem
in moliti, da v skušnjavo ne padem.
Ako pa moram po tvoji presveti volji
skušana biti, kakor nekdaj tvoj zvesti
služabnik Jožef in čista Suzana, hitro
razsvetli mojo dušo, da vidim brezno,
ki se mi odpira; obudi v mojem
sercu sveti strah tebe razžaliti in
vekomaj od tebe ločiti se; pošlji mi
svojega angelja, da me spremlja in
vodi, kakor je nekdaj sveti Rafael

207

čistega Tobija spremil in iz nevarnosti
rešil. Slušati hočem pervi glas tvoje
gnade, in bežati, kjer bežati za-
morem; če mi pa to ni mogoče,
raji umerjem, da le dušnega življenja,
nedolžnosti, s smertnim grehom ne
zgubim.

Ker pa veš, da brez tebe nič
ne premorem, me podpiraj tvoja
vsegamogočna roka pri čuvanji, mo¬
litvi in vojskovanji; in tebi samemu
bodi vsa čast in hvala, ako s tvojo
gnado vidne in nevidne sovražnike
premagam. Obvaruj moje oči, da
jih minljiva posvetna lepota nikdar
ne oslepi, da veliko več v neminljivo,
večno lepoto nebeškega kraljestva
pogledujejo, kamor nič nečistega ne
more priti. Zagradi moje ušesa, da
se nikdar grešnim pogovorom ne
vdajo, da pa rade tvoje besede po¬
slušajo, ki imajo večno življenje.

208

Vladaj moj jezik, da se le v tvojo
hvalo in v podučenje in spodbujenje
mojega bližnjega obrača. Ravno jezik
te mora posebno poveličati, ker se
nanj tvoje rešnje Telo tolikrat po¬
loži. O moj Jezus! ali bi mogla
toliko nehvaležna biti, da bi tebe,
neomadežano Jagnje Božje, na ne¬
sramni jezik in v nečisto serce spre¬
jela ? Veliko bolj bi te to bolelo
kot terpljenje na križu, ker že senco
greha studiš. Obljubim, da ne bom
nikdar tvojih ran, tvojih bolečin z
grehom ponovila. Bom pa v sku¬
šnjavi v tvoje rane pribežala in v
njih zoper silo grešnega poželenja
pomoči iskala. Preljubi Jezus! vtisni
mi globoko v serce svoje bolečine,
da jih imam vedno pred očmi; potem
se mi greha ni bati. Zakaj, kako
bi bilo mogoče, tebe ne ljubiti, ki
si me do smerti ljubil? In kako

209

bi bilo mogoče, tebe, preljubeznjivega
Boga, razžaliti, ki si mogel zavoljo
mojih grehov terpeti in ki te sleherni
greh vnovič križa?

V nedolžnosti in v čednostih bodi
čas moje mladosti tebi posvečen!
Saj nič druzega kot le čisto serce
me zamore v vsih zadevah mojega
življenja srečno storiti; in ti sam
si rekel: Blagor jim, kteri so čistega
serca; ker oni bodo Boga gledali!
Tebi tedaj darujem svoje serce in
vse njegove nagnjenja, želje in hre¬
penenja, ne samo zato, ker si ti za¬
povedal , da te moramo iz vsega
serca ljubiti, temuč, ker le tvoja
ljubezen pravo srečo in zveličanje
dodeli.

In, ali bi ne bila za me naj veči
sreča, ko bi tistim pridružena bila,
od kterih sveti Duh govori: O kako
lep je čist zarod, ki se v čednostih

14

210

sveti; ker večen je njegov spomin:
pri Bogu in pri ljudeh hvalo ima;
— ko bi bila v tisto izvoljeno družbo
prišteta, ki bodo enkrat za Jagnje¬
tom hodili in pesem peli, ki je nihče
ne more peti razun njih, ki so de¬
vice?— Ali bi ne bila ravno tukaj
tebi, o moj Jezus! in tvoji prečisti
Materi prav podobna?

