_	V -T"


THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za Vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage 1	t
GLASILO SLOV. KATOL. DE LAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGL
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORA DO.
NAJSTAREJŠI. IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
STE V .(No.) 44.
CHICAGO, ILL., PETEK, 4. MARCA — FRIDAY, MARC H 4, 1927
LETNIK XXXVI.
Predlog za tri nove Križarke sprejet. - Sanghaj ogrožen.
COOLIDGE JE "PODPISAL PREDLOG ZA TRI NOVE KRIŽARKE. — V SENATU J E BIL SPREJET PREDLOG ZA POVEČANJE RAZDALJE TOPOV NA DVEH BOJNIH LADJAH. — M ORNARIŠKA POSTAJA V CANAL CONI SE IZBOLJŠA.
EKSPLOZIJA V CERKVI.
V ŠANGHAJU SE PRIPRAVLJAJO NA BEG.
UPORNIKI V MEKSIKI NAPADLI MESTO.
KRIŽEM SVETA.
Kantcnci prodirajo proti Šang-haju, mesto je ogroženo; inozemci se pripravljajo, da odpotujejo na varnejše kra^ je. — Maršal Sun se kuja in bo Lutii kvilal.
Šangbaj, Kitajska. — Inozemci. ki živijo v okolici Šanjr-haja, so clobili od svojih k on-' zulov povelje, naj vse potreb-' no pripravijo za bejr. ker kan-; tonske r<jte uspešno prodirajo proti mestu. V Hankowu niso bile ženske in otroci priprav-j ljeni. ko je prišla sila so nekatere ženske le za silo oble-] cene bežale, ne da bi vz^le se-| boj najpotrebnejše. To jih je izučilo, sedaj bodo čakali pripravljeni povelja za be«r.
Čete maršala Suna, ki so se utrdile v bližini Sunkianjra, ki je oddaljeno le osemindvajset milj južno od Šanghaja, so dobile ojačenja. Če bo kaj koristilo se ne ve, kajti med četami severnih armad vlada veliko nezadovoljstvo. Poročilo tudi pravi, da se maršal Sun sam kuja in pravi, da bo resigniral. Kakor je znano. Sun je bil poražen tudi pri Hangrčov, kar mu je vzelo pogum- in njegove čete so se navzele bol j deviškega duha in niso zanesljive. -o-
DOBER PLEN SUHAŠKIH AGENTOV.
San Francisco, Cal. — Pa-tVulni čoln obrežne straže je zajel parnik Federalship, ko se je nahajal 300 milj južno od San Francisco, ki je imel 12,500 zabojev finega žganja na krovu. Aretirali so kapitana in mošstvo. Zajeti parnik je bil eden največjih tihotapskih parnikor, ki so operirali ob morski obali Pacifika.
rOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC-O
MR. BUSINESSMAN!
Do you know that "Amerikanski Slovenec" is read by thousands and thousands of Slovenian Families every day? Tell your business news to "Amerikanski Slovenec" and he'll tell them to his readers. Try and advertise in "Amerikanski Slovenec!"
i
1 V glavnem mestu Meksike so slišali streljanje, ko se je vršila bitka med uporniki in vojaki v mestu Santa Rosa, oddaljeno petnajst milj od Mexico City.
j
—o—	|
Mexico City, Meksika. — V j
torek so napadli uporniki mesto Santa Rosa. ki je oddaljeno le petnajst milj od glavnega mesta. Vojaki, katerih je pa bilo tam le majhno število in policisti, so se postavili v hran. bili so pa takoj premagani in se podali. Streljanje je bilo slišati v Mexico Ci-: ty. Uporniki so v mestu pobrali konje, orožje in tudi z žive-I žem so se založili. Ena skupi-| na je plenila po mestu, dočim je druga "zasedla strategične , točke ob glavni cesti.
Uporniki so tudi potrgali na večih krajih brzojavno napeljavo. Vojni department je izdal povelje, da morajo vojaki na mestu postreliti osebe, ki bi bile zasačene pri podiranju mostov in železniškega tira.
Agrarci v državi Puebla so dobili mesto Ajalpan pod svojo kontrolo. Tudi tukaj se je j vršila bitka, v 1-ateri je padlo , več mož na obeh straneh.
Irumunska kraljica
PRAVI, DA SO CHIKAŠKI POLICISTI NJENI PRIJATELJI.
Chicago, III. — Rumunska kraljica je rekla, da ji je dolgčas po Ameriki. Pravi tudi, da je vse laž, kar je bilo o njej poročano, namreč, da je govorila žaljivo zoper Amerikance in chikaške policiste, za katere pravi, da so njeni osebni nrijatelji. Vse to in še več, je brzojavila po kabelnu Charles J. Vopičku, v Chicagi, ki je j prijatelj kraljice Marije. Vo-pička pravi, da je kraljica vzljubila Ameriko in se ji je tudi v Chicagi zelo ždopadlo. "Kdor reče, da sem jaz kaj žaljivega rekla zoper Amerikan-ce, je grd lažnik." Tako pravi v brzojavki kraljica;
-o-
NE ČAKAJ, da pride kdo po naročnino v hišo; ako ti je potekla. naročnina, pošlji jo sani ' čimprej mores na upravo lista.
—
KANADA IN RUSIJA BOSTA KONTROLIRAL! SVETOVNI ŽITNI TRG.
[Moskva, Rusija. — Zedinje-n<* države izvozijo največ pšenice, kar je držav na svetu. Za prvenstvo so pa sedaj poganjali Kanada in sovjetska Rusija. Po izjavi Ivana Kulika, bivšega sovjetskega poslanca v 7\Ton-trealu, se organizuje kombinacija med Kanado in Rusijo, ki bo v bodoče kontrolirala svetovni žitni trg. Kulik pravi, da je za sovjetsko Rusijo, Kanada prva največja država, kar se tiče izvoza žita. Dalje tudi pravi Kulik, da so si ameriški prekupčevalci prizadevali privesti do nesporazuma med Kanado in Rusijo, kar jim pa ni uspelo.
... Washington, D. C. — Predsednik Coolidge je podpisal predlog, ki določa graditev treh novih križark.
V torek večer je bil v se-natski zbornici sprejet predlog za povečanje razdalje topov na stolpičih bojnih ladij Oklahoma in Nevada, kakor tudi drugi predlogi za izboljšanje mornarice.
Za modernizacijo dveh bojnih ladij se bo potrosilo ir,0,00u. Ba zboljšanje mornariških postaj v Gocosole in Canal coni jo določena vsota; $ J.G5 l/»00. Za izvedbo vsega' načrta za zboiišanje ameriške' mornarice, - svoto, ki je ze bi-! la preje določena, se bo potro-j šilo $104,10 1,000.
Predsednik Coolidge še vedno upa, da bo njegov nov načrt za konferenco, na kateri bi se razpravljalo o omejitvi oboroževanja na morju, vpn-števan, čeprav imata Italija in Francija za kaj takega gluha u>esa. Predsednik se zadovo-' liu je s tem, da njegovemu na-lil. ne na-proi jje Vel. Brita-J itija .n Japonska.
BOLNIŠKA STREŽNICA ZASTRUPILA 5 OTROK.
Chicago, 111. — V Columbus
bolnišnici na 2ol8 Lake VieWj
a ve., ie po neprevidnosti bol-]
niške strežnice umrlo pet otrok]
v enem dnevu. Preiskava je v'
teku. Pravno, da j> strežnica1
i
zamenjala steklenice in po pomoli dala strupa detetom. Po-' drobnejše poročilo sledi.
HINDENBURG SE PAJDAŠI Z ROJALISTI.
Berlin, Nemčija. — Predsednik von Hindenburg, je bil nedavno povabljen kot časten gost na sejo bivših častnikov nemškega generalnega štaba. Predsednik se je vabilu odzval in je bil tudi pri banketu z rojalisti. Vse to je pa dalo povod za vznemirjenje med pacifisti, ki pravijo, da ne kaže nič dobrega, ko se je začel predsednik republike pajdaši-ti z rojalisti. Na seji in buketu je vil navzoč tudi bivši nemški prestolonaslednik.
STAVBINSKI DELAVCI V PITTSBURGH STAVKAJO,
!
t
Člani treh unij stavbinske in" du strije so odložili delo, ker niso dosegli sporazuma z delodajalci za novo mezdno pogodbo.
Pittsburgh, Pa. — Med zastopniki treh unij v stavbinski industriji v Pittsburghu in delodajalci ni prišlo :do sporazuma za novo mezdno pogodbo, kar je dalo povod, da je 12<)0 članov, spadajočih trem unijam, odložilo delo. Veliko f-radbenejra dela bo s tem zadržanega. V spomladanskem načrtu za zidanje novih poslopij sta tudi dva velika gledališča in eno hotelsko poslopje.
Delavci, /Ki so zastavkali, zahtevajo povišanje plače. Delodajalci pa vztrajajo pri tem, da podpišejo pogodbo, kakršna je bila do sedaj v veljavi. Železnostavbinski delavci zah-I lv.Vii.jo pbio^ povišanju plače | tudi petdnevno tedensko delo. 1 Oni zaslužijo po stari pogodbi S 12.00 dnevno, zdaj pa zahtevajo $11.00. Kako se bo ta boj ' končaj je težko soditi, ker stavka ni popolna, temveč le delna. Nekatere unije so sprejele stare pogoje, po katerih ! nadaljujejo z delom.
-o-
PONESREČENA OPERACIJA STANE ZDRAVNIKA $25,000.
Los Angeles, Cal. — Miss | Helen R. Goldman, ki je imela j krive noge in ji ni pristojalo kratko krilo, se je podvrgla o- j peraciji, katero ji je zdravnik nasvetoval za zravnanje nog. Operacija se je ponesrečila in Miss Goldman je danes! i po ha bi jen ka, kakršna bo osta-!
la celo svoje življenje. Tožila j | je zdravnika, ki je izvršil ope- j ! racijo, sodišče ji je prisodilo1 i $25,000 odškodnine, katere ji i mora zdravnik plačati.
I
COOK OKRAJ BO POTROŠIL $53,368,967.
Chicago, 111. — V temu letu se bo v Cook okraju potrošilo $19,500,000 več, kakor se je lansko leto. V proračunu je dovoljena vsota za leto 1927 $53,368,967. Sklad za pokojnino materam, za katerega se je lansko leto dovolilo $780,-801, so letos povišali na $1,-050,000. Za povišanje se je pogajal predsednik Anton .J. Čermak. Plača vseh uradnikov in uslužbencev Cook okraja znaša za to leto $8,867,081.71.
-o--<
SNEG V JUŽNEM DELU DRŽAVE ILLINOIS.
Johnson City, 111. — Mesec marec je prinesel južnemu delu države Illinois veliko snega. Pravijo, da ne pomnejo najstarejši ljudje toliko snega v te-' , mu času. Na nekaterih krajih ' | ga je padlo do 7 palcev visoko. | Farmarji pravijo, da je ta sneg j pravi blagoslov, ker jim je po-I kril polja in obvaroval žito pred mrazom.
Na sliki vidimo sprednji del "First Congregational" cerkve v Toledo, O., po ognju, ki je sledil eksploziji, pri kateri je prišlo troje oseb ob življenje in škoda je bila cenjena na 300 tisoč dolarjev. Pravijo, da je zlobna roka podtaknila bombo.
—	London, Anglija. — Angleški kabinet se poteguje za to, da bodo imele vse ženske v Angliji ,ki so dosegle 21 leto, volivno pravico.
—	Chicago, 111. — Tukaj se je posrečilo policiji, da je izsledila pet banditov, ki so o-ropali že več bak. Največji plen so dobili v Columbus, Wis., kjer so ukradli $250,000. Skupni plen aretirancev, kakor sodijo, znaša nad pol milijona dolarjev.
—	Bakersfield, Cal. — Kc-košjerejec L. J. Latray, ima 5000 kokoši. Med temi eno, staro 8 mesecev, "leghorn", ki najbolj glasno kokodaka, a tudi leže najbolj debela jajca.j Na tukajšni razstavi je imel j razstavljeno jajce omenjene! kokoši, ki je tehtalo šest in pol unče. dolgo je bilo. štiri palce i in v obsegu je merilo šest pal-j cev in pol,
—	Moskva, Rusija. — Mo-| skovska vlada je prepovedala, I da bi lastniki hiš oddajali sta-| novanja trgovcem in podjetni-j kom, to pa radi tega, da bi si oni sami zidali hiše, ker je tu-, di pod sovjetsko vlado, kakor povsod drugod, stanovalska mizerija.
—	Washington, D. C. —j Charles W. Lee. star 27 let, bi, si rad končal svoje življenje. | Poskusil je šestkrat, a nikoli, mu ni uspelo. Prvič se je z revolverjem ranil in kmalu o-kreval. Drugič je zažgal. po-; steljo, da bi v njej zgorel, a so ga še pravočasno rešili. Po-, skusil je tudi s strupom, dali so mu protistrup in ga oteliJ Nato si je prerezal žilo na ro-J ki, pomoč je bila blizu in so^ mu ustavili kri. Skočil je z ra-! di at or j a na tla z glavo naprej, I ni se pa ubil. Kakšen bo njegov konec, je sedaj uganka, j
—	Sverdlovsk, Rusija. — Od tukaj prihaja poročilo, da je bil na smrt obsojen T. Volkov, vrhovni poveljnik Kolčakovih, polkov, radi grozodejstev, ki jih je izvršil nad pristaši rdeče armade leta 1918. Volkov je star 7-1 let.
—	Hibbing, Min.. — Radij preveč zakur jene peči je nastal j o vrenj v hiši farmarja Samue-j la Basforda, poslopje je bilo uničeno, v plamenih so pa tudi našli smrt štirje otroci farmarja in,njegov oče, ki ie bil star 70 let.
—	Chicago, 111. — Na 2225 So. Kedvale Ave., je neki av-tomobilist_povozil 7 letno Margareto Lohman, ki je na posledicah zadobljenih poškodb u-mrla. Avtomobilist se za žrtev ni zmenil in je oddirjal naprej. Kdo je bil, ni znano.
-o-
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA"
MR. CITATELJ!
Ali Vi veste, da je "Amerikanski Slovenec" najpopularnejši slovenski list v Ameriki? Največ svetovnih in lokalnih slovenskih novic iz vseh naselbin je v njem. Ali je Vaš sosed naročen na njega? Nagovorite ga, da se naroči na
A. S.!
Iz Jugoslavije.
ZA IZENAČENJE DAVKOV IN PRENEHANJE NAVI J A-NJA DAVČNEGA VIJAKA. — FINANČNI MINISTER JE ZA TO, DA SE IZVEDE DAVČNA REFORMA — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Ekspoze finančnega ministra v skupščini.
Na seji II. febr. narodne skupščine se je pričela proračunska razprava. Finančni minister dr. Bogdan Markovič je ■ podal obširen ekspoze, ki je izpolnil sejo. V začetku svojega govora je govoril o tehnični se-, stavi proračuna. Naglasil je, daj se je proračun predvsem sesta-! vil na principih, ki se naslanja-: jo na zakone o državnem raču-l novodstvu. Z ozirom na to izjavlja, da se je v tem proračunu izvedel princip edinstva in univerzalnosti in princip sploš-j ne rekapitulacije, ki daje sliko,' da se izdatki v resnici krijejo z' dohodki.
Nato je prešel minister na| razpravo o posameznih princi-' pih, ki so se izpeljali v tem j proračunu. Med drugim je de-1 jal, da proračunskemu ravnotežju niti najmanj ne koristi če ■ se ravnotežje ustvarja za ceno preobremenitve ljudske produkcije. Z ozirom na te okoliščine moramo odgovoriti na u-pravičene očitke, kateri se poslednje čase čestO čutijo, o neenakih davčnih obremenitvah posameznih pokrajin. V posameznih pokrajinah v resnici obstojajo razni davčni sistemi. Odtod tudi neenake obremenitve. Finančni minister izjavlja, da je zelo potrebno, da se izvede izenačenje davkov, posebno neposrednih davkov. Ta neenakost je zelo škodljiva za gospodarski razvoj države sploh. Zato minister izjavlja ponovno. da imamo z ozirom na vse to imperativno dolžnost, izvesti davčno reformo, ki bo brez dvoma ublažila nesorazmerne davčne obremenitve. Istotako se nam nalaga imperativna dolžnost, da se preneha s povečanjem davčne preobremenitve. Postopoma je treba pričeti, kolikor je to mogoče, z zmanjšanjem posebno tistih bremen, ki se najtežje prenašajo. Vprašanje dolžnih davkov je treba ' urediti. Treba je storiti potrebne ukrepe za zboljšanje davčne uprave, ki je bila dosedaj takšna, da se je ponekod davčni vijak navil do skrajnosti. — Tudi sedanji način je treba kontrolirati. Revidirati je treba davke in doklade samoupravnih edinic in jih maksimirati. Svoja izvajanja o davčni reformaciji je finančni minister podprl z raznimi primeri, iz katerih je izvajal posledice, da je treba davčno reformo brez dvoma v najkrajšem času izvesti, da se davki zmanjšajo in omili davčna praksa.
Knjigovodja kradel državni denar.
V Skoplju odkrivajo afero za afero. Zaprli so že dva kon-ceptna uradViika, enega glavarja, sedaj pa še šefa računovodstva pri ravnateljstvu za šume v Skoplju. Očitajo mu, da je poneveril 81,835 Din državnega denarja. S svojimi prijatelji je ponarejal izplačilne spise za delavce. V seznamu so dobivali
plačo del;;	k" • ni^mi ni
bilo.
—
Divji prešič.
V sredo, febr. je ustrelil graščinski upravitelj Ed. Pol v Jurkloštru na zgornjem Volu-šu JI2 kg težkega divjega pre-šiča, samca. Meril je 1.:J5 m na dolgost. Drugih pel divjih pre-šičev pa je ušlo. Ta divjačina dela veliko škodo kmetom.
-o-
Konja je zakvartal.
