dfe. 49, ^ Gorici, v soboto dne 11. julija 1914 Izhaja dvakrat na teden, in sicer v torek in soboto ob 4 uri popoldne. Staaie na leto E 10'-7, leta . . . j,"5v*" V4 »» . . . » a*so Posamične številke stanejo .... 8 vin. Ra naročila bres doposlane naročnine se ne oziramo. Tečaj XUV. Telefon it. 83. *Vee za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v i. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v 1. nadstr. na J*?o v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po po? godbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. V absolutizmu. Kakor da ne bi nikdar bila razglašena v Avstriji konstitucija, take so danes razmere v naši monarhiji. Na Češkem komi-sariat, na Dunaju § 14, po vsej monarhiji pa samolastna vlada mož in naj se ti imenujejo Sturgkh, Tisza ali pa Potiorek. Narodi so danes oropani svojih državljanskih pravic, Avstrija je danes edina velesila, ki ne pozna konstitucionaluega življenja. Ko so se v predmarčni dobi borili narodi za svoje pravice, so vstajali na vseučiliščih učenjaki in z neovrgljiyimLdoka-zi dokazali, da absolutizem škoduje državi, ker jemlje vse polno ljudem možnost, da bi se uveljavljali, da bi prišle njih sile in njih zmožnosti državi v korist. Učenjaki so to teoretično dokazali, praktično pa dokazuje to Avstrija. V dobi absolutizma srno, v dobi policijske vlade, temu primeren je naš položaj. Brez ozira na kritike, z zaničevanjem na vsak nasvet pašuje v zunanji politiki grof Berehtold. Zaigral je Avstriji pot do Soluna, odpodil je Rumunijo, ustvaril torišče rivalitctc med Avstrijo in Italijo in riikdo ne ve, kake lepe blamaže nam pribori. Vsa Avstrija obsoja njegovo politiko, vse je proti njemu, ali mož ostane na svojem mestu, ker sedaj ne velja ustava, ne veljajo ljudske pravice, temveč velja le absolutizem. Krmar zunanje politike se roga pravilom pohtične modrosti, krmar notranje politike brije norce iz zakonov ustave. Grof Stiirgkh pošlje domov parlament, če mu ni čisto pokoren psiček, grof Stiirgkh pošlje domov parlament, če mu ie tudi udan ko suženj. Hoče vladati, neomejeno vladati in kako se naj lepše vlada ko s § 14. Grofa Stiirgkha ne briga deželna avtonomija, njega ne briga nobena postava, spreminja civilni pravni red, daje veteranom sablie, kaj briga njega volja prebivalstva, kaj koristi države. V drugih državah vlada včasih tudi mhiisterski predsednik, ki ima faktično vso moč v rokah. Ali tista moč je hitro končana, ko izreče večina zbornice, da nima več njenega za-ununja. Brez pardona mora tedaj odstopi-t: niinisterski predsednik, in naj ima še ta k o zastucre za državo. Ne tako grof stiirgkh. Njega ne briga večina, on je niti ne rabi. on je neomejen gospodar, on je večji absolutist ko vsak vladar. In posledice? Strahovite so posledice naše zunanje politike, grozne in obupne naše notranje poFtike. Bili so časi, ko se je že govorilo o narodnostnem miru v Avstriji — danes je narodnostni boj le še silnejši in sam Stiirgkh dela na to, da se ne doseže sprava med Nemci in Cehi, ker Sturgkh noče parlamenta, Sturgkh hoče biti nekronani vladar Avstrije. Zato razbije kompromisna pogajanja, zato ljubi medsebojni boj narodov. Bili so časi, ko je mogla Avstrija prirediti svetovno razstavo, bili so časi, ko je cvetela v državi industrija, ko je bilo šolstvo cvetoč.\ Danes poglejte po tihih tovarnah, danes poglejte po mizemih šolskih stavbah, danes najdite trud vlade, da se zboljša šolstvo. Kje vidite napredek, kje vidite delo za ljudsko blagostanje, za pro-cvit monarhije. Ko je rabila Avstrija tako krvavo denarja, ko je padala avstrijska renta tako strahovito, tedaj je avstrijska vlada morala seči po denarju varovancev, da se je izmazala iz skorajšnega finančnega ruina. Vlada, vrhovni varuh nedo-letnih je prisilila varuhe, da so morali ku- povati državne papirje, da so zgubljali nedoletni tisočake in tisočake. Take reči se dogajajo pri nas, kjer je absolutizem, kjer nima vlada nobenega kredita. Ustavna Francoska pa išče doma 800 milijonov posojila po 3l/a% i« prvi dan ima na razpolago 32 milijard. Tu absolutizem — tam ustava, tu revščina — tam denar. Pa vse to ne briga grofa Stiirgkha, vse to ne obstoji za našega ministra. Nemogoče je natančno napisati vso škodo, ki jo nam dela absolutizem. Pa to je tudi nepotrebno, ker vsakdo vidi, da še nikdar ni bilo vse tako desperatno v državi, kakor je sedaj — v absolutizmu. Država je brez kredita, z nezadovoljnim uradništvom in prebivalstvom. Patriotizem obstoji le še v hinavstvu in bizanti-nizmu, požrtvovalnost je bela vrana med Avstrijci. Špionažne afere, vcleizdaialske afere pričajo o moralnem stanju vlade, izseljevanje in nizki kurzi o njenem gospodarstvu. Vse mora iti k vragu, če obstoje te razmere še kratek čas. In bati se moramo, da obstoje še precej dolgo. Korumpirani od koruptne vlade /unbliaio narodi smisel za ustavne pravice, vsi slavni zgledi prednikov so za nas izgubljeni. Ustava je pokopana in pokopan je smisel za ustavo. Odpustili bi Stiirgkhu, če uničuje le ustavo, a njegovo delo gre naprej, s dispo-7icijskim fondom tudi ugonablja ljudem čut za ustavo, čut za njih pravice, za njih dostojanstvo. In to je naihujše, to je naj-groznejše. Ljudje oozabljajo, da so držav-'htni in radi tega tudi ne skrbe za državo. Zato na propada vse, zato smo pred bau-Kerotom, pred katerim nas reši edino to. da postanemo vsi zopet državljani, ki se borimo za svoje pravice, ki uveljavimo zopet ustavo in končamo absolutizem. In na to delo kličemo vse! Umeščenje župana v Gorici 0. julija 1914 Gorica, glavno mesto slovenskega dela naše dežele, ima zopet svojega potrjenega in umeščenega župana. Nima slovenskega župana ali ima župana s slovenskim priimkom, kateremu naj sledi prej ali slej slovenski župan, kakor pritiče to glavnemu mestu med Slovenci. V četrtek je bilo slovesno umeščenje, opoldan, ko je solnce najbolj razgreto; takrat je plalo po mestni dvorani ogrevanje za italijanstvo Gorice iz ust župana in podžupana in seglo je do viška, da je običajno občinstvo na galeriji burno ploskalo. V črno so bili oblečeni mestni svetovalci, svečano razpoloženje med njimi, mestna zastava je vihrala z mestne palače ___slovesni trenotki za italijanstvo Gorice, dokler je uprava mesta še v njihovih rokah. Vlado je zastopal namestilištveni svetnik Anton Rebek, predsedoval je prvi podžupan dr. Ceščuti. Zastopnik vlade svetnik Rebek pravi, da se čuti počaščenega, ker je namestništvo odredilo njega, da sprejme v svoje roke prisego župana Goriškega mesta. Župan priseže. Namest-ništveni svetnik pravi, da župan zbog svoje izkušenosti v izvrševanju del javne u-prave stori gotovo to, da bo Gorica napredovala. Od strani vlade obljubi polno pomoč. Ob jednem se zahvali za živo in odkritosrčno udeležbo mesta v žalovanju po žalostnem dogodku, ki je zadel hišo Habsburško. Dr. Češčuti pozdravi župana v imenu občinskega sveta in v imenu mesta, čestita mu in pravi: Poleg materijalnih interesov bo znal župan varovati tudi moralne interese, vzdržujoč neoinadeževan in svetel italijanski