TIM 9,10 MAJ, JUNIJ 1996, CENA 520 SIT, PO CMMENfAK - /A NAJ MLAJŠE VMMcmmmm rV V OBJEKTIVU ]. bor Triplat iz Radovljice z modelom RV-jadralnega letala airfish, izdelanega v samogradnji. Uporabil je samo načrt, ki je priložen ses¬ tavljanki avstrijskega proizvajalca. Model z razpetino 2400 mm je v celoti narejen iz balze, vzleta pa z motorjem O.S. max 1,76 cm 3 . 2. Zlatko Žižek, član LC Maribor, je na tekmovanju modelov HLG v Zadobrovi nastopil z modelom maus. Model tehta 350 g. Krilo je iz stiropora in prekrito z balzo, trup pa je iz ogljikovih vlaken. 3. Maketa jadrnice Nina iz zgodovinske Kolumbove odprave krasi zbirko starih ladij, ki jih je izdelal znani splitski maketar, naš rojak Robert Šibila. 4. Aleš Klenovšek z modelom gumenjaka za začetnike. Načrt zanj objavljamo v tej številki Tima. 5. Tudi debela snežna odeja in temperatura močno pod ničlo ni moti¬ la Hluchyjevih pri preizkušanju novih modelov. Na sliki je Domen z modelom žirokopferja stu-art. Foto: J. Čuden, O. Hluchy, M. Klenovšek, I. Triplot in Z. Žižek 186671 REPORTAŽA Tekmovanja modelov čolnov v kategorijah FSR-E Razcvet v letu 1995 Za nami je tretje državno pokalno tek¬ movanje. Zvrstilo se je pet tekem, med katerimi je bila prva maja, zadnja pa oktobra. Tekmovalna sezona se je pričela s tekmo za pokal revije Tim in nadalje¬ vala junija za pokal MZOTK Ljubljane, septembra pa sta bili tekmi za memorial Andreja Rojca in pokal modelarskega centra VVM. Sezona se je končala še z eno tekmo za pokal modelarskega centra VVM. Na večini tekem, ki so potekala v prijetnem vzdušju, je bilo vreme tekmo¬ valcem naklonjeno, razen enkrat, ko nam je dež naredil tekmovališče kar pod šoto¬ rom. Razmeroma dolga tekmovalna sezo¬ na omogoča tekmovalcem, da se v času med tekmami dobro pripravijo, spremeni¬ jo in dodelajo modele ali po potrebi na¬ redijo tudi nov model. Lani se je pojavilo veliko novih tekmovalcev, ki so se hitro enakopravno vključili v boj za najvišja mesta. Tako smo na tekmah v povprečju lahko našteli po 35 modelarjev. Največ jih je sodelovalo v kategoriji FSR ECO ju- nior, najmanj pa v kategoriji FSR na- cional, saj jih je bilo nekajkrat samo osem. Tekmovanja so potekala po novem pra¬ vilniku. Bistvena sprememba je bila v ka¬ tegoriji FSR ECO junior, kjer so bili, dovo¬ ljeni le elektromotorji tipa 540. Ze tek¬ movanja v prejšnji sezoni so pokazala, da so vsi juniorji izredno izenačeni, lans¬ ka pa je to, navkljub sprejeti spremembi, samo še potrdila. Pokazalo se je, da za dobre uvrstitve niso potrebni najboljši motorji ampak je pomembna tudi spretna vožnja okoli boj. Do zadnje tekme ni bilo znano, kdo bo dobil lovorike. Starti ju- niorjev so bili prava atrakcija, saj so bili moaeli izredno hitri. Že prva zgornja boja je vrste tekmovalcev sicer razredči¬ la, toda boj za uvrstitve je bil do konca tekme zelo napet. Po hitrosti je bilo težko razlikovati juniorske modele od članskih. Ločili so se le po načinu vožnje in številu trkov. Člani so vozili bolj umirjeno, tako da opazovalec niti ni imel pravega občut¬ ka, kako hitri so modeli. Če primerjam naše tekme s tistimi na svetovnem prven¬ stvu in v tujini, ki sem jih imel priložnost spremljati, lahko ugotovim, da so naše po organizacijski plati in izvedbi ter nači¬ nu tekmovanja in vožnje, na zavidljivem nivoju. Pojavili so se novi tipi modelov čolnov, na primer shark. Nekateri modelarji so naredili nove modele ali pa popravili in dodelali stare. Izdelani so bili iz vseh mo- očih materialov, od najsodobnejših, ompozitnih (kevlar - ogljikova vlakna - epoksidna smola), pa_do balze zlepljene z belih lepilom. Čolni izdelani iz "slabših" materialov so ob trkih nema¬ lokrat pripluli do obale z luknjo v trupu, brez udrtin pa skoraj ni šlo. Predvsem so nevarni trki s stoječimi modeli, ki pa se po novem pravilniku kaznujejo z odvze¬ mom prevoženih krogov. V kategoriji FSR ECO je še vsa skupina članov vozila z motorji s statorjem iz fe¬ ritnih magnetov, čeprav pravilnik dovolju¬ je tudi magnete iz zlitin samarija in kobalta (SmCo) ter neodimskega železa in bora (NdFeB). To je dokaz, da so motorji, s katerimi vozijo, zaenkrat dovolj kakovostni. Res pa je, da vsi tekmovalci iz sosednje Madžarske, ki se udeležujejo naših tekmovanj, vozijo z motorji z mag¬ neti NdFeB. Izkušen madžarski modelar Istvan Varady je na vprašanje, zakaj vozi s takim motorjem odgovoril, da zato, ker motor potrebuje manj vzdrževanja in ima daljšo življensko dobo. Seveda pa je cena teh motorjev vsaj