Po mariborskih gostilnah se zelo strastno igra iznana igra "šnapsl." Igra sicer ni i !-na. toda po visokih vii-ali. i ;>•» tere stavijo strastni igralci, doseže cesto hazard ni značaj. Nedavno se je odigrala v neki mariborski gostilni med bivšim gostilničarjem in mesariem K. in med kmetom II. \y. Bistrice partija "šnapsla." o kateri govore sedaj vsi šnapslarji. Stava je bila namreč izredno visoka; mesar K. i** stavil 7000 Din. kmet pa svojega konja, v] r ženega v zunaj gosti'n • stoječ voziček. Igrala sta s;inm na en "pumerl." Kmetic je imel smolo ter je konja zaigral. Hkoro joka je je prosil svojega nasprotnika, naj mu pusii konja samo za toliko časa, da se popelje domov. (I o j i 1 je najbrže upanje, da mesar ne pride po konja, toda bridko je bil prevaran; naslednjega dne se je o-glasil pri njem K., od vezal konja iz hleva ter ga odpeljal s seboj. Ubogi k me i je \ strahu pritekel za njim v Mar'bor. se prijavil na policiji ter z njeno pomočjo dobil konja naza j. Policija pa je oba prijavila sodni-iji, kjer ju čaka radi hazardira-nja občutna kazen.
Požar velikega mlina.
V Novi Kaniži je požar upe-
pelil mlin g. Vinka Majdiča iz
Zagreba. Mlin je gorel celo noč
iprav do jutra, a gasilci niso
moj^li jrasiti. ker i<- manjkalo i . ......
i vode. Ogenj se	v • ■ crn
objekta r;t d rtu	'*!• " -li
prav vsega t: • ■
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd.
Vaša denarna pnšiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
500 Din______$ 9.45
1,000 Din_______I 18.60
2,500 Din______$ 46.25
5,000 Din_____$ 92.00
10,000 Din__________$183.00
______ t
100 lir______$ 5.20
200 lir_________$10.10
500 lir........$24.25 1
1000 lir _________________$47.50
Pri večjih svotah poseben popusf.
Poštnina je v teh cenah že vrača-
Zaradi nestalnosti cen je nemogoča vnaprej cene določevati. Merodajn« bo cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POSILJATVE IZ STAREGA KRA<* JA V AMERIKO.
Pisma in poliljke naslovite na: 1
ZAKRAJSEK & česark 455 w. 42nd ST., NEW YORK. N. Yt
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najitarejii iloreniki list ,	jr Ameriki. J,
Ustanovljen leta 189L _
Izhaja Tiak dan raztm nedelj, pon-deljkov in dnevo-r po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave; 1849 W. 22 nd St., Chicago, lit
Telefon; Canal 0098, ,-, .
Naročnina 3
Za celo leto _15.00
Za pol leta__2.50
Za Chicago. Kanado in Evropo:
Za celo leto _6.00
Za pol leta _6.90
The first and the oldest Slove-sewspaper in America.
Established^ 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: Canal 0098,
Subscriptions:
For one year______$5.00
For half a year_ 2.50
ne povesti.
Recimo, da je ta res. Toda drugo vprašanje je* nčemu naj pameten človek sploh pregleduje svinjarske slike v magazinih in bere stvari^ ki so po lastni "Prosv etini" izjavi navadna — hrozga£ Wilson pravi, da so slike in povesti neumetniške, nemoralne, lascivne, pohujšljive do skrajnosti. Čemu na vsem božjem svetu naj se potemtakem pameten človek spušča v to duševni blato? .Umetnosti ne bo našel ondi, pouka menda tudi ne -—r ali menda zabavo? Kdor jo išče v tem, pač ni več pameten človek, temveč je mnogo, premnogo preveč lasciven in svinjarski, da bi mogel še veljati za pametnega!
Pameten človek gleda umazane slik« in bere lascivne povesti v pornografičnih knjigah k večjemu z namenom, da spozna nevarnost, ki tiči v tem za človeško družbo. In ko to nevarnost spozna, jo skuš£ zajeziti. In to je storil kongresnik-Wilson, pa je naletel na odpor pri "ProsvetL"
To je jasen dokaz, da "Prosveta" uživa in se naslaja nad branjem taike svinjarije, drugače bi se ne mogla potegovati za njeno ohranitev in tudi ne šteti sebe med pametne, Wilsona pa med — moronee.	—Rev. Bernard Ambrožič.
Chicago, Canada and Eurooe: For one year ______— 6.00.
For half a year___3.00
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-ništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
POZOR:—-Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker a tem veliko pomagate listu.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Boj za in proti svinjariji v tisku.
i.
"PROSVETA" IN PORNOGRAFIJA.
Pornografija pomeni umazanost v knjigah in listih, naj že bo ta umazanost v besedi ali v sliki. Kdor količkaj pozna današnje moderno slovstvo, mora priznati, da je pornografije silno veliko na današnjem književnem trgu. Golota v tiskani besedi in sliki ie ena glavnih bolezni današnje v materijalnost zaverovane družbe.
Zadnje čase se oglašajo uvidevni možje v javnosti in skušajo to zastrupljanje ljudstva z umazanim slovstvom zajeziti. Celo v kongres je prodrl ta glas in stavljen je bil predlog, da se uvede cenzura nad izdajatelji nečednih knjig in zlasti tako zvanih "Magazinov."
Vsak pajneten človek bi se moral tega samo veseliti. Saj je vendar velikanska sramota za kulturno družbo, ako se nemoteno razširja najgnusnejša svinjarija kot razdirajoča povo-denj na vse štiri strani sveta. Kdo bi ne hotel iz vsega srca odobravati dobrega dela tistih mož, ki se*trudijo, stopiti na prste brezvestnim špekulantom z najnižjimi človeškimi instinkti?
Toda vedno se najdejo ljudje, ki največjo grdobijo bra- j nijo in zagovarjajo pred javnostjo. Naši brezverski listi so seveda tudi tako drzni. Odkar se oglašajo klici po cenzuri, so slovenski brezverski listi na vročem delu, vsem takim klicem izpodkopati veljavo. .Pač predobro čutijo, da bi cenzura, ako bi prodrla, ostro zadela tudi nje same.
Tudi "Prosveta" je seveda odločna nasprotnica cenzure. Saj bi postala sama sebi nezvesta, ako bi ne bila. Dne 10. februarja je napisala kratek člančič o tem predmetu, ki je sicer pisan v dosti mirnem tonu in celo naravnost prizna veliko nevarnost svinjarskega tiska, kljub temu pa nastopa proti cenzuri. Za mentaliteto "Prosvete" je člančič značilen, zato si ga malo natančneje oglejmo!
"Prosveta" poroča:
"T. W. Wilson, kongresnik iz Mississippija, je predložil pretekli teden predlogo, da zvezna vlada nastavi federalnega urednika ali cenzorja, ki bo imel nalogo, pregledati vse povesti in slike, katere imajo danes prostora v raznih magazinih in revijah. Slike, pravi Wilson, so nemoralne, neumetniške, gradivo, povesti so pornografične, lascivne, pohujšljive do skrajnosti. To je vzrok, da hoče omenjeni kongresnik usiliti zvezni zakon za nastavo federalnega cenzorja/'
"PROSVETA" PRIZNAVA.
Dejstev, ki jih je navajal Wilson, niti "Prosveta" ne more tajiti. Vsaj na tem mestu ne. Takole piše dalje:
"Sicer je resnica, da je sedaj na trgu mnogo, premnogo pornograficne "literature," ki vzbuja v mladini in v moroncih pohlep , . . Res je tudi, da je veliko ljudi, ki se "pohujšajo nad to brozgo, ki je je mnogo v raznih 'šund romanih'."
Tako torej "Prosveta" očitno priznava, da je v današnji književnosti mnogo brozge. In še več priznava! Mnogo, premnogo pornograficne literature je med nami. To se pravi: Svinjarstvo in klafanje se razširja po današnji knjigi. Nad temi stvarmi se pa mladina pohujšuje in — moronci tudi. Človek bi mislil, da bo potemtakem "Prosveta" dala prav Wilso-nu, ki trdi isto in dosledno svojemu mišljenju in prepričanju zahteva odstranitev pohujšljivega materijala. Toda ne — ako bi "Prosveta" potegnila z Wilsonom, bi postala naenkrat "klerikalna," tega pa vendar ne! Zato modruje po svoje.
PAMETNIM LJUDEM NE ŠKODUJE. . . 4
"Prosveta" dostavlja:
"Toda pametnemu človeku pač ne more prav nič škodovati, čeprav gleda take slike v magazinih in čita pornografič-
pjjuf^:
^r^^hr* i r

Zakaj?— V Moskvo sta prišla ruski kmet in njegova žena. Pa sta videla, da"so boljševiške oblasti peljali v kremacijo nekega umrlega boljševiškcga komisarja. "Ti," pravi žena, "ka-i ko pa, da zdaj pri nas na Rajskem sežigajo mrtvake,- vsaj prej smo jih vendar zakopavali?"	: '
Mož pa se skloni na uho svoji ženi ter ji zašepeče: "Da, preje so bili na Ruskem ljudje, zdaj so pa sami hudiči in njih poklic je sežiga!i vse, kar je obsojeno v njihovo -kralje-
istvo . ." 1
j Vesti iz Volekulije. \ olovski blok. Stara Rdečkarija. — (J. Roženkrane je prišel včeraj jutro v urad in je slišal, ko ;e ;ia-ri Jože kihnil. Hitro i * stekel k njemu in rekel: Bog p«■--.migaj! Jože pa ga jo zato oka-ral rekoč: Ali ne veš. da mi socialisti ne verujemo v P»o; a? Kaj ga kiičeš. da mi naj pcma-ga? — Ivanček je žalosten od-šel ter mrmral: p t mu nikdar ne ustreženi . . .
V vojašnici. — Narednik: Kateri magarac ti je-uka nI, pomesti te smeti prav pred vrata!
Redov: Gospod narednik :r->-lc<»rno javljam: gospod p"!ko.-nik.
Narednik: Kaj? Ti tipaš reči, da je gospod polkovnik magarac! Javi se na rit p rt!
: Kaj bo pa zdaj? —— Y jak, : ki je sel malokdaj vn, si i -i-I vošči gledališče. Ker ga pa 'stvar ni posebno zanimala, zaspi že pri prvem juii."e. Spi, i spi — eno uro, kar za v. .igralka z odra i:-: m. >j• vjo j "Še zmerom brez novic, in jaz sem tu že c da tri mi!" | "O, hudiča," se zbudi voj-ik j s kri k oni; "kaj bo >a zda i: i j imam pa samo en dan dopu-sta !"
j Stari Bensa, pisarni.--!-;1' i •
: močnik, ie rad so ti. Da !>' n J-l .......
i no price! pniia.jan v 0» ul. 1 ■
: kupil budilko. X- ,. ju'ro p: se
.budilka ni sprožila in Ben.;« je
• v eni sapi prihil ' . ■ u\o' ■ le j 1
: proti poldnevu. "('nroslioa ■
sem danes zjutrai z:-s :>■<!, toda
!---." "Danes zjutraj,"
i . v
pravi šel pisarne, "to >0 ni nič diudega, gospod T5n>sa. 'oda ikje pa ste ves včerajsnii dan tičali?"
i	T-\ J	.....
J>oigo življenje. - " i on i,
[gospod doktor, sedaj ste me temeljito preiskali. Povejte mi, ali bom dolgo živel?" "Koliko ste stari?" "Dvainštirides: .." • "Ali pijete?" "Ne."
"Ste kadilec?" "Ne."
"Ste velik prijatelj ž< ns) V" "Nikakor ne, ba ■ na -p rot ,10 !* "Ste kvartač?" "A, kaj še!"
"Ja, človek, čemu ;»rav:< t-prav hočete potem dolgo živeti?"
KAKO DELAJO PROTIVER-SKI FANATIKI.
Barberton, O.
Potem, ko je bil mir precej časa, se je zopet morala -dobiti oseba v našem mestu, katera se potom * "Prosvete,x ' zaletava v našo cerkev. Doi^is kot ponavadi vsebuje smešenje in sramo-tenje. Komu je podobno tako dejanje? Podobno je psu, kateri začne besno lajati v mirno mimo idočega človeka. Meni, kot zastopniku A. S., in kot bivšemu tajniku podpornega društva, se je to večkrat primerilo, ko sem šel okoli rojakov pobirati naročnino ali nesel bolniško podporo bolnikom. Pred !par tedni sem šel po nekem 'društvenem opravku mimo neke hiše po javni poti. Naenkrat prileti neopaženo in brez vsa-'kega svarila za menoj pes in mi raztrga hlače. Nikdar nisem tistega psa preje videl in ne on mene. Taki so tudi tisti, ki jih poznamo pod imenom protiver-ski fanatiki. V največ slučajih niso nikdar prišli v osebno do-tiko z duhovnikom niti niso videli notranjost cerkve, v kateri deluje ta duhovnik, 111 vendar se po barbarsko zaženo kot ipes v njega in sploh v vse, kar 'je s 'to cerkvijo v zvezi.
Ali to še ni vse. Potom "Pro-svete" dopoveduje oseba iz našega mesta, da je bil duhovnik in cerkev kriva nesloge med imožem in ženo. V cerkev je hodila in ker je v cerkev hodila, 'je nastal razdor v zakonu. V idrugem takem slučaju je prišlo do razdora, ker je mož šel v cerkev. More li kdo kaj bolj bedastega trditi potem, ko ve, da sta bila oba para poročena v cerkvi, kjer so eden drugemu [obljubili se ljubiti in spoštovati. iMed pametnimi ljudmi se ima javno raznašanje slučajev slučajnega prepira v družini za babjarstvo in vsak pameten človek vam bo povedal, da se enake stvari tičejo le moža in žene, da je to zadeva le teh dveh, ne pa zadeva, katera mora priti potom časopisja pred slovenski narod v Ameriki. Ta-'ke in enake stvari, katere se jpriobčujejo, niso niti primerne novice, še manj pa za izobraz-
bo. To tudi ni nikaka kritika, kvečjem pasja kritika, katera ne da kredita nobenemu in deva naselbino v slabo luč.
Anton Okolish.
-o-
VSAKDO IMA SVOJ DAN, PRAVI TONE.
Joliet, lil.
Predpust je minul in za seboj pa je pustil številno razočaranje v tem in onem oziru. Tone se zdaj kislo drži, medtem ko se nekateri smejejo, ker jih je predpust osrečil. Naj bo tako ali tako, angleški pregovor pravi: vsakdo ima svoj dan in to me tolaži.
Ko se vsedem po večerji in primem v roke priljubljenega Amer. Slovenca, katerega sem se res tudi jaz tako privadil, da komaj čakam, da ga zvečer dobim, ko pridem z dela, čitam z največjim zanimanjem dopise iz raznih naselbin. Vidin}, da moje dopise radi bero drugod, drugače bi se me ne spominjali v dopisih, jaz pa naj povem, da rad prebiram njihove dopise, da vidim, kako se godi našim ljudem drugje. Tako se zabavamo in se shajamo vsaj upam, tisočeri v duhu vsak dan v kolonah našega Am.
!
Slov. Moj sosed ima naročene tri slovenske liste, katere večkrat primem v roke, a po pra-■vici povem, v njih ni tiste pri-iproste domačnosti, kakor jo je najti v kolonah našega lista. Vidi se, da se ljudje ne zanimajo toliko za druge liste. Se ne štejem za merodajno avtoriteto, vendar pa s pogumom potrdim, da je res, kar trdi tudi več drugih dopisnikov, da je Amer. Slovenec najboljši slov. list v Ameriki. Škoda le, da še v poncleljek ne izhaja. Upam pa, da pride v doglednem času tudi do tega.
Zdaj pa naše novice. Te dni je umrl v bolnišnici sv. Jožefa 'rojak Mihael Kozleuchar iz jRockdale. Umrl je vsled po-jškodb, ki jih je zadobil v Wire ;Steel Works pri delu. Sorodnikom sožalje, pokojniku pa raj in pokoj!
Naveličala sta se domačega I kruh a, pa sta jo te dni od kurila neznano kam v svet 171etni
Frank Kirin in 161etni Frank Horvat. Kam sta jo-popihala-z doma, nihče doslej ko to pišem, razun samih dveh ne ve. Policija je ,0 tem obveščena in če jih kje zalote, jih bodo pritira-li domov.
V bližnjem Lockportu sc srečni ljudje doma. Tam bodo imeli letos nižje davke, kakor so jih imeli lansko leto. Celih lic je znižanih na vsakih $100 obdavčenega posestva. — No, Lockporčanje se menda vsled tega ne bodo pritoževali.
Obravnava v zadevi John Jenko in Tony Težak, ki se je začela še v juniju lanskega leta, je sedaj končana. Jenko je vsled" tega, ker so v njegovih prostorih našli nekaj piva in pa pripravka kuhanje piva, dobil 18 mesecev zapora in plačati ima $1250 denarne globe. Težak pa, ki je bil na isti dan obtožen kakor Jenko, da so pri njem našli nekaj močne pijače, pa je obsojen na šest mesecev zapora in $250 denarne globe. Tako je, če človek zapade suhi j pravici v teh "resnih" dneh a-j meriške suše.
Mesto Joliet je naredilo te dni svoj proračun za izboljšavo mesta in javnih naprav in sicer za $105,700. Ta svota se bo porabila za tlakiranje nekaterih ulic in drugih stvari, ki so mestu nujno potrebne.
Mrs. J. M. Kraker je morala te dni na težko operacijo v bolnišnico, katero je uspešno prestala in zdravstveno stanje se ji že boljša.
Istotako je morala te dni v bolnišnico na operacijo Miss Virginia Štukel radi vnetja slepiča.
Z gospo Štorkljo nisva zadnje čase nič več kaj "bekont." Ogiblje se me kjerkoli more. ne [vem če zato, ker si nisem dru-' žice dobil ta predpust ali kaj. Vendar pa sem nekaj njenih novic ujel. In sicer te-le: Pri družini Mr. in Mrs. Peter in Katarina Meteš se je ustavila te dni in je pustila za spomin zalo hčerko. Odtam je šla proti jugu na Ruby Street in se je ustavila pri družini Mr. in Mrs. Gregor Groznik in tudi tu je pustila lepo hčerko. Odtam je šla na Center St. k družini Mr. in Mrs. Alex in Mary Plut in tudi njim je pustila zalo hčerko. Povsod so zdravi in veseli, kar je največ vredno. Prihodnjič pa pravi gospa Štorklja, da bo prinesla same fantke, da bo pomešano in da ne bo samo ene sorte. Tako torej skuša tudi gospa Štorklja ustreči ljudem na svetli.