značaj naše Gorice. To je bilo glavno, tako le mimogrede je omenil, da se posreči Bombiču rešiti tudi vprašanje vodovoda in kanalizacije. Zupan zahvali toplo namestništvenega svetnika in dr. Ceščutija, potem pa je razvil svoj program, kaj vse stori na gospodarskem, prosvetnem, šolskem polju. Same stare reči. ponavljane stokrat, ne izvršijo pa se niki.'' Se vselej nam je Bombic obliubo-val vodo in kanalizacijo in vse potrebno, ali storilo se ni nič: ni vode, ni kanalizacije in ni vsega potrebnega in vsega tega tudi ne bo, dokler bo mestna uprava v rokah sedanje v Gorici gospodujoče italijanske klike, ki nima nikakega smisla za delo za procvit mesta, marveč se izgublja le v narodnostni gonji, je velika v malenkostih in se boji oprijeti se sredstev k napredku iz samega strahu, da bi se ne izgubilo italijanstvo Gorice, katero pa gre pod zlo prav vsled take malenkostne, strahopetne, vsak napredek ovirajoče italijanske politike. Gospodarskj del govora župana Bombica ie bil le tako postranska reč, glavno ie bilo povdarjanje narodnega značaja Goriškega mesta. Bombic je rekel; »Ako pa mora gospodarski dobrobiti posvetiti posebno paznost vsaka uprava, ne more biti brez zveze z moralno dobro-b!tjo. Mi ne odnehamo nikdar od programa, ki smo mu sledili doslej, da obdržimo nespremenjen svoi narodni značaj, svojo avtonomijo, svoj jezik In neoporečno pravico, da smo mi gospodarji v svoji hiši«. (Burno ploskanje). Seja zaključena. * Nič resnega! Tista komedija s strani Italijanov kakor v prvi seji novega občinskega odbora, ko so bili zbog prevelike nacionalne razgretosti in zbog za nje prijetnih glasov iz blažene Italije povodom majskih dogodkov v Trstu pozabili na cesarja ... Vedno imajo pri rokah nacionalni boben, vedno isti udarci: bom bom bom narodni značaj Gorice, italijanski značaj Gorice. In ker ljudje zevajo, jim obljubijo vode, in ker se prijemljejo za nosove, jim obljulrjo kanalizacijo. Italijanski župani v Gorici obljubljajo in obljubljajo, poznajo, kaj je potrebno, ali ne stori se prav tisto, kar spoznajo za tako potrebno in povdarjajo tako slovesno ob prilikah kakor pri umeščen ju. Kje so "že tisti časi, ko je rajnki dr. Mavrovič kot župan obljubljal goriškim meščanom razne gospodarske naprave, obljubljal jih je rajnki dr. Venuti, obljubljal dr. Marani. Jurij Bombic nas vleče sedaj že tretjič z gospodarskimi obljubami — Nagovor zastopnika vlade namestništvenega svetnika Rebeka je bil prav kratek. Nekaj se vendar mora reči. Sploh je bilo vse umeščenje medlo, primerno pač današnjim časom v Gorici — svečanostno je bilo leta 1908: zastave po mestu, bak-ljada, grof Attems je izrazil upanje, da bo mogel Bombic kaj dobrega storiti za Gorico kot zdravilišče prve vrste, da bo on kot trgovec dal trgovini novega življenja... Pri drugem umeščen ju 3. oktobra 1911 .'je grof Attems molčal (par dni potem je bila dovoljena revizija ljudskega štetja v Gorici!), letos vse medlo, hoteli so se malo poživiti z bakljado v četrtek zvečer pa je bila prepovedana. Imamo župana, imamo staro mestno upravo — nič se ni spremenilo; ker se ni nič spremenilo, se tudi ne izpremeni naš neizprosen boj proti tej upravi in spremeniti se tudi ne sine nič na to stran, da bi se vrnili odtrgani deli avtonomije v stare roke, katerim so bili odvzeti! Slovenci gremo svojo pot naprej. Naša parola je: boj! C. tr. državna viSja realka ? Gorici Realka v Gorici je podala letos svoje 54. izvestje. Vsebina: 1. Ober die HiillfHi-che ajler Kugeln, welche einen Kreis und eine Gerade, letzterc in einem gegebenen Punkte beriihren. Napisal Kari Thoner. 2. Šolska poročila, podal vodja ravnateljstva prof. J. Zupančič. Med profesorji so Slovenci: vodja Jaka Zupančič, dr. Ivan Gregorin, Ivan Košnik, dr. Anton Papež, Ferdinand Seidl, Jos. Žilih, dr. Hilarij Zoni, Anton Debe-Ijak, Fran Ferjan, dr. Peter Šorli, Ivan Znidaršič. Vseh profesorjev in učiteljev je 31.— Dijakov je bilo začetkom leta 394, koncem leta pa 360. Iz Gorice jih je bilo 91, z G o r i š-k e g a 115, iz Trsta 19, iz Istre 23, s Koroškega 6, s Kranjskega 29, s Štajerskega 19, s Solnograškega 1, s Spodnje-avstrijskega 18, z Zgornje Avstrijskega 3, s Češkega 10, iz Šlezije 3, š Tirolskega 2, iz Bukovine 3, iz Dalmacije 5, z Ogrskega 1, iz Nemčije 5, iz Italije 2, iz Švice 1, i/. Egipta 2, iz Amerike 2. Materinščina dijakov: Slovencev 162, Italijanov 105, Nemcev 86, 2 Ceha, 1 Srb, Po veri so: 349 katoličanov, 7 evan-geljcev, 3 Židje, 1 pravoslaven. Pristojnih v Gorico je 197, zunanjih 163. Odličnjakov je 8, sposobnih 200, splošno sposobnih 29, nesposobnih 71, neklasi-ficiranili 6, ponavljalni izpit je dovoljen 46 dijakom. Slovenski odličnjaki: Vladimir Fajdi-ga, I. b, Zvonimir Štrekelj, I. a, Josip Štolfa, VII. Naznanilo o začetku šolskega leta 1914/15. V pripravljalni razred na realki se sprejemajo le učenci italijanskega maternega jezika. Vsprejem v prvi razred realke: Učenci, ki se hočejo vpisati v prvi razred realke, morajo: a) dne 16. septembra 1914 priti med 9. in 12. uro dopoldne v spremstvu očeta ali matere ali kakega namestnika v ravnate-Ijevo pisarno; b) s seboj morajo prinesti krstni ali rojstni list in pa obiskovalno izpričevalo one šole, iz katere so prišli. Pogoji vsprejema so sledeči: 1. Učenec mora dokazati, da je že dovršil deseto leto ali da doseže v letu 1914 to starost. 2. Mora z dobrim vspehom prestati dne 17. septembra pismeni in ustni vspre-jemni izpit. Pri tem izpitu se zahteva v zmislu mU nit terskega odloka z dne 14. marca 1870, št. 2370, sledeče: a) v verstvu toliko znanja, kolikor si ga more učenec pridobiti v prvih štirih letih ljudske šole; b) v nemščini spretnost v čitanju in pisanju, znanje početnih naukov iz oblikoslovja, spretnost v analizi, prosto razširjenje stavkov, praktično znanje pravopisnih pravil in njih uporabo pri narekvi; c) v računstvu izvežbanost v Štirih o-snovnih računih s celimi števili. Vsled ministerskega odloka z dne 2. januvarja 1886, št. 58, se vsprejemni izpit za prvi razred za isto šolsko leto ne sme ponavljati-ne na tem, ne na kakem drugem zavodu. * ! V Gorici imamo slovensko gimnazijo, ne realne, kakoršni sta nemška in italijanska gimnazija. — Zato moramo toliko bolj stremeti po slovenski realki! Dijakov na realki je največ Slovencev in vedno več slovenskih učencev vstopa v realko, kar je vsega odobravanja vredno in le želimo, da se naši dečki oprijemljejo v vedno veči meri realnih študij, ki vedejo do dobrega kruha. Drugbrodci to povsem upoštevajo, Slovenci pa preveč silijo svoje otroke v gimnazijo! Potrebujemo pa ab-solvirancev realke, strokovne, obrtne, trgovske, poljedelske šole. Ne preveč v gimnazijo, tudi z drugimi študijami se dospe do dobre službe, vedejo pa tudi do samostojnosti, ki daje odlično mesto v človeški družbi. V Gorici moramo dobiti, kakor rečeno, slovensko realko. Za slovensko gimnazijo slovenska realka! ,1'Eco" proti Slovencem Soglasna je bila v slovenskih listih obsodba glasila italijanske ljudske stranke >UEco« radi nesramnega podtikanja ir-redentizma Slovencem, radi