v* p V Četrtek In trtIIa i poSInino vred alf « Mariboru ■ po&ilia-nlem n» dom la relo lete 32 D, pol leta 16 D, Krt rt leta 8 D. Izven Ju-g»»ta vije 56 D. Naročnina te pošlje na uprav-«Utvo »Slov. Gospodar-v Mariboru, koroft-• cesta 5. Lisi te do-»«ftilja 4« odpovedi. M>r«tni*a se plačuje T «•»rej. — Telefon inler-urbaa 4L 113. Fredrffltvo Je v Marrftv»; ru. Koroška cesta it. 1 Rokopisi se »e vračn'»». Upravništvo »prejem* aaiočnino, In sera te i» reklamacij«. Cene inserslont po &»■ govoru Za večkrat«« oglase primeren populi Kazaprle reklamacij« »a poštnine prost«. Čekovni račun poštar*« ornda Ljubljana 10.8C1. Telefon Interurb. it 111 Posamezna Sîeviîka stane i*SO din. Poštnina plačana v flrofovlni. POUK IN ZABAVO 52« ¿*e%il*«Kii šinm 10. deoeit bm 1025. 59« letnih poslanec Bedjanič obsoja gospodarstvo sedanje vlade. i H V seji narodne skupščine dne 30. novembra je poslanec Andrej Bedjanič govoril proti dvanajslinain in iunozgavanju Slovenije po visokih davkih. Izvajal je sledeče: Dvanajstine in njih nore postavke poleg že prej obstoječih samo potrjujejo neenakosti in spričujejo nanovo kričečo krivico, da slovensko ljudstvo pač ima dolžnosti do države in njene uprave, a nima nobenih pravic. Državna uprava ne uvažuje niti njegovih gospodarskih razmer, niti njegovih gospodarskih potreb in celo zakonitim obveznostim napram našim krajem in občinam finančna uprava ne zadošča in jih ne izpolnjuje. i Zato je tudi stališče, ki ga moram zavzemati jaa a svojimi tovariši samo po sebi dano in moram obžalovati vse one tovariše, ki kljub zapostavljanju in za-aemarjenju Slovenije in drugih prečansRih krajev od strani centralistične državne uprave in njene sedanje vlade glasujejo za take predloge in s lem odobravajo storjeno krivico, katera se je s takim postopanjem prizadejala slovenskemu narodu. Pri tem imam edino upanje, da jim bodo volilci 4ali mesto krogljic (Franjo Smodej: Nekaj drugega!) ackaj drugega ter jim njihovo početje, ki je škodljivo vsem slojem našega slovenskega naroda primerno plavali. Dovolite, gospodje, da dokažem svojo trditev s podatki iz predsloječega predloga. Kak proračun dela Radič? Vzemimo najprej ministrstvo prosvete. Na mestu ministra prosvete stoji mož, ki načeljuje stranki, ki pravi, da hoče dvignili splošno in strokovno izobrazbo iinetskih slojev. Oglejmo si malo, katere postavke je gospod minister prosvete v sedanjih dvanajstinah povišal odnosno nanovo uvedel in iz lega bomo videli, kakšne so besede in kakšna so dejanja. Po proračunski postavki 248. se zahteva za učitelji-Sčnike na državnih učiteljiščih za podpore in štipendije svota 1,000.000 dinarjev. Gotovo je lo namen, da se ¡povzdigne obisk teh šol in dobimo več učiteljev. To Je samo na sebi gotovo hvalevredno, toda čudno je, da ilada istočasno zapira dobre in priznane katoliške zarode (Štefan Falež: Najboljše!), ki so narodno in stro- kovno najboljše vzgajali učiteljice, kakor se je to zgodilo v Mariboru, Ljubljani in v Zagrebu. (Dr. Bazala: Taj zavod obstoja več 70 godina.) Za Sokol« 100.000 dinarjev — a poplavljenel morajo čakati. Govorimo o varčevanju, istočasno pa po isti partiji 248. pozicija 9, daje minister prosvete Sokolu ▼ Skoplju 100.000 dinarjev za zgradbo Sokolskega doma. (Franjo Smodej: Sokolu daje naša vlada podpore, po plavljenci pa še do danes niso dobili niti pare podporel) Sokol je popolnoma privatno društvo. Vsakdo bi mo ral imeti enake pravice. Če že podpirale Sokola, potem bi morali pravtako podpirati tudi Orla, ker smo vendar državljani ene in iste države. Znano je tudi, da je Skoplje zelo bogato mesto in ako hoče imeti svoj So-kolski dom, naj si ga zgradi samo s svojim denarjem. Zato ni prav nobene potrebe, da se za ta namen daje ▼ dvanajstinah tako visoka svota. Imamo pač nujnejše in bolj neizbežne potrebe, kakor je ta. Z« »šport« 70.000 dinarjev — za uboge šole ▼ Sloveniji nič. fie bolj čudno je, ako minister prosvete daje športnemu klubu »Jugoslavija« kar 70.000 dinarjev podpore. Kakšno prosvetno delo pa vrši to športno društvo? To društvo, bi se moralo samo vzdrževati, če ho če obstojati. (Franjo Smodej: Koliko podpore so pa dobile naše siromašne šole? Niti ficka ne dobijo!) Če se hočejo razni športniki razvedriti in okrepiti, naj gredo na kmete in naj tam delajo, kakor dela naš kmet, ki se mora od rane zore do trdega večera truditi in mučiti za košček kruha. (Franjo Smodej: Kmet dobi davke za lo!) Za gledališče v Beogrndu alopet milijone. Za beograjsko gledališče izdajo poleg dosedanjih 5 milijonov 1 in četrt milijona dinarjev novih izdat kov. Ravno lako imamo celo vrsto novih postavk za beograjsko vseučilišče, a zr Ljubljano prav nič. (Fr. Smodej: Čujmo, čujmo!) Ako je Ljubljana od gospoda ministra prosvete tako »ljubljena« (Franc Kremžar: Je ljubljena radi davka, ki ga plačuje državi!), potem se mi lepo zahvalimo za takšno ljubezen. (Živahno pritrjevanje in ploskanje na levici.) Za luksus diaje minister Radič milijone, a ubogi ljudje še za sol nimajo . . . Dajejo se podpore športnim društvom, dajejo se podpore za luksus, dajejo se za gledališča (Franc Kremžar: Neenakomerno!), medtem ko hrvaški in slovenski kmet, Prekmurec in Haložan nimata denarja niti za sol. (Josip Klekl: Saj soli niti dobiti ni!) Medtem ko izdaja vlada za take nepotrebne stvari tako ogromne svote, se za po zadnjih poplavah oškodovane i« do danes ni prav nië zganila. Ob bajnih in luksuznih razsvetljavah, ki jih gledališčem omogočujejo povišane postavke ministrstva prosvete, plešejo v zabavo sitim bogatinom razne plesalke, medtem ko v dolgih zimskih večerih ubogi delavec, ubogi kmet nima niti petroleja, da bi mogel izvrševati svoje domače delo. Tudi to živo osvetljuje vladno pojmovanje o socialni dolžnosti in Radičevi »kmetski gospodarski« politiki. To poudarjam posebej jaz kot slovenski kmet. (Pritrjevanje na levicL) Krivice, ki se godijo slovenskim duhovnikom. Ministrstvo ver je pač predložilo precej novih Izdatkov, toda starih socialnih krivic napram slovenskemu duhovništvu ni popravila. Stara neenakost v tera oziru, ki smo je že tolikokrat poudarjali in ožigosali, je ostala naprej. Mi ne zahtevamo prav nobenih posebnosti, nobene predpravice za slovensko duhovščina, ampak zahtevamo s polnim pravom na podlagi ustave in zakona le dosledno enakopravnost s pravoslavnim duhovništvo. Nič več in nič manj! Nesebično in požrtvovalno vzgojno delo našega duhovnistva to upravičeno tirja in tudi zasluži. Občinske tajnike v Srbiji plačuje vlada, a v Sloveniji so tajniki brezplačni sluge oblasti Kot praktičen poznavalec dela in delokroga občinskih scmauprav, se moram z vso odločnostjo zavarovati proti praksi, da povišuje notranji minister pomoč občinskim delovodjem (tajnikom) za srbijan-ske občine, našim občinam pa za delo v prenešenen» delokrogu ni dal še niti pare. (Janez Brodar ironično: Zopet enakopravnost!) ludi tukaj vidimo v praksi toliko hvalisano »enakopravnost«, k* je dejansko po tolikih letih obstoja naše države naravnost sramota za naše medsebojne razmere, za pojmovanje o pravicah in dolžnostih države do državljanov in obratno. (Klici na levici: Tako je!) Za srbijanske občine je vedno dovolj denarja rta razpolago, a za naše slovenske, ki imajo toliko posla posebno s političnimi in voja^imi oblastmi, pa niti pare (Franjo Smodej: Zato, ker jim delajo zastonj, pa razpušcajo občinske zaslope.) Za bolnišnice nimajo demirjn. Bolnice v Sloveniji so brez vsakih kreditov, a minister kupuje istočasno za milijone kopališča. Naše Biütjiencnm LISTEK« Ozuntla. Roman iz afriških pragozdov. Angleški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus. Spomnil se je pisma, ki ga je pisala Arnotu. Iz-eečno ga je v pismu vabila, naj pride za njo v Ameriko. vVsikdar bo dobrodošel —. »Ne vem!« je odvrnil Trzan trpko. Vstala sta in počasi stopila k oknu, zamišljena zrla .(r vrvenje pariške ulice ter pohajala vsak za svojimi mislimi. »Pa dolgo traja tisto primerjanj« —4 je pomislil 'Arnot in po strani pogledal k mizi. Zelo se je začudil —. Policijski kapitan ni več primerjal odtiskov <—. Naslonjen nazaj je sedel v stolu in hlastno pregledoval drobne vrstico Claylonovega dnevnika. Arn«t je «kašljat Uradnik je dvignil glavo in naglo položil prst na nsta. Arnot ;e razumel migljaj ter se molče spet obrnil k oknu. »Gospoda!« ju je tedaj glasno poklical policist, i Stopila sta k njemu. »Stvar ni lako enostavna, kakor sem si mislil«, je pravi!. «Zadeva je vek važna, mnogo, da, vse zavisi od pravilne rtiiivc. Ne upam ni sam izreči koučne sodbe, j Pa saj imamo strokovnjaka! Izkušen je, reševal je že vprašanja, ki je pri njih šlo za življenje. Žal da ga trenutno ni v Parizu. Črez dober teden pa se vme. Pustita gospoda dotedaj zadevo v mojih rokah! Crez par dni, kvečjemu v desetih dneh vama lahko odgovorim!« »Škoda!« je dejal Arnot »Upala sva, da že danes dobiva odgovor. Gospod Trzan mora namreč v par dneh odpotovati, koj ko dobi parnik.« »Ne moreta čakati?« »Ni mogoče«, se je oglasil Trzan. V Ameriko potujem, zadeva je zelo nujna.« »Nič ne de! Čemu pa imamo brzojav —t Pustite gospodu Arnotu svoj naslov. Ko konča naš veščak svoje delo, ga obvestim in brzojavno vam naznani, kaj smo našli. — če pa bomo gotovi še pred vašim odhodom, je pa še bolje, kajne?« »Kako sodite o zadevi, gospod kapitan?« »Ni dvoma, odtiski so si podobni, gospod poročnik! — Pa kaker rečeno, premalo sem veščak, da bi si upal dati obvezen odgovor o laki važni, vse odločujoči zadavi. Fočakajmo na strokovno sodbo!