dvakrat višja, kot pri motorjih LRP. Večina članov v kategoriji ECO vozi z motorji super eco nemške tovarne LRP electronic in za pogon uporablja akumu¬ latorske baterije Sanyo SCRC 1700. Urednikov predal Med pismi, ki v zadnjem času priromajo v uredništvo revije, je vse več takih, katerim so priložene fotografije tehničnih izdelkov naših bralcev. Timova rubrika V objektivu je namenjena predstavljanju najuspešnejših iz¬ delkov ali zanimivosti, med katerimi damo vedno prednost dosežkom domačih mode¬ larjev oziroma tistih tujih, ki so tako ali dru¬ gače povezani z dogajanjem pri nas. S po¬ sebnim veseljem objavimo slike izdelkov, ki so nastali pod spretnimi prsti naših mladih bralcev. Včasih nekateri posnetki niso naj¬ boljši in jih zato žal ne moremo objaviti; vendar ne obupajte prehitro. Pri ravnanju s fotoaparatom se nekoliko bolj potrudite, kajti tudi dober posnetek zahteva nekaj pri¬ prav in veščine. Ugotavljam, da je med vami veliko takih, pri katerih bi se doma na policah našel mar- sikak lep izdelek, nekaj, kar ste naredili sami in bi lahko s ponosom pokazali tudi drugim. Morda bo prav vaš trud vzpodbuda drugim našim bralcem, da se bodo lotili česa podobnega. Kadar preberemo, da ste po načrtih v Timu izdelali kak izdelek, nas to še posebej razveseli. V pismih smo marsikdaj deležni pohvale, ki nam veliko pomeni, saj je do¬ kaz, da se v uredništvu trudimo, da bi nare¬ dili revijo, ki bi bila čimbolj po vašem oku¬ su. Seveda pa se morajo tisti malo bolj kri¬ tični zavedati, da je naš krog bralcev izred¬ no širok, od najmlajših do odraslih. Prav toliko pa je tudi interesov, in verjemite, da ni vedno lahko ustreči vsem hkrati. Vaši pred¬ logi in nasveti nam bodo pri oblikovanju re¬ vije v veliko pomoč. Zatorej pišite nam, poš¬ ljite fotografije vaših izdelkov in ne ustrašite se napisati tudi kakega strokovnega pris¬ pevka. Vemo, da prostega časa nimate ravno na pretek in da je za gradnjo kakega zahtevnej¬ šega modela potrebno kar precej časa. Toda počitnice se nezadržno bližajo in mar¬ sikatero urico boste lahko posvetili svojemu najljubšemu konjičku. Če je ta s področja tehničnih dejavnosti, predlagam, da malce pobrskate po starih Timih in zagotovo boste dobili kako idejo za delo čez poletje. V po¬ moč vam bodo tudi Timovi načrti in knjige Timove knjižnice, med katerimi je Radijsko vodenje letalskih modelov avtorja dr. Cajh- najik pred izidom. Želim vam prijetne počitnice in nasvide¬ nje spet jeseni! Jože Čuden, urednik TIM 9/10 • maj, junij 1996 • 1 REPORTAŽA Med letom so se pojavile nove celice Panasonic SCRZ 1 80 rumene barve, ki so nadomestile zelo hitro pokvarljive vijoli¬ časte celice SCR 1 70. Ali so te bistveno boljše, je težko reči, res pa imajo v pov¬ prečju višjo kapaciteto, večjo notranjo upornost in nižjo napetost. Prepričan pa sem, da še dolgo ne bodo izrinile trpež¬ nih celic Sanyo SCRC. Modelarji so pričeli uporabljati tudi no¬ vejše načine polnjenja, to je predvsem način reflex. Polnilnik celice med polnje¬ njem za kratek čas tudi prazni, kar zma¬ njša njihovo segrevanje med polnjenjem, dopušča večjo nazivno kapaciteto in manjšo notranjo upornost. Kdor se ukvar¬ ja s samogradnjami elektronskih naprav, si je tak polnilnik lahko izdelal tudi sam na osnovi integriranega vezja ICS 1700 ali 1702. Načrt za izdelavo je bil objav¬ ljen v revijah Tim in Elektor. V kategoriji FSR ECO junior so tek¬ movalci prevozili največ 21 krogov, na zadnjem tekmovanju pa se v finale ni uvrstil nihče, ki bi zmogel manj kot 20 krogov. Kar osem tekmovalcev je osvojilo od 1 0 do 20 točk. To pa je dokaz, da so prav vsi dobri in si za to zaslužijo priz¬ nanje. V kategoriji FSR ECO je bila prebita magična meja 25 krogov. V finalnih vožnjah so tekmovalci v povprečju pre¬ vozili po 23 krogov, kar je enako kot leto prej. Torej so tu še skrite rezerve, kajti z opremo, ki jo imajo naši modelarji, se da prevoziti tudi do 26 krogov. Pa počakaj¬ mo na prva letošnja tekmovanja. Predstavimo še vse tekmovalce, ki so v minuli sezoni osvojili točke in si prislužili priznanja ter medalje DML in pokale za državno prvenstvo, ki jih je prispeval Mo¬ delarski center WM. V kategoriji FSR ECO junior: 2 . 3. 4. -5. 4.-5. 6.-7. 6.-7. 8 . 9. 10 . Mitja Muhvič Urban Poljšak Peter Burkeljc Žiga Gornik Tadej Sterk Bojan Burkeljc Zdravko Založnik Aleš Gorkič Jaka Ulaga 23 16 9 9 8 8 6 2 1 V kategoriji FSR nacional: 1. Miha Holc 32 2. Jan Lokovšek 26 3. Zdravko Založnik 24 4. Žiga Gornik 12 5. Tadej Šterk 11 6. Sergej Lokovšek 10 7. Peter Burkeljc 6 8. -9. Jure Pečar 2 8.