grdega de-nuncijantstva Slovencev v času, ko je vsak pošten državljan žaloval radi dogodkov v Sarajevem in obsojal strašni zločin. Kdor bi bil verjel krščanskemu listu »L' Eco«, bi moral misliti, da je v G o r i c i pravo gnezdo slovenskega irredentizma, da imamo državi nevarne zveze s Srbijo in da Slovenci vzgajamo morilce kraljev, in cesarjev. Soglasna obsodba na slovenski strani je odmevala v italijanski ljudski stranki vendarle neprijetno; zato je izšel v »U Eco« članek »A che tanto rumore«, kjer se zvijajo, da niso napadli slovenskega naroda, čudijo se soglasju pri vseh slovenskih strankah in pravijo, kaj bi bilo, ako bi se oni postavili na stališče radikalnega narodnega programa italijanskih liberalcev? Odgovarjamo hitro: ni treba, da se šele oprimejo radikalnega narodnega programa italijanskih liberalcev, k e r s o se ga že oprijeli in so še hujši kot italijanski liberalci. Zvijajo se v članku in nekako oprati se hočejo pred slovensko javnostjo, vmes pa le nadaljujejo s svojimi nesramnostimi in se delajo iako, kakor da so orioravljeni govoriti o raznm dejstvih, ki bi dokazala »serbi-zem«. Lena dan ž njimi! članek v U Eco na nosi tudi podpis___A. S. Italijanska liudska stranka je čutila potrebo nekaj storiti gledč na lopovsko žalienfe Slovencev v njenem glasilu, to še toliko bolj, ker smo \o pozvali, naj pove, ali soglaša z onim člankom, polnim insi-nuacij In denunciianstva napram Slovencem, ali fe celo izšel na iniciativo strankinega vodstva? Italijanska liudska stranka je na to potisnila v ospredje kot pisca omenjenega članka g. A. S. Moll-ov Seidiitz-praSek je za na lelodcn trpeSe BeprefcoalHvo uTB&stwo katero ima prednost pred vsemi dnudmi dr« •tignimi SiitU, kroglicami in gren&icsmi. Cena orig. škatlje K2-~ Ponarejanje m aodnljsko zasleduje. »olio-ve Frm. žganje ta nI olajšujoče 1b oT*rephtfo«e tta-roK&ano sredstvo proti tratita in preMajenja vsake vrste. OrijRr. steklenica K 2*~ Na prodaj po vsen lekarnah ; In mlrodllnicsh. Glavna lekarna ¦- «.. -k. 1011, e, ii kr, drornl stMtoik, DonaJ, .:•• TucMaubea 9. Dobiva bo v Gorici v vseh lekarnah in mirodilaicah. Nimamo navade, stikati po osebahv držimo se stvari, ali ker }e bil kot pisec onega famoznega članka postavljen na »pranger« gospod A. S., si ga moramo ogledati. Arturo Štefani. Podpis A. S. znači Arturo Štefani, ki je urednik pri »L* Eco«» doŠel v Gorico .iz Trentina. Mož se sam vedno hvali, da Je boljši Italijan nego vsi goriški italijanski kaporijoni vkup. V uredništvu so od njegovega dohoda vžigalice »Lege« našle mesto, in v kavarni se signor A. Štefani ponaša z italijanstvom, ozmerja goriške italijanske prvakarje, da se z italijanstvom le širokoustijo, v resnici pa ne store" nič, — naj gredo v šolo k Trentincem, ki jih je v Gorici že do 350, došlih v glavnem po njegovi inicijativi, da osvežijo italijanstvo Gorice in ga varujejo pred slovensko invazijo. Signor A. Štefani nosi danes zvonec v italijanski klerikalni politiki, in sicer zvonec pristnega trentinskega kleri-kalizma, ki je morda bolj irredentov-. ski nego zriani lahonski liberalizem naših krajev. — Signor Štefani pripoveduje celo v javnem lokalu o idiličnih razmerah v Trentinu, kjer v »visoki politiki« ni razlike med klerikalci in liberalci, kjer je avstrijski vojak najbolj obsovražen stvor na tej božji zemlji, kjer vsa srca hrepene po odrešenju. (Lani smo čitali v časopisih, kako so duhovniki celo v cerkvah govorili popolnoma v iredentističnem duhu). Signor Arturo Štefani sploh ni preveč skromen mož, kajti v svoji domišljiji je že zagospodaril na Goriškem in čaka le še trenotka, ko milostno pošlje v penzijo tudi prosta Fajduttija, — da se tako tudi na zunaj dokumentuje popolna nadvlada Trentincev nad goriškimi Italijani. Goriški klerikalci so bili z vso svojo gospodarsko organizacijo, na čelu jej »Banca Friulana«, popolnoma na tleh, — ali imeli so to srečo, da se je kar vsedla na njihove sedeže »Banca cattolica trentina«, ki je pograbila vse pod svojo komando: Banca friulana je izginila, v gospodarski organizaciji, celo v Hilarijanski tiskarni v uredništvu »L' Eco« pa so popolnoma za-gospodarili sem k nam privandrani Tren-tinci. Fajdutti in njegovi ostanki so le še marijonete v njihovih nevidnih rokah. Ali povemo signoru A. S. in njegovim pajdašem, da so na Goriškem propadli, še predno so docela zagospodarili. Menili so že, da so edini gospodarji tudi v deželnem zboru. — toda tu je dokazala trentinska politika le svojo brezmejno gospodstva-željnost poleg popolne nesposobnosti. Ribarili so dolgo v motni vodi, ali zadnji udarec so si preskrbeli z nesramnostjo po Sarajevskih dogodkih... Ta človek iz Trentina torej je oni, ki piše o Slovencih članke, katere obsoja vsa naša slovenska javnost! Prav, da vemo to, ali s tem ta reč še ni odpravljena. Ne zadostuje, da ga je italijanska ljudska stranka postavila pred nas: tu imate pisca onega članka! To ne zadostuje, mi zahtevamo, da italijanska ljudska stranka v svojem glasilu, v katerem je izšel oni članek, prekliče vse tisto nodtikanje in natolcevanje, da prekliče insintiacife in obžaljufe denuncijanstvo svojega glasila ter na sploh izjavi, da sloni oni članek na napačnih informacijah. To je dolžnost italijanske ljudske stranke — samo s Stefanijem se ne damo odpraviti! Obdolžitve so pretežke. — Besedo ima vodstvo italijanske ljudske stranke! Prestolonaslednik Karol Fran Josip. Novi prestolonaslednik se je rodil 17. avgusta 1887., tako ima sedaj 27 let. Prve šolske nauke je izvršil v rodbinski hiši na Dunaju in v Schottengimnaziji, kjer je tudi maturirai. Vojaško službo je pričel pri strelskem bataljonu v Bilinju na Češkem, od tam je bil premeščen k dragoncem in potem je prišel k pešcem kot major. Berolinski »Borsen-Courier« je priobčil te dni to-le karakteristiko novega prestolonaslednika: Pred 10 leti je prišlo prvič v širšo javnost v Avstriji ime nadvojvode Karola Frana Josipa. Takrat je 17 letni nadvojvoda padel na drsališču ua Dunaju in s,i Je zlomil nogo. Niti v snu ni takrat nihče mi- slil, da bo ta nadvojvoda kedaj vladar. Med tem pa je njegov oče, mlajši brat prestolonaslednika Frana Ferdinandak nad" Vojvoda Oto umrli po nnslednem redu pa je postal naslednik Frana Ferdinanda naj-starijl Otonov sin Karol Fmn Josip, ker se je bil Fran Ferdinand radi svojega morga-natskega zakona odrekel pravici nasledstva za svoje otroke. Od takrat dalje je pripravljen Karol Fran Josip na svoj novi pokiic. Takrat je bil poslan v Prago. Na pozdrav praškega Župana je nadvojvoda odgovoril češko. Dva profesorja češkega vseučilišča in trije nemškega vseučilišča so hodili pol leta na HradČane podučevat bodočega vladarja v pravni znanosti, v narodnem gospodarstvu, v zgodovini. Na cesti se je opažalo, kako nadvojvoda prijazno odzdravlja vojakom in kako spremlja svojega malega brata na sprehod. Leta 1908. pa je bil mladi nadvojvoda obsojen po družinski sodbi na 8 dni domačega zapora, ker je v Horovicah lovil in streljal ob veliki erarski smodnišnici, kjer je vsako streljanje najstrožje