« Poslovila sta se. Arnot je prepričeval Trzana o nezmotljivih uspehih moderne kriminalistične vede in pravil, da bo v par dneh najden dokaz za njegovo trditev. Trzan ga j« mirno poslušal. »Zame je tretji, otroški kostenjak v Claytonovi koči prejkoslej težkoča, ki mimo nje ne morem, pa če so si odtiski še tako podobni«, je dejal po dolgem molku. »Torej ni druge pomoči«, se je krega! Arnot napol ▼ šali nap«! v jezi rad trmastim nevernim Tomažem, »ka da grem« doli v Afriko, vzamemo seboj atro- kovnjake-naravoslovce, izkopljemo tisti zagonetni ko-stenjek ter peglečamo, čegav da pravzaprav je.« »Bi bilo res najbolje —.« V. Pri Ini se oglašajo snubci. V predmestju Baltimore se je uslavil avto pred staro dvonadstropno hišo. Mož štiridesetih let, krepke polne postave, samozavestnega nastopa, pa z neprijetnimi, odbijajočimi potezami v obrazu, je izstopil, odslovil vozača in odšel v hišo. V knjižnici je sedel gospod profesor Porter ter se uglabljal v velevažna vprašanja o prazgodovini človeštva. Ko mu je sluga naznanil obisk, si je komaj š« snel cčala, pa je že stal prišiec pred njim. »O —, gospod Canler! Me veseli —!« je dejal. Obra« pa mu je legel v zabrižene gube in iz glasu mu je donela zadrega. »Kako je? Sedite vendar, prosim!« »Dober večer, dragi profesor!« je pozdravil Canler in stisnil starcu roko. »Na vso srečo ste prišli še o pravem času, gospod Canler! — I.ne odide v par dneh v Wisconsin. Skoraj bi jo bili zgrešili. Saj ste prišli pravzaprav k njej? Seveda —! Koj jo dam poklicati.« »Hvala, profesor! Prišel sem predvsem k vam!« »Ah —! Me veseli —! Me veseli —!« Spet so mu neprijetne misli nagubale čelo in njegov glas je izdajal vse drugo ko pa veselje nad obiskom. Raztreseno si je nataknil očala, jih spet snel, pri-čtkovaje gledal gosta in nemirno premikal nogi. »Gospod profesor«, je začel bankir Robert Caniei pofasi in premišljeno in kakor bi vsako besedo tehtaL »Gospod profesor, prišel sem nocoj, da izpregovorim t vami končno besedo o lni. Denar $e od nekega čase postaj redek. Vedno težje postaja pridobivati si ga. Ali življenje primorava vsakega na borbo za obstanek in kdor hoče v tej borbi zmagati, mora biti zdrav. svež in uporen. Zatorej uporabljamo pri utrujenosti, onemoglosti, nerozi in vsled tega povzročenem nespanju Fel-lerjev blagodišeči »Elsaflujd«, ki osvežuje, krepi mišice in ilvce, lajša bolečine. Kot nam vedno iznova potrjujejo, Fellerov Elsaflujd tudi pri močnih reumatičnah bolečinah izvrstno deluje. Dober kosmetikum. Močnejši, štedljivejši in boljšega delovanja kot francosko žganje, 6 dvojnatih JO. Awemfcr* i00& ali 2 veliki specijnlni steklenici m 63 din., 13 dvojnaflfc ali 4 velike specijalne steklenice za 09 din., 3(5 dvojnatik ali 12 velikih specijalnih steklenic za 250 din., že obentt* a zabojem in poštnino razpošilja po povzetju ali proti vnaprej poslanem denarju lekarnar Eugen V. Feller v StubW Donji, Elsatrg 341, Hrvatska. — Posamenzo steklenica Elsaflujda po 10 din. v lekarnah in sorodnih trgovinak, bolnice morajo delati dolgove ne morejo izplačati do- | baviteljem dolžnih svot za'hrano bolnikom in druge ptrebščine. Naše bolnice takorekoč samo še životarijo in ne morejo nikakor zadostiti svojim nalogam. Za naš« vjetnifce v Rusiji. Grajati moram posebro še to, da se naša država ni pobrigala, da bi imela kako zvezo oziroma da bi uredila diplomaiične zveze z Rusijo. To moram grajali še posebno radi tega, ker je še danes v Rusiji oz. v sibirskih pokrajinah veliko naših državljanov, ki tam neizrečeno trpijo in bi sc radi vrnili domov, a se ¡ne morejo vrtniti. (Franc Kremžar: Sedaj bo šel Radič po nje. — Franjo Smodej: 10.000 jih je še tam.) Naša država oziroma vlada se pa ne briga za to, da bi svoje državljane spravila v domovino. (Janez Brodar: To je »čovečanstvo!«) Žalostne razmere pri vojaštvu. Gospodje, ako pogledate postavke za ministrstvo vojne in mornarice, vidite, da so te postavke izredno visoke. Tako imamo na primer postavko, ki se tiče nabave za ljudsko prehrano, ki znaša 30 milijonov din To je ogromna številka, če pogledamo, kako se naše vojaštvo prehranjuje, če pogledamo, kakšne zlorabe se delajo ravno pri hrani našega vojaštva, vidimo, da je ta številka prevelika in to zlasti sedaj, ko so padle «ene kmetijskim pridelkom in vsem živilom. Da vidile, kako se uporablja ta denar, naj navedem samo dogodek, ki se je dogodil za časa orožnih vaj preteklo jesen. V Krivi Palanki je pri 4. pionirskim bataljonu komandant mesto, da hi dajal vojakom vso •brano, ki jim gre (Franc Kremžai: Naj to sliši vladal), je vojakom hrano pritrgoval in jo porabil za svoje svinje in za prehrano luksuznih živali. (Ivan Vesenjak: Za kakšne?) Za lisice. Ta komandaU je vzel vojakom < vsak dan 4 kg mesa, da je branil ž njim lisice. činam. Gospodje, kdor pozna pravo občin, ta bo gotovo vedel, da kakor država ne more uspevati brez proračuna, tako tudi občina ne more uspevati brej do klad. Radičeva vlada nima srca za kmeta. V ministrstvu poljoprivrede ne vidimo nobene postavke za povzdigo kmečkega stanu. (Franc Kremžar: To je ministrstvo za povodnji. Veselost.) Vsakdo pozna danes težki položaj našega kmeta. Vsem pridelkom, ki jih ima kmet, so cene padle. Padle so cene pri žii-vini, pri lesu in sploh pri vseh kmelskih pridelkih, a kmetijsko ministrstvo nima nobene postavke, da bi se ta težek položaj našega kmeta zboljšal. Težke elementarne nezgode in težke poplave so zadele v zadnjem času celo našo državo, posebno pa še naše slovenske kraje; toda naša vlada se še ni do danes prav nič zganila in ni dala tem siromakom še nobene podpore. Cele občine, celi okraji in cele pokrajine so bile pod vodo, a ubogi ljudje, ki so v ni katerih krajih izgubili vse svoje imetje, še niso dobili niti pare podpore. Vse je propadlo, propadla so živila, prop?dki je živina, a vlada se ne zgane, da bi tem ubogim lj»~ dem pomagala. (Franjo Smodej: Rušijo se jim hiše.) Rušijo se hiše in to zlasti v Prekmurju, a naša vlada nima smisla, da hi ljudem pomagala. (Franjo Smodej: Naša vlada se ne bo zganila, če se prav pri nas porušijo vse hiše. Tukaj v Beogradu bo že gradila palače.) Za regulacijo Drave nimajo pom V kmetijskem ministrstvu tudi ne najdemo nobene postavke za regulacijo naših rek. (Ivan Vesenjak: Za nas je nujnost, a za Beograd denar. — Klici na levicit Tako je.) V preteklem zasedanju, in sicer dne 25. junija sem slavil nujni predlog za regulacijo Drave. VI» da je sicer sprejela nujnost mojega predloga, ki ga j« izročila finančnemu odboru. (Ivan Vesenjak: To je bil» vse.) S tem, da je izročila predlog finančnemu odboru^, je tudi pokopan za večnost (Štefan Falež: Drava jb- Poslušaj, hebica moja! Da }e perilo lepo bleičeče In Ima prijeten vonj. se mora prati vedno le z .GAZELA", milom, ki |e najboljši domači Izdelek. Naše ccste zanemarja ¿¡o. Poglejmo dalje »delo« ministrstva za gradjevine. Ministrstvo in:a sicer veliko postavko za grajenje novih cest in vzdrževanje državnih cest, a za Slovenijo ni nobene pare. Gospodje, ki ste poznali ceste v Sloveniji pred vojsko (Franjo Smodej: Krasne so bile!) in ki jih . poznale danes, morate priznati, da je velikanski razloček med tedanjim in današnjim stanjem in da se na- ' tajajo naše ceste naravnost v strašnem stanju. Naši j okrajni zastopi oziroma cestni odbori ne dobe od mi- i mistrstva (Franc Kremžar: To je sedaj ministrstvo za izenačenje cest. — Veselosl!) tistega, kar jim gre po zakonu. Država dolguje težke milijone našim okrajnim zastopom oziroma okrajnim cestnim odborom. Ako se ne bo država pobrigala tudi za ceste v Sloveniji, po-■tem bodo te ceste popolnoma propadle in ne bo mogoč noben promet. Davki se zvišujejo (Josip Škoberne: Ceste pa znižujejo. — Smeh.), finančna oblast pod sedanjo vlado pa ne plača niti tistega, kar bi po zakonu morala izplačali. Ustavljene so vse doklade našim ob- Moja srčna želja vam je znana in velikodušno ste mi tudi dovolili, da sem se smel približati vaši gospodični hčerki.« Profesor Porter je nemirno mencal na stolu. Kadarkoli je Canler govoril o Ini, vsikdar je bil nemiren. Bogvedi zakaj. Saj je bil Canler za Ino sijajna pridobitev —-. »Ampak Ine —«, je nadaljeval Canler, »— nje pa ¡ne razumem! Danes ima en izgovor, jutri drugega. Zdi se mi, da si vsakikrat oddahne, kadar se poslovim.« »Bežite Ležite!« je škodoželjno ugovarjal profesor in gube v licu so se mu zadov oljno režale. »Beiile Ležite, gospod Canler! Ine je ubogljivo dete. Storila bo kakor ji Lom jaz naročil.« »Torej še vedno smem upati na vašo pomoč?« je izprašal Canler vidno olajšan. »Seveda seveda! Kakor sem dejal —!« je nervozno hitel profesor Porter. »Kako morete sploh dvomiti o tem? Saj sem vendar Lil na vaši strani!« »Tisti mladi Clayton, veste —! je razkladal Canler z nezaupnim glasom in obotavljaje se. »Tisti Clayton —! že par mesecev se potika tod in sc muza krog gospodične Ine. Ne veni sicer, ali se gospodičua Ine Lriga zanj ali ne. Pravijo pa, da je podedoval imeniten naslov in še imenitrejše premoženje po svojem stricu. Nič čudnega bi lorej ne Lilo«, je pravil in neprijetne poleže na licu so se mu še poglohile, »če Li jo končno vendarle pre-genii in premotil. Razen ce —.« »Bežite Ležite, gosp od Canler! Razen če kaj —?« »Bazen če«, je dejal Canler počasi in s skoraj gro-aečhn pon arkem, »če Li se vam ne zdelo primerno, da so i Ino l-.oj poročiva —.