-9. Arpad Salamon 2 Pred novo tekmovalno sezono V obeh kategorijah FSR ECO uvajamo spremembo, ki jo je sprejela mednarod¬ na organizacija Naviga. Tekmovalo se bo v treh tekih, brez finala, za končni re¬ zultat pa bo štel seštevek dveh najboljših uvrstitev. Taktiziranja bo sicer manj, kljub temu pa novi način tekmovanja za gle¬ dalce ne bo tako privlačen kot doslej, saj ne bo več privlačnega končnega "obra¬ čuna" med najboljšimi. Kot sem že pisal, razmišljamo o uvedbi novih kategorij hidro in mono. Končne odločitve sicer res še ni, kljub temu pa je že skrajni čas, da pripravite stare ali no¬ ve modele hidrogliserjev, kajti vsaj enkrat letos se bomo srečali in preizkusili v vož¬ nji s temi modeli. V prvi jesenski številki Tima bomo objavili pravilnik za tekmo¬ vanja v kategorijah - hidro in mono. Obe kategoriji sta razdeljeni na mo¬ dele s pogonom s 7 (hidro in mono 1), 12 (hiaro in mono 2) in 20 celicami (hi¬ dro in mono 3). Po pravilniku Naviae mo¬ rajo biti modeli na zunaj podobni določe¬ nemu pravemu tekmovalnemu čolnu in vsebovati tudi prvine pravega čolna kot so naprimer: ponazoritev motorja, izpu¬ ha, voznika, kabine itd. Pokale in priznanja za državno prvenstvo 95 je v prostorih modelarskega centra VVM po¬ delil sponzor Bojan VVeiss. Na sliki je mladi tekmovalec Aleš Založnik, ki je bil uspešen v kategoriji FSR-E ECO junior. Mladi tekmovalec Miha Sušnik prejema pokal Modelarskega centra VVM iz rok predsednika DM Ljubljane Iztoka Vrhovnika. Ladijski modeli MČ v Radečah Osnovna šola Marjana Nemca je za zaključek lanske sezone organizirala tretje odprto tekmovanje z modeli čolnov MC na električni pogon ter v spuščanju jadrnic. Lepo sobotno dopoldne je na bazen v Radečah pri¬ vabilo 17 tekmovalcev. Po uvodnem pozdravu ravnateljice Karle Pal je sledil posvet mentor¬ jev. Medtem so mladi modelarji preizkušali svoje modele za kategorijo MCI in se pripravljali na start, ki je bil predviden ob 1 0. uri. Tekmovalci so modele kar dobro izdelali in naravnali, o čemer pričajo doseženi rezultati in tesne odločitve v tekmi za prva mesta. Model, ki je zaradi okvare obtičal sredi baze¬ na, je bilo treba povleči k bregu z daljšim dro¬ gom. Po končanem tekmovanju v MČ1 so mo¬ delarji sestavili tričlanske ekipe za tekmovanje v kategoriji MC3. Prijavilo se je pet ekip: po dve iz Osnovne šole Narodnega heroja Rajka iz Flrastnika in Osnovne šole Marjana Nemca iz Radeč ter ena iz Osnovne šole Bistrica ob Sotli. Doseženi so bili naslednji rezultati: 1. Narodni heroj Rajko 1000 (Vintar, Drobež, Opresnik) 2. Narodni heroj Rajko 910 (Skočir, Podmenik, Jager) 3. Bistrica ob Sotli 810 (Zorenč, Sinkovič, Rainer) 4. Radeče 800 Pamšek, Kajič, Gicič) 5. Radeče 470 (Glavan, Fain, Radulovič) Tekmovanja v spuščanju jadrnic ni bilo, saj se je prijavil samo en tekmovalec. Po končanem tekmovanju so bili najboljšim v vsaki kategoriji podeljeni pokali, drugo- in tretjeuvrščenim pa praktične nagrade sponzor¬ jev. Prizadevni organizatorji si želijo, da bi se letošnjega jesenskega tekmovanja udeležilo še več tekmovalcev iz okoliških šol, pa tudi iz dru¬ gih slovenskih krajev. Jože Hiršelj 2 • TIM 9/10 • maj, junij 1996 REPORTAŽA Veter pokvaril tekmovanje Modelarsko društvo Zadobrova, ki je nedavno postalo novi član Letalske zveze Slovenije, je v nedeljo, 24. marca, orga¬ niziralo odprto tekmovanje z letalskimi modeli kategorije HLG. Dobra orga¬ nizacija, velika udeležba, kar 26 tekmo¬ valcev, ter nezaželen močan veter so bile osnovne značilnosti tega tekmovanja. Le¬ po število tekmovalcev priča, da nova ka¬ tegorija vztrajno pridobiva privržence. Zanimivo je, aa so se med modeli, izde¬ lanimi nalašč za to panogo, pojavili celo RV-raketoplani logaških modelarjev, ki ustrezajo zahtevam tega tekmovanja. Seveda so jih metali iz roke oziroma s po¬ močjo gume. delarstvo LZS in jih tudi objavljamo v tej številki Tima. Tekmovanje je potekalo v štirih turnusih predtekmovanja, šest naj¬ boljših tekmovalcev iz predtekmovanja pa se je še dvakrat pomerilo v finalu. Zal je bilo zaradi izredno močnega vetra več modelov razbitih in poškodovanih. V odmoru tekmovanja je ekipa podjet¬ ja MIBO modeli iz Logatca prikazala letenje z RV-jadralnimi modeli na elek¬ tromotorni pogon iz njihovega proizvod¬ nega programa, za katere je vladalo tudi med gledalci veliko zanimanje. Novoustanovljenemu društvu, ki si še posebej prizadeva za razvoj nove tek- Mibova skupina jadralnih