98 ZGODOVINA ZA VSE 
vetišča sv. Jožefa (1938), cerkve na Rakeku 
(1936 - 1938), pa gradnjo NUK-a (1936 - 1941), 
Žal (1938 - 1939) in ureditev nabrežja Ljubljani- 
ce (1930 - 1932) s tržnicami (1940 - 1942). 
»Voljo do dela« priporočam zgodovinarjem 
meščanstva, ljubiteljem svežega, a nikakor ne 
»lahkotnega« branja o preteklosti ter seveda za- 
ljubljenim v Ljubljano. 
Aleksander Žižek 
SNAGA IN RED 
VZDRŽUJETA SVET 
Georges Vigarello: Čisto in umazano. Telesna 
higiena od srednjega veka naprej; Založba /*cf., 
Rdeča zbirka; Ljubljana 1999; 320 strani. 
Od prešernega vzajemnega pljuskanja, čofo- 
tanja in potenja v srednjeveških »kopelih«, kjer 
se je klientela obeh spolov še najmanj posveča- 
la telesni čistoči (pa toliko bolj sproščujoči dru- 
žabnosti), preko sramežljivega pokrivanja veči- 
ne telesne površine, »zatesnjevanja« por na koži 
ter selektivnega umivanja vidnih delov, »suhe 
higiene« z drgnjenjem, preoblačenjem perila in 
dišavljenjem do (vnovičnega) spoznanja o po- 
življajočem in zdravilnem učinku kopeli ter či- 
stoče v današnjem pomenu besede. Takšno je 
potovanje po zgodovini osebne (in javne) hi- 
giene, ki nam ga oriše Georges Vigarello. 
Seveda se za tem skriva mnogo več - zaveda- 
nje lastnega telesa in skrb zanj, prilagajanje vsa- 
kokratnim normam družbene sprejemljivosti je 
determinanta posameznikovega mesta v druž- 
bi. »Čisto« in »prav« sta vedno atributa, ki tudi v 
higienizaciji pripadata vladajočemu sloju. Uma- 
zanost je značilnost družbeno inferiornih. Či- 
stost navzven vseskozi obeta tudi notranjo či- 
stost (poštenje, delavnost) - čisti sloji (in ljud- 
stva v celoti) so seveda večvredni, postavljeni 
nad one, ki že s svojo »umazanostjo« (nespre- 
jemljivostjo) dajejo vtis divjosti in primitivizma. 
Prav tu se stakneta in prepleteta motiva obeh 
»vej« zgodovinopisja - klasične (zazrte navzven, 
v družbene prelomnice, tektonske premike »ra- 
zredov«) in »moderne« (usmerjene v manj bom- 
bastične pa dolgotrajnejše procese in nenazad- 
nje v posameznika in njegov odnos ter vlogo v 
prej omenjenih prelomnejših procesih). Šele ob 
upoštevanju obeh komponent realnosti/zgodo- 
vine (zunanje/širše in ponotranjene/»manj po- 
membne«) dobi ukvarjanje s tematiko, ki bi se 
pravovernemu zgodovinarju še pred leti zdela 
naravnost bogokletna, svoj smisel. Praktično 
vsem prelomnicam na področju higienizacije 
lahko najdemo protiutež (pa tudi izvor) v do- 
godkih in procesih družbenega razvoja - že 
omenjeno igrivost skupnih kopeli je upihnila 
črna smrt, telo pokrila in z grešnostjo stigmatizi- 
rala pa poznosrednjeveška zazrtost v krščanski 
»onstran«. Napudrane lasulje, čipke in razkošno 
perilo so iznajdba družbe, ki je uživala v bližini 
in življenju, strahu pred vodo in umivanjem pa 
se še ni otresla. Odkrivanje naravne (»rustikal- 
ne«) jedrosti, svežine in čistoče je otrok osvobo- 
ditve meščanstva in njegovega vzpona. Poslans- 
tvo vsakokratne elite je oblikovanje sistema 
»vrednot« - tudi v higienizaciji in medsebojnem 
obnašanju, in nenazadnje prosvetljevanje ne- 
privilegiranih. Plemstvo piše o napol podivja- 
nih, zamazanih in zanemarjenih kmetavzih, 
meščanstvo o podobnih prebivalcih zgodnjeka- 
pitalističnih mest. Vsem opisom je skupna ne- 
kakšna privoščljiva mrščavica in morbiden uži- 
tek pri popisovanju razmer, ki se tako boleče 
razlikujejo od »družbeno« sprejemljivih. 