« »Saj sem ji že pra il in pravil, da Li Lilo za nas vse najbolje«, je Loječe in otožno odgovoril Porter. — — »Tako mlado dekle stane vedno več, čimbolj se Lliža možilvi«, je larnal. »Naše gospodinjstvo je preskromno in ne dosleza več stroškov, ki je zahtevajo njene družabne obveznosti.« »In kaj je odgovorila —?- »Odgovorila je, da ji še ni za možitev in da lahko živimo na materini farmi v Wisconsinu. Taai da Lo življenje cenejše, pravi. Farma ne nese mnogo. Pa skromno se da od nje živeti. In še nekaj malega Li ostalo. Vsaj najemniki so si dosedaj še vsako leto nekaj dali na stran. Kakor rečeno, gospod Canler, v par dneh odidemo v Wisconsin. Gospod Filander in gospod Clayton sta že odpotovala, da pripravita in uredila stanovanje.« »Clayton —?« je vzkliknil Canler vidno vznemirjen in nezadovoljen. »Čemu pa on —? Zakaj pa meni niste ničesar povedali —! Prav rad Li Lil šel in poskrLel za vašo udoLnost —!« »Ine pravi, da smo že itak preveč vaši dolžniki.« Canler je odprl usta da Li odgovoril, ko so za-šuštcli lahni koraki na hodniku. Ine je vstopila. »O — oprostite!« se je ustavila na pragu. »Mislila sem, da so oče sami —.« »Le jaz sem na oLisku, gospodična!« je hilel Canler in živahno vstal. »Le vstopite, prosim, Prav nio naju ne molite! Še čislo prav ste prišli! Kar k nama prisedit«! O vas sva govorila —.« »Hvala!« Ine je sedela na stol, ki ga ji je Canler uslužno ponudiL , , ^ »Hotela sem povedali očetu, da je Tobey prišefe Pomagal Lo namreč očetu pripraviti knjige, ki je vzam« seboj. Sicer jih bo spet naložil toliko kakor tislikral ko smo šli v Afriko. Si je tudi mislil naložili cela knjižnico —.« »ToLey je prišel —?« se je hlastno oglasil gospod profesor. »Zelo dobro! Jako doLro! — Govoriti moram z njim. Kje pa je?« »Zunaj v veži se pogovarja r Barbo. — Ampak, oče —!« »Jako doLro! Koj ga poiščem. — Zelo dobro* Oprostita, otročiča, za trenutek —!« In že je stari mož s sumljivo naglico smuknil skoai vrata. Komaj pa so se vrata zaprla, se je že Canler tudi lotil Ine. »Poslušajte, gospodična Ine«, je dejal kar brea ovinkov, »kako dolgo me še mislite za nos vodili? Od~ Lili me niste, obljubili pa tudi še niste! Naj bo dovolj odlaganja in čakanja in izgovarjanja! V par dneh se lahko poročiva! Čul sem, da hočete v Wisconsin odpotovati. Želel bi da Li Lila poročena še pred odhodom —. Sicer pa želi tako tudi vaB oče, kakor veste!« »Vem —.« Šepetaje, komaj slišno je odgovorila Ine. Poblede-la je. Stisnjene ustnice so se ji rahlo tresle, v oči so ji silile solze. Pa hrabro se je premagovala. Za hip je molčala, nato pa je dvignila glavo, mirno, ledeno hladno je govorila. »Ali se zavedale, gospod Canler, da me — kupujete, če me silile k poroki? Kupujete za peščica ba-raških dolarjev —? (Dalja prihodnjih) J hitrejša nego finančni odbor.) Že cd preobrata sem se vedno borimo ¿a to, da se naše divje in razdirajoče reke spravijo v takšno stanje, kakoršro bi moralo bili. Vsem je znano, da je Drava najbolj divja reka, ki vsak čas menja svojo strugo in odnaša tiseče in tisoče hektarjev plodne zemlje. Drava ogroža cele vase, posebno v ptujskem in crn tžkem okraju, kjer padajo hiše v vodo, a naša vlada se ne zgane in ima za vse naše pritožbe samo gluha ušesa. Izvoz vinra ovirtajjoi. Mi imamo, kakor je znano, tudi trgovsko pogodbo r. Nemško Avstrijo. Po tej trgovski pogodbi z Nemško Avstrijo bi smela izvažali naša država v Nemško Avstrijo 80.000 hI vina na leto. Ne vem pa, ali je vlada obvestila naše obn.ejne carinarnice o tej. pogedbi ali ne, ker obmejne oblasti delajo trgovcem, ki prihajajo iz Avstrije, da kupijo naša vina, velike zapreke, jih zadržujejo po cele tedne na postajah in jim ne dovolijo prevažali vina. Iz vsega tega, kar sem tukaj navedel, izhaja čisto jasno, da mi ne moremo cdobravaii centralistične finančne politike, ki ne daje za slovenske kraje p.av ničesar. Zato izjavljam in v imenu svojih tovarišev, da bomo glasovali proti predloženim dvanajst i nam. (Živahno odobravanje in ploskanje na levici.) oglede DRŽAVA SHS. Delovanje parlamenta je bilo zopet prekinjeno za en teden, do prihodnjega četrtka. Vlada nima dovolj malerijala, da ga predloži parlamentu. Razlog za to nedelavnost vlade leži v prvi vrsli v vedno večji nesposobnosti Pašičevi za delo. Starost in bolezen, ki se zopet pojavlja, ga ovirate. Tudi. Radič ni prinesel- večje agil-nosti v vlado. On ni za delo, nego samo za govorjenje. V njegovem ministrstvu, kjer je navadno navzoča cela fam/ilija ,se kopičijo nepodpisani akti. V radikalnem klubu se najbolj čuti, da se staremu Pašiču zdrknili vajeti iz rok. že ¡prej so poslojale v radikalnem klubu lakozvana dvorska in Pašičeva struja, sporazumaška (Ljubo Jovanovičeva in velesrbska struja (Pašičeva), sedaj so se v klubu pojavile še različne 'pokrajinske struje, tako da je nesloga' v radii kalne m klubu vse večja. '1 udi v Radičeveni klubu ni pravega soglasja. Klub nima v politiki nič govoriti. Odkar je Radič v Beogradu, odločuje sam s svojo familijo politiko kluba, klub ima samo ubogali in poslušati. Zraven pa prihajajo neprenehoma vesti iz volilnih okrajev, da so volile i nezadovoljni s politiko Radičevega kluba, ker tako oči to podpira Pašičev centralizem in njegovo prolihrvatsko politiko. Zato so zelo verjelni glasovi, da bodo v prihodnje še .nekateri poslanci izstopili iz kluba. Sedanja vladna večina je seveda dovolj močna, da izdrži vse naskoke v parlamentu. Njena slabost obstoji samo v starostni nesposobnosti Pašioevi in nepireračun-Ijivi brbljavosti Radičevi. Poslednja se seveda ne da zdraviti, pač pa se misli na to, da bi se zamenjal Pašič. Mnogo se imenuje tudi kot naslednik Pašičev sedanji minister zunanjih poslov dr. Nine i č. Drugi imenujejo Ljubo Jovanoviča, Radiča se misli držati v vladi do skrajnih mej mogočnosti, dokler se pred narodom dovolj jasno ne kompromitira in dokaže, da je bilo vse, kar je rarodu obetal v opoziciji, le varan je volilcev. Davki bodo tudi nadalje največje in najtežje breme za delovno ljudstvo. Majhne olajšave, ki so dovoljene v zadnjih dvanajslinah, se bodo nadomestile s tem, da se bo pri odmerjanju drugih davkov navijalo, kajti sedanja vlada državnih davkov ni znižala, ampak povišala. Državna uprava ni dobra, ni štedljiva, ni urejena. Korupcija še vedno ni izumrla. Zapravljivost, posebno v Beogradu, je na dnevnem redu. Ljudstvo si ničesar tako ne želi, kakor pošteno vlado, ki bi dobro go spodarila in olajšala ljudstvu davčna bremena. Trgovina in industrija se ne razvijata zaradi prevelikih davkov, železnih in carinskih tarjfov. Vsled tega ljudje nimajo dela. Nihče za le siromake ne skrbi. Zalo je pa velike važnosti, da se vsi delovni krogi naše države zanimajo za volitve v Delavske zbornice, ki se bodo kmalu po večini okrožij vršile. Delavske zbornice se nahajajo v Ljubljani, Zagrebu, Splitu, Sarajevu. Novem Sadu, Podgorici, Skopi ju, Beogradu. Ker je Da-vidovč-Koroščeva vlada financielno omogočila delovanje zbornic, pričakoviti je od njih mnogo koristnega dela. Krščansko-sorialni 'krogi naj ne pustijo nikjer v državi teh volitev iz vida. Nesoglasja med našo vlado in Vatikanom radi svet oje rom. zavoda je pokazalo, da je mnogo kulturno-bojnega razpoloženja v naši javnosti, čeprav je bil Vatikan v pravu, vendar je kar deževalo napadov nanj in na katoliško Cerkev. Katoliški krogi so se dobro držali in naskoke odbijali. Strastni dr. Smodlaka, ki je v svoji diploir.atični nesposobnosti zakrivil cel slučaj, ne votli več našega poslaništva v Vatikanu. Postal je boian. Hrvatske in slovenske prosvetne organizacije pripravljajo za božične in novoletne praznike po celi državi poučne tečaje in predavanja. BOLGARSKO-GRŠKI SPOR PRED ZVEZO NARODOV. V pondeljek sc je začelo redno decembersko zasedanje sveta Zveze narodov. Začelo se je z razpravo o bolgarsko-grškem sporu. Prvi je govoril bolgarski zu- S8 Hi velika božična prodaja veletrgovini Q STCJINE€K , CSLIS 24 t m pa strehovito zniiaMh cenah. Tekstilna roba. Vzorčast Elamin 53 cm D 6— Modni Elamin 95 cm « 17.— Vzorčast Kre~> 70 cm « 9— Tisan Ccfir 68 cm « 8.50 Bela natur tkanina 80 cm « 11— Fini močen sifon 82 cm « 15— Belo pVitno za prtiee < 25.50 ¡Vodni parhant 70 cm < 1j.— Krasni flanel 75 < m < 14— l'o!volna z efektom 100 cm « 24— Trpežni ševjot 105 cm « 29— Karo-volna za kostume 140 .« 44— Modni ševjot 110 cm < 38— Damsko sukno 135 cm « -15.— Sakno za plašče 132 cm « 74.— Sevjot-Kamgarn 142 cm < 49— Močno sukno 142 cm « 75.— Trpežni kamgarn 142 cm « 86— Konfekcija. Dekliške parh. oblekce D 42— Fantovski sukneni kostum « 190.— Fantovska pelerina « 90.— Plašči za deklice « 170— Damski plašč « 360.— Športna flanel bluza « 60.— Sukneno športno krilo « 75.— Damska flanel obleka < 150.— Modne moške hlače « 100.— Jahalne hlače « 125.— Suknena moška obleka < 520.— Moška kratka suknja < 400— Moški klobuki. Volneni, ozki krajci Volneni, modna oblika Modni vol. klobuk Fini volneni klobuk Plišast klobuk, fini Klobuk iz zajčje dlake Specialiteta »I1'A« Fantovski klobuki D 45— D 68.-« 76,-« 108.-« 125.-. 190.-« 200,-« 240,-< 63.- Obutev Otročji močni čevlji 19-25 D 30.- Otročji močni čevlji 2G-29 « 76.- Otročji močni čevlji 30-35 « 102,- Zenski nizki iz teleline « 140.- Zenski nizki iz boksa « 175.- Ženski nizki iz ševreta « 205,- Zenski nizki iz laka « 270.- Ženski visoki iz teletine < 155.- Zenski visoki iz boksa « 185.-Zelo močni »gojzerji« 36—39 D 160.—, 40-46 « 240.- Delavski čevlji < 155.- Moški iz teletine « 160.- Moški iz boksa < 185.