modelov na elektromotorni pogon po uspešni predstavitvi Trije modeli HLG maus modelarjev Zlatka Žižka, Damjana Romiha in Mateja Solarja iz LC Maribor, ki so sodelovali na tekmovanju v Zadobrovi Pokali za najuspešnejše tekmovalce: 2. Tomaž Solar, 1. Rajko Grčar in 3. Janko Rant Vrstni red: Pokali so odšli v Mursko Soboto in Kranj, saj je zmagal Rajko Grčar iz AK Murska Sobota, drugo mesto je zasedel njegov klubski kolega Tomaž Solar, na tretje mesto pa se je uvrstil Janko Rant, član AK Kranj. Tekmovali so po pravilih, ki jih je pred kratkim sprejela Komisija za letalsko mo- movalne panoge, so z ozvočenjem iz ga¬ silskega vozila na pomoč pri organizaci¬ ji priskočili tudi gasilci iz GD Zadobrova -Snebrje. Tekmovanje je bilo dobro orga¬ nizirano in izpolnjuje vse pogoje, da postane tradicionalno. Otokar Hluchy UGODNOSTI IN NAGRADE ZA STARE IN NOVE NAROČNIKE REVIJE TIM Za vse, ki želite prejemati revijo TIM na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefotokopirate ali kar prepišete in izpolnjeno pošljete na naslov: Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1111 Ljubljana. Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespremenjeno ceno revije, poleg tega pa še 20 odstotni popust pri nakupu knjig in priročnikov naše založbe. izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 20. junija 1996 prispele na naš naslov, bomo izžre¬ bali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad. Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri: To so: Boštjan Štros, Marokova pot 26, 1270 litija, Igor Skerbiš, Kajuhova 6, 2319 Pojčane in Franc Polc, Ruska 10, 2000 Maribor. Čestitamo! NAROČILNICA Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po položnici. Ime in priimek:___ Naslov: Poštna številka in kraj: Datum:Podpis: Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani. TIM 9/10 • maj, junij 1996 • 3 __ " ___ REPORTAŽA _ Papirnati modeli v zraku V soboto, 13. januarja 1996, se je v telovadnici Osnovne šole Markovci pri Ptuju zbralo 35 modelarjev iz Slovenije in Hrvaške na tekmovanju prostoletečih papirnatih letalskih modelov za pokal Turčan. Tekmovanje je organiziral nek¬ danji letalski modelar, zdaj priznani vino¬ gradnik, Konrad Janžekovič. Organiza¬ tor je preskrbel načrte, papir, škarje, lepi¬ lo, pisarniške sponke, za dobro voljo pa so poskrbeli tekmovalci. Ker je bilo tako tekmovanje pri nas prvič, je imel vsak tekmovalec prosto izbiro pri zgibanju mo¬ dela, ki je moral biti narejen le iz enega lista papirja formata A 4. Pred tekmova¬ njem je vsak zregliral svoj model in bilo je zanimivo opazovati šviganje množice Vsak tekmovalec je naredil več različnih mo¬ delov, saj je bilo časa na pretek. modelov po telovadnici, ki je bila za vse skoraj premajhna. Tekmovanje se je začelo ob 10. uri. Naloga tekmovalcev je bila doseči čim daljši čas leta modela. Da ne bi bili oškodovani po rasti manjši tekmovalci, je bila višina meta omejena na 2 m. Tekmovalci so opravili 3 turnuse. V vsakem turnusu je imel tekmovalec pravico do dveh metov. Čas so merili trije sodniki, ki so jih izbrali kar med mode¬ larji. Največ uspeha pri metanju je imel Gregor Urbančič iz Kidričevega. Njegov model je krožil 8,1 sekunde. Prvi trije so dobili pokale Turčan, naj¬ boljši tekmovalec do 16 let, Marko Karos (7,8 sekunde), pa je prejel lepo praktično nagrado firme Andrejev hobi program iz Maribora. Za prijetno razpoloženje po tekmovan¬ ju je poskrbel organizator, ki je za starej¬ še udeležence pripravil degustacijo vin zaščitne znamke Turčan. Tovrstnih tekmo¬ vanj, ki so pomembna za popularizacijo letalskega modelarstva in jih propagira tudi mednarodna aeronavtična zveza FAI, si želimo več tudi v prihodnje, saj za izvedbo ne terjajo nobenih posebnih po¬ gojev. Z nekaj dobre volje in ob zane- Pri oblikovanju modela iz enega lista papirja je treba imeti tudi kanček domišljije. marljivo majhnih stroških jih lahko orga¬ nizira vsak učitelj tehnične vzgoje ali mentor na šoli. Izvajamo jih lahko v vsaki šolski telovadnici. Model papirnatega letalca Prilagam tudi načrt modela, s kakršnim je nastopilo nekaj tekmovalcev. Na risbi so lepo razvidne postopne faze (od 1 do 7) izdelave modela v dveh izvedbah, hawk ali B-2, ki se razlikujeta le v obliki repa. Za izdelavo letalca rabimo polo pi¬ sarniškega papirja formata A 4, škarje in pisarniške sponke. Model je narejen v dveh minutan. Paziti moramo na težišče, ki je v točki T in ga dosežemo z dodaja¬ njem sponk v nos modela. Na koncu ga