Zato si pa tudi hočem neprene¬
homa prizadevati, temu naj lepšemu
zgledu svete nedolžnosti podobno
ohraniti se. O kraljica devic! v
tvoje varstvo se izročim danes in vse
dni svojega življenja. O stegni svoje
milostljive roke nad me; vodi me
po potu zveličanja; navdajaj me s
strahom Božjim in z ljubeznijo do
Jezusa, da me bo po tvoji mogočni
prošnji z belim oblačilom nedolžno¬
sti ozaljšano On, Jagnje Božje, v ne¬
beško svatovšino poklical, kamor

211

bodo le tisti prišli, ki so čistega
serca. Amen.

Spomni se, o premila Devica.

Spomni se, o premila Devica
Marija, da še nikoli ni bilo slišati,
da bi bil kdo zapušen, ki je pod
tvojo brambo pribežal, na tvojo po¬
moč klical, se priporočal tvoji pri¬
prošnji. S tem zaupanjem navdana,
k tebi hitim, o devic Devica, k tebi
pridem in zdihujoč grešnik stojim
pred tehoj, o Mati večne Besede,
ne zaverzi mojih besedi, temuč sliši
in usliši me milostljivo. Amen.

300 dni odpustka dobiš, kolikorkrat moliš
to molitev sv. Bernarda. — Enkrat na mesec
dobiš popolni odpustek, ako imaš lepo navado,
jo moliti vsaj enkrat na dan; toda se moraš
spovedati, sv. obhajilo prejeti, cerkev ali očitno
kapelo obiskati in tamkej moliti v namen sv.
Cerkve. (Pij IX. 11. grudna 1846.) Ta od¬
pustek se more nakloniti dušam v vicah.

14 *

212

Molitev v zadobljenje Marijinega
varstva.

O Gospa moja! o Mati moja!
tebi se vso darujem, in, da se tebi
vdano skažem, ti danes posvetim
svoje oči, svoje ušesa, svoje usta,
svoje serce, sebe popolnoma vso.

Ker sem tedaj tvoja, o dobra Mati!
varuj me, brani me, kakor svojo
lastnino in posestvo.

Sveti Oče Pij IX. so 1851. leta vsim
vernim, kteri to molitev zjutraj in zvečer po
angeljevem češenji, s pobožnostjo in s skesa¬
nim sercem opravljenim, molijo, vsak dan od¬
pustek za 100 dni podelili. Kteri pa vse dni
skozi mesec to opravljajo, zamorejo enkrat v .1
mescu popolnoma odpustek dobiti, ako zakra¬
ment sv. pokore in sv. rešnjega Telesa vredno
prejmejo in v kakošni cerkvi v papežev namen
nekoliko časa molijo.

Zdihljej k Materi Božji v kteri
koli skušnjavi.

O Gospa moja! o Mati moja!
spomni se, da sem tvoja. Varuj me,

213

brani me, kakor svojo lastnino in
posestvo.

Kolikorkrat Jedo v kteri koli skušnjavi
to molitev s skesanim sercem in s pobožnostjo
obmoli, dobi vselej odpustek za 40 dni. Pij IX.
5. vel. šerp. 1851.

Molitev v čast svetemu Alojziju.

O sveti Alojzij, angeljski mla-
deneč! akoravno sem tolikanj ne¬
vredna, te vendar častim, in ti po,-
sebno priporočujem čistost svoje duše
in svojega telesa. Prosim te zavoljo
tvoje angeljske čistosti, priporoči
me neomadežanemu Jagnjetu Jezusu
Kristusu in njegovi presveti materi
Mariji, Devici vseh devic, in varuj
me vsacega smertnega greha. Ne
pripusti mi, se s kakim madežem
nečistosti oskruniti, temuč, kadar me
v skušnjavi ali v nevarnosti greha
vidiš, odverni vse nečiste misli in
želje od mojega serca, obudi v meni

214

spomin večnosti in križanega Jezusa,
vtisni globoko v mojo dušo sveti
strah Božji, in vžgi me z Božjo
ljubeznijo, da te na zemlji nasledu-
jem, in zaslužim s teboj v nebesih
Boga vživati. Amen.