prepovedano. V Pardubicah je pri tekmi dobil prvo nagrado kot izboren jahač. Pozneje so se hoteli nekateri aristokratje, sami lahkožive!, približati nadvojvodi, ali Jo se jim ni posrečilo. • Mladi princ je rad pohajal gledališča in kinematografe. Pri opereti »Walzer-traum« je bil 50 krat, na kirtu V Reichenau je bila izvešena črnožolta zastava, ko je nadvojvoda ta kino posetil stfttiČ. Na dvoru svojega strica rajnkega prestolonaslednika Frana Ferdinanda nadvojvoda Karol Fran Josip za časa svojega b:vanja na Češkem ni bil nikdar. Primerialte* D r. § u s t e r š i č je izvajal v svojem govoru minole nedelje na shodu v hotelu »Union« v Ljubljani med drugim: »Sedaj, ko je hudodelstvo izvršeno, nastopajo Pilati, ki si omivajo hudodelske roke. Med njimi je tudi srbska vlada. Kdor verjame, da je Pilat nedolžen Kristusove smrti, ta naj tudi verjame, da je srbska vlada — vlada morilcev, brezvestnih morilcev — nedolžna. Bombe so dobili zarotniki iz vojaškega arzenala v Kragujevcu. Bombe in revolverje so dobiti ti mladiči v Belgradu. Tam se je skuhala ta grozna zarota. Mi Avstrijci imamo, hvala Bogu, cesarja od božje milosti, Srbi pa imajo svojega kralja od milosti morilcev... Kakšna kultura je to? Kultura bomb, kultura revolverjev, kultura umora!« Njegovo Veličanstvo, sivolasi avstrijski vladar, ki je najhuje zadet po grozni tragediji v Serajevem, pa pravi v svojem proglasu do narodov: »Blazna zlobnost majhne skupine za-peljancev nikakor ne more razrušiti vezi, svetih vezi, ki vežejo Mene in Moje narode.« Sarajevski nadškof dr. Josip Stadler pravi slednjič v svojem oklicu do katoličanov (ki ga je posnel tudi ljubljanski »Slovenec«), med drugim, da se zaradi tega, ker so nesrečni in brezbožni zarotniki, ki so pripravili in izvršili umor na prestolonasledniku in soprogi, pripadniki grško-vzhodne vere, ne more smatrati za njihovo dejanje odgovoren ves narod, ki pripada tej veri. Z druge strani tudi niso poklicani poedinci, da vrše maščevanje za zločin. — »Moje je maščevanje in plačilo — pravi Gospod!« Primerjajte in napravite si sami'komentar! Hustriia in Srbija. V sredo se je vršila na Dunaju skupna ministerska konferenca, ki se je pečala z bosenskim vprašanjem. Kakor se zatrjuje, je na tej dolgi skupni ministrski konferenci skupni finančni minister Bilinski poročal, da je dosedanja preiskava dognala, da obstoji v Bosni še ena zarota, koje namen in cilj je bil: v slučaju srbsko-avstrijske vojne motiti operacije avstrijske armade. »Militarische Rundschau« javlja, da je izvedela iz zanesljivega vira, da je bilo na ministrski konferenci principijalno sklenjeno, da se v Bosni in Hercegovini v slučaju, če bi tudi sedaj sklenjene odredbe nič ne pomagale, uvede zopet vojaška uprava, kakor po okupaciji obeh držav I. 1878, Podržavljo se vse v Bosni j,, Hercegovini nahajajoče s e pravoslavne avtonomne šole, policijski sistem se po. ostri. Grof Tlsza je imel v ogrskem parla.' mentu govor o Bosni in Hercegovini in c korakih, ki jih je napraviti v Belgradu. Rekel je med drugim: »Glede korakov, ki jih napravi rno. narhija v Belgradu, se moram v trenutku omejiti le na splošno izjavo. Preiskava o sarajevski zaroti se nadaljuje v vsaki smeri. Vsak faktor, ki je odgovoren za politiko monarhije, se mora zavedati svo. jih dolžnosti, t. j.: mora poznati svoje dol-žnosti glede ohranitve miru in one, ki % v zvezi z vitalnimi interesi in prestižem monarhije. Vlada bo trezno razmišljala vse činjenice in izvrši svojo dolžnost v polni meri in v vsaki meri«, »Dejstvo je, da je imelo potovanje prestolonaslednika v Bosno popolnoma vojaški Značaj. Nikdo ni mogel potovanja preprečiti, ker prestolonaslednik ni mogel stati pod varuštvom ogrske aH avstrijske vlade. Dejstvo je, da niti avstrijska niti ogrska vlada, niti skupni finančni minister Bilinski, niso bili obveščeni glede programa in detajlov prestoloneslednikovega potovanja v Bosno. Prestolonaslednik je obiskal Sarajevo. Sedaj vemo, da ga je pričakovala tamkaj tolpa zarotnikov. Ne vem, koliko članov šteje tolpa. A dejstvo je, da so prestolonaslednika čata// zarotniki na 6 ali 8 ati bogvekolikih mestih. Zarota pa nikakor ni tako velika, da bi se smelo glede bosenskega položaja iz vaj i i kake splošne zaključke«. »Kar se tiče Bosne, je treba iti s sta-lošča, da se je treba ogibati vsakih korakov, ki bi pomenili kaznovanje mirnega in lojalnega srbskega prebivalstva za zločine — posameznih — krivcev. Tu moram pripomniti, da smatram izgrede, ki so bili izvršeni v Bosni in Hercegovini proti srbskemu prebivalstvu kot jako škodljive in pogrešene. Žal, da ni bilo na razpolago dovolj policije, ki bi jih zamogla preprečiti. Mislim, da v Bosni in Hercegovini ne obstoja nobena taka nevarnost, ki bi zahtevala izpremembo sistema ali pa izredna sredstva.« V petek so bili izdani uradni kom/ml-keji o misniterski konferenci in o avdijenci grofa Berchtolda pri cesarju. Ti komunikeji naznanjajo, da so vse vesti o konferenci in avdijenci brez avtentične podlage. Dokler ni končana preiskava v Sarajevem, ne stori Avstrija vBelgradu nobenega koraka. A tudi po preiskavi bodo avstrijski koraki v Belgradu prijateljski. Tak bo pa tudi odgovor Srbije, ki že itak izc.uje zakon proti anarhistom. — Hujskanje nemških listov in juž-noslovanskih klerikalcev so torej brez vspeha. Preiskava sama ni dognala prav nobene sokrivde srbskih oficioznih krogov v Belgradu in vsa preiskava ni dognala n i t i e n e g a dejstva, ki bi m og 1 o koga kompromitirati v Belgradu. S Podpisani naznanjam, da sem preselil svojo krojaško delavnico iz ulice Veiturini štev. 3 D KrlliH* llliCO (Via Croce) |ffi»||. 8 nasproti Šolskemu, domu ter se priporočam slav. občinstvu iz mesta in dežele za i>a* daljna in obilna naročila. Z velespoštovanjem Franc MlačnlH, 185-4 kroJaiM mojster. Priloga ..Soče" št. 49. z dne 11. lullj^ 1914. V. zlet Gorice Sokolske Župe y St. Anflrežn pri Gorici. V nedeljo 12. t. m. se vrši zlet goriškega Sokelstva-j&vže-, vsc^taiisko^pb* d javljenem vsporedu. Zlet bi. se'inoral vršiti sicer že 5. julija, toda vsled žalostnih dogodkov v Sarajevem ga je župno" pred--', sedstvo preložilo na nedeljo. Kdor je skozi dobo let .zasledoval razvoj našega Sokolstva, te narodne vzgoje-vaUie institucije, ve, da zlet nima samo zabavnega značaja, ampak da ima najdale-kosežnejši pomen za kulturni razvoj našega naroda ter da Sokolstvo na podlagi jasno začrtanega programa s podrobnim delom skrbi za telesno in nravno vzgojo v najširšem pomenu besede. Sokolski zlet, javni nastop je narodna manifestacija, pri kateri stopa Sokolstvo v stik z vsemi sloji naroda, da mu pokaže sad svojega discipliniranega in vztrajnega narodnega dela, ter da vzbuja v narodu ono samozavest, tisti ponos, brez katerega ni upati na boljšo bodočnost in brez katerega si ne morejo Slovenci priboriti one veljave, ki jim gre v očetnjavi, za katero so se vedno borili. Čuteči, da so ogrožene od dne do dne bolj in boij one meje, med katerimi biva slovenski rod, so »i Sokoli zadali nalogo vzgojiti svoje člane in ves narod v ljubezni