pisano pobarvamo. Letalce boste lahko spustili, kolikorkrat se vam bo zahotelo, tako kot pravi izrek: Manjši je model, večkrat je v zraku. Miran Kos 4 • TIM 9/10 • maj, junij 1996 PRILOGA Gumenjak za naj mlaj še Čeprav nekoliko manj¬ ših dimenzij, deluje ta model gumenjaka, pre¬ krit z rumeno poliestr¬ sko folijo, enako elega¬ ntno v zraku kot po pri¬ stanku na tleh. Modelarjev, ki se ukvarjajo s tekmoval¬ ni modeli F-l-B s pogonom na gumo, je pri nas in po svetu razmeroma malo. Raz¬ log za to je predvsem zelo zahtevna izde¬ lava in reglaža teh modelov. Da bi tek¬ movanja z modeli s pogonom na gumo nekoliko bolj zaživela, so v ZDA že pred leti uvedli kategorijo enostavnih modelov P-30. Predpisi za to kategorijo so dokaj ohlapni: - nobena dimenzija modela ne sme presegati 30 inč (762 mm), - elisa modela mora biti nezložljiva in izdelana serijsko, - masa namazane gume je lahko naj¬ več 10 g. Z modeli F-l-B se ukvarjam že kar ne¬ kaj časa, na željo najmlajšega v naši družini pa sem zgradil preprost model po vzoru tekmovalnih P-30 (risba 1). Da bi prenesel tudi nekoliko bolj nespretno rav¬ nanje, je skonstruiran dokaj robustno. Kljub temu pa njegova teža z gumo ne presega 80 gramov. Elisa premera 240 mm je izdelek češke tovarne Igra, poceni je in lahko dosegljiva. Seveda lahko upo¬ rabite tudi podobno eliso drugih proizva¬ jalcev, kot sta npr. Gunther in Pečk Pol¬ mer, vendar boste morali nekoliko prire¬ diti konstrukcijo njenega pogona. Za po¬ gon sem uporabil ameriško gumo FAI širine 1/8". 10 gramov težak "motor" ima 8 niti, guma pa je namazana z rici¬ nusovim oljem. Ne morem trditi, da je model primeren za popolne začetnike, vendar ga bodo tudi manj spretni modelarji izdelali brez večjih težav. Narejen je predvsem iz bal¬ ze, le njegovi najbolj obremenjeni deli so iz vezane plošče in smrekovi, sprednji del trupa pa je okrepljen s stekleno tkani¬ no. Da model ne bo pretežak, moramo izbrati balzo, ki je lahka, vendar ne sme biti krhka. Pri izdelavi potrebujemo osnovno mode¬ larsko orodje, šablonsko desko in alumi¬ nijasti cevi zunanjega premera 25 in 22 mm. Za lepljenje priporočam z acetonom nekoliko razreačen UHU hart oz. Bison, UF1U plus 300 (oziroma kakšno drugo podobno epoksidno lepilo), eno od ci- anoakrilatnih lepil in belo mizarsko lepi¬ lo, npr. UFHU coli. Pomembno je, da pri lepljenju ne pretiravamo s količino lepila. Odvečno lepilo namreč ne poveča kako¬ vosti zlepljenega spoja, občutno pa pri¬ speva k teži modela! Za ojačitev spred¬ njega dela trupa rabimo manjši kos stek¬ lene tkanine z maso 40-80 g/m 2 , nekaj gramov epoksidne smole ter ločilca za kalupe. Zaradi počasnega sušenja belega lepi¬ la oz. strjevanja epoksidne smole lahko izdelujemo več delov modela hkrati. Da bo pri delu manj težav, si posamezne faze izdelave oglejte še na fotografijah. Trup Osnovno cev trupa sestavljajo trije deli iz 1,5 mm debele balze, ki jih oblikujemo z ovijanjem okrog ustreznega jedra. Sprednji del izdelamo iz balze, široke približno 90 in dolge 500 mm. Balza mora biti primerna za ovijanje (t. i. rez "A"), sicer bo pri zvijanju pokala. Na obeh straneh ji pobrusimo rob, da pri zvi¬ janju dobimo dober prekrivni stik, nato pa prečno odrežemo trak, širok 10 mm. Trup bomo navili okrog aluminijaste cevi zunanjega premera 25 mm in dolžine približno 600 mm (slika 1). Cev mora biti povsem ravna in gladka. Premažemo jo z enim od sredstev za ločevanje ali s pasto za parket in jo dobro zgladimo. Odreza¬ ni trak bajze prepojimo z vodo in z ovija¬ njem okrog aluminijaste cevi preverimo, ali je širina ustrezna in ali se stik dobro prekriva. Če je vse v redu, balzo za izde¬ lavo trupa namočimo v topli vodi, jo obri¬ šemo s krpo, rob stika namažemo z belim lepilom in jo ovijemo okrog cevi. Povi¬ jemo jo s povojem (slika 2) in počakamo, da se balza in lepilo osušita. Med sušen¬ jem trupa se lahko lotimo izdelave drugih delov modela, npr. krila ali repa. Ko je trup suh, ga zavrtimo na cevi, da lepilo med balzo in aluminijem popusti, ga zbrusimo z vodnobrusilnim papirjem in ga snamemo s cevi. Cev znova namaže¬ mo z ločilcem in jo zgladimo. Nato jo spet potisnemo v sprednji del trupa. Iz steklene tkanine ukrojimo kos 95 x 500 mm, ga prepojimo z epoksidno smolo in ovijemo okrog trupa. Odvečno smolo po¬ pivnamo s papirnimi servietami. Cez tka¬ nino vijačno ovijemo tanko poliestrsko folijo, ki se ne zlepi z epoksidno smolo (slika 3). Folija tkanino dobro pritisne ob balzo, ko pa jo odvijemo, je površina