Oče naš. Češena si Marija.

Kdor to molitev pobožno moli, dobi od¬
pustek za 100 dni. Pij VII. 1802.

Molitev za duše v vicah.

Psalm 129. „Is globočine*.

Iz globočine vpijem k tebi, o Go¬
spod! Gospod, usliši moj glas!

Naj poslušajo tvoje ušesa glas moje
prošnje!

Ako se boš oziral na hudobije, o
Gospod! o Gospod! kdo bo obstal?

Toda pri tebi je sprava; in zavolj
tvoje postave čakam tebe, o Gospod!

Moja duša čaka njegove besede:
moja duša upa v Gospoda.

Od jutranje straže do noči naj Izrael
v Gospoda upa; ker pri Gospodu je
usmiljenje in pri njem je obilno odrešenje.

215

In on bo rešil Izrael vsih njegovih
hudobij.

Večni mir in pokoj daj jim, o Go¬
spod !

In večna luč naj jim sveti!

Naj počivajo v miru. Amen.

(Potem, ako hočeš, še moliš:)

V. Gospod, usliši mojo molitev.

O. In moje vpitje naj pride k tebi.

Molimo.

O Bog, Stvarnik in Odrešenik
vsih vernikov, dodeli dušam svojih
služabnikov in služabnic odpušenje
vsih grehov, da odpušenje, kterega
so vedno želeli, po bogaboječih proš¬
njah dosežejo. Ki živiš in kraljuješ
od vekomaj do vekomaj. Amen.

V. Večni mir in pokoj, daj jim, o
Gospod!

O. In večna luč naj jim sveti!

V. Naj počivajo v miru.

O. Amen.

216

Odpustek 100 dni dobi, kdor ta psalm z
versticami in odgovori vred zvečer po angelj-
skem češenji moli kleče in pobožno. — Kdor
to molitev skozi vse leto zvesto opravlja, dobi
popolni odpustek enkrat v letu, ako se spove
in sveto obhajilo prejme. (Klemen XII. 14. vel.
šerp. 1736.) Ta odpustek se more nakloniti
dušam v vicah.

217

v čast Mariji Devici.

*

Ljubezen do Marije.

^Teš, o Marija!

Moje veselje!

Veš moje želje?

Ljubil M te;

Zmiraj pri Tebi
Hotel bi stati, ’
Ljubljena Mati!
Zverzi me ne.

Kaj pa Ti hočeš,
Moja Kraljica,

Sladka Devica,

Da Ti podam?
Druzega nimam,
Prosim pohlevno,
Vzem’ serce revno
Rad Ti ga dam.

Pa Ti, Kraljica!

Si ga že vzela,

In si ga vnela,

Za Te gori.

Mati preblaga!
Ti ga ohrani
Hudemu brani,
Keši ga Ti.

Slava Marije.

Naj bolj blaga, mila, draga
Si Marija D’vica Ti,

In čistejši, in svetejši
Ni bilo nikolj stvari.

Tvoje obličje, lepotičje,

Je zgolj milost in sladkost.

Ni človeško, je nebeško,
Zmaga angeljsko svetlost.

Dopadljive, ljubeznjive
Zvezde, očesa Tvoje so;

Kakor pšice, vse sladčice
Naše serca ranijo.

Perle drage, ljube, blage
Tvoje svete so roke,

Polne gnade, ktero rade,

In obilno nam dele.

Ti, Devica, si Kraljica
Cele zemlje, vsih nebes:

Pa ponižaš, in približaš
Se do revnih nas zares.

Kdaj boš dala, prikazala
Tudi mojim se oččm?

Skoraj, skoraj prid’ od zgoraj,
Da s Teboj Te gledat grem.