do svojega jezika, ne da bi se pri tem naslanjali na politične stranke, ter kot privesek ene ali druge stranke zasledovali svoj cilj. Prevzvišena je namreč sokolska ideja, da bi zamogla služiti strankarstvu. Goriško Sokolstvo je do sedaj po mo- I ceh pokazalo, da se neomajano drži so-kolskega programa. Marsikatero zapreko je odstranilo in previdno ter vstrajno ustvarjalo v sebi ono moč, ki je potrebna, da polagoma odstrani vse predsodke, ter vstvari temelj zdravemu in vspešnemu narodnemu razmahu. Oilj, za katerim stremi goriško Sokolstvo, je še daleč, toda to ga ne ovira vedno razširjati svoj delokrog vsepovsod ter s podvojenimi močmi hiteti za njim. ' Pri tem pa mora Sokolstvo računati v -prvi vrsti na moralno pomoč vsega slovenskega življa na Goriškem. Kakor vedno do sedaj, tako tudi v nedeljo ne bo goriško Sokolstvo osamljeno, ampak vsak goriški Slovenec bo s svojo udeležbo pokazal, da zna ceniti delo in trud Sokolske organizacije. Na zletišču bode vse najlepše pripravljeno: telovadišče za 250 telovadcev s tribunami je že postavljeno, nadalje se postavijo paviljoni z jedili in pijačami, da bo v vsakem oziru zadoščeno potrebam. Preskrbljeno bo tudi za vsestransko razvedrilo in zabavo: postavi se plezalno drevo, strelišče itd. itd. Za plesaželjne udeležence je preskrbljeno s Čednimi plesišči, skratka, poleg oficijelnega zletnega programa, javnega telovadnega nastopa vseh 24 v župi združenih društev, bo nudil zlet vsakomur zadostno razvedrilo v teh burnih časih. V St. Andrežu bode po sprevodu na trgu pred telovadiščem pozdrav in sprejem vseh gostov in udeležencev. Naj torej nihče ne zamudi prilike videti tO, kar se more pridobiti le z delom in samovzgojo, ne pa s praznimi besedami. Vsemu zavednemu goriškemu Slovenstvu kličemo »dobrodošli!« * Pri javni telovadbi nastopi nad 200 članov, 80 članic in 70 trg. obrt. naraščaja ter 27 vrst na orodju. ^ Članstvo (400 v kroju) se zbira ob 2Vi pop. pri južnem kolodvoru. Ob 3. se prične pomikati slavnostni sprevod v St. Andrež po sledečem redu: konjenica, godba, gosti in predsedstvo G. S. Ž., zbor starost in nato drugo članstvo v zborih po okrožjih. V Št. Andrežu na trgu pred telovadiščem se vrše pozdravi. Ob 4Va točno prične javna telovadba. Vstopnina k javni telovadbi in veselici 50 v, otroci polovico. Sedeži na tribuni: T. vrste 1 K; TI. vrste 70 v. Občinstvo opozarjamo, da si kupi vstopnice pri blagajnah, ki bodo ob cesti, da ne nastane naval pri vhodu. Danes zvečer se vrši sokolski prijateljski sestanek in sprejem gostov pri »Jelenu«. Sokoli in prijatelji Sokolstva, udeležite se ga polnoštevilno. TiMaifoiiraii. I Vsled znanega žalostnega slučaja se je prireditev Šempeterskega društva »Prešeren« na Volčjjdragi morala prenesti na dan 12. julija in se bo isti dan vršila po .^e^bjavjjenjem vsporedu. Isti dan sta \ goriški okolici 2 prireditvi, kateri ta vsled svojega pomena za goriške Slovence važnega pomena. Odbor je skušal na vse načine, da bi prireditev odnesel ali so ovire, vsled katerih je to popolnoma nemogoče. Upamo, da ne bo ne ena ne druga teh prireditev trpela škode, ker poznamo po- ' žrtvovalna srca Gorlčanov, ki bodo upoštevali te ovire in prihiteli v obilnem številu tudi na Volčjodrago, ter tu položili obolus na oltar goriškega šolstva. Odbor. Narodna šola na Blančah. i Za razširjenje Ciril Metodove Narod-[ ne šole na Blančah v Gorici je poslala kot prva ženska podružnica C. M. družbe v Ajdovščini svoto 15873 K. Vzorni podružnici, ki je nabrala lepo svoto med rodoljubi v Ajdovščini in Šturjah — o priliki prepovedanega cvetličnega dneva — iskrena hvala. Denar je naložen na knjižico ljubljanske kreditne banke št. 506. V isti namen je daroval g. Prijatelj, c. kr. vadniški učitelj 5 K, n e im e n o v a n v spodbudo pa 50 0 K. Goričani v mestu in na deželi! Jeseni se otvori na Narodni šoli na Blančah tretji razred. Priprave se vrše — vložena je prošnja; učiteljsko mesto se v kratkem razpiše. Treba nam pa denarja. — Potrebujemo za zidanje v svrho razširjenja okroglo 15.000 K — nabranega imamo nad 4000 K — pol I tisočaka dodaja danes prijatelj šole in družbe. Pokažimo tudi drugi — vsak po svoji moči — svoje rodoljubje. Šola na Blančah je postala nam Slovencem živ-ljenska potreba, skrbimo za njo. Vsakdo prispevaj mal dar v stavbni sklad — dokler ne doseže isti svoto 15 tisoč kron. Odbor obeh C. M. podružnic v Gorici. Nekaj točk iz seje deželnega odbora 10. julija 1914, 1. Odobrijo se načrti za vodovod v Solkanu iz izvirkov »Sopot« in »Za-grad«. 2. Prošnje Ivana M u r ovc a i z L o m - L o g a št. 8 za denarno podporo v svrho naprave zasebnega vodovoda se ne more predložiti vis. deželnemu zboru, ker ni opremljena s podpisom kakega g. deželnega poslanca in tudi ni opremljena z načrtom, prevdarkom stroškov in izvest-jem o imovinskih razmerah prosilčevih. 3. Pritožbe Franceta Bi zj a-kaindrugovizHudajužne-Ob-loke, IvanaKendaindr. iz K n e -že, p o d ž u p a n a N. Torka r j a in d r. i z P o d b r d a zoper sklep obč. starešinstva z dne 16. 4. 1914, s katerim se je sklenilo, da ima cela občina Grahovo prispevati k stroškom za regulacijo ceste se je pričela predstava. Veliki cirkuški pro- I stori so bili sijajno razsvetljeni. Občinstva je bilo vsepolno in vse je z napeto pozornostjo pričakovalo pričetek predstave. Marsikdo je bi! malo nezaupen, ker navadno pravi reklama več, ko pa se vidi v resnici. Ali že prve točke so prepodile vso nezauphost, ker vse je bilo izvajano s točnostjo, ki je presenetila vse. Posebno so i ugajale dfesure v prostem, osem krasnih vrancev. Težke dresure kamel in afrikan-skih gorskih ceber so prišle do polne ve- j ljave. Zabaven in zanimiv je bil nastop 8 slonov, ki so naravnost vzorno dresirani. Človek se ne bi nikdar mislil s kako lahkoto in sigurnostjo izvrše sloni svojo na- | logo. Nad vse lep je bil nastop ruske skupine »9 Prosefpis«. Obče mnenje je bilo, da je bila ta ena najlepših točk večera. Nastopi levov in tigrov pa so včasih vzeli ljudem kar sapo. Pogum domptorjev in dreserjev je vzbujal največje priznanje. S svojimi morskimi levi se je odlikovala gospa Charles. Ali tudi vse številne druge točke so zadovoljile vse. Splošna sodba vseh je, da je lahko vsakomur žal, ki si ne ogleda predstav v cirkusu Charles. Posebno pa opozarjamo na menažerijo v cirkusu Charles, ki je odprta proti nizki, vstopnini od 9. dopoldne do 6V2 zvečer. Oglejte si menažerijo in ne bo vam žal. V cirkusu imajo tudi slovenske vspo-rede. — Kdor kupi vspored, naj torej vzame slovenskega! Cirkus Charles. — V nedeljo sta dve predstavi in sicer ob 3'A in ob 71/«. V pondeljek je poslovilna predstava qb 3Va-— Kakor kaže številni, obisk ugaja cirkus Charles splošno. Iz vse dežele prihajajo ljudje, da si ogledajo veliki in v vsakem oziru prvovrstni cirkus. Obisk predstav priporočamo najtopleje. Zoologični park cirkusa Charles je odprt ves dan in sicer od 9 dopoldne do 6V2 zvečer. Posebno šolska mladina si naj ogleda to veliko menažerijo. Vstopnina je malenkostna. Gorelo je v nedeljo v skladišču