Za enkrat sem stresel vse, kar je bilo v moji poročevalski torbi. Ko se zopet kaj nabere, se oglasim. Pozdrav vsem!
Tone s hriba.
_A_
VESTI IZ COLLIN WOOD A.
Cleveland-Collinwood, O.
Prihodnjo nedeljo, to je 6. marca, se prične v naši cerkvi sv. misijon. Vsem je še v živem spominu zadnji misijon, ki se je vršil pred štirimi leti in katerega je vodil pokojni Rev. So jar. Letošnji sv. misijon bo vodil sloveči govornik Rev. Šolar iz reda benediktincev.
Ugledni rodbini Žnidar v Collinwoodu je umrla pred kratkim petletna hčerka Mar-1
jetica; drugo leto bi imela hoditi v šolo, pa jo je božja previdnost presadila v rajski vrt, tam v rajskem vrtu bo ona cvetela ter Boga hvalila na veke. Težko je pač materi, kateri iztrga smrtni angel lastnega otroka iz naročja in žalostno je za i stariše, ki žalujejo ob svežem, grobu za svojo najdražjo, ki jo: je ravnokar zagrnila mati zemlja, toda nad grobom se dviguje križ, drevo življenja, in ta križ nam govori, da se nekoč vsi snidemo tam gori, kjer ni žalosti in ne smrti, temveč večno rajsko veselje. Marjetici Žnidar želimo, naj ji bo lahka ameriška zemlja, potrtim stari-šem pa naše iskreno sožalje!
Lep napredek je v zadnjem času pokazalo Kat. Izobr. Društvo s svojo igro "Pri belem ko-! njičku." Igra je bila tako mi-| kavna in je vzbudila toliko za-! nimanja, da so jo morali pono-i viti. Nikdar ni bil oder v Slov. Domu tako okrašen, nikdar se ni še igralo s tako točnostjo in spretnostjo kot se je to izvajalo v igri "Pri belem konjičku." Dokaz za to je dalo občinstvo, ki je prihitelo iz vseh delov slovenskega Clevelanda in ki je napolnilo dvorano obakrat do ' zadnjega kotička. To bodi v j čast in priznanje igrovodji Rev. Milanu Slajetu in vsem igralcem in igralkam, ki so sodelovali pri igri.
Kat. Izobr. Društvo si je na svoji glavni seji začrtalo bodoči program in je obenem določilo, da se prvotnemu društvenemu imenu pridene krajše ime "Aclrija." Pod tem imenom, bo dramatični odsek K. I. Dr. v javnosti nastopal. Kakor se ču-1 je, si je tudi cerkveni pevski, zbor nadel to pomembno ime. I pod kojim bo gojil nabožne in narodne pesmi pod spretnim ■ vodstvom Mr. M. E. Rakarja. Dramatični odsek K. I. Dru tva ! "Adrija" bo skušal prirediti kolikor mogoče mnogo iger v letošnjih sezonah. Igro vod.j a Rev. Slaje je že določil prihodnjo igro, ki se bo uprizorila ne-j posredno po Veliki noči. Pričakujemo da bo, kakor vse druge igre. tudi ta igra ne le samo v čast in ponos društvu Adrija, ampak tudi v povzdigo slovenske coliinwoodske naselbine. 1	....
Prihodnja seja se radi misij one. ne vrši v pondeljek, 7. marca, ampak v pondeljek, 21. marca ob .7:30 zvečer.
Frank Kovacič.
-M-
DELAVSKE IN DRUŠTVENE RAZMERE V DETROITU.
Detroit, Mich.
Vse je zaman, kar pišejo nekateri dopisovalci v raznih slo- i venskih listih, kako je nespa- [ metno sedaj iskati dela v tem j mestu, kjer je bila še pred par ' leti najboljša prosperiteta za delavce, posebno če so imeli : kake skušnje v avtomobilski in- j dustriji. Zalibog pa, da se še danes dobijo kateri, ki morda dajo svoje zadnje težko prislu-žent* cente in prepotujejo velike daljave, da dospejo sem v to mesto, katero je največje kar se tiče industrije. Kakor hitro so tukaj, so razočarani. Kajti tukaj vlada taka brezposelnost, da take ni bilo že dolgo let. Kar nas je mladih slo-(Dalje na 4. strani.)
DRUŠTVO NARODOV KOT PRAKTIČNA REŠITEV PROBLEMA SVETOVNEGA MIRU.'
(Ponatis predavanja.)
Zato je naloga DN, da s svojim pravičnim postopanjem in sploh z vsemi sredstvi dokaže potrebo svojega obstoja in svojo delazmožnost in vzbudi zaupanje tudi onih držav, ki še v njem niso včlanjene ter jih pritegne v svoj delokrog. Nekako nadomestilo za univerzalnost je v tem, da morejo z DN sodelovati in se podvreči mednarodni razsoji tudi države nečlanice, vendar to nikakor ni zadostna garancija za uspeh, vsekakor pa lepa in dobra priložnost za vse nečlanice, da postanejo tudi one deležne in same pripomorejo k uspehom pacifističnega delovanja.
O suverenosti držav in potrebi demokratizacije idej DN ter zunanje politike sploh« Oblika nje udejstvitve.
Omenil sem že ponovno, da se ostavlja vsem članicam DN popolno suverenost in mnogi smatrajo to za eno izmed temeljnih zahtev držav. A na drugi strani se že pojavljajo glasovi nasprotnega prepričanja (osobito v Franciji).
Res se zdi na prvi pogled, da bi bilo nemogoče priznati okrnitev državne suverenosti.
Ce si pa stvar ogledamo od dmge strani in jo premislimo, najdemo, da je baš zahteva po absolutnosti suverenosti držav velika ovira ciljem pacifizma, da nje okrnitev pomeni ogromno korist za vse države in bo zahteva po njej morala s časom postati vodilna ideja pri delovanju za res sigurno in trajno onemogočenje konfliktov med drža-
vami.
Seveda je nekaj popolnoma drugega, če ena država drugi nasilno bkrni nje suverenost, kakor če se to zgočl sporazumno med vsemi državami; seveda gre tu le za okrnitev suverenosti v gotovih ozirih z namenom popolne mednarodne konsolidacije.
" Zamisliti si moramo izvedbo okrnitve suverenosti držav tako, da se stvori nekak naddržavni pravni red, vrhovno pravo, kateremu se pod sigurnimi sankcijami podvržejo vse države. Spomnimo se zopet na našo paralelo začetkom predavanja med razvojem notranjih pravnih razmer in meddržavnega prava in občevanja. Nekoč je bil vsak*, človek^ suveren, svoboden vsakor-šnih pravnih vezi-in dolžnosti napram sočloveku. Danes okrnjujejo državni zakoni svobodo — suverenost vseh posameznikov in jih-vežejo, da morajo vpoštevati te zakone v medsebojnem občevanju in sicer to
baš z namenom zasigurati vsakemu posamezniku čim večjo .svobodo pred napadi drugih. Jasno je vseobča korist take uredbe. Bili so časi, ko je bil n. pr. umor dovoljen, splošno ali v gotovih primerih, kakor je danes vsesplošno naziranje, da je tkzv. "pravična'* vojna dovoljena (a kdo odgovori v praksi na vprašanje, jeli vojna "pravična?").
Po sedaj veljajočih zakonih pa je vsak umor ali rop nedopusten in stoji pod kazensko sankcijo. Evo, enako naj naddržavni pravni red, okrnjujoč s tem suverenost držav, dosledno zabrani samovoljne umore — vojno, rop — nasilno okupacijo tujega ozemlja itd. itd. Tedaj bi se mogla in morala uveljaviti splošna obveznost mednarodnega sodišča (danes je ta obveznost le fakultativna) in vojne, kojih možnost sedanji Pakt še predvideva, bi se preprečile popolnoma. S tem bi postalo možno lahko
rešiti tudi problem enakosti držav: pr o rlo: enakost vseh pred zakonom se porabi države, kar bi imelo pod okriljem naddr-žavnega pravnega reda povsem drugač« 1 pomen, kakor ga ima današnje formalno priznanje enakosti držav v DN.
Gotovo je, da se v razvoju ž" edaj bližamo dobi, ko bodo države moral" in v;.de priznale okrnitve svoje suverenosti. Držav • so s podpisom Pakta DN, zlasti z ozirom na slučaje mednarodnih sporov, nadalje z arbitražnimi pogodbami itd. že dejanski za gotove primere priznale, da se tu pa tam odpovedo absolutni suverenosti, priznavajoč DN v gotovih primerih čelo pravico vporabe sankcij. S tem so storjeni že prvi koraki. Kajti s tem je že priznana instanca nad suvereno voljo države.
--o-
Širite amer. slovenca
Petek, 4. marca 1927.
"AMERIKANSKI SLOVENEC*
J. G.:
Od Čeljabinska do Krasnojarska na strehi železniškega voza.
SPOMINI JUGOSLOVANSKE GA PROSTOVOLJCA.
Kolčakovska vojska se je v neredu umikala pred boljševl-ško armado. Prispela je čez Ural v notranjost Sibirije. Zlatoust in Jekaterinburg sta bila že v boljševiški oblasti. Grmenje topov se je slišalo tudi že v Čeljabinsku, kjer je takrat taboril "Dobrovoljski puk Srba, Hrvata i Slovenaca majora Blagotiča." Med prebivalstvom je nastala nepopisna zmeda. Hiše in posestva so hkrati izgubila vso veljavo, eene živeža so šle od ure do ure kvišku. Vse je teklo na postajo, nade-jajoč se, da se bo dalo pobegniti naprej na vzhod. Večina beguncev pa je morala ostati, zakaj vozov in lokomotiv je bilo malo. Naš polk je naložil pisarne, bolnike, internirance in vse svoje premoženje v dolg vlak in ga dobro zastraženega trudoma odpravil naprej na vzhod.
Med sreČniki, ki so bili določeni za spremstvo vlaka, sva bila mimo treh drugih Slovencev tudi midva z Lojzetom L. Vsi vozovi so bili tako natlačeni z živim in neživim blagom, da nisva več dobila primernega prostora. Kaj nama je o-stalo: splezala sva na streho nekega vagona sredi vlaka, kjer je že tičala kočija poveljnika našega polka majorja Pavkoviča in sva še bila vesela, da sva dobila tak nenavaden prostor. Kaj bi dal marsi-kak domačin za sedež na strehi ?
Bil je lep solnčen dan okrog 15. julija 1919. leta, ko smo se poslovili od vznemirjenega Čeljabinska .Ker noč ni bila hladna, sva sklenila da prenočiva kar na strehi. Razpela sva si šotore nad kočijo ter se naslonila vsak v svojem kotu na ko-čijine mehke blazine. Od Urala sem je donelo zamolklo topovsko bobnenje, vlak pa je brzel v mesečini čez nepregledno ravan, mimo brezovih gozdov in dozorevajočih žitnih polj. Za nami so ostali težki, a tudi lepi spomini, pred nami pa je ležal v meglah neznanega daljni vzhod, vstajali so upi in daleč, daleč nekje — domovina, ki smo se ji koprneč bližali, čeprav smo bežali v nasprotno smer od nje.
Nisva bila vajena malce preveč zračnega in nenavadnega ležišča. Že navse zgodaj naju je predramilo jutranje solnce in zvabilo s svojimi gor-kimi žarki v sredino dolge strehe, kjer sva si pogrnila mehke odeje in si zopet zravnala nekam zverižene ude, u-dajajoč se blagodejnim poljubom poletnega solnca.
Čez dan sva si tako skrbno izpopolnila nadstrešno stanovanje }da sva bila varna celo pred nevihto ali kako drugo nezgodo. Iz desk, ki sva si jih — po svobodnem običaju tistih dni — "izposodila" na neki postaji ,sva izdelal.* postelje, pod njimi pa si razpela šotore, ki sva jih močno pritrdila k deskam na strehi. Prostora je bilo zadosti za oba, čeprav naju ne štejejo med pritlikavce. Naredila sva si tudi majhno lestvico, ki je nudila kolikor toliko pripravno pot z najine čudne trdnjave. Sicer pa se za vsako malenkost nisva marala napotiti k Zemljanom pod nama. Tudi samovar sva bila nekje iztaknila; sameval je med drugo šaro na strehi nekega voza v našem vlaku. Tako sva se lahko gostila najmanj trikrat na dan z gorkim čajem.
Vlak pa je hitel in so pihal' in že smo se bližali Kurganu (240 km od Čeljabinska). Tik pred mestom nas je zatekla globoko v noči huda nevihta, frajina šotora sta kaj dobro prebila prvo preizkušnjo, ali
veter je bil tako močan, da bi naju bil kmalu odnesel s šotori vred še višje kakor sva že bila. Boj s tem večnim "bolj-ševikom" je bil trd: uprla sva se z nogami v deske, z rokami pa sva ležeč na hrbtu krepko držala konce šotorov. V tej legi sva vztrajala toliko časa, da je nevihta ponehala. Ta izkušnja je nekoliko poparila najino skavtstvo in že sva se hotela kakorkoli stisniti v kak kotiček v vozu. Ko pa je vstalo zjutraj nad nepreglednimi ravninami čisto, solnčno jutro, ki mu je sledil krasen dan, sva pozabila tegobe minule noči in se zopet udobno vzleknila po strehi.
Kurgan šteje kakih 50.000 prebivalcev, poslopja razen državnih pa so večinoma lesena, kakor v vseh ruskih mestih. Na širokih ulicah je dosti blata, ob lepih dneh pa še več prahu. V mestu imajo popolno moško in žensko gimnazijo, pet ruskih cerkva in še moha-medansko mošejo povrh, poljski "kastjol" in protestantsko cerkev. Mesto leži ob reki To-bol, ki ma živahen promet s severom.
Kmalu je bil tudi Kurgan za nami. Po popolnoma ravni progi hitimo proti mestu Pe-tropavlovsk, kjer biva razen Rusov tudi veliko Tatarov, ki slove po vsej Rusiji kot dobri trgovci. Mesto je enkrat večje od Kurgana. Sredi je krasen park, kjer se sprehaja zvečer ob zvokih dobrega orkestra pisana množica* meščanov. V parku so točili tačas dobro črno pivo, kar nas je presenetilo, ker je bilo točenje alkoholnih pijač po vsej Rusiji takoj ob izbruhu vojne zabranjeno. Prepovedi pozneje tudi boljševiški režim ni hotel odpraviti. Vprašali smo in izvedeli, da je bila začasna vlada v Omsku, ki je takrat upravljala Sibirijo, bolj naklonjena žejnim grlom. Dovolila je vsaj točenje piva. V Petropavlovsku nismo več čutili, da je blizu fronta. Izjemne razmere so se poznale le v tem, da je bila postaja uprav natlačena z begunskimi in drugimi vlaki.
Z Lojzetom sva se bila že dodobra udomačila vrh strehe. Nemara se ta ali oni čitatelj čudi, da naju železniška uprava ni deložirala. Vzrok je kaj preprost: Takrat so bili vsi zmedeni od strahu pred bolj-ševiki. Na strehah številnih begunskih vlakov si videl vse polno manjšega pohištva in druge navlake, a tudi ljudje niso bili redki gostje, saj je bilo vreme izredno pripravno za tako potovanje. Sicer pa ni pretila popotniku na strehi nobena nevarnost. Na sibirski progi namreč ni predorov, loki na mostovih pa so vsaj za par centimetrov višji od srednjeveškega pokonci stoječega popotnika.
Približali smo se glavnemu mestu Sibirije Omsku. Okolica je postajala vedno lepša; na obeh straneh proge si videl krasno obdelana žitna polja, parke z visokimi brezami in vile sredi vrtov, ki bi bile v ponos tudi marsikateremu mestu v Evropi. Z mosta, čez mogočno široko reko Irtyš, se nam je odpiral diven razgled na lepo, moderno, na neznatnem pobočju ležeče mesto, ki pa si ga žal nismo mogli ogledati, ker smo nevtegoma nadaljevali vožnjo.
Obstali smo na progi v bližini postaje Kainsk, ker nismo mogli naprej zaradi množice vlakov, ki so stali pred nami in za nami. Pravkar je pridrvel po levem tiru (sibirska železnica je namreč dvotirna, blokirana in opremljena z vse-, mi modernimi napravami) br-J
SLIKA KAPITOLA IZ ZRAKA.
Slika nam predstavlja Kapitol, kjer je sedež vlade Zedinjenih držav, ki je bila vzeta iz letala, in sicer ko se je letalec, ki je slikal, nahajal navpično nad poslopjem.
Kanada.
Piše :Rev. A. Mlinar, Hodgeville, Sa&k., Canada.
(Dalje.)
zovlak in ubil petletno deklico, hčerko našega prostovoljca, ki je imel pri sebi v vozu ženo Rusinjo in še manjšo hčerko. Ubito deklico so umili, jo zavili v bel namizni prt, obsuli s poljskimi cvetlicami in položili v travo kraj proge. Mati je histerično iskala tik nje, čeprav jo je malo pred smrtjo še pre-tepavala. Zdaj jo je rešila smrt nadaljnega trpljenja, mater pa skrbi in jeze.
Z Lojzetom sva bila še vedno vrh strehe in se solnčila kakor kuščarja. Opoldan in zvečer sva varila na tleh kraj proge kosilo in večerjo. Kuharje-ve dolžnosti sem po navadi o-pravljal sam; Lojze je k večjemu pripravil drva, če je bil razpoložen, sicer pa je bil zmerom na razpolago z usti in želodcem. Podporočnik R., ki je imel svoje stanovanje na vrečah moke v sosednem vozu, naju je povabil včasi na po-žirek pristne ruske vodke, ki mu jo je preskrbel njegov rojak G. bogvekje in na kakšen način. Lojzetu so taki-le požir-ki očividno bolj teknili nego moj goljaž s cmoki. Če pa je bilo oboje skupaj, je bil bržčas najbolj zadovoljen.