- Moško perilo. Srajca, pisana prsa Bela pike srajca Pisano modna srajca Fina frak srajca 37.-58,-86,-128.- Trpežne molino hlače « 23.— Bele gradi hlače « 42— Damsko perilo Srajca iz plalna D 44— Srajca iz šifona « 50— Srajca iz f;ne<;a batista « 96.— Hlače iz šifona < 50.— Illače iz batista « 76.— Kombineža krilo « 72.— Kombineža hlače « 96.— rietenina. Nogavice otročje D 7.50 debele zimske « 10.— 1 dinar za vsako leto Moške nogavice « 9.— Moške volnene nogavice « 30.— Damsko bombažne nogavice « 13.50 Damske flor nogavice « 23.— Damske modno marm. « 27.— Modni svileri šali « 35.— Damske rokavice « 18,— Bokavice za moške « 2.'!.— Čepice otročje « 14.— Cepiče dekliške « 20.— Cepiča in šal « 60.— Damske maje • 31.— Damske reform hlače « 27— Moška srajca < 53.— Moška maja < 54.— Telovnik moški * 130— Telovnik za fante « 50 — Sveater za moške « 140.— Sveater za fante « 57.— Damski žemper « 65.— Damski telovnik « 125.— Modna roba. Plet. svil. samoveznica Svilena samoveznica Težka modna svila Moderna kravata Trpežne naramnice Moške podveze Damske podveze s pasom Moderna šport kapa Damski žepni robci tucat Moški žepni robci tucat Svileni žepni robci kom. Svilene apaške šerpe kom. Torbarska roba. Močna listnica »k roko« Fina listnica >hatik< »Kroko« denarnica sKroko« torbica Fina lak torbica Damski lak pasi 2 rm Damski lak pasi 3 cm Damski lak pasi 4 cm Žepna ogledala Posteljna in namizna oprema. Posteljna garnitura D 310,— Kavna garnitura barv. « 66.— Platnena jedilna garnitura « 200.— 67, 31, 62.- « 31.— D KI— < 20,— « 47.— « 14— « 17.50 « 7— « 30— « 36,— « 39— « 42— « 7.50 « 147.— D 42.— « 50— « 38.— « 38— « 50.— « 4— « 6— < 8.50 « 8— Modras zastor garnitura « 120.-Beli servijeti 60-60 cm tuc. « 1C3.-Barvasti servijeti 40-40 tuc, « 43,-Namizni prt 120-120 cm « 52, Frottir brisače « 17,- Klot odeja s klot podlago « ?"5, Flanel odeja (bomb.) 125X180 cm « 50, Odeja mod. rožasta 130X180 « 123, Voln flar.el odeja 125X180 « 200, Slenska preproga 70X175 « 162.-Predposteljnik Smyrna imit. 50X100 cm Lepi juta tekači 65 cm Lepi juta tekači 90 cm Sobna preproga 140X220 cm Smyrna imit. « 310.- Sobna preproga 200X300 cm Smyrna imit. « 660.- Lenoleum tekači 68 cm D 51 70 cm D 56, 100 cm « 95.- Jcklena in nožarska roba. Poniklani lasostrižnik Škarje za striž. »Solirgen» Jeklena britva Jeklena britva fina Brivni aparat Brivni noži (10 kom.) Škarje za vezenje Škarje za šivilje Manikir garnitura Garnitura za šivanje Žepni nož jekleni Jedilno orodje tucat Jedilno orodje poniklano Alumin. žlice tuc. Zgalne škarje KosmetiSni predmeti. Fini parfum Fini »Elida« parfum Kolinska voda Zobna krema Zobni prašek Odol za zobe Fino toiletno milo Glycerin milo Speick milo Eua de Cologne milo Fini Shampoon Fini »Elida« Shampoon Brivno milo Razno. Harmonike na meh: enoredne D 240, dvoredne D 400.— " ' « 2.50 « 7— « 12.- « 20— « 25.- « 9— « 425 « 7.50 « 9— D 35— C 29.50 C 10— t 20— € 15— < 23— « 8— < 13— i 25— <4 54— « 3.40 « 70— « 170— 4 32— t 2.60 0 4— « 12— « 15— i 8— < I 6— « 35— « 2.10 « 2.60 i 4— 4 9.60 t 1.75 3.25 < 2.90 Ustne harmonike 8 glas. 14 glas. D 4.—, 16 glas. 32 glas. Krtače za obleke 10 D, 15 D Krtače za lase 18 D in Krtače za zobe 4.50, 5.50 in Glavniki žepni 1.50 D in Glavniki za prah 6 D in Glavnik česalni 5. D in Za vožnjo se povrne pri nakupu D 1000.— D 20—, D 120—, D 5000— D 170—, D 6000— D 225—, D 7000 D 10.000— D 700—, D 15.000— D 1500— v blagu, zvez z vlaki prihod v Celje iz vseh strani Slovenije od vseh strani zjutraj, opoldan in zvečer. Postrežba tančno in hitro, ker je na razpolago celo pritličje in uslužbencev. pri D 2000— D 50.—, D 3000— D 80—, D 4000— D 300—, D 8000— D 400—, D 9000— D 550—, Celje leži v sredini Slovenije ter je radi zelo ugodnih zelo poceni in prijeten. Vlaki prihajajo in odhajajo in odprema za časa velike prodaje se vrši zelo načelo prvo nadstropje velike ogelne hiše in 40 do 50 nanji minister Kalfov, ki je izjavil, da je njegova država zadovoljna z odločitvami preiskovalne komisije, gl"de plačila 20 milijonov levov za materijelno škodo ter 10 milijonov levov za človeške žrlve in za druge škode prebivalstva. Bolgarska vlada pristaja tudi na priporočila vojaške in politične narave. Nato je izjavil grški zastopnik Rendis, da njegova vlada odklanja bolgarske zahteve po odškodnini in predlaga, naj se Bolgarska obsodi v plačilo 50 milijonov drahem, ker preiskovalna komisija pred določitvijo odškodnine ni zaslišala Grčije. Grčija si pridružuje pravico, ako bo obsojena v plačilo, zaprositi mednarodno razsodišče v Haagu naj odloči, ali je dopustna obsodba v plačilo odškodnine tudi v slučaju, ako do-tična stranka ni bila zaslišana. Končno je zahteval, naj se Bolgarija prisili, da izipolnuje svoje dolžnosti glede razorožitve. Svet Zveze narodov bo v tej zadevi nadaljeval preiskavo potom posebnega odbora. VZHODNA ZVEZA PROTI ANGLIJI. Rusija se je Japonski znova približala v vprašanju Kitajske. Glav. sov. glasilo »Pravda« piše, da sovjetska Unija ne bo napravila v vzhodni Aziji nobenega koraka prr/ii volji Japonske. Isti list naglaša, da so trditve an- ? gleškega časopisja o ogroženih japonskih zahtevah « Kini lažnjive in da Japonci danes dobro vedo, kdo je | njihov pravi prijatelj. Rusko časopisje pravi, da bo Ja-i ponska kmalu uvidela, da je najbolje, če se Japonci, j Kitajci in Rusi združijo proti Angliji. Prireditve. Središče. Vsak, kateremu je znana povest »Martin Krpan«, si je gotovo želel, spoznati to orjaško postavo in na lastne oči videti njegove junaške čine. Čute I Na Štefanovo, dne 26. t. m., točno ob pol sedmih zvečer bo pri-jahail na svoji kobilki »Luči« na oder Društvenega doma v Središču. Ker je na dan prireditve pričakovati velikega navala, se priporoča, zlasti okoličanom, da si kupijo vstopnice že v predprodaji, to e od 20. t. m. naprej pri gosp. Rudolfu Lukačiču v Središču. Sedežr 1. vrste 8 din.. 2. vrste 6 din., stojišča 4 din. Sv. Jurij ob Taboru. Vsled slabega vremena dne 19. novembra t. L se na željo občinstva ponovi v nedeljo, dne 13. t. m., ob treh popoldne v cerkveni hiši gledališka pred-siav« »Lovski tat«, združena z šaljivo liotacio lepih predmetov. Dvorena bo zaikurjena. 'Lo obilno udeležbo se priporoča — Orlovski odsek. Stran i. SLOVENSKI GOSPODAR. 10. decembra 1925. Mo pi,eš „BUPPHJT czu vz'v©š ze na zenU raj! Celje. Tukajšnja zveaa katoliškega ženstvp priredi v nedeljo po Božiču, dne 27. t. m., ob treh popoldne božlč-nico v dvorani pri »beiem volu« v prid katoliškim misijo-nom. Zavedni Celjani in zavedne Celjanike, pridite ta dan in odprite srce, odprite roke ki pa so svoje sinovstvo fcatajiili in postali janlčarji, uporabljajo v prvi vrsti časopisje. Majhni so po številu, prav neznatni, a njihovo časopisje skuša postajati vedno močnejše in si hoče stalno za-sigurati pot med narod. Ako mu pustimo prosto pot, bode »ovražnik v deželi, bo on gospodar, narod pa bo ob svoje bogastvo, ob vero in ob narodno samozavest. Ed:no. ker more ustaviti ta preobrat v nar >du, je katoliško in zavedno slovensko časopisje. Nihče torej ne more tajiti: najvažnejše je časopisje! Trrej na delo v smislu navod 1 na drugi strani za kat. časopisje, za naše iiste: »Slovenski Gospodar« in »Naš» Stražo«! Bog pa na j to de!o in delavce blagoslovil fiavodil^ za razširjanje našega časopisja Vsak posameznik. 1. Če le moreš, si sam naroči list »Slovenski Gospodar«, »Našo Snažu«, ali pa oi>oje, da boš dal drugim lep z;jled! 2. V pogovoru z drugimi ne govori le samo o vremenu, pač pa o časop slh o »Slovenskem Gospodarju« in o »Naši Straži.« Reci zanje ¡prijateljsko besedo! 3. Imaš pri_atelja, pa vidiš, da ne m ,re naročiti lista, plačaj mu ga za novo leto, in vsaki teden Ti bo iz s» ca hvaležen! Organizirana agtacija. 1. Skličite sestanek, da se o agitaciji pomenite. Najbolj delavne organizacije naj to prevzamejo, pa naj bo to v Vašem kraju odbor SLS, ali izobraževalno društvo, ali Orel, aili Dekliška zveza, ali Marijina družba. 2. Na sestanku določite nabiralce oziroma nabiralke naročnikovi Tem dajte navadne pole papirja, na katere naj napišejo natančen naslov naročnikov, obenem pa, ali je star ail nov naročnik. Star naročnik je tak, ki je nepretrgano naročen letos do konca leta in bo še za naprej. Drugi vsi so novi naročniki. Nabiralcem, oziroma nabiralkam določite na sestanku natančen delokrog, označite jim hiše, ki na' jih posamezni obiščejo, da se ne bodo sreča vali v istih hišah, da ne bodo izpustili niti ene hišel 3. Vsaki teden enkrat .morajo zopet skupaj priti vsi, da se domenijo za nadalje in pokažejo svoje uspehe. Pri tem sestanku naj oddajo prepisane naslove naročnikov in denar. Od vseh na" to eden zbere in da na pošto. Denar poš-šljite po položnici, ki je na razpolago v društvih in župni-šč.h, imena pa v pismu na naslov: Uprava »Slovenskega Gospodarja« in »Naše Straže« v Mariboru, Koroška cesta štev. 5. 4. Agitacijo je dokončati pred novim letom, najbolje tako' po božičnih praznikih. V 1. številki »Slovenskega Go spodarja« in »Naše Straže« bo namreč priložen stenski koledar. Tega naj torej novi naročniki dobijo. 