miro-dilničarja g. Ceja v ulici sv. Antona št. 1. K poročilu v »Soči« trdi g. Cej, da njega ne zadene nobena krivda, da on ni bil v skladišču od petka dalje, v vreči pa je bila la-nena moka, ki spada med tvarine, ki se same od sebe vžgo. Ogenj. — V noči na petek, proti polnoči je gorelo v ulici sv. Antona pri mizarju A!.. Podberšiču v Tominčevi hiši. Prihiteli so ognjegasci, ki so gasili eno dobro uro, na kar je bil ogenj uclušen. Škoda je precejšnja. — V nadstropju nad ognjem stanuje neka gospodična, ki je trdno spala. Da bi jo zbudili, so iskali kakega redarja, ali ob taki uri v Gorici dobiti redarja, to je preveč zahtevano! Slednjič se je vendar zbudila, da ni bilo nobene nesreče. Ogenj gledat je prišlo polno ljudi. Tramvaj v Gorici je prevrnil 80-letno Terezo Filipič, stanujočo na Korsu. Starka ni slišata znamenj pa je stopila na tir in bila prevrnjena. K sreči se jej ni zgodilo nič hudega. S patrono se je igral 10-letni S. Poljak v ulici Bosco; patrono je razbil itf dečku je j odneslo tri prste. Baje mu je dal patrono [ neki laški tovariš. Tržni komisar v Gorici je zaplenil danes 7 kg fig, češ, da so bile z bakrenim solfatom polite. Pogrebne svečanosti nadvojvode Franc Ferdinanda in njegove soproge voj-vodinje Hohenberg predstavljale se bodo v tukajšnjem kinogledališču »Central-Bio« od sobote naprej skozi 4 dni. Omenjene slavnosti si je ogledala na tisoče in tisoče glav broječa množica na Dunaju, kamor so prihajali iz vseh tudi najdaljnih krajev Avstrije. Ako se nam nudi prilika, videti omenjene slavnosti v tuk. Central-Bio, ne smemo zamuditi te ugodnosti ogledati si prežalosten slučaj priljubljenega prestolonaslednika in njegove soproge. Da se da tej svečanosti zaslužen sijaj, spremljevala bode v nedeljo tuk. vojaška godba ome-I njeni film s primerno izbranim vsporedom, Vojaška godba igra pri 2 predstavah In si- I cer pri oni, ki prične ob 5. uri, in pri oni, ki prične ob 6.30 in traja do 8. ure. Veseloigra »Modra miška«, ki je vzbu-zala povsod veliko zanimanje je dobila konkurenco v novi veseloigri »Svet brez mož.« Ta veseloigra predstavlja se v nedeljo in pondeljek v tukajšnjem »Central-Bio«, na kar se slavno občinstvo opozarja. Atentat na zdravi razum je, če kupuje človek za svoj težko prisluženi denar slabo blago. Kajti slabo blago nikoli ni vred- I no denarja, ki se zanj izda, pa naj bo na videz morda tudi cenejše. Slovenske gospodinje kupujejo zatorej, kadar rabijo j kavni pridatek, samo Kolinsko kavno primes, ker vedo, da je ona najboljše blago te vrste, obenem-pa tudi edini res pristno j domači izdelek. Kratko malo — Kolinska kavna primes se je vsem našim gospodinjam najbolj priljubila. DOPISI. Smrtna kosa. — V četrtek je urnrl v Bovcu znan posestnik in gostilničar g. Matija Pire. Pokojnik si je napravil s svojo pridnostjo in delavnostjo še precej lepo premoženje. Sploh je bil znan kot priden in vesten gospodar. Preostalim naše sožalje! Podbrdo. — Župnemu uradu v Pod-brdu se ni zdelo vredno obvestiti tukajšnjo požarno hrambo o duhovnem opravilu, katero se je vršilo za pokojnim prestolonaslednikom. Sodbo o takem postopanju naj si napravi čitatelj sam. — Gasilec. Samomor v Kobaridu. — V sredo pop. okoli 4. ure se je ustrelil v Kobaridu reš-picijent tukajšnje finančne straže. Ljudje, ki so imeli opravila ž njim, so opazili, da že kakih 10 dni, je nekam čudno potrt. Zdravnik je baje konstatiral, da mu bolezen mine v kratkem. In res je par dni opravljal redno svojo službo v uradu. — Pokojnik si je nalil v puškino cev vode in ustrelil v desno stran glave. Učinek je bil strahovit. Razneslo mu je polovico glave. Samomor je izvršil v veži. Zapušča mlado ženo, ki je v blagoslovljenem stanu in 1 otroka. Sokolski vestnik. Bratje Sokoli! Redovne vaje za župni ziet so ob 7. zjutraj v Štandrežu. Udeležite se jih poluoštevilno. Gospodarske vesti. Gospodinjski tečaj za učiteljice pri- j morskih dežel. — »Društvo slovenskih učiteljic« priredi v času od 20. julija do 12. sept. gospodinjski tečaj za učiteljice Primorskega in Dalmacije v Gorici, ako se priglasi zanj vsaj 12 učiteljic. Ta tečaj ima namen vsposobiti učiteljice za pouk v gospodinjstvu in kupanju ter za voditeljice Šolskih kuhinj. Poučevalo se bo kuhanje, J likanje, nauk o gospodinjstvu s praktičnimi vajami, hranoslovje, zdravoslovje, gospodinjsko računstvo s kalkulacijami in gospodinjskimi! zapiski. Učiteljice, ki bi se utegnile zanimati za ta tečaj, naj se prijavijo najkasneje do 15. julija potom vodstva na dež. šol. svet za Goriško v Trstu in istočasno po dopisnici na »Društvo slovenskih učiteljic v Ljubljani, Kopališka ul. 1. Udeleženke plačajo za vseh 8 tednov za hrano 100 K, Stanovanja je v tem času v Gorici lahko dobiti. Voditeljica tečaja bo g. Jerica Zemljanova iz Ljubljane. Živinski trg. — Na živinskem trgu v Gorici v četrtek je bilo 270 glav goveje živine, 750 prešičev, 4 konji. Izvozni trg v Gorici. — Na izvoznem trgu v Gorici je bilo danes 50 kvintalov hrušk po 36 K, breskev 25 po 100 K, arti-čok 8 po 96 K, črešenj 20 po 40 K, reine j claude 2 po 22 K, fig 15 po 22 K, grozdja sv. Ivana 4 po 34 K, jagod 1 po 88 K, fižola 40 po 16 K, graha 1 po 30 K, krompirja 16 po 9 K, jabolk 30 po 36, češp 40 po 22 K. Kmečka posojilnica in hranilnica v Sv. Križu bo imela svoj letni občni zbor dne 19. julija t. 1. ob 3. uri pop. z dnevnim redom, določenim po pravilih. K obilni udeležbi vabi odbor. Letina po Vipavskem kaže lepo, koder ni bilo ujim. S e n a je v izobilju, ker je j bil luni moker; škoda da je teško sušiti. i Letos se kaže očividno vrednost umetnih gnojil. Kdor gleda travo na pognojenem travniku in ono, na nepognojenem, prepriča se takoj o velikem razločku. KoseSc pa še najbolje ve, da nakosi na pognojenem po trikrat več dobrega sena nego na nepognojenem. Trta kaže lepo, Če tudi ni bilo lepega vremena ob cvetju; le neke vrste niso obdržale, ampak se je grozdje osulo. Poljski pridelki kažejo lepo, ker imajo dežja za vsako potrebo, če ne celo preveč. Le s a d j a ne bode mnogo; češnje n. pr. niso vrgle skoro nič, ker so pediči napravili mnogo škode, a še več deževje ob zoritvi. Sklep Šolskega leta na obrtni nadaljevalni šoli v Solkanu je bil 28. junija. Udeležili so se ga zastopniki onih korporacij, ki vzdržujejo to šolo in mnogo domačega občinstva. SkleD se je vršil slovesno na običajni način. Šola šteje štiri razrede. Poučevali so 4 učitelji 32 ur na teden. Pouk je trajal 8 mesecev. O pričetku šolskega leta je bilo vpisanih v šolo 105 obrtnih vajencev. Med letom jih je izstopilo iz šole, ker so popustili rokodelstvo in odšli domov ali postali pomagači, oziroma dosegli 18 starostno leto, 10 učencev. Učnega uspeha jih ni doseglo 15. — Mizarskih vajencev je bilo 83. zidarski 1, kleparski 1, ključavničarski 3, kovaška 2, kolarska 2, knjigoveš-ki 1, strugarski 1, krojaški 1. Pouk je bil v nižjih dveh razredih težaven in naporen, ker so bili vajenci iz raznih krajev domače dežele in sosednih dežel z različno pred-izobrazbo ter so marsikateri težko sledili nouku. Povprečno je bilo pri pouku vsakdan navzočih 87'4%. Leta 1911/12 je bilo vsak šolski dan navzočih 83%, 1. 