Onstran mogočne, počasne reke Ob, ki po nji plovejo velike ladje in čez katero je razpet most s sedmimi orjaškimi loki, -vidiš mesto Novo Nikola-jevsk. Vsi tiri ogromne postaje so zasedeni z vlaki in vsi vlaki so prenapolnjeni z begunci, prostovoljci, Kolčakovci, s pro-vijantom. V mestu, ki je dokaj veliko, so imeli osrednjo upravo poljski prostovoljci, ki jih je bilo takrat več kot 30.-000 mož. Razen Poljakov je bilo ondi tudi veliko Čehov, ki pa so bivali zbog večje sigurnosti kar v železniških vozovih na postaji. S Poljaki so se slabo razumeli.
Naposled smo prehajali iz kultiviranih krajev za Novo Nikolajevskim v slovito sibirsko ta j go. Svet postaja hribovit, neobdelan, nepregledni gozdovi se razprostirajo tja do daljnega obzorja. Zasajeni so večinoma s smreko, borovjem in s takozvano sibirsko cedro s košato krono. Revni ljudje zbirajo storže sibirske cekre, ki imajo debela, užitna semena. Razpečevajo jih po vsej Rusiji v ogromnih količinah pod imenom "cedrovi o reški'.' V postaji Tajga se odcepi proti severu lokalna železnica, ki vodi v mesto Tomsk, kjer je sedež popolnega vseučilišča, edinega v vsej Sibiriji.
. Skoraj mesec dni je trajala taka vožnja po neskončni sibirski ravnini. Stoprav sredi avgusta smo prispeli v Krasno-jarsk ob veletoku Jeniseju. Krasnojarsk je eno najbogatejših mest v Sibiriji. Ima veliko gledališče in dolgo ulico povsem modernih stavb. Ob Jeniseju je zgrajeno veliko pristanišče, kjer se ustavljajo mogočne ladje s severa in juga. Mesto ima več gimnazij.
Na ženski gimnaziji je ravnatelj Slovenec Logar, ki živi že več kot 30 let v Rusiji. (Naj ob tej priliki omenim, da sem se v Kystymskem zavodu na U-ralu seznanil z mladim ruskim inženjerjem, ki se je pisal Strmšek. Ker je mislil, da sem Slovak, — služil sem kot prostovoljec v češkoslov. legiji,— mi je pričel s ponosom pripovedovati, da je tudi on Slovak. V dokaz mi je pomolil krstni list svojega starega očeta. Na njegovo in moje veliko presenečenje sem dognal iz krstnega lista, ki je bil pisan še v staroslovenskem jeziku, da je bil njegov oče — Slovenec iz Belokrajine. Povedal sem mu, da sem tudi jaz Slovenec. Živahno se je zanimal za očet-njavo svojih prednikov. Pripovedoval sem mu o Belokrajini, o Župančiču, o Slovencih itd. Kakor da bi vzplamtel, je postal navdušen Slovenec. Ganilo ga je do solz, ko sem mu napisal v spominsko knjigo in nato prebral neki verz njegovega rojaka Otona Župančiča. Dejal je ,da bo po vojni obiskal Belokrajino.) — Prebivalstvo Krasnojarska še ni očitovalo skrbi za bodočnost. Bili so lepi večeri in v divnem1 mestnem parku je igrala godba 1. češkoslovaškega prostovoljskega polka. Prav ob našem prihodu v Krasnojarsk so priredili češki Sokoli prostovoljci skupno z ruskimi Sokoli in Sokolicami v gledališču sokolsko akademijo. Posebno pozornost je vzbudila četvorica ruskih Sokolic z električno razsvetljenimi kiji, ki so bleščali v popolni temi. Drugi dan je bil obhod po mestu z lepimi alegoričnimi skupinami, prikazujočimi motive iz Češke in ruske zgodovine. Bila je tudi veselica s telovadbo na prostem. Zdelo se nam je, da smo zopet v domovini. A bilo je daleč v Sibiriji, v milo-vidnem Krasnojarsku. Kje si še bila, domovina?!
Nekaj dni za njimi je prispel iz Čeljabinska v Krasnojarsk tudi naš polk. V Čeljabinsku je imel boje z boljševi-ki. Ubitih in vjetih je bilo 20 naših oficirjev in .vojakov, med drugimi tudi poveljnik ... bataljona kapitan Šimonič. Slovenska četa ni imela izgub.
Za nadaljno pot sva si poiskala s prijateljem Lojzetom kotiček v železniškem vozu, kjer je potovalo več drugih Slovencev. Bili smo globoko v Sibiriji in noči so postajale mr-zIp. Zdelo se nama je tudi, da j 2064 verst (1 versta—1080 m) zračne vožnje od Čeljabinska do Krasnojarska dovolj za "prostozračen" izlet po Sibiriji, "deželi bodočnosti", kakor jo imenuje njen odlični poznavalec Fritjof Nansen.
—o-
— Vancouver, B. C. — Tu-kajšna policija je ena izmed
najboljših za izslediti ukraden
*
avto. Lansko leto je vrnila, 1970 lastnikom njihove kare, le v dveh slučajih se ji ni po-| srečilo.
STRUPENO ZELIŠČE V KAN-SASU.
C. H. Almond je nedavno temu odkril v državi Kansas neko zelišče, ki učinkuje hujše kakor opij ali kokain. Prišel je tudi na t,o, da je na tisoče ljudi v državi, ki so že postali sužnji tega strupa.
To zelišče" ima rmen, zlatu podoben cvet. Raste po prerijah in ob potih na farmah divje, — mnogi, ki so podlegli in postali sužnji prijetnih občutkov tega strupa, ga^pa gojijo kakor kako dragoceno rastlino. Šolski otroci celo zvijajo iz posušenih listov cigarete iz tega zelišča in jih .kadijo. Jetniki v državni jetnišnici gojijo na skrivnem na dvorišču to zelišče. Več oseb je že znorelo, mnogo jih je pa pol norih, za katere ni več upanja.
Značilno je pa to, da baš v državi Kansas je največ refor-I matorjev, ki so neutrudljivi delavci v kampanji proti tobaku in za prohibicijo. Med njimi pa raste zelišče, ki se od daleč ne more primerjati tisti škodljivosti za človeka, ki se ga poslužuje, kakor tobak ali primerno uživanje alkohola.
Gotovo bo v doglednem času prišla postava, ki bo prepovedala trgovati s tem zeliščem ali ga gojiti. Kaj bo taka postava hasnila, si lahko mislimo. Vendar, sedaj ko je znano, v kakšno gorje drvi mladina in tudi I starejši, ki se poslužujejo tega strupa, je dolžnosti oblasti, da stori, kar se sploh storiti da. [Zatreti popolnoma to zelišče ne bo mogoče. Iz Meksike do-j naša seme veter in to se bo po-j navijalo vedno in vedno naprej.
V	starih časih je živel v Me-ksiki človek z imenom Hassan-ben Sabath, katerega so pa le poznali pod imenom "Stari mož iz gora." Ta mož je imel pod kontrolo to -zelišče in ga gojil in prodajal. Na tisoče je imel odjemalcev — banditi so se ga posluževali in morilci. Ko začne ta strup delovati, si predstavlja oseba, da je v krasni palači, v lepem mestu, čuje najmilejše melodije nevidne godbe. Zato pa so jo že v starih časih imenovali "Pospeševalec veselja."
V	Kansasu se v veliki meri poslužujejo tega leka-strupa dijaki, pa tudi majhni šolarji. Nedavno so v Newton, Kans., ■aretirali tri mladeniče, ki so u-kradli avtomobil. Dva sta bila v starosti 17 in eden let. Izpovedali so, da so bili pod vplivom "marihuana," tako namreč to zelišče imenujejo. V New Yorku je bila neka igralka, ki je kadila to zelišče in si je do-mišljevala, da je mlinsko kolo. Zvila se je v klopčič in valila po sobi. Neki moški v Kansasu pa p/a vi, da je beli slon. Nedavno so ga našli, ko je hodil po ulici, v bližini Topeke, ne da bi imel kaj oblačil na sebi. Bil je popolnoma nor, ni pa bil nasilen, le to je trdil, da je beli slon.
Bojim se, da mogoče nekateri čitatelji niso dobili pravih pojmov iz mojih opisov Kanade, kajti dobil sem pismo iz onkraj morja, ki pravi: "Če je Kanada taka, kakor jo Ti opisuješ, bi jaz šel z maturo na tamošnjo farmo." (Matura je spričevalo, s katerim se lahko vstopi na univerzo.) Ne bi hotel, da bi kdo imel napačen utis o Kanadi, to tem manj, ker ni dobro ljudi vabiti v neznano deželo, pa naj bo ta dežela še tako izborna in vendar domovino le težko nadomestu-je. To pa tembolj, če v tuji deželi ni prijateljev in znancev iz rojstnega kraja. Ker je Slovenec iz lepega in prijaznega kraja, bi ga ne hotel tukaj imeti, dokler njegovo srce ostane doma. Kanada je za mlade lin podjetne moške, katere kmetijstvo veseli in ki bi radi samostojni postali in ki so zategadelj pripravljeni druge slad-nosti žrtvovati. Če kateremu doma slabo gre na kmetiji in misli priti sefn, da si pomoga, bo slabo pogodil, če domačijo proda in tukaj v tujini na tež-koče zadene. Bolje je doma z malim zadovoljen biti, kakor tukaj bogastvo iskati in ga mogoče ne najti. Vsaj zadovolj-nost nikdar ne bo popolna. Srečal sem že več naseljencev, ki so svojo nezadovoljnost izražali, namreč, da je njim doma bolje bilo kot tukaj ; mislili so, da je le treba sem stopiti pa bo bogat. V novi domovini se začne novo delo in kdor koli se je odločil, da bo voljno in trdno začel nanovo in se ne boji žrtvovanja za vsaj nekaj časa, ta bo zmagal in našel v obilni meri, kar je iskal. In če je tudi o-bilnost našel, mu bo mogoče še nekaj manjkalo in to je družabnost, na katero je bil doma navajen. Farme so zelo raztresene zavoljo velikega obsega zemljišč, kar je vzrok, da ni dosti vasi, da so tudi v vaseh narodi pomešani, da slovenskih naselbin dosedaj sploh ni itd. Doma je bilo drugače; ko se je fantu zazdelo, šel je zvečer v sosedno vas se sprerekavat in pretepat, kadar mu je bilo doma delgčas, in dospel je do sosedne vasi preje kot pa tukaj do konca svoje farme, če bo hotel pridno delati! Tudi gostilen ni tukaj in če se že pijača dobi, je tako draga, da bi jo ena farma ne zmagala dolgo. Še nisem videl pijanega farmarja, čeravno ga tudi včasih malo potegnejo. Oženjeni, ki imajo male otroke, ki bi njim tukaj še za dalj časa ne mogli pomagati, bi si naložili dosti skrbi tukaj; prvo bilo bi potrebno stanovanje, potem šola, torej izdatki brez sigurnega dohodka. Taki bolje storijo, če pride mož prvič sam sem in pripravi družini dom. Če pa je količkaj zadovoljen doma, in mogoče je glavni namen samo denar, ta naj ostane doma, ker se bojim, da se bi pridružil onim, ki pravijo, da se je njim doma bolje godilo. Odločni in pridni samci od 20 do 40 let stari so najbolji za tukajšno deželo, ker se lahko privadijo in tudi jezika priučijo in ker imajo obetajočo prihodnost pred seboj, ki njim da samozaupanje in tudi siguren uspeh. Stari ljudje so dosti na boljem doma, če jih Ameri-kanci in Kanadci od tukaj podpirajo. Stari so za dom in cerkev, mladi za delo. Delo se dobi skoro povsod za tistega, ki ga išče; tudi cerkev za stare se še najde, čeravno malo daleč od stanovanja, — ampak, kje je duhovnik, katerega bi razumeli? Tako postanejo stari do-motožni in nezadovoljni in domači kraj jini je vedno v mislih. Če so otroci še tako dobri do njih, , se vendar tudi stari pridružijo onim, katerim je bolje bilo doma. Naj omenim še one iz Amerike, ki hočejo sem'
priti. Če niso amerikanski dr-
žavljani, si ali naj papirje preskrbijo ali pa bolje onstran o-stanejo, če se nočejo tukaj za stalno nastaniti. Kajti, kakor hitro prestopijo kanadsko mejo, spadajo pod kvoto Jugoslovanov in ne morejo nazaj, dokler ne pride vrsta na nje. "Bil sem sedemnajst let v Ameriki," piše eden, "pa sem šel domu sedaj, pa nazaj ne morem."
Nerazumljive novice iz starega kraja. Pred par tedni srečal sem v Gravelburg Nemko, ki je prišla iz Jugoslavije. — Njen mož bil je že delj časa tukaj in njima v čast priredili so krasno večerjo, h kateri sva bila tudi jaz in tamošnji kaplan povabljena. Med raznim pogovorom pravi ona, da v starem kraju nič ne de, če kdo koga umori, treba se je le na pijanost izgovoriti, pa dobi eno leto ali pa nič. K temu pristavi eden, da je potemtakem doma samo treba se dobro napiti, potem pa lahko vse pokrade in pobije, na kar ga za kratek čas denejo v luknjo, da si malo spočije! Temu nismi mogli verjeti: ko pa pridem domov, najdem v A. S., da je na Slovenskem eden umoril človeka v pijanosti in dobil tri leta, neki drugi pa samo dve. Ravno ob istem času prinese tukajšni angleški list, da je v Ottawa bil Človek obešen, ker je drugega umoril in oropal. Obenem tudi, da je Charles Tapp v Montreal bil obsojen na dosmrtno ječo, ker je hotel Rudolfa Corbell u-moriti s tem, da je položil bombo pod njegovo uradno sobo. Ali je zločinska pošast v Jugoslaviji povzdignila svojo glavo tako visoko, da si je ne upajo več posekati? V Kanadi bi oba-dva šla gotovo na vislice, sodnik pa na sodnijski kline — suspensus a tribunali — ali po domače, tukaj bi dobil "lauf-pass." Tukaj jo posest in življenje tako varno, kakor malo-kje, razun na Angleškem. Če doma poklicani organi pravičnost preganjajo, krivice in zločinov nikdar ne bo konec. Lahko si mislim, kako se "Klemen" že veseli, da bo šel na začasne počitnice, da se lahko na novo delo pripravi!
Čitatel jem se čudno zdi, da se s takimi zadevami pečam. Pa to ni ravno brez pomena za ugled Slovenije v tujih državah, kamor se hočejo Slovenci izseliti. Angleška in Kanada sta znani zavoljo jedernatih postav, katere te dve državi z veliko ljubosumnostjo ščitita. Taki zločinci si bodo prizadevali se sem priklatiti. Tukaj bo za nje bolj bogato polje in se bodo spravili na novo delo. In posledica? Pred nedavnim se je pripetil umor v Ontario. Zločinca so vjeli. Pokazalo se je, da je prišel pred mesecem v Kanado iz Evrope. Izkazalo se je tudi, da je bil že poprej kaznovan zavoljo zločinstva. Vlada sedaj preiskuje in vpraša, kako je ta človek sem prišel? Kdo je papirje za njega podpisal in kako ga je moglo paro-brodno društvo sem vzeti? Če bo po prestani kazni še svojo glavo imel, ga bodo poslali nazaj in parobrodno društvo bo plačalo vso odškodnino in stroške! Kanadska vrata pa se bodo oni deželi za korak bolj zaprle in bo celo dobrim in nedolžnim težko sem priti. Če mogoče Jugoslavija v juridič-nem oziru Ameriko posnema, se daleč vara. Res sta dve različni meri kakor sfe tam z zločinci dela, namreč tisti, ki nima denarja za odvetnike, preje gre na električni stol kot pa milijonar. Pa po vsem je milijonar bolj kaznovan kot pa navadni potepuh. Milijonarjem dajejo različni časopisi najšir-nejšo publiciteto, jih opisujejo kot propadlega človeka, ki ni vreden, da ga pogleda pošten človek. Ti milijonarji so s tem (Dalje na 4. strani.)
/
KANADA.
(Nadaljevanje s 3. strani.) tako ostracirani, da jih je sram ali celo nevarno za na cesto, ker jih nikdo ne more več v svojo družbo sprejeti. Njih življenje za ta svet je končano, njih bogastvo brez vrednosti, sami pa so izmeček človeštva. Porote jim vzamejo večino denarja, vznemirjenje vzame jim zdravje in pogled sosedov vse zanimanje za nadaljnje življenje. Poroki temu so milijonarji Thaw, Frank in Loeb, in Fall, ki je menda skoraj obnorel zavoljo nekaj tisoč dolarjev dobička. Vse se reši že na tem svetu.
IZ SLOV. NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
venskih naseljencev tukaj v Detroitu, bi nam skoro kateri človek očital na ta dopis, da malo poznamo Detroit. Ali toliko že vemo o njem, da vemo sedaj, kje je kakšna tovarna,! od katere romamo od ranega jutra pa do poznega popoldneva. A vse zaman. Zatorej ne svetujem nobenemu, dokler se delavske razmere ne izboljšajo, da bi šel si v to mesto dela iskati, kajti razočaran bo vsak, kakor so bili dosedaj mnogi 'o enci, katere sem jaz videl .a svoje lastne oči.
Ker sem dal mojemu dopisu
lov poleg društvenih razmer . e delavske in o katerih sem poročal prvo, hočem spregovoriti par besed tudi o društvenih razmerah, posebno kar se tiče kulturnih društev.
Nikakor nas ne smete soditi druge slov. naselbine po Zdru-enih državah, da smo tukaj v Detroitu kar tako in da spimo. Ne! Tukaj imamo več kultur-društev za tako malo slov. naselbino, kakor malokatera druga slovenska naselbina. Nekatera teh društev so že stara, druga so nekoliko mlajša, tretja so pa komaj pred par meseci zagledala svoj prvi rojstni dan. A dosedaj so vsa ta društva, kolikor je meni znano, brez večjega uspeha, kakor bi morala biti. Kaj je temu vzrok je to, da so dosedaj vsa v temi. Teh par vrstic naj velja v posebni vrsti novemu pevskemu in dram. društvu, katero se misli ustanoviti pri društvu Marija Pomagaj št. 176 KSKJ. Z veseljem moramo pozdraviti one može, kateri so prišli na to idejo in kakor tudi društvo samo. Z veseljem vas bo pozdravila cela slovenska naselbina tukaj, ako se bodo res uresničile te vesele želje, katere tukaj-šna slov. naselbina tako težko pričakuje.