trupa gladka in je ni treba kitati. Ko se epoksidna smola strdi, folijo odvijemo, cev trupa snamemo z jedra in ga z rez- Ijačo odrežemo na dolžino 465 mm. Medtem ko se smola trdi, izdelamo zadnji dela trupa. Ta je koničen, zato mora biti konično tudi jedro za navijanje. Slika 1. Sprednji del trupa in cev Slika 2. Navijanje sprednjega dela trupa Slika 3. Sprednji del trupa prekrijemo s stek¬ leno tkanino. TIM 9/10 • maj, junij 1996 • 5 PRILOGA Iz tršega lesa nam ga lahko izstruži stru¬ gar, enostavnejša, hitrejša in cenejša re¬ šitev pa je izdelava jedra iz kartona ali debelejšega papirja. Sam sem za izdela¬ vo uporabil kar list lanskega koledarja. List zvijemo v konus, dolg okrog 300 mm, in s pomičnim merilom preverimo njegov začetni in končni premer. Ko je papir zvit tako, da je premer v korenu 25 in na koncu 10 mm, ga ovijemo s širšim samo¬ lepilnim trakom. Iz lahke in gibke balze, Med sušenjem zadnjega dela trupa lahko izdelamo še balzovo cev (vsadilo), ki spaja oba dela trupa. Po enakem po¬ stopku, kot smo ga uporabili pri izdelavi sprednjega in zadnjega dela trupa, ovi¬ jemo 30 mm širok kos balze 2 mm okrog krajše aluminijaste cevi zunanjega pre¬ mera 22 mm in ga zlepimo. Ta kos je iz nekoliko debelejše balze, da ga lahko C.G. 60% Risba 1. Risba modela z merami v merilu 1 : 5 debele 1,5 mm, izrežemo trapezni kos, dolg 300 mm, ki naj bo na začetku širok približno 90, na koncu pa približno 40 mm (slika 4). Podobno kot pri izdelavi sprednjega dela tudi tu z dvema trakovo¬ ma balze preverimo, ali je balza pravilno ukrojena. Ce je potrebno, ukrojeni kos popravimo, ga namočimo v topli vodi, stični rob namažemo z belim lepilom in balzo ovijemo okrog jedra. Tudi zadnji del trupa povijemo s povojem (slika 5) in počakamo, da se balza in lepilo osušita. točneje prilagodimo obema deloma tru- pa. Ko so vsi trije deli trupa pripravljeni (sli¬ ka 6), ga sestavimo. Zadnji del trupa za¬ daj zapremo s kosom mehkejše balze, cev za spajanje obeh delov pa obrusimo, da se prilega v sprednji del, in jo z epok- sidnim ali belim lepilom prilepimo v sprednji del (slika 7). Zadnji del trupa in cev za spajanje z brušenjem oblikujemo tako, da je po sestavljanju trup na zgornji strani raven, obe stranici pa simetrični. Po končanem brušenju oba dela zlepimo. Stik utrdimo s samolepilnim trakom, ki ga po končanem sušenju lepila odlepimo. Iz kosov balze, debele 3 in 5 mm, izdelamo sprednjo mizico horizontalnega stabiliza¬ torja in jo prilepimo v utor na zadnjem delu trupa. Povsem na koncu trupa pa prilepimo kos 5-milimetrske balze, ki ga bomo pri reglaži po potrebi brusili. Z razredčenim nitrolakom prelakiramo trup znotraj tako, da vanj nalijemo nekaj laka, trup pa nato premikamo, da se lak enakomerno razlije po vsej notranji po¬ vršini. Odvečni lak zlijemo iz trupa. Zad¬ nji del polakiramo tudi na zunanji strani. Zvrtamo še luknjo 0 4 mm za aluminijas¬ to cevko, ki drži gumo, in trup je skoraj nared. 6 • TIM 9/10 • maj, junij 1996 PRILOGA Slika 4. Zadnji del trupa in konus Slika 5. Navijanje zadnjega dela trupa Slika 6. Trije deli trupa Slika 7. Sprednji del trupa z vsadilom za spoj Krilo Krilo modela je zaradi svojega razmero¬ ma majhnega razpona nedeljivo, vendar zato tudi nekoliko lažje. V-lom je klasičen; to pomeni, da je centralni del krila raven, kar morda za odtenek poslabša stabil¬ nost okrog vzdolžne osi modela, vendar je gradnja krila preprostejša. Zaradi več¬ je površine pri omejenem razponu je krilo dokaj široko, to pa zaradi nizke hitrosti letenja modela olajša reglažo. Krilo nosi nekoliko neobičajen škatlast glavni nosi¬ lec, ki ima veliko upogibno in torzijsko trdnost pri majhni teži, vendar pa je nje¬ gova gradnja nekoliko zahtevnejša. Ves material za gradnjo krila je kakovostna in lahka balza. Za krilo si najprej pripravimo balzove letvice. Iz balzovih plošč jih odrežemo s skalpelom, vodenim ob kovinskem ravni¬ lu, ali pa odžagamo s primerno žago. Let¬ vice naj bodo nekoliko daljše, kot je dol¬ žina centralnega dela krila oz. ušes. Let¬ vice centralnega dela naj bodo dolge pri- blišno 400 mm, letvice ušes pa 200 mm. Na točno dolžino jih bomo obdelali pri sestavljanju krila. Nosna letvica 5x5, letvica pomožnega nosilca 2 x 2 in trikot¬ na zaključna letvica krila 3x16 mm naj bodo dolge 800 mm. Za glavni krilni no¬ silec odrežemo 2 kosa balze 1,5 x 18 in 4 kose 1,5 x 18 mm, ki se na dolžini 180 mm zožijo na 6 mm. Za zapiranje nosilca pa odrežemo še dve letvici 1,5 x 10 x 800 mm. Za