Odslikavi evropske zgodovine čistoče sledi 
spremna študija Andreja Studna, ki predstavi tu- 
di trenutno stanje slovenskega raziskovanja 
zgodovine higienizacije, bralcu pa ponudi bo- 
gat izbor dodatnega branja - pač v skladu z za- 
snovo zbirke, ki temelji na predstavljanju (izda- 
janju) del, ki ne ponujajo končnih (zacementi- 
ranih) modrosti, temveč usmerjajo v nadaljnje 
iskanje in preučevanje obravnavane teme. 
Aleksander Žižek 
VSE, KAR STE 
VEDNO ŽELELI 
VEDETI O LISTINAH 
Božo Otorepec, Dragan Matic: Izbrane listine 
Zgodovinskega arhiva Ljubljana 1320 - 1782; 
Gradiva in razprave št. 19; Zgodovinski arhiv 
Ljubljana 1998; 85 (1 - Fotografije) in 192 strani 
(2 - Transkripcije z regesti in komentarji). 
Pričujoča objava listin je zagledala luč sveta v 
jubilejnem 1998. letu, ko je ZAL proslavil svojo 
stoletnico. Praznovalo se je skozi vse leto, razen 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 99 
bivšim in sedanjim jubilantovim sodelavcem ter 
zainteresirani sferi arhivistov in zgodovinarjev, 
pa se je ZAL v letu svoje stoletnice intenzivno 
predstavljal tudi širši javnosti. In reči je treba, da 
je to storil na najboljši možni način - tudi s tak- 
šnim samopromoviranjem. 
V dveh razkošno opremljenih in domiselno 
oblikovanih zvezkih, katerih rojstvo so med 
drugimi velikodušno podprli Ministrstvo za 
kulturo, vrsta občin z območja ZAL ter skupina 
gospodarskih organizacij in firm, nam avtorji 
(menim, da je treba mednje šteti tudi fotografi- 
njo ZAL Darinko Mladenovič) predstavijo 46 li- 
stin, ki pokrivajo približno 450 let mestne zgo- 
dovine. Prva listina je obenem najstarejša listi- 
na, ki jo hrani ZAL, gre pa za mestni privilegij, ki 
ga je Ljubljančanom podelil vojvoda Henrik 
Goriško - Tirolski, zadnja pa je potrditev mest- 
nih pravic iz leta 1782 Jožefa II. Seveda gre le za 
izbor bogatega listinskega gradiva o življenju 
naše prestolnice, ki sicer obsega kar 284 arhiva- 
lij iz obdobja med letoma 1320 in 1896. Med nji- 
mi najdemo različne privilegije, ustanovne, pri- 
vatno-pravne listine meščanov ter ostale listine 
in diplome. Izdajatelji tega gradiva so bili mest- 
ni gospodje (deželni knezi), mestna (sa- 
mouprava (sodnik, mestni svet, župan) ter 
meščani. Večina omenjenih listin obravnava 
vprašanja mestne avtonomije (mestno samou- 
pravo, sodstvo, finance, zaščito mestnega gos- 
podarstva - trgovine), manj pa se jih loteva ver- 
skih, obrambnih in šolskih zadev. Za ohranitev 
pisnih preostankov preteklosti, kar listine ned- 
vomno so, so bili prejemniki spočetka zaintere- 
sirani iz pragmatičnih razlogov, medtem ko je 
zbiranje in hramba »v znanstvene in kulturne« 
namene iznajdba modernejših časov. Mesto, ki 
je bilo obkroženo z bolj ali manj neprijetnimi 
sosedi (cerkvenimi posestmi, mogočnimi fev- 
dalci in konkurenčnimi mesti) je bilo seveda 
življenjsko zainteresirano, da svoje zapisane 
pravice za vsako ceno ohrani in jih po potrebi 
uporabi v dokaz svojih trditev - Ljubljančani so 
svoje privilegije hranili v privilegijski skrinji 
(nekaj časa celo v stolnici), meščani pa so pre- 
nekatero svojo listino zaupali v »varno« hrambo 
mestnemu pisarju. Kljub vsemu so čas, ogenj in 
različni prevrati več kot zdesetkali listinsko gra- 
divo - in prav zato si (v ljubljanskem primeru 
niti ne tako) skromni preostanki zaslužijo toli- 
ko več pozornosti. 
V prvem zvezku so na 85 straneh objavljene 
avtentične reprodukcije (fotografije) izbranih 
in predstavljenih listin. Fotografije so dovolj 
kvalitetne in primerno velikega formata, tako 
da omogočajo branje in primerjanje (kontrolo) 
transkripcije v drugem zvezku. Pri privilegijih 
in ostalih listinah na večih folijih so seveda po- 
fotografirane vse strani, obsežnim formatom pa 
se je (z dodatnim prostorom) »prilagodila« tudi 
oblikovalka Andreja Aljančič Povirk (npr. pri li- 
stini št. 33). 