Predpogoj za obstanek kulturnega društva je ta, da se ne naseli v tako društvo cinizem, kateri pa je tako udomačen tukaj med si. kulturnimi društvi, da bi človek skoro mislil, da brez tega ne more biti. Lahko pa je!
Clan takega društva, kateri
naj umil roke radi tega. Društvenim tajnikom je dobro znano, kako težko je uradovati, ako niso člani tako kakor bi morali biti. Ravno isto velja tudi za tajnika pri Zvezi. Ako bi se društveni tajniki in zastopniki ravnali, kakor sem jim že večkrat pisal v svojih poročilih, bi bilo to uradovanje z lahkoto storjeno. Vsak tajnik/ ako vidi, da mu uspeva njegovo delo, stori še več kakor bi moral za svojo organizacijo, ker ima potem veselje do nje. Ako pa je obratno, tedaj pa lahko sami veste iz svojih lastnih izkušenj, da kakšen utis napravi to na uradnike. Pri Zvezi smo že' veliko morali žrtvovati, da smo jo pripravili na stopinjo, na kateri je sedaj, tako da smo vsi lahko ponosni. Ni še sedaj vse popolno, kakor bi moralo biti, zakaj ne? O tem ni moja dolžnost na tem mestu poročati. Ta dopis naj velja v pojasnilo uradnikom dr. Daljnogled št. 518. — S pozdravom!
Frank Hreščak, tajnik Zv. slov. društev in klubov v Detroitu.
Rada bi ie nekaj pripomnila tukaj v kat. časopisu. Čudno se mi zdi, ker se nekateri tako bojijo katoliškega časopisa. Saj vendar, jaz mislim, da bi bilo to ponos in čast za vsakega katoliškega moža, da bi imel - . svojo družinp slov. liste Amer. Slovenec in Ave Maria naročene. Poglejmo nazaj skozi 20 let. O kolikim je Amer. Slov. odprl oči in tako obvaroval marsikoga tudi propada v nasprotnem taboru. Šel je vedno kot vojskovodja s svitlo zastavo na čelu in tako sta z Ave Marijo vodila katol. Slovence in se Vojskovala vedno zanje z nasprotniki. List Ave Maria priporočam vsem slov. kat. ženam in materam. O koliko lepe vsebine ima. V dec. in jan. številki je par člankov, ki jih je napisal preč. g. dr. M. Opeka iz Ljubljane: O materini roki, ki prav strahu je in Še ena skrivnost dobre vzgoje. To bi morala čitati vsaka slov. mati!
Rada bi napisala še par zgodbic, ki so pa resnične, kaj naredi in kakšen vpliv ima katoliški ali nasprotni list. Pa za danes se že bojim, da moj dopis ne bo našel toliko prostora.
Drage rojakinje! Ako želi katera v Materno društvo pristopiti, naj se javi pri meni. — Ravno tako, ako želi katera list Ave Maria naročiti. Za vsa pojasnila sem dobre volje na razpolago. Doma sem v sredah, petkih in sobotah pred in po večernicah.
Pozdrav vsem čitateljem tega lista!
ima več zmožnosti za tako društvo, naj gleda, da pomaga svojemu bratu ali sestri, ki niso zmožni kakor on, da če je le mogoče, da jih pripelje do stopnje, na kateri je on sam. Nikdar se ne povišavati! Res, da tega se ne more vselej doseči, ali kolikor imam jaz skušnje se v velikih slučajih doseže z resno voljo in kjer ni cinizma, morajo biti naklonjeni takemu društvu, ker tako društvo ima največje naloge za obstoj slovenskega naroda tukaj v Ameriki poleg svojih težkoč za ob-stanek. Ako se bo v tukajšni slov. naselbini upoštevalo vse to, tedaj bomo tudi tukaj ponosni na naša kulturna društva in to v malem času.
Sedaj pa hočem spregovoriti še par besedi o Zvezi slovenskih društev v Detroitu. Nikakor ni moj namen, kot tajnika te Zveze se spuščati v kake javne spore. Ker se je pa že na seji odbora Slov. N. D. dne 13. februarja javno govorilo o tem, imam tudi jaz pravico se javno zagovarjati. Jaz sicer nisem bil na tej seji, zvedel pa sem po gotovih dr. zastopnikih, kaj se je vse govorilo. V prvi vrsti je prišlo na mojo osebo, da so se vršili dve veselici eden in isti dan, dne 12. febr., in sicer: S. S. klub št. 114 na vzhodni strani mesta in dr. Daljnogled št. 518 na zahodni strani. Tajnik društva Daljnogled je rekel na zgoraj omenjeni seji, da njih društvo ni vedelo, kateri dan ima to društvo na vzhodni strani svojo prireditev. Točka 28. iz seje Zveze slov. društev z dne 27. marca se pa glasi: Društveni kakor klubovi zastopniki morajo naznaniti vsako društveno prireditev, kakor hitro so te prireditve sklenjene na društvenih sejah. Naznaniti se mora vsebina veselice, katerega dne se vrši, in natančen naslov, kjer se vrši, bodisi pismeno ali pa ustmeno tajniku Zveze. Kakor razvidite iz te točke, ako bi se društvo Daljnogled ravnalo po nji, potem bi lahko govorili, da sem jaz zakrivil, kar je bilo zgoraj o-menjeno. Ako bi društvo Daljnogled meni poslalo samo karto za en cent s par vrsticami, bi se dalo to z lahkoto preprečiti, kakor se je to storilo pri drugih društvih že v dostih slučajih. Še potem, ko sem izvedel po drugih osebah, da se vršijo dve prireditvi eden in isti dan, sem govoril osebno z uradniki zgoraj omenjenega društva, kako je to mogoče. Nisem pa samo govoril, ampak sem jih celo prosil, ako je le mogoče, da naj se njih veselica vrši drugi dan, kar bi dalo lepši ugled njih društvu in tudi Zvezi sami. Od tistega dne pa do dne vaše prireditve je bilo dovolj časa, da bi se lahko kaj ukrenilo, razen če niste vi imeli kake druge posebne vzroke, katere morete tudi sedaj na sejah omenjati, ne pa mene staviti za vzrok, ker pri meni ne veljajo za nobeden vzrok in sem si že zdav-
GLASNIK
SHEBOYGANSKIH TRGOVCEV IN OBRTNIKOV.
NAZNANILO.
Chicago, III.
Kakor smo slišali zadnjo nedeljo v slov. cerkvi sv. Štefana oznanilo, ima Materinsko društvo in društvo Marije Pomagaj št. 78 KSKJ. v soboto, 5. marca sv. spoved in v nedeljo, 6. marca pa ob pol 8. uri med sv. mašo skupno sv. obhajilo. Zvečer ob četrt na 8 se bo molil sv. rožni venec, ob pol 8. uri stanovski poduk, sprejem novih članic v Materinsko društvo, po večernicah seja v navadnem prostoru. Vsega tega je naša dolžnost se udeležiti brez gotovega vzroka.
Lepo bi bilo in hvalevredno, ko bi se za ta važni čas, ko začnemo dobo premišljevanja na grozno trpljenje Jezusa in Marije, kaj se je godilo pred 1927 leti, pridružile v veliko armado tudi vse tiste žene in matere, katere še bolj od strani gledajo pod zastavo tiste žene in matere, ki jo vidimo, da ima s sedmerimi meči prebode-no srce.
Sestre društva pa prosim, ne pozabite znakov in knjižic s seboj vzeti in pridite v nedeljo ob četrt na 8. zjutraj v cerkveno dvorano, da se vse lepo u-redi in tako gremo skupno v cerkev, zvečer pa vse na sejo, ker imamo jako važne točke v razmotrivanju.
M. Kobal,
1901 W. 22nd St.
IZ URADA DRUŠTVA SVETE
DRUŽINE ŠT. 6 D.S.D. North Chicago-Waukegan, 111.
Naše društvo sv. Družine št. 6 bo imelo svojo redno mesečno sejo v nedeljo, dne 6. marca t.l. Kot tajnik opozarjam vse člane in članice, da se te seje vsi prav zagotovo udeležite, ker so na dnevnem redu zelo važne reči. Obenem tudi apeliram na vse člane, da se vsi potrudite in skušate agitirati kar največ mogoče za nove člane in članice za naše društvo in našo dič-no organizacijo: Družbo sv. Družine. Ako v tem oziru vsak član nekaj stori, bo ob koncu leta zaznamovati lep uspeh.
Bratski pozdrav vsemu članstvu D.S.D.!
Jos. L. Drashler Jr., tajnik.
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA"
RAZNE SHEBOYGANSKE VESTI.
Sheboygan, Wis.
Ker se tako malo poroča iz Sheboygana, zato hočem jaz napisati par vrstic.
V	nedeljo, 20. februarja je priredilo dramatično društvo 'Finžgar' igro "Poslednji mož," ki je zelo dobro izpadla. Gledalci so se zadovoljni vračali domov.
V	torek, 22. febr., sta si pa v slovenski cerkvi sv. Cirila in Metoda obljubila zakonsko zvestobo Miss Anica Novšek in Mr. Ciril Kovačič. Nevesta je hči tukaj dobro poznane in spoštovane družine Mr. in Mrs. P. Novšek, na katerem domu se je tudi svatba vršila. Med tu-kajšnimi sorodniki in prijatelji ženina in neveste so se udeležili svatbe tudi naš č. g. župnik Rev. Černe in ženinov brat Mr. Louis Kovačič iz Chicage. Okrog peči sta se pa sukali Mrs. Novšek in Mrs. Mohar, ki sta skrbeli za to, da je bilo vse dobro kuhano in pečeno. Na mizo je pa nosila Mrs. Pris-land, ki je tudi skrbela, da je bila miza vedno lepo in bogato obložena. Žeje tudi ni bilo treba trpeti, za kar je skrbel nevestin oče, pa tudi ženin sam. Kratke so bile ure, ki smo jih ta dan preživeli v družbi ženina'in neveste, pozabljene pa ne bodo nikoli. Ob 5. uri zvečer so se podali ženin in nevesta ter ženinov brat proti Chicagi, mi smo se pa še pozno v noč ra-dovali pri bogato obloženi mizi ter pili na zdravje ženina in neveste, pa tudi na zdravje Mr. Petra Novšeka, ki je ta dan obhajal svoj god. Naj še enkrat čestitam ženinu in nevesti ter i ima želim obilo sreče, zdravja in zadovoljnosti v novem stanu. Mr. Novšeku pa, da bi še mnogo let zdrav in vesel obhajal svoj god v krogu svoje družine.
Eden navzočih.
-O-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
Podpirajte trgovce in obrtnike v domaČi naselbini. Podpirajte trgovce, ki podpirajo Vaš list. Omenite jim večkrat "Amer. Slovenca", v katerem ogla-iajo. S tem pomagate listu in trgovcem.
Those advertising in "Amerikanski Slovenec" deserve all support from readers of this paper! — Always support ycur home town dealers and merchants!
South Side Wood Supply
South 10th Str. in Alabama ave.,	Sheboygan, Wise.
Se priporoča za nakup raznovrstnih drv vsem Slovencem in
Hrvatom.
ROK JURIČEK, lastnik.

JfiWBLBR
On the Cor. 8th Str. and New York ave., Sheboygan, Wis.
Denar v Jugoslavijo -brzojavnim potom!
S.P.D.
sv.Mohoria
USTANOVLJENA V CHICAGO, ILL., 31. DECEMBRA 1921.
Sedež: CHICAGO, ILL.
Predsednik: Max Omerzel, 2123 West 21st Place.
Podpredsednik: Albin Zakrajšek, 1849 West 22nd Street
Tajnik: John Gottlieb, 1845 West 22nd Street.
Zapisnikar: Frank Augustin, 1902 West 22nd Place.
Zdravnik: Dr. Jos. E. Ursich, 2000 W. 22nd Street.
Blagajnik: John Jerich, 1849 W. 22nd St.
Duhovni vodja: Rev. P. Kazimir Zakrajšek, O.F.M.
NADZORNI ODBOR: John Horwath, Frank Kobal, Mary Sagadin.
POROTNI ODBOR:
f	Louis Duller, John Kosmach, Steve Zabcich.
Organizator: Frank Primozich, 1927 W. 22nd Place.
Uradno glasilo: "Amerikanski Slovenec."
Družba zboruje vsako prvo nedeljo ob 2. uri popoldne v cerkveni dvorani
sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici.
Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 12. do 55. leta starosti. Pristop v družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po 50c na mesec mesečnine. To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo družbo!
Za vsa pojasnila glede družbe in njenega poslovanja se obrnite na družabnega tajnika ali pa predsednika.

NAZNANILO.
Vsem članom in članicam Slov. Podp. Družbe sv. Mohorja se uljudno naznanja, da .se vrši redna mesečna seja v nedeljo, 6. marca 1927 točno ob 2. uri popoldne v cerkveni dvorani. Asesment se prične pobirati ob 1. uri popoldne.
Skupno velikonočno sv. obhajilo pa imamo drugo nedeljo, 13. marca 1927. Vsem članom in članicam bodo le dni poslana pisma z listkom ter se naj vsak po tem ravna. Prinesite seboj regalijo.
Pristopil v februarji: Jacob Petrich.
Črtani v februarju: Frank Bambich, Steve Fajfar, Martin Kučič in John Simec.
Družba šteje v februarju 460 članov in članic.
Denarno premoženje 28. februarja 1927 je $4,033.75.
John Gottlieb, tajnik.
Bratski pozdrav!
ROJAKI, NAROČAJTE IN ŠIRITE NAJSTAREJŠI SLOV. LIST "AMERIKANSKI SLOVENEC!"
KJE SE NAHAJA moj stric Frank Klemene? Rojen je bil v Rakitniku pri Postojni št. 1. Poročati mu imam važne stvari iz starega kraja. Ako kdo ve za njegov naslov, prosim, da mi ga sporoči, ali pa naj se\sam javi, ako to čita.
Miss Jennie Skerl, 1034 E. 72nd St., Cleveland, O.
č,p,s,t
MI RAČUNAMO:
Za pošiljke po pošti se sprejema samo Money Orders, American Express ček, ali-pa bančni draft. Osebnih čekov po pošti ne sprejemamo.
Nobenih drugih pristojbin in nobenih odbitkov v, Evropi.
Metropolitan State Bank
, 2901 WEST 2Znd STREET, CHICAGO, ILL.
.„* ' t
Uradu jemo: Dnevno od 9:00 zjutraj do 4:00 popoldne. Ob torkih in sobotih do 8:30 zvečer.
KAPITAL IN PREBITEK: $300,000.00 PROMET W .VIRI NAD $3,500,000.00
-PRODA SE--
dvonadstropna hiša dva bloka od slovenske cerkve. Z dvema stanovanjema. V hiši je elektrika in plin, kopalna banja in soba za pranje ter vse udobnosti. Proda se za primerno ceno. Lepa prilika za kako slovensko družino. Za podrobnosti vprašajte v upravništvu tega lista.
p-18,p-25
Phoue«: 2575 in 2740.
Aftfosi Nem&mcSt & Soi*
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLISTV
IN ameriki.
USTANOVLJEN L, 1895.
Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za po^/t be, krste in ženitovanja. — Ccue zmerne.
1002 — N. CHICAGO. ST
JOLIET. ILL
- -vrv- - V..** ^MfMvv^-s•-.;•■- T-: r,
6SSP0DIBJEW JOLIET«
so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše iu najcenejše
MESO IN GROCERIJO
V zalogi imam vedno vsake vrste sveže ali suho prekajeno meso ter vse predmete, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko obrt.
JOHM N. FASDERTZ
COR. CENTER & HUTCHINS STS.,	JOLIET, ILL.
Chicago Telefon 2917.

"Najboljše delo za manj denarja"
Nobenega izgovora za šiabe zobe*
Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odla-ftajte, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zadravje z zdravimi zobmi.
C. V. McKinley, D. D. S.
naslednik Burrows zobozdravnika D' Arcy poslopje, 2. nadstropje	it v. sobe 204
Phone: 4854
CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL.
Preiskava In ocena
BREZPLAČNO
ženska poatreinica
Odprto: od 9. z j ti t r a j do 1 zvečer.
V nedeljo od 10. zjutraj do 12. epolndne. '' |
Za ameriške dolarje:
$ 5.00	........$ 6.15
10.00	.....11.25
15.00	................1@.35
20.00	................21.45
25.00	................26.55
35.00	................36.70
50.00	................51.90
75.00	................77.50
100.00	................103.00
200.00	................204.00
300.00	................306.00
400.00	................407.50
500.00	.............509.00
600.00	................610.50
700.00	................712.00
800.00	................813.00
900.00	................914.00
1000.00	........ 1015.00
Za dinarje:
200 Din ......$ 4.45
500 Din ...... 9.80
1000 Din...... 18.90
1500 Din ...... 28.00
2000 Din ...... 37.00
3000 Din ...... 55.40
4000 Din ...... 73.50
5000 Din ...... 91.60
10000 Din ...... 182.00
15000 Din...... 273.00
20000 Din ...... 363.00
30000 Din ______ 543.00
40000 Din ...... 724.00
50000 Din ...... 902.00
60000 Din ...... 1082.00
70000 Din ...... 1260.00
80000 Din ...... 1441.00
90000 Din ...... 1620.00
JACOB GEREND POHIŠTVO IN POGREB NI ZAVOD 704 706 N. *th Street, '	Sheboygan, Wis.
TeL37W. - 3747. W.
Petek, 4.. marca 1927.
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
s
Družba
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914.
Zedinjenih Državah Severne Amerike
SEDEŽ ■ JOLIET ILL
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBOR:
Predsednik.......................GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, IU.
I. podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, I1L
II. podpredsednik....JOS. PAVLAKOVICH, 39 V/incheU St., Sharpburg, Pa.
Glavni tajnik..............................JOS. SLAPNIČAR. 311 Summit St., Joliet, I1L
Zapisnikar............................PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, IU.