Brez števila duš rešila
Si sovražniku iz rok,

Pridi k meni, in me deni

V trumo rešenih otrok.

O častimo ga, hvalimo,

K’ nam je tako Mater zbral,
Ga ljubimo, ga molimo,

K’ je vso čast Mariji dal.

Živi! živi! vpimo: živi!

V sercih nam Marije ime!
Hvali vedno, hvali vredno

Jezusa zvesto serce.

Lepota Marije.

Dajte, hribi in doline,
Gojzdi, travniki, planine,
Vsi Devico počastite,

Ki je lepši nima svet.

Vsi potoki vi šumeči,
Ljubi tički žvergoleči,
Premogočni vsih Kraljici
Pojte hvalo, pojte čast!

Vsi recite: o Devica,

Kako lepa si Kraljica!

Bodi čast in hvala večna
Tvoj’mu Stvarniku, Bogu!

Ti si solnce, serca greješ
Od ljubezni, ktero seješ;

Ti si luna razsvetljena
Od svetlobe vsih nebšs.

Lil’ja, roža si cveteča,

Naj prijetnejši dišeča,

Si brez madeža, vsa čista,
Polna ljubeznjivosti.

Kar še dela ljubeznjivo,

In Gospodu dopadljivo,

Te je Tvoja prelepota,

Polna vse ponižnosti.

O 'Marija, Bogu draga!

Nam pa sladka, mila, blaga
Kakor ljubiš svoj’ga Sina,
Bodi milostljiva nam.

Deviška čistost.

Stran

Vrednost in lepota deviške čistosti . . 3

Pomočki, deviško čistost
ohraniti.

Molitev.13

Sveto obhajilo.. 14

Zatajevanje.14

Samotnost.. 16

Grešne priložnosti se varovati ... 19

Le samega Boga iskati. 21

Kako naj bogoljubna devica vsa Božja bo 23

Molitev.34

Zakrament svete pokore.35

Nekoliko od sv. obhajila.39

Stran

Pogostno sveto obhajilo.41

Zavernitev nekterih ugovorov zoper po¬
gostno sv. obhajilo .......  43

Opominovanje k pogostnemu obhajilu . 48

Od duhovnega obhajila.  50

Vsakdanja prošnja za odpušenje vsih ne¬
hvaležnost, ktere se Jezusu v naj sve¬
tejšem zakramentu gode.53

Obiskovanje Jezusa v naj svetejšem za¬
kramentu .55

Molitev pred svetim rešnjim Telesom . 61

Litanije presvetega rešnjega Telesa . . 64

Jutranja molitev.73

Božje čednosti. Dejanje vere ....  75

Dejanje upanja ... 76

Dejanje ljubezni . . 77

Večerna molitev.  79

Kako med sv. mašo Kristusovo terpljenje
premišljevati ..83

Navadne molitve.

Perva sveta maša.87

Napeljevanje, Kristusovo terpljenje vsako
uro po dnevu zaslužljivo premišljevati 116

Stran

Druga sveta maša.118

Spovedne molitve.133

Obhajilne molitve.147

Lavretanske litanije.160

Sveti križev pot.169

Razne molitve.

Ponovljenje kerstne obljube ....  198

Molitev za gnado Božjo.199

Molitev za duha prave pobožnosti . . 201
Molitev za duha zatajevanja ....  201

Molitev za ljubezen do Bog& in do bliž¬
njega .202

Molitev za dar ponižnosti.204

Molitev k Jezusu in Mariji za ohranjenje

nedolžnosti.205

Spomni se, o premila Devica ....  211
Molitev v zadobljenje Marijinega varstva 212

Zdihljej k Materi Božji v kteri koli skuš¬
njavi .212

Molitev v Čast svetemu Alojziju . . . 213
Molitev za duše v vicah.214

Svete pesmi.

Stran

Ljubezen do Marije.217

Slava Marije.218

Lepota Marije.219

/

/