5. Nagrada za agitacijo je v prvi vrsti seveda zavest, da ste pred Bogom in narodom storili veliko dobro delo. Poleg tega pa Vam nudimo sledečo nagrado: Za vsakega novega naročnika, ¡ki je plačal naročnino za celo leto ali vsaj za pol leta, si odtegn te za trud in stroške 10% od vplačane naročnine. Mesto 100 dinarjev pošljete torej le 90 dinarjev itd. 6. Nabiralne pole shranite vsaj za par mesecev ,če bi bila kaka pometa, da se hitreje najde! Beg spremlja apostolsko delo za katoliške slovenske časopise! . Položnice za »Slovenskega Gospodarja« bemo priložili prihodnji številki, ker jih do danes še nismo prejeli. Med tem naj naši prijatelji pridno zbirajo naročnike in nam pošljejo njih imena, denar pa nam bodo poslali, kakor hitro dobijo položnice. Kako naročiš list, če nimaš položnice? Mnogi si želi o nanovo naročiti list, pa nimajo položnice. Zato nam navad no najprvo pišejo na upravnšlvo dopisnico, kjer prosijo, da jim pošljemo list in položnico zraven, s katero nem potem pošljejo naročnino. To način pa je silno počasen, ker traja večkrat po tri tedne, predno novi naročniki pridejo do lista. Zato pa takim, ki bi radi naročili list, pa nimajo položnice, priporočimo, da takole napravijo: 1. Naj si kupijo na pošti nakaznico in naj nam po nakaznici pošl ejo denar, potem bodo tekom enega tedna imeli v rokah list. 2. Napravijo pa lahiko, da si prihranijo poštnino, tako le: Na vsaki pošti si lahko kup š prazno položnico. Na to položnico napišeš spodaj na priznanici, položnici in vpisnici številko čekovnega računa in sicer za »Slovenskega Gospodar«« 10603, in pod to številko pa naslov: »Slovenski Gospodar« v Mariboru. Teka položnica velja ravno tako, kakor tista, ki jo dobite od nas. Ako tako napravite, boste list dobili gotovo še tekom enega tedna. Kaiikob sUtl.Siov Gospodar4 v ' 1926? »Slovenski Gospodar« bo stal v letu 1926: Za celo leto 32 din. za pol le'a 16 din. za četrt leta 8 din. laven države SHS bo stal še enkrat toliko. Kclko to „Naš» SiraU" v 1.1926? »Naša Straža« bo stala v letu 1926: Za celo leto 80 din. *a pwl leta 40 din. za četrt leta 20 din. za mesec 7 din. Izven države SHS stane »Naša Straža« še enkrat toliko. Tedenske novice Društvom Prosvetne zveze! Društva so si zastavila veliko nalogo, širiti med narodom prosveto. Zato uporabljajo vsa mogoča sredstva. Gotovo na najvažnejše in najuspešnejše ne bodo pozabila, to je na naše časopise: »Slovenskega Gospodarja« in »Našo Stražo«! Sploh" se ne more pojaviti kako živahnejše društveno življenje, razen po časopisih, ki napravijo ljudi ukažeijne in jih kar vodi o v društva. V teh časopisih je nadalje popisano vse društveno delovanje in se v njih vrši agitacija za društvene prireditve. Čimbolj bosta torej »Slovenski Gospodar« in »Naša S.raža« v Vašem kraju razširjena, temboljše za Vaše društvo. Zato Vus vabimo na vstra.no in odločno agitacijo za »Slovenskega Gcspcdairje« in »Našo Stražo« v smislu navod.., ki jih objavljamo na drugem mestu. Kdor dela za razširjenje naših listov, dela za ljudsko prosveto. Kiajevnim odbotom SLS! Težko je Vaše delo, posebno kadar je treba za eno ali drugo stvar od hiše do hiše agitlraii. Olašate si to delo, pa storite to le enkrat na leto, potem pa naj hodi na mesto Vas vsaki teden v vsako hišo »Slovenski Gospodar« in k.erkoli mogoče tudi »Naša Straža«! Stranka bo močna le po ¡nečno razširjenem časopis u. Naša načela bodo zmagovita, ako jih teden za tednom vceplja v dušo naših ljudi n.š časopis. In pristaši bodo zavedni in zvesti, ako bodo poučeni po pravih poročilih naših listov. Skličite takoj sejo in edina točka razgovora bodi: na drlo za naše časopise, za »Slovenskega Gospodarja«; in »Našo Stražo«! Agitirajte za naše liste od hiše do hiše, cd osebe do osebe. Najboljše je, ako agitacijo izvršite vsaj do novega leta, da bodo novi naročniki liste dobival, že od prve številke prihodnjega leta. — Izvršilni odber SLS v Mariboru. " IfNíflI A, to je tisti Radič! Slovens/ki vo ak nam piše: »Pojasnite mi, kdo je bil tisti, ki je baje v naroda: skupščini govoril, da naj bo vojaška dolžnost tako urejena, da bi moral biti vsak moški celo življenje podvržen vojaški komandi. To vas prosim v imenu mnogih vojakov, ki služImo v Makedoniji. Nikolaj G.« — Odgovor: Iz zapisnikov se e nar. skupščine dne 27. marca t. 1. je razvidno, da je zastopnik Štefana Radica, njegov slncvec Pavle Radič v govoru, le» ga je govoril v imenu Štefana, fejiavil približno tako4e: »Mi (Rad čevci) smo mnenja, da se naj vojaška dolžnost neha šele s smrtjo!« Ob drugi priliki je izjavil Radičevec, da bi morali vojaki delati »kuluk«, to je: tolči kamenje, graditi ceste in mostove ter druge zgradbe za državo. Mislimo, da ste z našim odgovorom zadovoljni. Če pa ste zadovoljni z Radvčevimi nazori, pa je vaša stvar. M¡1 nismo! Radič, odgovori! 1. Zakaj si prej obečava! in pridigo-val »republiko«, a sedaj si kraljevski minister? 2. Čemu a prejšnja leta imel v svojem programu samostojno in svobodno Hrvatsko, danes pa se navdušuješ za v eie srbski Pa-šičev centralizem? 3. Prej si neprestano pisal in govoril, da si proti vojski, proti militarizmu, zaka pa proglašaš sedaj, da se naj vojaška" dolžnost neha šele s smrtjo! 4. Na vsakem shodu si govoril Ti in Tvoja žlahta, da boš in hočeš delati »seljačko« (kmetsko) politiko. No, šesti mesec že sediijto Tvoji ministri in poslanci v vladi, a niti ena stvar se za kmeta ni poboljšala. Zakaj nisi določil tudi kakega izobraženega krnela za ministra, ampak samo tri advokate in enega agenta? Kje si pustil svojo »ikmetsko« politiko? 5. če si res za ljudstvo in za kir.eta, zakaj Tvoji ministri in Tvoji poslanci pomagajo nalagati tako visoka davčna bremena s tem, da glasujejo za vse predloge in zakone, ki jih predlaga Pašičev finančni minister Stojadino-vič? Samo na ta vprašanja ne¡m odgovori! A povedati moraš čisto resnico! Razumeš, Radič! Radičeva komedija v Mariboru. Na Hrvatslkem si Radič né upa več prirejati shodov, ker ga Hrvati ne marajo več, odkar se je napil bratovščine z Pašičem ter se je i njim politično oženil. Kmet še nikdar ni plačal toliko davkov, kakor teh šest mesecev, kar sedijo Radičevci kot ministri v Paš čevi vladi! Delavcem pre' nikdar ni tre belo pla če vati »štlbre« od svojega dela, kakor seda', ko so Radi-čevi poslanci zapustil? Slovence in so skupaj s srbskimi radikali. Te Tesn.ce nihče ne more ovreči. Krvlce so na vseh koncih in krajih. In Radič pride v nedeljo, dne 13. decembra t. L, v Maribor, kjer bo govoril radovednežem, ki ga bodo prišli gledat. Eni razglašajo, da bo shod v Narodnem domu, a drugi pravijo, da v Gaimbrinovi dvorani. Mi smo mnenja, da lahko Radič pride stokrat ponujat svojo vero v Maribor, dosegel ne bo nič. Dne 8. februarja je imel menda okoli 700 glasov, če so pa jutri volitve, jih niti 200 ne bo imel več. V Mariboru smo že videli mnogo cirkusov in komedij;, bomo si pa v nedeljo pogledali še ra-dičevski cirkus. Pri Sv. Petru n:že Maribora se je vršil v nedeljo, dne 6. t. m. po rani maši dobro obiskani shod SLS. Naš posl. Franjo Z e b o t je v poljudnem gi veru nrm opisal, kako pomaga Radič nalagati Pašlču slovenskim davkoplačevalcem, celo ubogim vinicarjem, vedno višje in nove davke. Radščevci so se popolnoma prodali Pašiču. Dobili so pet ministrov in sedaj glasuje o za vse, kar Pašič od njih zahteva. Zapustili so Slovence in zategadelj je tako slabo. Najgrše pa je pri teh ljudeh to: Tu doma kričijo, da so za krnela, a v parlamentu pa kar z obema rokama glasujejo za to, da se pobirajo še naprej tako strašno visoki davki. Zvedeli smo marsikaj, kar nam dosedaj ni bilo jasno. Celi zbor je izjav.l, da obsoja naše ljudstvo protiljudsko »delo« Radičevcev, a mi zaupamo našemu poslancu in celi SLS. Zborovanje dr. Korošca v Ptuju. Preteklo nedeljo, dne 6. novembra, se je vršil v Ptuju zbor delegatov SLS ¡ptujskega in ormožkega okraja, na katerem je govoril naš voditelj dr. Korošec. V svojem govoru je povdarjal važnost Slovenske ljudske stranke za slovensko ljudstvo. Predočil je razliko med ostalimi strankami, ki so po večini samo razredne stranke ter to povsod1 nagla-šajo ter Slovensko ljudsko stranko, ki je res strank* ljudstva, kajti v njej so zastopani vsi stanovi in sloji našega naroda. SLS hoče biti za vse stanove: kmetski, delavski in obrtni. Pri tem se pa SLS zaveda, da je izmed teh najvažnejši kmetski stan, iz katerega so izšli vsi ostali. Program Slovenske ljudske stranke je, predvsem jačiti in krepiti moralno in gospodarsko kmetski stan, ker iz njega izvira življenje in notranja moč naroda. Zato SLS polaga toliko važnost na kmetsko prosveto in kmetsko zadružništvo. Kme'.je pa ne smejo pozabiti, da žive v njihovi sredi slovenski delavci in v njihovih družinah pcsli, ki so mu bratje. Z veseljem je zato pozdravili prvi korak, storjen za zastonstvo delavstva: volitve v delavsko zbornico, ki se bodo kmalu vršile. Kmetje bodo storili vse, da pripomorejo pri volitvah krščanskemu socijallzmu do zmage. Dalje je dr. Gspcska »I ca ¿t. 8 pri &a i* Wi*tscha, iL i a ci isi ! Moški ženski in otroški čevlji za cffcžafa k mes o 9mmi tedanji kronist. Dr. J. Razno od Sv. Jerneja pri Ločah. V nedeljo, dne 6. t. m., je bil tukaj shod SLS. Naš poslariec g. dr. H oh nje c nam je prav priprosto in razumljivo pojasnil sedanji politični položaj in poročal o težiki borbi, 'ki jo morajo naši posiianci bojevati za pravice slovenskega 1 udstva. Radiče-vo politično torbo je prav pošteno ožehtal. Z ogorčenjem so zbrani možje poslušali, ko je govoril o vnebovpijočem davčnem biču, ki ga centrafeti vihtijo ravno nad ubogo Slovenijo ter pozival k vstrajnosti v teh ravno za kmeta najbolj težkih časih, češ, pravica bo končno le zmagala in prinesla boljše čase. Možje so izrekli g. poslancu in njegovim tovarišem svo e popolno zaupanje in jih pozvali, da naj ne klcnijo in dezertirajo