Blagajn";..........................SIMON SHET1NA, 1013 N. Chicago St., Joliet, III
Duhovni vodja................REV. JOSEPH SKUR, 123—57th St., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: ANDREW GLAVACH, 1941 W. 22nd St., Chicago, 111. JOSEPH HORVAT, 745 Summit St., Joliet, 111. JOSEPH MEDIC, 823 Walnut St., Ottawa, IU.
POROTNI ODBOR: FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St., Universal, Pa. ANTON ŠTRUKEL. 1210 Third St., La Salle, 111. JOSEPH KLEMENČICH, *212 N. Broadway St., Joliet, IU.
-o--,—
Do dne 1. jarx 1327 ic D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $46,481.91.
Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svo-rh naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo ter ga pridružijo Družbi kv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov(ic). Sprejemajo se moški in ženske od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 10. leta.
Zavaruje se !a2;ko za £250.00 alt $500.00. Ko dosežemo število 2COO, se v".a zavarovalnina na $1.000.00. Od 45. do 55. let?, se zavaruje le za $250.00. Pob ; smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije.
ROJAKI. PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE!
IMENIK
in naslovi krajevnih društev Družbe sv. Družine.
Št. 1. Društvo sv. Družine, Joliet,
HI.: — Predsednik George Štonicli,' i X. ( h ic Street, tajnik Frank5 .'. ir .-''»l t .ime Street; blagajnik I' >■ ! Ij < >ei. ■ !i. 401 Hutchinson Si.'
si v Joliet. 111. Seja se vrši vsako' /tdnio nedetjo v mesecu, v dvorani U' - -le sv. J" :ei;i, ob 1. tiri pop. | St. 2. Društvo sv. Družine, Mount1 Olive, 111.: — Predsednik Mike Gohla-' .t h. 1 • jnik in ! igajnik Sam Golda-i sic h, P. O. Pox 656. Vsi v Mount i r?!i>. *. lil. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu.
Št. 2. Društvo sv. Družine, La Salie, II!.: ~ Predsednik Frank Mišjak, 1253
■ nd S:., tajnik Anton Kastigar, 11-1'. — 7Ji St.. hiagrinik John Šetina, 11 L — 5ih St. Vsi v I.a Salle. lil. . ■ i se \ rši v akr> drugo nedeljo v n, v š	dvorani sv- Roka, ob
1. v . i popoldne.
Št. 4, Društvo kv. Družine, Bradley, Iti.:— Predsednik George Krall. P.O. Ho-. !■»:. t; : ni k 1. lili Zaje. P. O. Po-; 55. 1»! ii ..jni\ buiicl Kaicli, P.O. Box S4. Vsi v 1Jradkv .111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu.
St. 5. Društvo sv. Družine, Ottawa, TIL: - - Predsednik Jakob Simonič, 3 <2J X. Pine Str. et, tajnik Prank Po-! h h ]■■■.. lnji Mulberry St.. blaga j-■ !. I ran: Lass. 12 -t Cliestr ut Street. Y i v Ottawa ..111. S>'ja se vrši vsako r -i 1 ■ > tretji nedelji v mesecu, v M at b I.avukovi dvorani, ob pol 8. uri \ L-čer.
St. d Društvo sv. Družine, Wau-!;eran, 111.: — Predsednik Frank (i -m, 1 t'I Co inionwealth Ave. Wau-k. v. Ml.; t;. i tit k lusepb L. Drašler 1 ',(.:> 1 .nth St. N. -tli Chicago, 111.;
... i: n k (.' < pli ' >r a- k-r, ti«) Tenth St. X or t h Chicago, iii. Seja se vrši vsako p- .. n d«' v Mesecu v novi šolski i! •;• ti i'i-iitil St. ob 1. liri popol.
Štev. 8. Druiitvo sv. Družine, Rock-dalc, 111.: — Predsednik John Panian, 41 i lii-'.Iview ave. Tajnik in blagajnik Anton Anzelc, 322 Muen ave. Vsi v Rockdale, 111. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu.
Št. 9. Društvo sv. Družine, Chicago, IU.: — Predsednik Michael Žu-eel. 56.5<i S. Maple wood Ave., tajnik G. rge I Luši. b, 2131 W. 21st Place, blagajnik loscpli 1 ašieb. 1K47 W. 22 1 St. \ i v Cbieago, 111. Seja sej vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, v j cerkveni dvorani sv. Štefana, vogal S. i Lincoln in 22nd Place.
iit. 10. Društvo sv. Družine, Sotith 1 Chicago, 111.: — Predsednik in bla- \ gajnik Frank Cberne. 2'>72 E. 79th t; ■ i k Ai il:-.nv Motz. 9630 Avenue. "L". Vsi v South Chicago, 111. Se-j i a «-<- vrši v ako četrto nedeljo v me-
secu.
Št. 11. Društvo sv. Družine, Pittsburgh, Pa.: — Predsednik Joseph Pavkikovich, 39 Winchcll St, Sharps-bar . Pa., tajnik John Flajnik, 5156 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa., blagajnik Matlirw Balkovcc, 5641 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa. Seja se vrši v.-ako tretjo nedeljo v mesecu, po osi..sv. maši v K. S. Domu, 57. cesta.
Št. 12. Društvo sv. Cecilije, Joliet, 111.: — Predsednica Marie Klepec, 901 !
u St., tajnica Josephine Erjavec,' 1013 X. C hicago St., blagajničarka I Jennie Xeniantcli 1013 Raynor Ave. \ -e v Joliet, 111. Seja se vrši vsako nedeljo v mesecu, ob 2. uri po-I'wJthu: \- rlvorani stare šole sv. Jožefa.
13. Društvo sv. Ivana Krstitela, Chicago, III.: -- Predsednik John Horvatb, 2050 W. 23rd Street, tajnik' Steve I-oys, 1929 W. 22nd Place, blagajnik John Densha, 2730 Arthingion St. Vsi v Chicago, 111. Seja se vrši v.-^ako četrto nedeljo v mcsecu v cerkveni dvorani, sv. Štefana, vogal So. Lincoln St. in 22nd Place.
Ssev. 14. Društvo sv. Lovrenca, East Pittsburgh, Pa.: — Predsednik George Miketich, P. O. box 353. East Pittsburgh, Pa. Tajnik |ohn Pavkikovich, i >17 Ridge Ave.. X. Braddock, Pa. — Blagajnik Peter Malek. P. O. Box 1198 East Pittsburgh, Pa. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v Hungarian 'I'ji. 3.š« Beech St.
St. 15. Društvo sv. Srca Jezusa, Gtcawa, 111.: — Predsednik John D err, 040 Forth Street, tajnik in blagajnik Joseph F. Madic Jr., 1123 Pine St. Vsi v < )tta\va HI. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Joseph Madicovih prostorih.
[ UREDNIKOVA POŠTA.
i —F. P., Kansas City, Pa. — V današnji številki je objavljen naslovnik vseh konzulatov v Ameriki in Kanadi. Izrežite si ga in ga shranite, j —Jože Narobe, Sheboygan, Wis. — Dopis je prezbadljiv-. Take stvari širijo le neslogo v naselbini. Poročajte kaj drugega.
| —M. T., Forest City, Pa. — Nas veseli, če je Vam stvar u-gajala. Povedali nismo ilič drugega, kakor resnico. Zato pa zdaj takfc molče. Informacije, katere ste omenili, le pošljite, bodo prav prišle ob času!
—J. U., Chicago, 111. — Tozadevno knjižico dobite brezplačno od chicaškega zdravstvenega komisarja: Pišite na: Chicago Department of Health, Chicago, 111., in jo Vam bodo doposlali.
—F. G., Milwaukee, Wis. — Dobite od župnije, kjer je bila hčerka krščena krstni list in od mestnega ali okrajnega u-rada rojstni list. K temu je treba še zapriseženo izjavo dveh državljanov, ki poznata Vas in celo zadevo. To pošljite v stari kraj hčerki, ki naj predloži ameriškemu konzulu s prošnjo za potni list. Onim, ki so bili tu rojeni, ni potreba nič 'drugega, le v izjemnih slučajih zahtevajo še kakih nadaljnih jizkazil.
-o-
Nafta mes^o bencina.
Splitski rojak Oliver Rossi, k' živi sedaj v Trstu, je iznašel aparat, s katerim bo kot kurivo za pogon avtomobilov mogo če uporabljati4nafto mesto 'uen cina. Izumitelj pravi, da se f tem poceni promet z avtomobili za 70 odstotkov.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
ŽENSKE OGNITE SE OPERACIJE!
NAZNANILO IN ZAHVALA.
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom se priporočamo za naročila xa premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt £221.
LOUIS STRITAR
2018 W. 21st-»Place. Chicago. IU
S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sirom Amerike ;n naše mile domovine, žalostno vest. da je nemila smrt pretrgala nit življenja našemu nadvse ljubljenemu in skrbnemu cčetu ter soprogu
v
Frank-u Zlogar-ju
Zapustil nes je nagloma za vedno, dne 12. februarja zjutraj, zauet od srčne kapi. Pokojni je bil rojen. 2. nov. 1864 v Bušinje-vnti štev. 7. fara Suhcr na Dolenjskem. V Ameriko je prišel pred 41. leti. Več let je živel v Denver, Colo., potem se je preselil v Fr-'edcrick, Ccio.. kjer ie bil do svoje smrti. Pogreb se je vršil dne 15. febr. iz" hiše žalosti ob 10. uri s sv. mašo zadušnico, katero je daroval Rev. Father Celestin Bache, OSB. Pokopali smo £a na ksteliškem pokopališču v Longmont, Colo.
Lepa hvala vsem darovalcem rož in vencev, kakor sledi: Društvu Sv. Jožefa, štev. 21, Denver, Colo. Z.S.K.J., katerega ie til član skozi 20 let; društvu ZSZ. štev. 12, Friederick, Colo., katerega pa ni bil član; Shamrak Coal Company in Mr. ter Mrs. Anton Judež: Mr. in Mrs. John Turšič; Mr. in Mrs. Frank Tur-šič; Mr. in Mrs. Joe Turšič in materi Johani Marod. Hvala tudi
Antonu Šukletu za lep govor pri odprtem grobu. Hvala' vsem, ki so prišli kropit in nas tolažili ob smrti. Bog vam povrni stotero.
Ti pa drpgi soprog in oče, počivaj v miru, lahka naj ti bo ameriška'zcmlia. Nepozabnega pokojnika priporočamo v molitev
in blag spomin.	*
Žalujoči ostali:
NEŽA ŽLOGAR. soproga; ANA ŽLOGAR hči, v stari domovini. V Ameriki pa MARY, omožena Krasevech, Colo, in ROSIE, omožena Mayor, hčere.
Friederick, Colo., dne 28. febr. 1927.
Zil. a vila Sit i .-nsk- nered: ><ti. bsl.i' učuv t-'ujojo ni.ti nc\::r a 1 :ike, kai.o;- operacije K l:k'> icijsk, deklet i:, •r.a'er jvj-talie ži-Lev op::mcije. A pvnlerni način zdravljenja jc nož. kar	ni prav. Pri v-.stki operaciji j?
'n.lnik izpostavljen nevarnostim, pa tudi čt • mi; pomaga z?čnsnn, če/, leta čuti gotovo i.r<l ,:r.c leslcdicc. Učinkujoč« zdravila s-c najbolj iu-ipnroč]jiva. Ako trpite kji jrlavo-b- lj. slabosti, neredni periodi, čc nimate teka. Imate nii-zlc roke ali nr ■/<■. čutite liolc-čine na ledic;.h ali če vam rrtliva srce. če čutite bolečine med rameni, ali imate ±'An-lične n'redr.c ti. če ne morate spati in čn-Lite bt>i -čir.e pri sj»u5čanju •. ode. ste If.st«--iič;ii. melanholični, vas Iwilijo	in imate
pii.-rne roke. leda j ne čakajte te:nv č kupite takoj! Laxvib-arnum Compound. Ni bd> ;:a za U-kleta ko prestopi v žen-.ko dobo. kakor tudi za žensk.', ki so noseče ali k., pre-i:, ženske dobe. La_\\»iburnum Compound je -.-.a vse ženske nerednosti, nobena -ka bi ne smela biti brez nj«a. Kar sta> ne, ne pride v poštev, ako se pomisli nu d->-krolc. ki čam jih drli. ko vam vrača zdravje. "Full Treatment stane $10.4S. Pošiljamo na vse kraje. LA74ECO LABORATORY, 1S-| Lamcco IildK., Box ug.-j, Pittsburffh, 20c 'la zasi>rurate pošiljatev. . I>o povzetja l}-> ne pošiljamo.
JAVNA ZAHVALA
Dr. S. Vlatich-u, D. C.
1329 Blue Island Avenue, Chicago, 111.
John 3koc, 1633 Throop Str., Chicago, 111. je podal zahvalo v uradu St even-a G. Tupovich-a, javnega notarja v Chicagi, ki ce glasi, kakor sledi:	v
Dr. S. Vlasich, D. C. Par let sem grozno trpel na želodčni bolezni. Vse sem poskusil, kar mi je kdo svetoval in zavžil veliko zdravil, a vse brez uspeha. Na vse to. ko sem že obupal in mislil, da za mene ni več pomoči, sem se obrnil na Dr. S. Vlasicha. D. C. na gorenjem naslovu, in mu povedal svoje trpljenje. Po njegovih dobrih nasvetih in lečenju po njegovi metodi, se je moje zdravstveno stanje Izboljšalo. Ko pa sem še dalje obiskoval njega in se držal njegovih nasvetov, sem bil obilo poplačan, kajti vse bolečine so izginile iz želodca in sem popolnoma ozdravel. G:ede na moje trpljenje predno sem stopil v stik z Dr. Vlasichem in kako me je reSil muk. ga vsakemu najtopleje priporočam, naj s- obrnejo na njega z zaupanjem vsi. ki trpijo na tej strašni bo-bclezni. Da je ta izjava resnična, potrjujem .s svojim podpisom.
JOHN SKOK. nodpfsan in zaprižen pn S. G. TUPO-VIČ-U, Notary Public.
PRVO LETOŠNJE
SKUPNO POTOVANJE
V STARI KRAJ
priredimo na francoskem parniku "PARIS" ki odpluje iz New Yorka
DNE 23. APRILA 1927
"Paris" je zlasti za tretji razred priznano najboljši parnik. Kakor na dosedanjih skupnih potovanjih se bodo tudi to pot nudile našim potnikom razne posebne ugodnosti in naš zastop- i nik bo potnike spremljal prav do Ljubljane.
Potniki naj se čim prej prijavijo, zlasti ne-drŽavljani, da jim bomo mogli preskrbeti še pred odhodom po-vratveno ddvoljenje (Permit), na podlagi katerega se bodo lahko nemotene vrnili nazaj v Ameriko.
Razume se, da \(as lahko in radi odpravimo z vsakim drugim parnikom.
Drugo skupne potovanje se
vrši istotako na parniku 'Paris' in sicer 4. junija.
ZAKAJ TRPETI?
Revmatične, nevnipKino ir. bolečino mišicah so hitro odpravljene s primeri uporabo
&PAIN-EXPELLESUH
Tvormftka znunka reg. v pat. ur. Zdr. dr.
Glejte, da dobite pristnega—sltfvnega: reč kot 50 let.
Zahtevajte SI DIM) t?crni-ko znamk'
Št. 16. Društvo sv. . Terezije, Chicago, Ul.r — Predsednica Mary Kreme-
sec, .2323 S. Winchester Št., tajnica
Anna Skala, 1818 W. . 22nd Place, blagajničarka Clara Foys, 1920 W. 22nd Place. Vse v Chicago, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, v cerkveni dvorani sv. Štefana.
Št. 17. Društvo sv. Terezije, Ottawa, 111. — Predsednica Josephine Bra-disli. 804*Jackson St., tajnica Kathe-rine Cavuk, 528 Lafayette St., blagajničarka Katherine Lenac, 820 First Street. Vse v Ottawa, 111. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v dvorani Math Bayuka.
Št. 18. Društvo sv. Družine, Springfield, 111. — Predsednik Math Barbo-
rich, 1504 So. 15th St.; tajnica in blagajničarka Agnes Barborich, 1504 So. 15(b St. Vsi v Springfield, II!. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, v Slovenski dvorani, 15th in Laure St.
OPOMBA:
Ta imenik se priobči v listu po enkrat na mesec. Ako kateri izmed u-radnikov spremeni svoj naslov, naj to naznani na glavni urad D. S. D. po društvenem tajniku. Ravno tako naj se naznani ako kateri najde kako pomoto, da se ista popravi.
-O-
Št. Jan ž na Vinski gori.
Dne 2. februarja t. 1. so pretekla štiri leta, kar je umrl tukaj nepozabni, blagopokojni župnik v pok. Mihael Stražek. Pred dobrimi dvemi meseci pa nas je zapustil preeastiti gosp. župnik Franc Gosak, ki je pase! duše v tukajšni fari 16 let. — Kakor je vladala pred štirimi leti na Svečnico v šentjanški fari žalost, tako je na letošnjo jSvečnico prevladovalo veselje. Obhajali smo ustoličenje (inštalacijo) našega novega župnika preč. g. Mateja Weissa. Vsa fara se je radovala, da more pozdraviti v svoji sredi svojega novega dušnega pastirja. To veselje se je pokazalo tudi na zunaj. Na predvečer Sveeni-ce je priredil domači pevski zbor svojemu novemu g. župniku podoknico. Okoli župnišča se je nabralo mnog-o ljudi, ki so dali duška svojemu veselju z glasnimi živio-klici. Xa praznik je zasijalo solnce, kot da se hoče vsa narava radovati z nami. Streli so naznanjali daleč naokrog, da se je vršil v naši fari dogodek. Pri svetem o-pravilu je pozdravil preč. g. dekan našega novega g. župnika s prav toplimi besedami.
-o—:—
Razbojniški napad v vlaku.
Trgovec Pavle Vukovač se je 5. m. m. ponoči vozil iz Vinkov-cev v Belgrad. Med vožnjo sta prisedla dva mlajša človeka, ki sta tudi pripovedovala, da se peljeta v Belgrad. Blizu postaje Vrholje pa sta tujca trgovca napadla, ga vrgla med vožnjo iz vlaka in potem tudi sama skočila. Drzen zločin kaže, da sta ga izvršila dva preizkušena prvovrstna mednarodna pustolovca.