V drugem zvezku sta 46 izbranih listin s svoji- 
mi prispevki predstavila zgodovinarja dr. Božo 
Otorepec in mag. Dragan Matic, ki trenutno skr- 
bi za listinsko gradivo ZAL. Po letih 1956 - 1966, 
ko je bilo prav po zaslugi Boža Otorepca, arhivi- 
sta tedanjega Mestnega arhiva ljubljanskega, v 
11 zvezkih Gradiva za zgodovino Ljubljane v 
srednjem veku objavljenih 880 listin, gre v tem 
primeru za neprimerno ožji in reprezentativ- 
nejši izbor, ki je gotovo namenjen širšemu kro- 
gu kot zbirka, katere dopolnitev in ponatis je v 
predgovoru k Izbranim listinam obljubil direk- 
tor ZAL Janez Kopač. Vseeno tvori okostje pri- 
čujoče objave prav avtorsko delo, nastalo pri 
obdelavi listin za Gradivo. Tako je Božo Otore- 
pec poskrbel za transkripcijo 31 listin ter napi- 
sal 8 komentarjev, 15 listin je transkribiral nje- 
gov soavtor, ki je poskrbel za ostale komentarje 
in kratke zgodovinske uvode k vsakemu izmed 
petih poglavij (delo je namreč glede na čas (sto- 
letje) nastanka listin členjeno na 5 poglavij). 
Drugi zvezek se dejansko začenja s kratko 
predstavitvijo listin kot zgodovinskega vira in z 
razlago osnovnih diplomatičnih pojmov, čemur 
je dodan sestavek o listinskem gradivu za zgo- 
dovino Ljubljane v različnih evropskih arhivih. 
Sledijo izčrpne predstavitve 46 izbranih listin - 
za vsako je na voljo kratek regest, transkripcija v 
skladu z modernimi diplomatičnimi načeli, kra- 
tek komentar o v listini obravnavani tematiki, 
zunanji opis listine (material, mere, pečati), pre- 
gled dosedanjih objav ter seznam literature, ki 
ponuja dodatno informacijo o konkretnem do- 
kumentu, ali pa bralca usmerja v poglobitev 
znanja. Zvezek zaključujejo izčrpen seznam 
uporabljene literature ter krajevno in osebno 
kazalo. 
Vsakomur, ki se je kdajkoli soočil s proble- 
mom arhivistične obdelave in primerne pre- 
zentacije listinskega gradiva, sta jasna napor in 
trud avtorjev, ki sta vtkana v to res impozantno 
izdajo, ki zmore pritegniti tako na prvi kot na 
drugi pogled. Bolj nedeljskemu občudovalcu 
VSE ZA ZGODOVINO 
100 ZGODOVINA ZA VSE 
(in uporabniku!) starožitnosti bo segla v srce 
zlasti knjiga reprodukcij, vsem ostalim, ki poleg 
forme občudujejo tudi »substanco« pa bo prira- 
sla k srcu celota. Oba zvezka namreč tvorita ne- 
deljivo telo, ki zmore popeljati na potovanje v 
preteklost našega glavnega mesta najrazličnejše 
»popotnike«. S to trditvijo je obenem že tudi čas, 
da poskusim opredeliti ciljno publiko te izdaje 
- najprej bom malce hudobno zapisal, da se je 
lahko razvesele vsi tisti, ki vlivajo znanje o »listi- 
noslovju« v glave bodočim kolegicam in kole- 
gom zgodovinarjem, dobrodošel abecednik pa 
so dobili tudi oddelčni germanisti, ki morajo v 
dveh letih pogosto iz popolnih začetnikov »us- 
tvariti« vsaj jecljajoče bralce »frakture«. 
V njihovo dobro priporočam, da po delu sega- 
jo (zlasti seveda ljubljanski) učenci in študentje, 
ki utegnejo na nevsiljiv način in tako rekoč spo- 
toma dobiti marsikatero informacijo, za katero 
bi bili sicer prikrajšani, nenazadnje pa jo v ob- 
dobjih »državniške poklapanosti« (ali pa celo v 
obratnem primeru) toplo priporočam mestnim 
materam in očetom, razveselili pa se je bodo tu- 
di vsi tisti, ki vedo, da zgodovina ni samo streli- 
vo za aktualne politične boje in priročen arze- 
nal očitkov. 
Čudilo bi me, če bi delo takšnih kvalitet (stro- 
kovne globine in obenem razumljive pripoved- 
nosti) ostalo brez odmeva, ne bi pa bil začuden 
nad manj kooperativnimi meceni za izdajo no- 
vih tovrstnih projektov (praznika je namreč ko- 
nec). Vseeno skupaj z avtorji in njihovo institu- 
cijo držim pesti in se veselim novih zanimivih 
srečanj s pisnimi spomeniki naše preteklosti. 
Aleksander Žižek 
VSE ZA ZGODOVINO