izdelavo reber najprej pripravimo tri šablonska rebra iz 1,5 mm debele ve¬ zane plošče ali vitroplasta. Dve sta enaki, tretje pa je krajše. Rebra izdelamo po običajnem "sendvič" postopku. Iz balze izrežemo nekoliko prevelike kose, jih z bucikami spnemo med šabloni (slika 8) in obdelamo. Izdelati moramo tri različne serije reber, eno za centralni del krila in po eno za levo in desno uho. Material za večino reber je balza debeline 1,5 mm, Slika 8. Material v sendviču za rebra krila in repa Slika 9. Izgotovljena rebra vendar pa za centralni del tri rebra izde¬ lamo iz balze, debele 2 mm. Dve močnej¬ ši rebri sta vgrajeni na spojih centralnega dela krila z ušesi, kjer se preslabotna rebra rada podajajo zaradi napetosti v prekrivnem papirju ali foliji. Eno od teh reber pa vgradimo v sredini krila zaradi obremenitve krila s pritrdilnimi gumicami. Pri izdelavi reber za ušesa moramo v sendvič speti 6 kosov 1,5-milimetrske bal¬ ze, vendar prvega rebra, ki je na stiku s centralnim delom, ne bomo uporabili. Bo¬ dimo pozorni, da izdelamo seriji reber za levo in desno uho in ne, kot se rado zgodi, dveh enakih! Pri izdelavi utorov v rebrih sproti preverjamo, kako se vanje prilegajo letvice. Po končani obdelavi rebra polakiramo z razredčenim nitrola- kom, ki utrdi njihovo površino, hkrati pa jih obdrži skupaj, ko izdremo bucike (sli¬ ka 9). Centralni del krila in obe ušesi hkrati sestavljamo na šablonski deski. Tako je gradnja hitrejša, stik ušes in centralnega dela pa natančnejši. Na šablonsko desko z lepilnim trakom prilepimo skico celotne¬ ga krila, nato pa jo prekrijemo s tanko prosojno polietilensko folijo, ki prepreči, da bi se krilo prilepilo na skico. Za to je zelo primerna zaščitna folija, ki varuje le¬ pilo na folijah za prekrivanje večjih mo¬ delov. S tankimi bucikami na šablonsko desko najprej pritrdimo nosno in zaključ¬ no letvico, ki ju prilagodimo po načrtu. Zaključni letvici za obe ušesi na spred¬ njem robu odrežemo tako, da se ožita, nato pa izpilimo utore za rebra. Zaradi uvitega profila krila pod sprednji rob za¬ ključne letvice njegovega centralnega dela podložimo balzovo letvico 1,5 x 3 mm, pod zaključni letvici ušes pa letvici, ki se z 1,5 mm stanjšata na 1 mm. Med nosno in zaključno letvico vlepimo rebra, ki naj bodo nameščena pokončno, izjemi sta le močnejši rebri na stiku centralnega dela z ušesi, ki ju vlepimo pod kotom 78°. Nato prilepimo še zgornje glavne nosilce, ki jih prilagodimo tako, da se lepo stikajo (slika 10). Ko se lepilo osuši, krilo snamemo, ga obrnjeno pritrdimo na šablonsko desko in prilepimo še spodnje glavne nosilce. Nato se lotimo zapiranja glavnega nosilca. Centralni del krila in ušesa pritrdimo na desko tako, da dose¬ žemo pozitivno zvitje desne polovice cen¬ tralnega dela in negativno zvitje obeh ušes. Nosno letvico aesne polovice cen¬ tralnega dela krila in zaključni letvici ušes na obeh zaključkih zato podložimo s koščki 3-milimetrske balze. Letvici za zapiranje nosilca razrežemo na kose, dolge 36-37 mm, torej nekoliko daljše, kot je razdalja med rebri. Košček za koščkom prilagodimo, da se prilega med rebra, ga prilepimo na sprednjo oz. zadnjo stran letvic glavnega nosilca in učvrstimo z bucikami (slika 11). Ko se le- Slika 10. Sestavljanje krila Slika 11. Zapiranje nosilca TIM 9/10 • maj, junij 1996 • 7 PRILOGA Slika 12. Montaža ušes pilo posuši, dele krila snamemo z deske, s skalpelom najprej porežemo previsoke dele ojačitve glavnega nosilca, nato pa nosilec obrusimo. V centralni del krila vle- pimo pomožni nosilec 2x2 mm, med nosno in zaključno letvico ušes pa oba zaključka iz lahke balze 10 x 18 mm. Ušesi v korenu obrusimo in ju prilepimo ob centralni del. Pod nosno letvijo ju pod¬ premo s 70 mm dolgo letvico (slika 12), nato pa prilepimo še pomožni nosilec. Med osrednja tri rebra centralnega dela krila vlepimo ojačitve iz 1,5 mm de¬ bele balze, ki preprečuje, da bi se pre¬ vleka pri nameščanju krila na trup poško¬ dovala. Krilo nato obrusimo in prelakira- mo z razredčenim nitrolakom. Krilo, ki sem ga izdelal, je bilo pred prekrivanjem težko 16,5 g. Horizontalni stabilizator Horizontalni stabilizator izdelamo enako kot krila. Tudi zanj najprej pripra¬ vimo približno 300 mm dolge letvice. Rebra izdelamo v sendviču (slika 9). Večina jih je iz 1 mm debele balze, za¬ ključni rebri sta iz 4-milimetrske balze, tri Slika 13. Horizontalni stabilizator rebra v sredini stabilizatorja pa iz balze debeline 1,5 mm. Tisti del stabilizatorja, ki ga