SLOVENSKA PRALNICA
Prinesite perilo k podjetju, kjer je dobra postrežba in delo prvovrstno. Mi napravimo vaše perilo belo ko sneg. Ne vporabljamo ikodljivih kemikalij, najsibo perilo še tako tanko in delikatno, prav nič se ne pokvari. Le ena poskušnja 5n prepričali se boste, da j<f naše delo brez konkurence. Vozniki pridejo na dom po perilo, pokličite
Canal 7172 ali 7173
Naše geslo je: "Dobra in solidna postreTžba." Za delo jamčimo 1
PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO.
: 1727 West 21st Street,	Chicago, IU.
SIROM JD60SIAYI3B •
Velika poneverba pri drž. ze-' leznici v Mariboru.
V kurilnici drž. železnice v Mariboru so odkrili veliko poneverbo. Organi železniške policije so aretirali blagajnika kurilnice Rojka in njegovega pomočnika Vokača. Revizija blagajne, katero vodi uradnik ljubljanske direkcije, je dose-daj ugotovila 284,000 Din primanjkljaja. Faktično ponever- , jena svota bo pa najbrže še večja. Zanimivo je, da glavni , krivec Rojko ni živel posebno razkošno, pač pa je kupoval ; zemljišča. Pred kratkim si je kupil pri Ptujski gori travnik ! za 30,000 Din, denar pa si je "izposodil'.' iz kurilniške blagajne. Preiskava se še vrši ter bodo prišle na dan še zanimive podrobnosti.
V sanjah ženo umoril.
Te dni se je pripetil v Szege-dinu nenavaden kriminalen slučaj. Posestnik Mihael Czene je umoril svojo ženo ter jo zakopal na vrtu. Stvar je prišla na dan in mož je skesano priznal, izjavil pa je', da je izvršil dejanje v spanju podobnem stanju. Možakar pravi, da je sicer že pred daljšim časom sklenil, da bo ženo umoril, ker ni hotela prepisati vsega posestva nanj, da pa mu je zmanjkalo vselej, kadar je hotel dejanje izvršiti, poguma. Te dni pa je imel baje strašne sanje. Ne da bi se prav zavedel kaj dela, je skočil iz postelje ter se vrgel na pol v spanju, na pol bdeč, še popolnoma pod vtisom strašnih sanj, na svojo ženo ter jo zadavil. Kt> se je zavedel, se je silno
NASLOVI
jugoslovanskih konzulatov in poslaništva v Severni Ameriki.
Naslov na konzule se napravi sledeče:
Consulate of the Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes.
Konzulati so v Zedinjenih državah trije, v Kanadi dva. Njih naslovi so sledeči:
1.	1819 Broadway, New York, N. Y.
(Pod ta konzulat spadajo sledeče države: N. Y.,*Pa.. W. Va., Ohio, Ala., Miss., Me., N. H., Vt., Mass., Conn., R. I., N. J.. Del., Md.. Va., N. C., 5. C.. Fla., D. C.)
2.	936 No. Michigan Ave., Chicago, Illinois.
(Pad ta konzulat spadajo sledeče države: Mich., Tenn., Ind., Minn., Iowa, Wis.. Mo.. La., 111., Ark.)
3.	244 Kearny St., S. Francisco. Cal.
(Pod ta konzulat spadajo države:
Cal., Nev., Ariz., Ore., Wash., Colo., Idaho, Mont., Utah, Wyo., N. M., Texas, Okla., Kans., Neb., N. D., S.D., Alaska.)
4.	71 Sherbrooke West. Montreal, Canada.
5.	501 Main St., Vancouver, B. C., Canada.
Naslov poslaništva je sledeči:
Legation of the Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes, 1520— 16th St., Washington, D. C.
prestrašil. Boječ se/da bi u-tegnila biti njegova žrtev še živa, je šel p6 sekiro, ter ji razbil črepinjo, nakar jo je zakopal, da bi svoje dejanje prikril, na vrtu. Kot izpovedujejo priče, je Czene že več let somnambul ter ga je zdravilo radi tega več zdravnikov.
Smrtna kosa.
V Škrbini je umrl po kratki bolezni na možganih mladenič Stanko Abram, nečak g. vikarja v Pliskovici. — V Štjaku je umrla Marjana Funa, stara 75 let, 13 let za njenim možem in sicer točno na isti dan in v istem mesecu.
Okrajnega glavarja zaprli radi poneverbe.
Preiskovalni sodnik Vicenti-jevič v Skoplju je odredil aretacijo okrajnega glavarja v [Kačaniku, Svetislava Steviča. Dolži ga, da je poneveril 150 tisoč Din državnega denarja in sicer tedaj, ko je bil zastopnik okrajnega glavarja v Skoplju. Stevič ie dobival denar od raz-
i
jnih občin in ga obdržal zase. ,
Hiša se podrla.
| V Skoplju.se je 9. febr. po-^drla ena največjih hiš, tako (zvani Alibegov han. V ruševi-jnah je našlo smrt več oseb. Hiša se je nahajala v starem delu Skoplja, bila je prenočišče in jkavarna obenem. V trenutku. ,ko se je primerila nesreča, je bilo v kavarni več ljudi, ki so poslušali cigansko godbo. Vse je groblja zasula.
Naročniki(ce), podpirajte trgovce in obrtnike, ki oglašajo v vašem listu "Am. Slovencu!"
_MALI OGLASI.____
HIŠE IN LOTE. NA PRODAJ.
MODERNO J stan. poslopje, parna top., garaža za 2 kari. Dohodki mesečno ?275, cena nizka. Lasi nik 759 S. I-Ionian._______________40-_todot
1 STAN. HIŠA ■/. garažo za 2 kari. 1750 E. 73rd St., Fairfax 2300.
_____38-tdot
SOUTH RERWYN 2 bungalow, 5 iti 6 sob, zid., hrastov les tla, moderno vrejeno, lota pol bik. široka, južno od < >gden Ave., blizu šole in cerkve. $1500 takoj. 3523-25 S. Sco-ville Ave. ali Berwyn 1097. 34-tdot
Dr. ST. F. BONK dentist
Uradne ure: Od 10 do 12:—Od 1 do
5 pop. in od 7 do 9 zvečer. 4231 Archer Ave., pol. Brighton P'k Tel.: Lafayette 1544.
"STORAGE SALE."
Nove hišne oprave prodajamo po zelo ki ceni. Krasni set pohištva za štiri sobe samo 5335.00. Pridite si ogledat, predno kupite, prihranite denar. Prodajamo tudi po komadih. Dovažamo na dom. Odprto zvečer in nedeljo.
VERSCHOORE WAREHOUSE, 4040 North Kedzie Ave.
Ravno tako se vselej obrnite na nas:
1)	kadar ste namenjeni poslati denar v
stari kraj;
2)	če želite dobiti denar iz starega
kraja;
3)	ako ste namenjeni dotfiti kako ose>
bo v to deželo; 4 kadar rabite kako pooblastilo, izjavo, pogodbo, ali kako drugo no-
Itarsko listino, ali če imate kak drug opravek 8 starim krajem. SLOVENSKA BANKA
ZAKRAJSEK & ČEŠARK 455 W. 42nd St., New York, N. Y.
2 STAN. zid hiša na,5215 Wintlirop Ave. 5-6 šob, parna tp. Edgewater
6359._•_33-todot
POSLOPJE 8 sob, Irving Park, porč v steklu, garaža, blizu vseh lrans-portacij. 3911 Dakin, blizu Indcpen-
_ dencc^Park;	..... 31-f.sr.č
PRODA ali* zamenja 1J^ akr. s hišo 5 sob za 2 stan/, zidano hišo Kil-
darc 1583.__41-tdot
WEST MART, ILL., 60x125 Adams St., 3 bloke do postaje. $700.00 takoj. A .S. Moc, 3203 Palmer Square.
____42-tdot
GARAŽO PRODA 100x140, dohodki $1800, rent $450.00, cena $5000. —
2947 W. Lake St.__08-pdop
$350 CASH, MESEČNO $47.00 — 5-6 sob bungalow, moderno. E. Wild, 3201 N. Harlem Ave. Pen.
7866. __06-pdop
BUNGALOW 5 sob in 15 lot z vsemi improvements, le 4 bik. do C. B. & Q. postaje na Goertz cesti, vzhodno od Fair view Ave. — $6400, Phone: Brunswick 9510 Add. 1532 W. Cor-
__ne!l Ave., Albert Snow._48-tdot
2 STAN. 5-5 N. W. nizka cena.'Garaža za 2 kari, pridite na 3906 N.
_ Sacramento.___20-sdos
PRODA R.ZIDENCO 7"sob, moderno; 4 sobe zid. bungalow zadaj, furnace lit., lota 34x150 — 3 car lines v bližini. Portage Park. 4716 Cmler Ave.. R. E. Schricber. Ph.
Pensacola 4695._48-sr,č,p
PRODA LOTO na vogalu North Shore garden. 127x120, restricted. Cena $2500, takoj $500.00. ostalo , mesečno oplč. A. J. Rcsck, 4860 Eddy St. Kildare 4464. _ 58-č,p,s NOVA GARAŽA zid. v Kenoshi, Wis. kjer jc 58,000 prebivalcev. Služba
ponoči in podnevi, 100x100, parna tp. 4 sesalke. Na glavni cesti. Pišite na Paul Mayhakm, 2707 Enoch
_Ave., Zion, III.	62-čdoč
PRODAM RADI BOLEZNI 2 stan. bungalow, vse moderno. 100x125 v Beverly Highlands, na 9858 Artesian Ave. en blok zapadno do Western. Ernest Johnson, Township Worth, Tel. Evergreen Park 3.
____63-p,s,t
BUNGALOW 5 SOB, North Austin. 1629 N. Lorel Ave., blizu North
Ave.__64-pdop
PARME NA P R O b -POTATO LAND. 10 akr. dob rc zemlje, blizu- F. E. C. Shops. Hialiab po 17, 53, 40. 100 akr. Rav kompanija, 915 Seybold Iildg., Miami, Fla.__44 t ! '
60 AKR. ob vel. cesti blizu cerkve, šole in trgovine. Nov hlev in drupra posip. Studenec. Cash's Real Estate
_Agency.. Westminster. Md. 49-pdop
$100.00 takoj. $20.00 mesečno lahko i'<>!>ite 20 akr. farmo blizu Mariannn
Florida. B. R* Chaplin, 121 S. E 1st Str.. Miami, Fla.	83-22
160 AKR. farme 20. akr. obdelane, hiša 2 sobi, hlev in druga poslopja. Sesalka za vodo, 1 miljo do pošte, pol m. do šole. Cena za aker $12.00, takoj $1200. ostalo na odplč. Axel i Mattson, 105 — 2nd Ave. Brook-
■ _liu,_IIibbing, Minn.	10-pdop
i MALA FARMA — hiša s 5 sobami, elektrika, 43 sadnih dreves, samo $2500, lahka odpfč. T. Hutton, 202 I Andrew Bldg., La .Porte. Ind. REDKA PRILIKA za tiste" ki iščejo dobro farmo za sadje v San Joa-qu»n Valley. Ta prostor, ki jc ves obdelan, lahko dobite za ceno, kakor za svet, ki ni obdelan. 232 akr. breskve, hruške, čcšplje in grozdje. 2 milji do prometnega kraja. Visoka šola, in lunior College. Pripravno za dve ali tri družine. Pridite pogledat, ne bo vam žal. P. O. Box
851. Modesto,_Calif.__54-srdosr
124 AKR. VA vzhodno do Qumty, Mich, ob tlakovani cesti do Chicagc ali Detroit a rd. M-23, hiša 9 sob, klet, tekoča voda. $90 za aker, podrobnosti. H. Whitlock, 1201 Trust
I'.ldg.. Detroit. Mich._53-sr,č,p
320 AKR. 200 očiščene, zemlja črna, 2 vrste poslopij, 7 milj do mesta, $20.00 za aker. takoj $500., letno $200. Evans-Tinney Co., Fremont.
Michigan._57-23
25 AKR. FARMA in poslopja, cena $2800. Buhl stop. Seymour Young.
R. D. 2, Evans City, Pa.__69-p
223 AKR FARME za živinorejo in mlekarstvo, najlepši prostor v tem kraju, v bližini mesta, cena $12,000. \V- 4, Willow Springs, Mo., Rt. 4. 5 A'KROV $2500, na oplč- Nunda Township. McHcnrv, 111. Palisade 5220, Kildare 0035. Wittbold, 6621 Caldwi-ll Ave.. Chicago. 11!. 67-pdop PRODA ali RENTA obdelane farme • 40 _ SO — 100 in 135 akr.: dobra ; poslopja ;takoj se lahko naselite: 1 direktno od lastnika. Naslov: Box _Box_187. St. Mary's, Ohio. D-12
DE L_0 1_N SLU Ž B F MILLINERY OPERATORS FABRIC HATS, THOMPSON, 179
N. MICHIGAN AVE._02-pdop
____U GODNA PR IL IK A
GROCERY & MARKET, dobra kup"-....čija, samo $1475, 126 Harrison St., Oak Park, 111. Village 6061.
______________07-p do p
"TIRE SHOP & BATTERY STATION", na lepem prostoru, 1841
N. Western Ave._22sdos
GROCERY & MARKET, dobro vpeljano, lastnik gre v pokoj. 1803
_S._S tatcSj;._5 o^srdo s r
RUGGLES BUS, za 18 oseb, v dobrem stanju, Crandall Ice Co., An-
tioch. 111. 123 R._51-srdosr
_POHIŠTVO NA PRODAT
POHIŠTVO za 6 sob, tudi posamca-nc kose, Gleason, 6500 Drexel Ave.
3. floor.__59-čdoč
PRODA SET za jed. sobo. 8 stolov in mizo, želo po ceni. 5121 Ingle-sidr Ave. 2nd._ 65-p
"LIVING ROOM" -pohištvo, mize, preproge, stoli, posoda. 2626 Eastwood ave.	66-p
Naznanilo
PISANO POLJE
ROZA SVETA
Na opetovano povpraševanje po slo- \ venskih gramofonskih ploščah smo se j odločili postreči našim čitateljemj in odjemalcem s tem. da je naša knji- j garna sprejela v svoje področje poleg i slovenske glasbe na notah, tudi plošče, j viktrole in vse, kar spada zraven.
< <
Stopili smo v zvezo z največjo fonograf j kompanijo Victor Talking Mach. Co., ki ima sedaj v zalogi precejšnje število slovenskih, hrvatskih in drugih rekordov v tujih jezikih, kakor tudi največjo zalogo plošč ameriške in svetovne glasbe.
Spisal A. R. Haggard.
Dr. P. A. Tominec
Alahov — da, in njegov meč, da kaznujem zlikovce in one, ki ne verujejo vanj. No, če je resnica, kar sem slišal, sta tvoja brata vešča jezdeca, ki sta se celo drznila dirjati mimo mojega služabnika na ozkem mostu, in bodi zmaga ž njima. Povej mi pa, katerega izmed njih ljubiš manj, kajti on naj prvi nastopi proti Lozelu!"
Ko se je Rozamunda pripravljala, da odgovori, je Masuda z napol zaprtimi očmi motrila njeno obličje. Pa bilo je mirno in hladno, kakor da bi bilo izklesano iz kamna, da-si £0 bili njeni občutki morda drugačni.
"Meni sta obadva enako draga," je rekla, "Kedar eden govori, govorita obadva. Ljubim obadva enako."
"Potem, gost mojega srca, se zgodi, kakor sem dejal. Modrooki brat nastopi prvi, če on pade pa drugi. — Pojedina je končana in prišla je ura molitve .Sužnji, velite ljudem, da si napolnijo kozarce. Gospica, tebe pa prosim, da stopiš na vzvišenem prostoru naprej."
Ubogala ga je in na dano znamenje so se zbrale črne bakljonoske s svojimi gorečimi bakljami zadaj za njo. Tedaj se dvigne Sinan in zakliče na ves glas:
Al Džebalovi služabniki, prisezite zvestobo, zapovedujem vam, tej cvetki vseh cvetk, visokorodni princezinji iz Balbeka, nečakinji sultana Saladina, ki ga ljudje nazivijajo velikega," in zarežal se je, "dasi ni tako velik kot jaz, to je kraljica devic, ki bo kmalu --" Tu se je ustavil, izpraznil svoj z
dragulji obdani kozarec do dna ter ga z nizkim poklonom podal Rozamundi.
Enako je pila cela zbrana družba in vpila, da je odmevalo po dvorani; kajti njena ljubkost, ko je stala tako v divji svetlobi bakelj, je ganila ljudi, posebno ker so bili omamljeni od opojnega Al Džebalovega vina.
"Kraljica! Kraljica!" so vpili. "Kraljica naša in našega gospoda!"
Sinan jih je slišal in se nasmejal. Nato da znamenje, da utihnejo, vzame Rozamundino roko in jo poljubi, potem se obrne ter oilide za svojimi prepevajočimi ženskami in v spremstvu svojih dais in stražnikov iz dvorane.
Godvin in Wulf sta stopila naprej, da bi govorila z Rozamundo, pa Masuda je posegla vmes s hladnim, razločnim glasom:
"Ni dovoljeno. Pojdita viteza pa si ohladita svoje čelo tam v onih vrtovih, kjer teče sladka voda. Vajina sestra je v mojem varstvu. Bodita brez strahu."
''Pojdi," je rekel Godvin Wulfu, najbolje je, da ubogava."
Tako sta skupaj stopala skozi množico go-stovavcev ter sta hitela na teraso in s terase na krtove. Tu sta stala nekaj časa v blagodejnem svežem zraku, ki jima je kaj dobro del po vročem, dišav polnem ozračju v dvorani, šetajoč med vonjajočim cvetjem. Luna, ki je plavala na brezoblačnem nebu, je bila skoraj polna in v njuni svetlobi sta videla čudovit prizor. Pod mnogimi drevesi in tupa-tam postavljeni šotori so bile razprostrte preproge in tja so prihajali udeležniki gostije, ki so pili vino in legali spat.