z bojišča, kakor Radič, ampak naj se bojujejo do konca, do zmage. Sprejeta je bila en' glasno tudi resolucija s katero se izreka neštim škofom zahvala in vzajemnost v boju za pravice katoliške cerkve in katoliškega ljudstva v naši državi. — Dne 3. t. m. je posestnik Fr. P. na sejmu v Konjicah prodal par volov za biku 8000 dinarjev. Na potu domov pa so mu najbrž že-parji ves denar ukradli. Pravijo, da je tisti dan tudi več drugih na tistem sejmu podobna usoda zadela. Kmetje, kadar greste na sejem, pozor na žepne tate! — Konjiški občinska očetje pa se uljudho prosijo, da dajo po zimi pred vsakim semom snega odstraniti iz sejmskega prostora, kaker se to zgodi v Mariboru, da ne bodo morali prihodnjič zopet, kakor tokrat, ljudje in živina do kolena v snegu stati. Društvo katehetov za lavantinsko škofijo ima v sredo, dne 16. t. m., ob pol dveh popoldne, v učiteljišču čč. šš. sester v Mariboru mesečni sestanek. Predaval bo g. prof. dr. A. Jehart o svetopisemsk i» slikah iz Mezopotamije (skioptične slike). Ker bo predavanje znanstveno-podučne vsebine, poživljamo gg. katehete, da se ga .udeležijo v o-bilnem številu! Kiajevne organizacije SLS prosimo, da koledarje Jugoslovanske kmečke zveze, ki so jih prejeli gg. porcčeval-civ nemudoma raizpečajo. Kjer iih ne morejo rozpečati, nam jih naj takoj vrnejo. Imamo veliko naročil, k: jim ne moremo ustreči, ker nam je zaloga pošla. Poznejša vrnitev koledarčkov bi bila za nas brez pomena. — Tajništvo SLS v Mariboru. Zgubila se je Jožefa Repolusk že 30. junija. Ima svetle lase, okrogel obraz in je slaboumna, če bi bila pri ljudeh, ali če bi jo kedo našel mrtvo, prosimo lepo, da to naznani na naslov: V i ne ene Repolusk, Lobnica št. 6, p. Ruše. žrebanje bogate loterije Katoliškega prosvetnega društva pri Sv. Petru pod Svetimi gorama se ni vršilo 8. decembra t. 1., temveč je vsled rešenja ministrstva za kmetijstvo, št. 42.927-25 preloženo na poznejši čas. Dan žrebanja se bo pravočasno objavil v »Slov. Gospodarju«. Opozarjamo vas, da si takoj naročile srečke te loterije, ki vsebuje 250 krasnih dobitkov v vrednosti 50.000 dinarjev. Cena srečki je samo 5 D in lahko v srečnem slučaju z isto zadenele novo, fino pol i tira no pohištvo iz črešnjevega lesa, in sicer: 2 postelji, 2 nočni omarici, 1 umivalnik z zrcalom, 1 omara, 1 miiza, 4 stoli in 1 slika. Pa tudi drugi dobitki so občudovanja vredni, kakor: »Singer« šivalni stroj, 20 kg kave, vreča moke, 200 1 bizeljskega vina, p,'ta it prašič, klaftra drv, bala platna, salonska ura, kolo, trsna škropilnica, bala platna, zofa in stoli, zaboj »ZLatorog« mila, obleke za moške in ženske, čevlje, perilo, odeje itd. P.išite samo kartico na Loterijski odbor v Sv. Petru pod1 Svetimi gorami, ki vam srečke takoj pošlje in priloži položnico, tako da vas poštnina nič ne stane. Kdor naroči deset srečk, dobi eno srečko brezplačno, čimveč srečk naročite, tem sigurnejši sle da zadenete. Naši celi današnji nakladi je priložena pa?.n;e vredna prilega znanega Bančnega komenditnega društva A. Rein j i drug v Zagrebu, katero priporočamo našim p. n. čitate-1 em. Zaradi vseobče poznane serioanosti te tvrdke so sko- i raj vsi večji dobitki tega razreda državne loterije kakor n. primer 400.000 dinar, 300.000 dinaT, 80.000 dinar, 60.000 dinar, 40.000 dinar ter premije za en milijon, dinarov bili kupljeni pri naši tvrdki. Lahek prihianek, in to sedaj v teh težkih časih? Marsikomu se bo to zelo čudno zdelo. Ja, pa je le vendar tako, da si vsak prav lepo svotico prihrani, kdor si ceno nabavi jesensko in zimsko blago in vse drugo, kar pač rabi za oblačilo in sploh za domačijo. Kadar se mudite v Mariboru, si samo oglejte izložbe pri nižje navedeni tvrdki, pa se bodete uverili, da ste najbolje postreženi. V posebno veliki izberi ima tvrdka vedno raznovrstno sukno, hlače* platno in še vseh drugih vrst manufakturo. Pozabili bi še kmalu na vedno najnovejše vrste svilenih robcev, za moške pa klobuke, srajce, samoveznice itd. itd Porabiti bi p« preveč prostora, če bi še naprej naštevali, kaj da vsi» ko kupite dobro in ceno pri tvrdki Franc Mastek v Mariboru na Glavnem trgu št. 16 Cel svet se vrti okeli solnca — pravo in varčno gospodinjstvo pa okoli milla »Gazela«. Dopisi« Stoprce. V občinskem lovišču Stopree je ustrelil župan Štefan Galun divjega merjasca, težkega oko® 200 bg. Zver se je priklatila iz Boča. Šmarje pri Jelšah. Na gesti ji Rupnfk-Grobelšek so nabrali svatje za tairtkajšnji Katoliški dom 400 dinarjev. •— Najlepša hvala! Siomlje pri Brežicah. Pred adventom sta biLa poročena: vzgledni gospodar Butkovič Anten z županovo hčer* ko Matjašič Marijo. Bog daj srečo! Na gostiji se je nabralo za drmače izobraževalno društvo 134 din. Sv. Urban pri Ptuju. Brsilno društvo nam obeta za božične praznilke prireditev zanimive igre »Mlini pod zemljo«, mesto doseda' običajnih šaloiger, ki na "večkrat nima*-jo nobene prave vsebine in od katerih občinstvo nima dni gega, kot malo smeha, društvo pa čedalje bolj prazno blagajno. Pokažimo Bralnemu društvu, da se strinjamo z njegovim delovanjem, zato se te prireditve udeležimo v kar najobilnejšem številu. Spored in čas prireditve bodemo še objavili. Gospodarico, Priglasitev zasebnih žrebcev k licencovanju. Lastniki žrebcev, ki nameravajo v prihodnji plemenilni dobi spuščati svo e žrebce za plemenitev tujih kobil, morajo prijaviti te žreboe najpozneje do dne 1. januarja 192o pri o-nem s rezkem poglavaru (mestnem magistratu), v čigar oko joti je žrebec postavljen. Pri razglasitvi žrebca, ki se izvrši pismeno ali usimeno, se mora cb enem naznaniti: a) ime, priimek, bivališče in občina žrebčevega lastnika; b) pasmo in red. starost in barvo, kakor tudi kraj, v katerem sto i žrebec. Opozarjamo, da se za žrebce toplokrvnih pasem pod št rimi leti in za mrzlokrvne žrebce p i trem» leti splošno ne daje dopustilo za spuščanje. Svoječasno bodemo razglasili, kje in kedaj bo pregledovala komisija priglašene žrebce in dajala dopustila ('icencc). Pripomi-nerno, da je razpisani rok 1. januarja 1926 skrajni rok; na pozneje došle pr.jave se ne bo moglo ozirati. Ma.ibo.ski ti g dne 5. decembra 1925. Bil "e velik mraz (—8° C) kateri je na mariborski trg zelo neugodno vplivdL Prišlo je namreč 64 slaninariev, ki so prodaj»]! meso in slan'no po dosedan i ceni, po 11. uri dopoldne pa so vendar pojenjali n so oddajali meso in slen nj celo rta drobno po 19 kg. Dom&čr nvsari. ki so v deli položaj, so popustili s c enem i in so res prodajali govedno po 10 Ja 12.50 din., telet no po 12.50 do 17.50 din. in svinjino po 20 din. 1 kg. Samo klobase so ostale lri isti ceni in zatu jih tudi po gostilnah ne morejo prodajati ceneje. Celo v »Ljudski kleti«, kjer dob š golaš za 2 dinarja, te siane navedla klobaisica, takcevana frankfurtarca, 5 do 5.50 črnin ta dragina je pripisovati samo klobasarjem. — Perutnine je bilo zjutraj okoli 600 in okoli 10. ur» okoli 800 komadov, izmed katerih je bilo največ puranov. Cene pa so bile kokoš em 30 do 60 din., racam in gosem 60 do 100 din. in puranom 60 do 150 din. kemad. Domačih zajcev ni bilo. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice: Krompirja in zelenjave je bi'o samo 5 vozov. Cene so bile krompirju 4—5 din. mernik (7K> kg), ali 150 do 2 dn. kg, solati, katera je redka postaja, 2—4 din. .kg, glavnati pa 1.50 do 2 din. komad; čebuli 1.50 do 5 din., česnu 4 do 10 din. venec, ikislemu zelju 3 do 3.50 d n., kisli repi 2 din., maslu 46 do 48 din., kuhanemu maslu 50 do 60 din. kg, zeljnatim glavam 1 do 5 din. komad, ovqjemu siru 22 din., trapistovskemu siru 27 din. kg; mleku 2.50 do 3.50 din., smetani 12 do 14 din., «ličnemu clju.3'3 do 50 din., bučnemu olju 28 do 34 d n. liver; sirčku 1 da 8 din. hlebček, k&rficlu 2 do 10 din. komad, jajcrm 2 do 2.50 din. komad, kostanju (kateri gre že proti kcncu) 6 do 8 din. kg, pečenemu kostanju 6 do 7 din. Iker, jabolkom in hruškam, katerih so kmetje pripeljali 15 voz~v na trg, je bila cena 4 do 12 din. kg, pomarančam 1.50 do 3 din., ¿imonam 0.75 do 1.50 din. komad, kokosovim orehom 15 din. komad. Cvetlic je bilo to pot zelo malo na trgu. Prodajale so se po 1 do 8, oziroma z lonci vred po 15 do 75 din. komad. Tudi palme in paLmice so bile videti na trgu, ki so »e prodajale po 10 din. k :mad. Za te rastline se tukajšnje ljudstvo zelo zanima, kaj M celo kmetice so jih to pot kupile in nesle domov. — Lončena in lesena roba: Prav malo je bilo te in one robe na trgu. Cene so bile od 1 do 75 din. m komad, tedafj tiste, kakor pretočeni teden, zato ker ¡e opoldan mraz pojenjal in so kmetje neprodano robo radi nosili nazaj. Kcruzna slama se je prodajala po 27.50 do 32 dim. vreča. — Seno in slama: V sredo, dne 2. decembra, je b.lo 12 vozov sena in 3 vozovi slame, v soboto, dne 5. decembra, pa vsled hudega mraza po noči (—10" C) samo 2 vozova sena in 3 vozovi slame na trgu. Cene so bile senu 55 do 85 din., slama pa 45 do 50 din. za 100 ikg. Cene senu in slami bodo prav gotovo poskočile. — Miklavžev trg: V soboto, dne 5. decembra, je bil MMavžev trg na Glavnem trgu prav dobro preskrbl.en. Kupčija je bila to pet tako dobra, da so nekateri trgovci morali dvigniti svoje stojnice, ker so do tega časa že vse razprodali. Mnogo kupcev je pa tudi bilo, ki so se vrni'ii prazni domov, ker niso mogli kupiti več zaželjenih stvari za svojce. ! w . • ¡$$jfl Marborsko seimsko poročilo. Na sejem dne 7. decembra 1925 se Je prignalo: 3 ¡konje, 5 oickv, 68 volov, 159 krav in 3 teleti, Skupaj 237 glav. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 8 do 8.50 din.. pOldebeli voiii od 6.75 do 7.50 dim., plemenski voli od 6 do 6.50 din., biki za klanje 6.50 din., klavne krave debele od 7 do 7.75 din., plemenske krave od 6 do 6.50 din., krave za 'ldobasarje do 3.50 do 4.50 din., mlada živina od 6-75 do 7 din., teleta 11 d'in. Prodalo se je 130 glav, od' teh za izvoz 41 v Avstrijo. Sv. Urban pri Ptuju. V nedeljo, dne 20. t. m., po rani sv. maši, se vrši v tukajšnji, šoli letna občni zbor tukajšnje čebelarske podružnice. Vsi domači in sosednji čebelarji ter prijatelji čebelarstva prisrčno vabljeni. — Podružnični odbor. l « » Podružnica SadiaTskega in vrtnarskega društva Ljutomer ima v nedeflijio, dne 20. t. m., sivo' redni občni zbor ob pol 9. urti dopoldne v pevski sobi v nekdanji realki z običajnim sporedom. Pridite vsi člani ter privabite še več prijateljev sadjarstva, da bo naša podružnica krepka. — Predsednik. Vrednost denara. Ameriški dolar stane 55 do 56 D, itaîijipTiska lira 2.26 din., francoski frank 2 17 do 2.20 din., čehoslo vaška (krona 1.77 din., avstrijski šiling 8 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 9.17 centimov. 10. decembre Î925, Ml® OZMiillA. Knpei pozor! Lepo skupno kmetsko posestvo okoli 30 oralov pri Sv. Jakobu 6 (Ka-lobje), pol ure od žel. postaje Sv. Jurij ob juž. žel. se bode dražbenim petom prodalo 31. decembra 1925 ob 11. uri dop. pri okrajni sodniji soba št. 4 v Celju. Posestvo obstoji iz lepih, rodvitnih njih, dobrih travnikov, iz hoste okoli 10 oralov, iz lepega sauonosnika se pridela do 10 pelovnjakov jabolčnice in iz malega vi-. ograda z kletjo. Je lepa velika hiša, gospodarsko poslopje in kozolec, vse z opeko krito in v dobrem stanju. Izklicna cena 86.000 D. Nadalj-na pojasnila daje Franc Pa-der, posestnik, Vojnik št. 37 pri Celju. 1457 Išče sc gostilna na račun ali v najem. 1'onudbe na upravo lista pod »Gostilna«. 1420 Po 7i»Io nizki ceni izdeluje r.izličrie štedilnike, peči in j oruga .popravila Pollak, klju-: "avničar, Meljska cesta št. 12. -Maribor. 1134 ; Mlaiilniea, na kateri se dnev-! no mlati 40 vagonov čistega j zrna, in motor 5 i-fl, pogon s i petrolejem, vse v dobrem ¡stanju se ro ceni proda. Na-; slov: Fr. Dežman, Aškerčeva ; ul. 5, Maribor. 1435 Dober starejši glasovir se , zelo po ceni proda. Maribor, i Koroška cesta 19-1, vrata 4. 1438 j - * — ■ — Man uf aktu ra A. Krisper v Ljubljani, Rožna ulica 19, pošilja trgovcem in zasebnikom po povzetju na roko šivane odeje (kotre) cd 153, 170, 198, 216, 240, 280, 328, 340 D. Ro-uge po 1J D, klot od 32 D naprej. Gg. trgovcem se naredi tudi vata za odeje po vzorcu. 1448 4—1 Kupim rabljeno dobro ohra-j njeno železje za venecijanski ! jarem na 1 do 2 lista in pri-| padajc"i voz. Ponudbe na na-i slov »Hubertus« pošta Vuh- ' red. 1447 ; Prvovrstna sadna dreyesca ter izredno lepo trsje vseh | vrst nudi Hrastnik Vinko, SI. i Ilj pri Velenju. Za rast jam- j čim. 1405 t Dobro ohranjen moški šivalni stroj znamke »Kaiser« se po ceni proda. Naslov v upravi. 1441 Kobila, težka, 5 let stara, za pleme, brez vsakega pegreš-ka, se zamenja za lažjega, močnega konja, kateri pa mora bili istotako brez vsakega pogreška. Električna žaga M. Obran, Maribor, Tattenbacho-va ulica. Istotam se po ceni proda večja množina rezanega kolja. 1453 2—1 Lepe zelnate glave kupi še Lovrec, Maribor, Slomškov trg 16. 1451 Učence poštenih starišev z dobro šolsko izobrazbo se ■sprejme v trgovino Antona Brumen, Sv. Marjeta pri Mo-škanjcih. 1127 3—1 Dober viničar, ki razume prav dobro vinogradsko delo, s 5 do 6 delovnimi močmi, se išče na lep, dobroobdelani vinograd s 4 orali trt. Nastop v februarju proti dobri plači. Vpraša se pri Pirsching, Ročica 39, Sv. Jakob v Slov. gor. 1446 2-1 Vajcnca sprejme Janko Lešnik, sodar. Sv. Martin, pošta Vurberg. 1449 2—1 Kolarski vajenec sc sprejme takoj pri kolarskem mojstru Ivanu Blercu, Breg pri Ptuju. 1443 3-1 Samostojna gospodinjn-kuha-ri<-a se sprejme k mali dru-iini 4 oseb na deželo; dobra plača po dogovoru. Naslov v «i*4arMke pomočnike sprejme «rt prosti hrani, stahovnnju perilo Fran« Repič. ^oilar »tli mojster v Ljnbliani. Ko &«*)sk0 ulica 18. l2bl 5-1 'tožba organ i sta v zvezi t ob-inskim tajništvom se išče. — ■Jaslov v upravi. 1407 3—1 Družina z najmanj dvema de-avcema, katerih gospodar bi mel veselje do dela v sado-josnikih, sprejme se takoj. — lača po dogovoru. Oglasiti »e je pri gospoščinski upravi t Vurbergu. 1404 3—1 Posestvo v najem vzame Iv. Stampar, Sv. Tomaž pri Ormožu. 1439 3—1 V najem iščem hišico in nekaj zemlje ali manjše posestvo blizu Maribora. Ponudbe na upravo. 1445 Prodam prvovrstno posestvo: 10 oralov polja, 11 oralov travnika, 10 oralov s;iionos-nika, 3 in pol orala vinograda in 1 in četrt orala gozda, blizu Maribora (Sv. Marjeta ob Pesnici. 1 lepa hiša, 1 velik hlev, 1 hiša se ravno popolnoma prenavlja, 1 klet, 2 studenca in 3 viničarske hiše. Cena 350.000 1) z vsem inventarjem in živino. Moj naslov: J. Reisman, Maribor, Aleksandrova c. 6. 1424 Prodata sc dve majhni posestvi po zelo ugodni ceni. — Vpraša se pri Josip 1'osilo-vič, Podgrad, Sv. Jurij ob juž. žel. 1411 2-1 Minoritski samostan v Ptuju ima za prodati 300 kub. met. iglastega lesa, in 100 kub. m 1 hrastovega na panju. Pisme-i ne ponudbe upraviti takoj ! predstojništvu minoritskega i samostana v Ptuju. Za ogled in za informacije o kvaliteti lesa obrniti se morajo reflek-tanti na minoritskega logarja Antona Sakelšeka, Stanešina št. 22, p. Podlehnik v Halozah ' na Štajerskem. 1454 2—1 ! ¿0 vagonov lepih auhih cepa-1 nih bukovih drv, 1 m dolgih roda na postaji Brezno Jos. olešnik. 1456 pri Kc Poniklanjc, emaitiranje in re-I no\ iranje dvokoles izvršuje 1 najccnejše in trpežno V. Si-! monič, podjetje za mehaniko v Ptuju. Nakup starih koles! 1436 2-1 Društvo v Zagorju išče za sredino decembra 3 » i*oite le kot pomočnike pri gradbi proge z nizko napetostjo. Re-flektanti naj pošljejo svoje pismene ponudbe najhitreje na Publicitas d. d., oglasni zavod, Zagreb, Gunduličeva 11 pod s Z a—6928». 1440 Kofe srnjakov in druge divjačine kupuje skozi celo leto 1). Zdra vič, trgovina kož in usnja v Ljubljani, Florjanska cesta 9 13U8 3—1 i. Trgo«sb| pomofnlc se sprejme za nakupovalnico v Vojvodini pri tvrdki Ed. Suppanz, 1'ristava. 1430 3—1 • « a a »e« a sa s sk * -s #» Stano .li«n»«;|| ga si! e' u d uš'ya se proda brizgalnica z cevnim vozom v dobrem stanju. Kje, pove upravnišlvo. 1341 ICup* i^m tn plačam najboljše tudi leto» * ž*l t gobe, orehe, vosek in sivi mak IVAN DEČKO. CELJE, Glavni trg 10 tik farne cerkve 1380 5—1 Sa rdi«, Sd bol. Hy so dobro preiskušeua sredstvu proli oidiju itd. na trti. Z o» vodilom vred se dobi v dro e lur poi'eLuj.td xa sebe, svojo druiinu, sv je prijatehe pa) jepio zlatnino io •rtb n no, ure, ventlce, st rne i h . i e, zapeitm ce in ves naktt v Tgaki c; d;il;e apaiate «i b-itje ia it zanje las note *k*rj-, d« *e z-> c gartte d-narni-.e, listnice. gndfls in najrarl *nej5e p aktične p edrnit^ morete kup ti bre> vs ta-■k"j ni ieljo zamenj« z d ue'm. Prrg^eit»* bogato ilustro-vani di^ot c-n k ki d b t- b ezpl -.¿no . d v etovne ivrdke H. Suttner v L)ubl)ani št 992 Oglejte si i«iožoO pri U afjU in dra cul rj i L^vfeuu S oje c M «a ibar J j i i^va 3, VVj kjer do ite po t va--^ nišui c ni vsa i r1 Hfr-]"* n« d ila za Bi ž č in N '«n let tj. Vsa popravila izvršujem točno in po primerni ceni. * nedeljo, 13. decembra popoldne velika bnži'na razsta a v zalogi stekla in porcelana GUSTAV BEi**HAftO MARIBOR* Aleksandrova cesta 17. Izjava. Podpisana Alojzij in Terezi a Toplak izjavljava, dft nisva plačnika za svojim sinom Matijem Toplak, zalo mir naj vsak toliko da, kolikor mu upa zastonj. Starša ne plačava ničesar za njim. Osek, dne 6, decembra 1925. 1460 Alojzij in Terezija Toplak v Oseku, Sv. Trojica v Slov. g Sadi izborne kvalitete Vam priporočamo nabaviti si » jesen in zimo Lastne delavnice — solidne cene, *ARIBCP, Koroška cesta št, 19. Le najbolje je najceneje. 300 visokodebelnih rožnih divjakov za poplemenitovanje sposobnih kupuje Ing. Franz, Maribor, Meljska cesta št. 19. 1433 2-1 Pozor! Ravno doSlo blago, no /e cene. Platno, barhenti, druk hlačevina, svileni robci, suk no itd. Dobiva se najceneje jri Trpinu, Glavni trg 17. Prodajo se cepljene tr»e I. vrsle komad 1.50 .D, vkoreni-njeni divjaki 50 par, samo-rodniee 50 par, cepljena sadna drevesa 7.50 D, sadni divjaki enoletni 50 par, dveletni 2.50 D. Pri večji množini popust. Oddajam že sedai v jeleni. Za odgovor je treba priložiti znamko. Alojzij Gra bar, pos. in Irtnar, Zagorci p. Jur&inci pri Ptuju. 