1912/13 pa 85%. Ta Števila kažejo, da se šolski obisk boljša, — Vsi vajenci so bili slovenske narodnosti. — Obdarovani s hranilnimi vlogami v skupnem znesku 100 K je bilo 13 vajencev. Po slovesnem sklepu je bila otvorjena razstava medletnih izdelkov, iz katerih so se obiskovalci prepričali, da šola od leta do leta napreduje. Novo Šolsko leto prične 3. novembra 1914. Kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici uljudno naznanja g. članom, da se prihodnjo nedeljo izlet po Brdih ne vrši ter naj se blagovolijo g. člani v velikem številu vdeležiti tombole na Volčjidragi pevskega društva »Prešeren« iz Št. Petra in veselice Sokolskega društva v Št. An-drežu. Razne vesti. Škoda v Sarajevem znaša po izvestju trgovsko-obrtne zbornice 2 milijona kron. Poškodovancev je 129: Manjši trgovci do-Ivjo primerne podpore, da zopet prično trgovati. ! V Šibeniku so aretirali tri uradnike tovarne za karbid; baje so italijanski vohuni. Avtomobil je zgorel, in sicer na vožnji čez Predel; v avtomobilu je bil neki gospod in gospa iz Celovca. Avtomobil se je unel, vode ni bilo blizu, in tako je zgorel. Gospod in gospa sta se rešila. Iz imenažerije v Boury-En-Bresse je pobegnila levinja. Občinstva se je polotila panika' Lovci pridno iščejo levinjo. Zopet zrakoplovna nesreča, — Na letališču v Gačini sta trčila skupaj dva pilota. Nadporočnik Šelšil je mrtev, Lagor-luv težko ranjen. Brezsrčnost. — V Ljubljani sta v preiskovalnem zaporu dva dijaka, ki bi morala delati te dni maturo. Profesorji so prosili sodišče, da bi smela priti dijaka v spremstvu stražnikov k maturi, ker končno sta le v preiskavi in ne gre da bi nedolžna izgubila leto. Prošnja je bila odbita. Prosili so nato, da sme izprašati izpra-ševalna komisija oba dijaka v zaporu. Vsa čast gospodom profesorjem, ki so tako lepo pokazali svojo dobrosrčnost. A tudi ta prošnja je bila odbita. — Na vse to ne moremo reči drugega ko da se tako ne vzgaja patriotov. »Ko pridejo iz cerkve« .... Slikar Lantara je ponujal nekoč na prodaj nekemu prijatelju umetnosti sliko s'kmetov, vasico s cerkvijo, ali na sliki ni bilo nobenega človeka, ker slikar ni hotel naslikati nobenega. Kupec se je radi tega začudil in vprašal slikarja: Kje pa so ljudje? Slikar: Ljudje so v cerkvi. Prijatelj umetnosti: Prav, ko pridejo iz cerkve, kupim sliko- Obletnica bolgarske I katastrofe. Konec junija 1913. je bil dan osode-polni ukaz na bolgarsko vojsko, da naj na j celi črti naskoči srbsko in grško armado. Posledice tega ukaza so znane. Bolgarska, je M% ttojaženg^tei;, je' \&;. gubila vse uspehe prve balkanske'vojne! Zadela jo je prava katastrofa, ki jo je privedla na rob državnega propada. Povsem naravno je, da se Bolgari spominjajo dne 29. junija 1913. z naj večjo. Jiolečina in" z največjim gnevom v srcu, ker je ta dan mejnik med srečo in nesrečo v njihovi zgodovini. . Zanimivo je, kako sodbo izrekajo posamezni listi in političarji o činu, izvršenem 29. junija 1913. Najčo C a n e v, vodja radikalno - demokratske stranke piše v »Radikalu«: »Naša zgodovina ne pozna večjega'zločina od onega, izvršenega 29. junija 1913.« Janko Sakazov, vodja socialistov, izjavlja v svojem listu: »Da so onemela ona nesrečna usta, ki'so dala ukaz dne 29. junija 1913., bi Bolgarska ne bila ponižana in razkosana, marveč bi bila velika. To mi daje pravico, da imenujem dan 29. junija najnesrečnejši dan v novi zgodovini bolgarskega naroda.« Dr. M o m č i 1 o v, jeden izmed vodji stambulove (vladne) stranke, je izjavil odkrito, da je bil čin z dne 29. junija 1913. »zadnja neumnost v celi vrsti neumnosti, ki so ponižale Bolgarsko.« IHja B o b č e v, jeden najuglednejših pristašev narodne stranke, je rekel na shodu v Plovdivu: »Krivci katastrofe z dne 29. junija so znani, čas je, da jim damo zasluženo plačilo.« 7 ozirom na tako razpoloženje v javnosti se ni čuditi, da je prišlo do ostrih demonstracij povodom žalne te obletnice. Iniciativo za demonstracije je dalo di-jaštvo. Policija v Sofiji je sicer prepovedala vsako demonstracijo, vendar pa se je bilo zbralo v ulici Dordukov blizu vseučilišča na tisoče in tisoče občinstva vseh slojev, ki je odkorakala v ogromni množici na trg pred cerkev sv. Nedelje. V množici so nosili v črno zavite rdeče zastave z napisom: Maščevanje krivcem za 80.000 padlih vojakov, za 60.000 vdov, za 200.000 enot, za 300,000 žalujočih domov. Govorih so burne govore... da treba vse one, ki so zakrivili 29. dan meseca junija 1913- obesiti ob spomenik carja-osvo-boditeija. Odgovorni urednfic in Izdajatelj Ivan Kavčič v Oorici. Tiska: »Goriška Tiskarna« A. OabrSček . uelika zaloga = i=oI]kinega olja prve vrste Mjkiijilh Wii iz Istrt, Oalsacije flglfsttc. Bari h i; e ¦ prodajo na drobno in debelo Prodala m Srorno: Kron —'96,1-04 na 1'20, 1-28, 1-36. 1-44. i"60, VB% %--, 240 «» lnži m n vin. ['—~ Na debelo cene ugodne. ____ : PoSilja poštnine prosto na dom. Posodo sp »puSča kupca do popolne yporabe olja; p. vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloge - —--------mjJa in gveCi_________ _^ Cene zmerne. Kupijo se večje množine vsakovrstnega trdega, Lganega lesa. Množino, rr.ero in ceno franko vagon pod šifro: »Oreh, črešnja, hruška" na uprav- ništvo „Sočett. 204-4 Lep lokal na Bledu se odda črez sezijo u najem. Isti se nahaja na najbolj prometnem kraju, primeren za prodajo sadja in sočivja. — Vpraša se pri 3os. Kolman, posestnik in čevljar na Bledu. 2o0_2 C. kr. okrajni šolski svet v Sežani Štev. 2098-T-14. Razpis ZAHVALA. K nenadomestni izgubi našega iskrenoljubljenega soproga, očeta in brata, gosp. KARLA PRESL gostilničarja in mesarja se za vse blage dokaze iskrenega sočutja tem potom najiopleje zahvaljujemo. Posebna zahvala bodi izrečena preč. duhovščini, visokorddriernu gosp. podpolkovniku plem'. Woinovichu, vsem častnikom c. kr. domobranskega pešpolka št. 27, častniškemu zboru c. in kr. pešpolka št. 19 za izkazano sožalje in darovane vence. Nadalje se prav iskreno zahvaljujemo si. starešinstvu, »Narodni Čitalnici*, „Rokodelskemu bralnemu društvu" za obilno udeležbo in pretresljive žalostinke ter p. n. uradništvu c. kr. glavarstva, sodnije in davkarije, kakor tudi vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem za obilo spremstvo na zadnji poti. V TOLMINU, dne 9. julija 1914. ., ; ,' 20-1 Družina Presl. učiteljskih mest v definitivno nameščenje v sežanskem okraja. 1. Mesto nadučitelja voditelja na dvorazredni ljudski šoli v Zgoniku. 