"So li pijani?" vpraša Wulf.
"Kakor vse kaže," odgovori Godvin.
Izdelki te svetovno znane družbe so garantirani in boljših sploh ni. Zato z veseljem naznanjamo vsem našim čitateljem in odjemalcem, da jim bomo lahko pošteno postregli z dobrim blagom. Tu navajamo nekatere izmed zanimivih slovenskih in drugih plošč, katere imamo v zalogi:
; ZA VSE DRUGE REKORDE PlSlTE NAM PO CE-► NIK. LAHKO VAM PRESKRBIMO KATERIKOLI KO-j MAD, KATEREGAKOLI PEVCA ALI GLASBENIKA [ ALI ORCHESTRA.
V STARI KRAJ SO ODPOTOVALI.
Andrija Tonkovac v Cepin; Marko Mihelič v Sodevc-e pri Starem trgu; Anton Videtič s soprogo Milko v Karlovec; Karel Janaček v Velike Zdence; Dušan Borojevič v Kut pri Or-lovcu : Frank Moršič s soprogo Otiiijo v Selo pri Sisku; Pavao Rumišek v Javornik; Albert Hacin v Lendavo; Josip Bado v Predajno; Frank Šantavi v Kozojedek; John Dvorak v Ho-donin; Bedrih Kos v Prago; Bogumil Beran s soprogo Marijo i otroci Henrijeto in Bogumil v Vodnane; Charles Zahradnik v Labo; John Minarik v Borši-ce; Rudolf Hartik v Horice; Avgust Dvorak s soprogo Bo-ženo v Zbraslav; Karel Hruzek v Františkovo Lhoto; Jacob Novak v Lužico; Alois Beran v Prebislav.
Iz starega kraja so dospeli: Štefan Sabin iz Slatine; Polonija Majnarič iz Delnic; Karel Zahalka iz Vel. Zdenci; Mich. Sigurnjak iz Zagreba; Joseph Vanek iz Hlodove; Wilhelmina Matulova iz Pištan; Katarina Erazmus iz Veverke.
Vsi tukaj imenovani so kupili parobrodne listke v potovalnem oddelku Kaspar American State banke, 1900 Blue Island Ave., Chicago, 111. Ker se bliža spomlad, priporočamo vsakomur, ki želi potovati v stari kraj, da se obrne za pojasnila na našo banko.
RHEUMATISM
ZA VEDNO ODPRAVITE
zakar vam jamčimo,
IN SICER V 20 DNEH
zanesljivi lekarnar — zalog fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str.,
vogal Lea vit* cc*r
CHICAGO. ILL.
TISOČI SO ŽE BILI OZpRAVLJENI.
Revraatizem naj bo ie tak. »e lahko u»p«ino vidravi z naiitn A. B. C. ANTI-RHEUMATIC TREATMENT, ki je zadnjo odkritje svetovno znanesa zdravnika. Dr. Tom-a. Nič aato, kako dolgo ie truite na Rheamatiamu. lumbago, mdatiko, nevralgijo, arthritis, bolečine v hrbta 1. dr.. naš A. B. C. ANTI-RHEU MATI C TREATMENT popolnoma izleči gori navedene bolezni za vedno. Noči brez spanja bodo izginile in zopet boste zadobili zdravje. Ako vam ne bo pomarslo — vas nič ne stane. Garantiramo, da best* zadovoljni, ali pa vrnemo denar.
Tiaoče trpečih je ie zadobilo zdravje, ko so preje že vse drago poizkusili, ne da bi kaj pomagalo. A. B, C. ANTI-RHEUMATIC TREATMENT vas pozdravi r 20. dneh. Po 20. dneh lečenja boste ir čutili veliko spremembo. V našem sradu imamo vse polno zahvalnih pisem.	,
Ni tako starega revmatisma. da bi ga to zdravilo ne iileeilo in vas obvarovalo pohabljenja. Znameniti strokovnjak Br. Tom, je iznaiel tai lek, ki je sestavljen is treh zdravil.!« #e imenuj« A. B, C. ANTJ-RHEUMATIC TREATMENT. Cena za 20 dnevno lečenje je SAMO Sa.OO. Nudi *e vam fcrilfka, da se za vedno unebite
____ w	r*vmatfatma. Nai A. B. C. AJfTI-RHEUMATIC
...	-7—~—'	TREATMENT ir garantiran lek. Id mt vsebuje narko-
tičnih aH zdravja škodljivih lekov. Vsakdo ta lahko jemlje, ker Je prjjstnegTokwlu
NE POŠILJAJTE DENARJA NAPREJ
71 «r.nKLia,r*Ut*	»•« u poštnino. 13.60 boste plačali za medicine
Spl rtf oi^^UL CfUCAG° MEMCAL LABORATORY. I7j£ N. Kairti An!
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem našim naročnikom, kakor tudi vsem drugim rojakom po državi Pennsylvaniji, New Yorku, Connecticut itd. naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Anton Jaksetich, kateri je pooblaščen pobirati naročnino in oglase za lista Amer. Slovenec in Ave Maria. Obenem prodaja tudi Družinsko Pratiko za leto 1927 in vse knjige naše knjigarne. Rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu gredo na roko in pomagajo širiti katoliški tisk. M _
Uprava Amer. Slovenca.
A. B. C.
- AKTI —
RHEUMATIC
tuatneit
•ta. ta
uuuuu
For ■
■M^Ufe. Wiass^s
MMMi
•u . m - », UtmUL tUMUTUT
Na te besede je pomenljivo odvrnil Sinan, da je docela prav in dobro držati prisego, boji se pa, da bosta morala vsled svoje prisege piti vodo do konca svojega življenja — besede, spričo katerih jima je u-
padlo srce.
Vino, ki ga je Sinan pil, se ga je kmalu prijelo in začel je mnogo govoriti, on, ki je bil
sicer zelo molčeč.
"Davi si srečal Franka Lozela," je rekel Go.lvinu po Masudi ,"ko si jezdaril po mojih vrtovih ter vzdignil meč nadenj. Zakaj ga nisi ubil? Ali je on boljši vojak?"
"Dozdeva se, da ni, saj sem ga nekoč že premagal," odgovori Godvin. "Tvoji služabniki so posegli vmes ter naju ločili." -
"Tako je," odvrne Sinan ; se že spominjam; imeli so tako povelje. Pa vzlic temu bi rad, da bi ga bil pobil, tega nevernega psa, ki se ie drznil povzdigniti svoje oči k tej roži vseh rož, vajini sestri. Ne boj se," je nadaljeval in se obrnil k Rozamundi; "ne bo te več žalil, kajti odslej si pod varstvom svetega znamenja," in iztegnil je svojo drobno krvoločno roko, na kateri se je blestel prstan oblasti, in jo pobožkal po roki.
Rozamunda pa je povesila glavo, da zakrije obličje, dasi na njem ni bilo rudečice, kakor si je on mislil, ampak gnjev in nemir.
Wulf je srepo strmel v Aldžebala, ki je imel glavo na srečo proč obrnjeno, in tako silen je bil srd, ki mu je vzkipeval v srcu, da mu je bilo, kakor da bi se mu neka megla delala pred očmi, in skozi to meglo je bil ta peklenski poglavar ljudstva morivcev, oblečen v žareče rudeče oblačilo, videti kakor s krvjo oškropljen človek. Iznenada mu je šinila misel, da bi ga umoril in roka mu je segla po mečevem ročaju. Godvin opazi grozo v Masudinih očeh, zagleda tudi Wulfovo roko in ugane, kaj se godi. Z naglo kretnjo svoie roke je vrgel zlato posodo raz mize na mramornata tla, nato pa je na glas zaklical v francoskem jeziku:
"Brat, ne bodi tako neroden; poberi posodo. pa odgovarjaj gospodu Sinanu, kakor je tvoja dolžnost — mislim namreč v zadevi tistega Lozela."
Wulf se sklone in pri tem so strezni, dasi je pravkar malo manjkalo, da ni zblaznel.
"Jaz želim," je rekel, "usmrtiti tega človeka v tretji noči od danqe, ako ga morem. Če se mi pa ponesreči, potem dovoli mojemu bratu stopiti na moje mesto."
"Res, pozabil sem bil," je rekel Sinan. "Tako sem bil določil in to bo boj, ki ga želim videti. Ako on tebe pobi je, potem mu stopi brat nasproti. Ako pa ubije obadva, potem mu pa nemara jaz, Sinan, stopim nasproti — po svoji šegi. Lepa gospica, ker ti je znano, kaj se ima vršiti, povej, ali te je strah videti to borbo?"
Rozamunda je prebledela, a odgovorila je
ponosno:
"Čemu bi me bilo strah, ker mojih bratov ni strah ? Pogumna viteza sta, vzgojena za orožje, in Bog, ki je v njegovi roki osoda nas vseh — tudi tvoja, o gospod smrti -— on bo
čuval pravico."	- .
Ko so bile te besede Sinanu prevedene, se je malo stresel. Nato pa je odgovoril:
"Gospica, vedi, da sem jaz glas in prerok
*
KVALITETA — TOČNOST — POŠTENJE
A. F. WARHANIK
"Jadransko morje" in "Čuj Micika," petje in tamburica ...............$0.75
"Slovanski ples'*, "Čukaričko kolo", tamburica._________________________ .75
"Vabilo" — "Pastirček", moški kvartet....................................... .75
"Ljubca moja" — "Otok Bleski", moški plas---------------------------- .75
"Sezidal sem si" — "Slovenec Slovencu", moški glas__________________ .75
"Krasna Marička" — "V divni dolini", godba____________________________ .75
"Na poskok polka" — "Taniska valček", trio godba_________________ .75
"S Velebita Klik se ori" — "Zavijaču", tamburica.........................75
"Zvonce cvijet", polka — "Na Balkajskem jezeru", godba_________ .75
"Dunavski valovi" — "Ljubavna sreča", valcer, harmonika________ .75
"Clev. klepetulja" — "Nove harmonike", smešna.......................... .75
"Mila, mila Iunica" — "Slepec", moški glas...................................... .75
"Na vršacu" — "Sladko spavaj", moški glas.........................................75
"Ja te ljubim", valcer — "Sjajne oči", polka..................................... .75
"Ach du iicber Augustin", valcer. "Schnitzelbank", polka........... .75
"Kukuniešče", balkanska igra. "Žikino kolo", tamburica.................75
"Strunam" — "Sirota", clnct_................................................................ .75
"Micka na šrauf" — "Na maskeradi", smešne................................. .75
"La Poloma" — "Over the Waves", godi«.................................75
"To a Wild Rose" — "Souvenir poetique", violina.............................75
"Always" — "Dinah", orgije............................................................... .75
"Honolulu March" — "Kohala March", havajska kitara_________________ .75
"Ch<-rir. I love you", waltz — "Burgnudy" fox trot......................_ .75
'At Ppacn with the world" — "Lcnesoffie & sorry", banda.......... .75
"Tn a little r.nanish town" — "Kentucky", orgije.......................... .75
polka" — "Orphan Waltz", orchestra.........................75
"■RW r>*n"he" — "Southern Roses" waltz, banda............................ 2.25
"Pnet and Peasant overture," I. & IT. part, orchestra.................... 1.25
VAŽNO! — Z vsakim naročilom pošljite tudi potrebno svoto. Pri naročilih od 5. plošč ali več plačamo poštnino mi.. Ako pa naročite manj, kakor 5 plošč, pošljite za vsako ploščo 5c. več za poštnino.
Orthophonic Victrola
je nova iznajdba, ki da poslušalcu poseben užitek ker podaja godbo tako, kakor v koncertni dvorani z vsemi velikimi učinki o-čarujoče glasbe in petja. Ako poslušate eno izmed teh velikih "orto-fonik" viktrol se Vam zdi, kot da bi bili pevci in godba prav tik Vas v sobi. Na sliki vidite
instrument št.	_
84. Cena $235., z električnim motorjem $270. — Kabinet je iz finega orehovega lesa, velikost 45 in. visoka in 28% inčev široka in 22 % inčev globoka. Omara ima prostora za 60 rekordov.
\ Za vse druge instrumente, katere izdeluje Victor I Talking Mach. Co. pišite nam po pojasnila in cene.
Knjigarna Amer. Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILL.
SONCE IN SENCA.
AH se dajo čudeži spoznati?
1.	"Toliko je tajnosti v naravi, ki jih še ne poznamo. Koliko imamo danes izumov in iznajdeb, katere bi pred par sto leti imeli za čudeže; n. pr. telegraf, radiofon, kinematograf, zrakoplov; morda delujejo pri takozvanih čudežih tajne sile narave!" — tako govore nasprotniki.
Res je, mi še ne poznamo vseh naravnih sil in ne vemo, kako daleč gre njihova moč! Toda vemo pa v nekaterih slučajih. kako daleč njihova moč gotovo ne sega. N. pr.: Ne veni natančno, kako močen je kak človek; vem pa popolnoma gotovo, da ne more nositi na hrbtu cele gore! Ne vem sicer, koliko zmore ta ali oni zdravnik, a vem za gotovo, da noben zdravnik do konca sveta ne bo moj^el ozdraviti gobave bolezni (ki velja do danes za neozdravljivo) s samo besedo: "Hočem, bodi očiščen!" — Če bi kaj takega storil, potem bi bil Bog ali od Boga poslan!
Ugovarjajo nadalje:
2.	"Pa kako naj verjamemo i ljudem, ki nam o čudežih poročajo! Večinoma so to neuki ljudje, ki nimajo zadosti bistroumnosti, da bi mogli ločiti čudeže od naravnih pojavov. Ce naj čudežem verjamemo, se mora to dokazati pred komisijo zdravnikov in drugih znanstvenikov! Naj prinesejo mrliča, o katerem se komisija najprej prepriča, da je res mrtev; potem naj ga čudodelnik obudi! In potem bo komisija izdala izpričevalo, da je res od mrtvih vstal! — Nadalje so čudeži
j iz daljne preteklosti nezanes-f ljivi! Sedaj in pred nami naj se vrše čudeži, da se lahko res prepričamo, da to ni prevara." I Odgovor: Zahteva, da mora j Bog delati čudeže pred komi-j sijo znanstvenikov 111 z clra vn 1-1 kov, je smešna in naravnost bogokletna. — Za to. da slepo-rojeni, njegovi starši in drugi ljudje (Jan. 9. pogl.) vedo, da je bil slep od rojstva, dokler ga ni Kristus ozdravil, in da je potem videl, ni treba nobene komisije. Ali da je bilo res pet tisoč lačnih ljudi, ki jih je Kristus nasitil s peterimi kruhi, toliko bodo pač menda ljudje sami brez komisije spoznali, da je to nekaj nadčloveškega. Ali pa da pride Lazar na Kristusovo besedo iz groba, v katerem je ležal štiri dni, na rokah in nogah s povoji povezan: to vendar ljudstvo s svojo zdravo pametjo spozna za čudež, za to mu ni treba komisije.
Zahteva po komisiji je tudi bogokletna. — Bog vendar dela čudeže, kjer in kadar se mu ljubi. Bogokletstvo in sramote-nje Boga pa je, če hočejo Bogu predpisati dan in uro, kdaj naj dela čudeže, in ga klicati pred komisijo kakor dijaka za izkušnjo.
Kristus je delal po vsej Palestini in skoro neprenehoma čudeže: vsa dežela je vedela o njih in ljudstvo je verovalo! — Pridejo pa farizeji h Kristusu, rekoč: "Hočemo videti znamenje od tebe" (Mt. 12, 38). Torej posebno znamenje, poseben čudež za farizeje naj Kristus stori!! — Razumemo, zakaj Kristus vzroji in pravi: "Hudobni in prešustni rod išče znamenje, pa tega znamenja ne bo!"
Sicer pa trdovratnim never-nikom tudi vse komisije ne pomagajo.
V Lurdu je v sto in sto slučajih ugotovila komisija zdravnikov pravi čudež! Deluje tam trajno posebna komisija zdravnikov, ki preišče vsak slučaj —
kljub temu zabavljajo čez našo lahkovernost, sami si pa nalašč zapirajo oči pred očitnimi dejstvi.
Francoski romanopisec Emil Zola je bil I. 1892 dva tedna v Lurdu in v njegovi navzočnosti je ugotovilo 20 zdravnikov, da je jetična Marija Lebranchu 20. avgusta 1892 bila hipoma ozdravljena. V svojem romanu "Lurd" pa Zola pripoveduje 1. 1S94, da se je imenovana vrnila na smrt bolna iz Lurda in da je umrla, čeprav je v resnici še 1. f 908 živela. — Kaj torej pomagajo komisije ljudem, ki nočejo verovati?
Ko je 1. 1908 univ, prof. Yin-cent iz Lyona vprašal zdravnike za mnenje o Lurdu, je izjavilo o46 zdravnikov, da se v Lurdu vrše ozdravljenja, ki se ne dajo razlagati naravnim potem.
vi. Toda ugovarjajo: Lurška ozdravljenja, ki so res presenetljiva, so učinek sugestije. "V Lurdu se vršijo velike prireditve, neštete množice z linearni se pomikajo v procesiji za Najsvetejšim. ljudstvo vika in krika in zahteva čudež iz nebes! IJohiiki, mimo katerih se zvrsti procesija, so vsi prešinjeni verskega fanatizma in so prepričani, da bodo ozdraveli Razdraženi živci poživijo razboleli organizem, bolniki skočijo pokonci in so samo navidezno zdravi." Tako približno opisuje svobodomislec zdravnik dr. Aigner (v Monakovem) dogodke v Lurdu.
Toda sugestija, razgreta domišljija. ki deluje na živce, pač ozdravlja živčne bolezni, "ne more pa uničiti mikrobe in lu-berkelne," pravi prof. Bern-heim v Nancy, eden glavnih 'strokovnjakov za zdravljenje 'po sugestiji. Pa v Lurdu so i »i le ozdravljene od 1. 1858 do 190S sledeče bolezni:
•Jetika..........slučajev 747
srčna hiba ....... " 50
kožne bolezni .... " .°,8
otekline......... " 111
rane ........... " 4 "j
rak............ " 25
bolezni v členih in
kosteh ........ " P,20
(Konec pri h.)