1342 mM ZAHVALA. Vsem, ki so ob težki in nenadomestljivi izgubi zvestega moža in blagega očeta PttiM-r o» DoUnar posestnika v Zabukovci, katerega je božja Previdnost dne 29. novembra 1925 po mučni bolezni, previdenega s sv. zakramenti, v 59. letu svoje starosti poklical k sebi v večnost, z nami čutili in nas tolažili ter vsem, ki so predragega nam pokojnega spremili k večnemu počiOku, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se pa še zahvaljujem oč. domači duhovščini, pevskemu društvu za pretresi ve žalostinke, načel1-stvu Kmečke posojilnice v Grižah za lep venec ter vsem sorodnikom in sosedom. Vsem in vsakemu posebej naša najprisrčnejša zahvala. Griže pri Celju, dne 1. deccmbra 1925 Mari'a Dolinar, soproga. Franc, Adolf, Vinko, Ludvk, sinovi. Marija Jožefa, Amalija, hčere. — 10. decembra T92S. SLOVENSKI GOSPODAR. Stran J. POSLANO! Vsem kmetom ter podeželskim lesnim trgovca»! Kriza v lesni industrij i je vedno večja, lesna trgovina peša, ker ni odjemalcev ali pa pridejo le slabi, nezanesljivi kupci, kateri spravijo kmeta in lesnega trgovca ob pridelek, plača pa nič, ker se mu nima kaj vzeti. Davki so čimdalje večji, davčni vijak pritiska na kmet« in lesne trgovce čim dalje hujše, kmetje in lesni trgovci pa ne morejo spravki edinega pridelka, to je les, v denar, posebno pa ne v dobre in zanesljive roke, kar je velik udarec za trgovce pa tudi za kmete-producente. Najlažje je prodati danes še les za rudokope, seveda pri tem lesu cena ni bogve kako visoka, vendar se proda ves les od kraja ter se pri tem lesu ne prebira, kakor je to običajno pri drugih vrstah lesa. Rudokopni les je sledeči: Les je lahko borov, smrekov, jelkin ali mecesnov ter mora biti dolg 3, 4, 5, 6 ali 7 m, ne sme pa biti pod 3 m in ne čez 7 m dolg. Debelost se pa začne na tankem koncu 10 cm in do 24 cm. Ne sme pa bili pod 10 cm in ne nad 24 cm debel na tankem koncu. Les mora biti popolnoma zdrav, zračno suh ter od Skorje popolnoma oluščen. Po predpisih mora biti ta les zračno suh, vendar je pa lahko tudi polsuh ali surov les, samo da sa pri polsuhem odračuni £ odstotkov, pri popolnoma svežem pa 10 odstotkov kubikature za usušenje. Popolnoma suhega lesa gre na vagon 14 kub. metrov, pol suhega pa 12 do 14 kub. metrov, svežega pa od 10 do 12 kub. met. Cena rudokopnemu lesu je danes okrog 150 D 3a kub. meter, franko vagon naloženo ter je ta les še najdražji, ker pri tem lesu je cena še najmanj padla ter se tudi pri tem lesu ne izbira ter se lahko vse od kraja, kar ima predpisano mero, proda. Jaz rabim letno najmanj 5000 kub. metrov takega lesa in to rabim trajno za dobo več let ter Vam je plačilo zajamčeno, in sicer plačam že isti dan, ko dobim duplikat 75 odstotkov, 25 odstotkov pa v 20 dneh po oddaji blaga. Vso plačilo sledi po pošli, kajti točno, hitro in zanesljivo plačilo je pri prodaji lesa največje vrednosti ter je Vam pri tem vsaka izguba ali vsak ri-ziko popolnoma izključen. Vsled tega pozivam vse kmete, lesne trgovce, ki stanujejo ob progah Prevalje—Maribor, Dravograd— Celje, Celje—Maribor ter Pragersko—Ormož, da se zdru žijo v vsaki občini skupaj, eden prevzame nabiranje lesa, gre od kmeta do kmeta, les prevzame, premeri ter ga kmetje skupno spravijo na postajo in ga tam naložijo; posebno bi taka vodstva lahko prevzele Kmetijske podružnice, konsumne zadruge, Kmetske zveze ali kak zanesljiv trgovec v občini. Ta oseba potem vodi z menoj korespondenco, račune, obračune, prejema denar ter potem napravlja s kmeii obračune. Na ta način lahko spravijo kmetje les v zanesljive roke k točnemu plačilu. Kadar kedo rabi denar pa proda 1 vagon ali dva. Oškodovani ne bodete^rikdar, tudi ne, bodete prišli ob denar, ako si bodete ¡zbrali zanesljive voditelje, kateri bodo skrbeli za vodstvo pri lesu. Vsa druga rsvodila bodem pa dal vsakemu, kateri se bode oglasil, pač pa se naj za vsak okraj oglasi le eden v imenu vseh drugih. Korošec Dragotin, lesna trgovina, Gorenje št. 7., Rečica ob Paki. Svečama, bi slaščii m« Pisale & D lin le k, Ptuj ParorsVs uUri 8, (orf oo5M) Ima v zalogi prvovrstne voščene altarne, nagrobne, pogrebne in namizne sveče vseh velikosti, kakor tudi bele in barvane svečice za božično drevo po jako nizk'h cenah. P. n. trgovcem na deželi priporočava vsakovrstne me-dičarske izdelke, različne miklavže ter krampuse za Miklavževo, izvanredno lepe medene, sladkorne, penaste, ii-keme in čokoladne obeske po brezkonkurenčnih cenah za Božič, nadalje različne okraske in božične nakite za božična drevesca. Na drobno! Na debelo! Pri večjem naročilu franko zaboj. Za obilen obisk se najtopieje priporočava 1216 Pisar.ec k Dolinšek. W kupile dcicc Lipe emi ARGUS je na* najbolj« domači obveščevalni »vod ARGUS ima v vseh mestih zanesljive poverjenika ARGUS daje obvtsttla o vsem, posebno pa o stanju denarnih ta vodov, trgovskoHiaduatrijeitfh podvzetjlh in zasebnih oseb ARGUS-ove informacije «o vedno točne, izčrpne tal hitro ARGUS se nahaja v Vuka Karedžiča ul.ll, Beograd ARGUS-ov telefon: 6-25, brzojavni naslov: Argu« »iiiiiiiiiiiiimiimii mrrm n ■ f Lri KlobuVe, gevlle zimsko perilo i td kupite naj< ceneje pri 3 Jaleb-u Lah» l Maribor, Glavni trg Stev. 2, 5 I I I I I I I j I IXTTTTTT TTTTirTTt-ri ■..„.„...., Pil J. Trpinu v Mjribom, Glavni trg 17, se najlažje kupi sukno za plašče, obleke, perilo, dežnik« itd, ker je res prav poceni 1283 Zlmm ss bližal Preskrbite si razno manufakturno blago pri tvrdki Fraralo Hale*. M¿¡rlteor« Glavni trg štev. 9. Ta mdobite odeje, koče, zimsko perilo, barhent, flanela in vseh vrst sukna za moške in ženske obleke po najnižji dnevni ceni. a^sEažfiraEsasžHHaBEE Kaiožite denar le pri Ljudski posojilnici v Celju P reg. zsd/usi z naoažjeae zaveza Cinkž.ieo ulica 41 poleg davkarije (poprej pri »Belem volu«), kjer je najbolj varno naložen in se najugodneje obrestuje. Rentni in invalidui davek plačuje posojilnica Poscjila po najnižji obrestni meri. «fhtevajte cenit in vzora« . čudežnih bvoo za božič edini slovenski izdelek, najcenejši in najboljši B žveplenke, bengalične svečice. Bengalični ogenj t rmA barvah brez žvepla in brez smradu za Miklavževa v«&r« in gledališke odre. Lov\.ske patrone vseh kalibrov r ta ličnih bengaličnih barvah. Aparat proti vlomu, za TfcogB* de i dr. — Cenik ognjemetnih predmetov poSlja so s* * - htevo. »Pyrota«, pnra Jugoslovanska pyrotehnična tov t ni a, FftANC NEGER & SiK tovarna Slialalfi stroje? (n kfflei MARIBOR, SLOVEN5XA UL3CÜ 29 Ustanovitev tvrüke 1889. Tovarniško sMad&« Is proJajalna IMrinJska ul.l? Zastopstvo pozni.ih PFAFF' šiv il >'h stroje» ia .PUCH Is iesa. ZALOGA vseh drugih fabri-katov kakor vs:h delov. IGLE Leo L*«nieiti in OLJE fiaa z* vse s^rhe. — Velik.* delavnica in la>ta» poaiklovalcuoa. — Predaja se po 'zvon-reinib cent h. 1362 S Prednc* kopit© zims!:o blago, oglejte si v manufakturni trgovini K. Vor-8che-ja nasl. Anton Marun v Mariboru, Gosposka ulica U '•, Ifimišijeniki snserirajt^ C t 0 the. suhe ga&e, Vttkovstai fiiol kakor tudi druge deželne pridelku kupuje po cajvišjih cenah »ŽITARICA« MARIBOR, 1390 Aleksandrova e. 36. 3—1 l' Svinjske kožs kupuje za najvišje ceie JOSIP R OSENBERG, Maribor, BIotp" > »tno, baržun, barhent, belo platno, rujavo platno, nogovta«, pa vola, vsakovrstno moško ter žensko perilo, brisali"«, odeje, dežniki, dežni plciči, cefir in plavo platno za ¿.t*.]**. klot, čepice in naglavna rute. Na opustite ae prepričati! — Za obilen obisk se piipo-oč*, Mmz Drofeiiif 5lawl 9 CsšJ« Glavni t g 9 Postreina točnal . i j .i»' Mera abttMb Velepražama kave Meznarič Rado, Maribor Glaml Ir« I itev. 2V Trgovci» zahtevajte pcnudlbel "M «aai»*«niBBOBHscssaaaQassaBBBBnsaBiaBniB!iBBBiiiiB£Hg^ \ Oglasi v „Slov. Gospodarju" imajo najboljši uspehi laiiiiaguiiBaimii. VBBBBMR««aoi»aBiiass»»iiijrv Priporoča se prvi slovenski zavod VZAJEMNA ZAYAROYALNICA Y LJUBLJANI Dunajska cesta 17 Dunajska cesta 17 Pozor! Trgovci! Pozot' [H M J« edkm 5» vrste. " [p Pfl^mSalr»! fklj*, 9g*g !»; Zagreb, Hatitova «lica 11} Bar».]«*«, Ks**» Utn uliea 15 in Split, Ulica 11. poka. Bdi«« naJboljSi »i pri nas ogledati za bližajočo sezono: velikansko ¿¿biro okraskov za božičn odrevo, lameta, zlate pene, čarobne sreče, svileni papir, krep-papir, barvani papir eno in dvostranski, zlati ki srebrni papir. Kasete m mape za darila. — Albume za dopisnice m poezije. — Božične in novoletne dopisnice. Goričar l leskovšek Celle Veletrgovina s pepfcjem, pisalnimi in rie*h\irni potrebščinami. T«!ctoa 913 šivalni streli in kolesa so le Josip Petetinc-a ijubllara (blizu Prešernovega spomenika ob vodi) zaimke PhOH X h Mit za rodbinsko, obrtno in industrijska rabo. Istotam najboljši švicarski pletilni stroji znamke »Dubsed.« Pouk v vezenju in krpanju brezplačen. Večletna garancija. Delavnica na razpolago. «s » Z vonollvarna Zlonoglas, Maribor i 3aja vsem p, ru interesentom na znanje, da vliva razen prvovrslaifc bronastih zvonov tudi vse v livarsko strelo spedsječe predmete i la brona, medi in železa, — Vabijo se radi tega vse tovarne, mehaniki, ključavničarji, trgovci itd., da krijejo svoje potrebščine pri navedeni tvrdki, katera izvršuje vsa naročila hitro, solidno ta po zelo nizki ceni Kupuje se tudi stari kovinski materij«L * i« Senar haIožHo ftftlbali*« in f»ajvar«v£lfte j»r| Sporiwe.rski liudski posojilnici « M*r(ftcrut Stola» ul ca tt. 6, ki ohrfstuje hranilne vloge po nafugodnsi i obrestni mer!. h « «i m! * m »I o n m r m. O; & m f> m «• j ; S ti. sir ume t s i Prva žebljarska in železoobrtna1 zadruga v Kropi in Kamni gorici. JPlmuai Kebljarska zadruga. Kropa (Jugoilavlja), Telefon lnterurban Podnait, Brzojavk«: Zadraga Irofi, Vat v daIo «ti»cko>p»d»jo61 tslezni iardalbf po vcopoib «n rabah ICJHuatiroviinl ocnihl n« r»ipol»go ! — Pvodctja mm lamo jam dabelo tegovo«». *3H| Zadružna gospodarska banka L* IPodruzniesi t Marftliorn« V lastni, novozgrajeni palači, Alelčai drova cesla pred frančiškansko cerkvijo. | Izvršuje vse bančne posle »ajkulantneje!J— Najvišje cbrestovanje vli»g" na knjižice in v tek. računu. Po«R>fa*?cv*l prcftafftfcc mrelU drž^n^ razr. foterifje. Tiskar: Tiskar?* «v. Cirila * Maribor», predstavnik: Lee Broie, poslovodja * Mariboru — Urednik: Jan ni Golee, nmirns t Mtrifrc*». UdajatelJ: Koatseirrlj »£lot*eikega Go*podaxjai, j»wiiUriuk: Janui Gofr«, «ujrvi/u&j y Mar&nra,