2. Mesto učitelja-voditelja na eno-razrednih ljudskih šolah: Barka, MisMče, Škofije in Šljak. • 3. Mesto učiteljice na dvorazredni ljudski šoli v Zgoniku in Kostanjevici. Službeni prejemki so določeni v deželnem-zakonu od dne 14. januarja 1906 dež. zak. in uk. štev. 10. Za mesta navedena pod šl. 1 in 2 zavrača se na določbo § 4S, 2 odstavek drž. šol. zakona od dne °2. maja 1883 drž. zak. štev. 53. Pravilno opremljene prošnje morajo se predložiti službenim polom podpisanemu okrajnemu šolskemu svetu do 6. avgusta 1914. Nezadostno opremljene in po določenem roku vložene prošnje se zavrnejo. CHARLES Gorica, na starem pokopališču zadnje j SEŽANA, dne 4. julija Predsednik: tasič i r. 1914. Vsak dan Wagnerjev bistroumni drzni čin v boju z divjimi tigri Danes v soboto in jutri v nedeljo ob 3V, pop. ob 7% zveč. 2 predstavi 2 za tujce in družine. Vsak dan od 9—67* zveč. ogleda se lahko Ciiarlesov zoologični park (približno ' 400 eksotičnih živali). gak zahvalna in poslovilna predstava. L Felberbaum - Gorica Corso Gius. Verdi št, 11, Via Caserma št. 15 vis-a-vis izvoznega trga Obleke za gospode, gospe n otroke Perilo, nogavice, rokavice itd. Y veliki izberi. Novosti: športne iopice in bluze. Originalne t7layfarKi-Gbe oblastveno g zavarovane ofnskeiis sadne stiskalnice »HERKULES" t Prvovrstni izdelek. pf Hidravlične vinske in sadne stiskalnice., ^Š Neprekosljive! •«? Grozdni in sadni mlini mostne naprave Ph. ITlayfffl1b & C.° Tovarna poljedelskega orodja DIHIH J, II. Taiiorslrasse Sten. 71. fL Posebno izdelovanje stiskalnic in priprav za pridelovanje vina. |j$| Ceniki brezplačno n^«$ H^"* iSčeJo se zastopniki« ^ Vinarsko in gospodarsko društvo v Komnu vpisana zadruga z omejeno zavezo vabi na VIII. redni občni zbor, I ki se bo vršil u soboto, dne 18. Inlila t. L ob 77. ari zvečer v društvenih prostorih v Komna hšt. 88. DNEVNI RED: 1. Volitev enega člana v odbor oziroma volitev predsednika. 2. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva 4. Odobritev računa za leto 1913. 5. Poročilo o izvršeni reviziji v letu 1913. 6. Volitev nadzorstva za leto 1914. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bit sklepčen ob navedeni uri, se bo vršil ob, 8Va url zvečer na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki bo sklepal ne glede na* število navzočih zadružnikov. KOMEN, dne 8. julija 1914. .,Dinarsko in gospodarsko društvo" u Komnu vpisana zadrega z omejeno zavezo. 199-1 Gostilna se odda takoj v najem v kolodvorskem okraju Ljubljane, kjer je največji promet z Amerikauci, kateri tudi prenočujejo. Poleg je tudi senčnat vrt. Ponudbe pod »5000 ali po dogovoru*, na upravo lista. i9i-3 Edina primorska tovarna dvokoles -------------- -TRIBUNA«-------------- Tržaška ul. 26. prej pivovarna Corfnp. Zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-3trijonov i. t. d. S F. BATJEL - GORICA Stolna ulica št. 2-4. Prodaja na obroke. Ceniki franko. Odlikovana pekarija in sladeičMa Karol Draščik v Gorici, na Komu v (lasni diši) izvršuje naroČila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmonce in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodali različna fina vina In likorjo na drobno ali V originalnih butelkah. Prjporoča se slav. občinstvu za mnogobrojna naroČila ter obljublja solidno postrežbo po lake zmernih cenah " Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici Centrala Hnbllana, podružnice: CeHe.-Celouec, Sarajeoo. Split, Trst. Vloge na knjižice po 4%°|0, v tekočem računu po dogovoru. Delniška glavnica K 8.000.001) Rezervni zakladi K 1,000.0% Nakup in prodaja vrednostnih papirjev, vseh vrst deviz-valut. Borzna naročila. Promese za vsa žrebanja. Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. Eskont menic. Stavbeni krediti. Predujmi na vrednostne papirje, Srečke na obroke. Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje Shfes. Nakazila v inozemstvo. Kreditna pisma. Zobozdravniški in zoboteimiški atelje Dr. I. Eržen GORICA Idi. Uerdl tehaliSCc Štev. 37. Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe nakaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombo vsake vrste. OrHinlra d svolem aielleln od 9. ure dop. do 5. ure pop f An ton Br@š6a Som - losposka ul. (I. iarduGGi) 14, v lastni tjiši. Proa in naloečja slooenska zalogaja tovarna poliiStoa --------- na Primorskem--------- i zalogi ima vedno nad 50 modernih jedilnih in Cene od 300 do 3000 K soba. a o Edina slovenska delavnica tapetarij I Velika izbera si, stolio kakor tudi železnega Sprejema naroČila za opreme uil, kotelou itd. io? l ifimerbad postaja Jož. žel zaCetek sezone pr»cga maja — Najbolj zdravilne radioaktivne Akrato toplice Štajerskega 3v5 do 37-3 gradov C, učinkuje kakor Gastein, Teplitz, Pfaffer proti protinn, revmatizmu, ženskim in živčnim boleznim, oslabelosti, poškodbam, influenci in nje posledicam- Mila, podalpska klima. — Moderni konfort. — Stanovanje po ceni. Zveze brzovlakov iz Dunaja 8, iz Trsta 5, iz Budapešta 9 nr. — Prospekti zastonj potom ravnateljstva kopališča Romerbad na Štajerskem. Reservni fond: K 120.01*60 Goriška ljudska posojilnica upisana zadrugo z omejenim jamstuom Telefon štev. 79. D GOriti Ustan. 1. 1883. Anton Potatzky v Gorici naslednik Jos. Terpin. Ha sredi iašte^a 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin preje in nitij. POTREBŠČINE. Za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE. za krojače in čevljarje. Svetinjice. — Rožni venci. — Masne knjižice. lišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje ! krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ' ter na deželi. Vplačani dfcleži : K 48.043 S!T IZIDOR NANUT autorizouana staubena turdka ^ diopici ulica Adelaide Ristori štev. 5 se priporoča p. n. občinstvu za vsa stavbena dela. Izdeluje vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije po najnižjih cenah. lastni hiši: Gosposka ulica štev. 7, I. nacisti-.) sprejema hranilne vloge od vsakogar in obrestuje po 5°|0 čistih. stalne vloge proti enoletni odpovedi .dogovoru. — Vlagateljem so na razpolago i hranilniki* Posojila se dajejo zastavo in osebni kredit. k Položnice poštne hranilnice razpolago brezplačno. Kupujte samo dvokolesa „GeriCC" in „ffltena", ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original Uicforia so najprak- tičnejši za vsako tiišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje in štikanje (vezenje). Stroj teče brez^umno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamo- reznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki Kerševani & Čuk , na Stolnem trgu št. 9. GORICA Mihajlo Turk priporoča svojo 160-10 BRIVNICO" Gorica- : Zfl SrbijO (Belgrad) potrebujem 3 violiniste, 1 basista, flautista in igralca na harmonij. Reflektiram le na V6Š Če moči. Plača dobra in služba stalna. Ako so j reflektanti obrtniki ali uradniki se jim j nudi lep zaslužek. — Ponudbam je " priložiti znamko za odgovor.. j Stanislav Volarič, 1 kap cinik J Belgrad, (Srbija), Kosovska ul. 45. 9 fflirodilnica, papirnica in touarna šolskih zueifcou KOŽnOr & C" — ^on'caf M sadnega trga. Najcenejši nakupovalni vir. Na drobno In debelo. *^Q Zganjarna Robert Diehl - Celje priporoča svojo doma žgano ^štajersko slivovko, tropinovec, borovničevec, brinjevec, ščipkovec, vinsko žganje, konjak; nadalje kubn In Jamajka rum, grenek _________________ ^Planinski liker«, Pelinovec ter razne vrste grenkih in sladkih likerjev, čaj Ceylov, Orange, Pekoe in Souchoug. ' ----------------—---------------------------Vzorci in ceniki na razpolago.----------------------------,------------.——