obremenjuje pritrdilna elastika, je okrepljen z 1,5 mm debelo balzo. Tako kot krilo tudi stabilizator sestavimo na šablonski deski in zapremo nosilec (slika 13). Ko se lepilo posuši, stabilizator sna¬ memo, ga obrusimo in prelakiramo. Ma¬ sa za prekrivanje pripravljenega stabi¬ lizatorja je okrog 2,5 g. Smerni stabilizator Smerni stabilizator je sestavljen iz balzovih letvic. Debel je 4 mm in zaradi večje torzijske trdnosti okrepljen z rebri in diagonalami. Gradnja je preprosta, pa- Slika 14. Vertikalni stabilizator žiti moramo le na dobre stike med letvi¬ cami (slika 14). Po končanem lepljenju stabilizator obrusimo v simetrični profil. Iz 2-milimetrske balze izdelamo tudi smerno krmilo in oba dela prelakiramo z Slika 15. Deli pred prekrivanjem razredčenim nitrolakom. Smerni rep, pri¬ pravljen za prekrivanje, pokaže na teht¬ nici 1,3 g. Pred prekrivanjem kril in stabilizatorjev še enkrat pregledamo vse dele in odpra¬ vimo drobne napake, ki smo jih morda spregledali (slika 15). Za prekrivanje mo¬ dela lahko uporabimo tanek japonski pa¬ pir (12 g/m 2 ), zelo tanko poliestrsko foli¬ jo, npr. mylar ali Graupnerjevo tanko folijo ecospan. Moj model je prekrit s tanko rumeno obarvano poliestrsko folijo. Tako prekrit model je odporen proti vlagi, zaradi svetle barve pa se tudi na močnem soncu ne segreva pretirano. Z epoksid- nim ali cianoakrilatnim lepilom prilepimo na horizontalni stabilizator ustrezno ukrivljene bucike, na smerni stabilizator pa pritrdimo še smerno krmilo. Pritrdimo ga z bakreno žico 0,5 mm. V oba dela smernega repa najprej z buciko naredi¬ mo luknjice in nato vanje prilepimo žico, ki pozneje omogoča udobnejšo reglažo modela. Smerni rep prilepimo na trup in iz 3-milimetrske balze izdelamo še pod¬ poro horizontalnega stabilizatorja, ko je ta v dvignjeni legi. Lotimo se izdelave pogonskega dela ali t. i. glave elise. Izdelana je iz več plas¬ ti balze in vezane plošče, izdelavo pa si lahko olajšamo s stružnico za les ali pri¬ mernim električnim ročnim vrtalnim stro¬ jem. Z belim lepilom zlepimo okrogle ko¬ se balze v celoto, debelo približno 15 mm. Zaradi večje trdnosti naj bodo smeri letnic posmeznih plasti balze pravokotne. Na eno stran prilepimo še kos vezane lošče debeline 1 mm in izvrtamo luknjo, i mora ustrezati premeru ležaja gredi elise. Zlepljeni kos nataknemo na trn in ga oblikujemo na stružnici ali na vrtal¬ nem stroju. Tudi rebro trupa iz 5 mm debele vezane plošče najlaže izdelamo s struženjem. Premer rebra naj bo prilago¬ jen notranjemu premeru trupa. Z rezljačo iz rebra izžagamo notranji del (poz. 2), ga prilepimo na glavo elise, jo polaki¬ ramo in vstavimo ležaj. Sprednji del tru¬ pa obrusimo nekoliko v desno in navzdol in v trup prilepimo rebro (poz. 1). Iz jeklene žice premera 1,5 mm ukrivi¬ mo sprednji del gredi z zanko za navi¬ janje gume in z vzvodom za pogon elise. Med staro šaro poiščemo primerno jek¬ leno vzmet iz tanjše žice in jo odrežemo na dolžino približno 14 mm. Naloga te vzmeti je odmikanje pogonskega vzvo¬ da. Ko se guma odvije, se elisa lahko prosto vrti na gredi. Da je trenje manjše, vzmet podložimo z medeninastimi ali te¬ flonskimi podložkami, eliso pa na zgor¬ njem delu poravnamo. Če je potrebno, nekoliko povrtamo luknji v elisi in ležaju, dele sestavimo in ukrivimo še spodnji del gredi. Da gred ne bi poškodovala gume, Slika 16. Glava z vijakom nanjo nataknemo kos izolacije, ki ga snamemo z debelejše bakrene žice [slika 16). Preostala nam je še izdelava baldahi¬ na, ki nosi krilo, in model bomo lahko se¬ stavili. Baldahin je izdelan iz kosov 1,5 mm debele balze. Je lupinaste konstrukcije, zato je lahek, a močan. Najprej izdela¬ mo obe vzdolžni rebri, držalo elastike iz 1,5 mm debele vezane plošče in spred¬ njo stranico baldahina. Te dele zlepimo, nato pa vstavimo še srednje pokončno rebro, na boke držala elastike prilepimo dva koščka 2-milimetrske balze, na zgor¬ nje vzdolžno rebro pa obe balzovi pod¬ ložni ploščici za mizici krila. Skelet bal¬ dahina obrusimo (slika 17) in nanj prile¬ pimo bočni stranici (slika 18). Zgornjo Slika 17. Baldahin 8 • TIM 9/10 • maj, junij 1996 PRILOGA stran obrusimo tako, da med baldahinom in krilom ni prevelike špranje in da mizici dobro podpirata krilo. Prilepimo mizici iz vezane plošče, debele 1,5 in 1 mm, nato pa še nos iz mehke balze, debele 10 mm. Oblikujemo nos in baldahin dokonč¬ no obrusimo. Vstavimo še smrekovo letvi¬ co, ki spredaj drži elastiko, in ga polaki¬ ramo (slika 19). Iz 10 g gume si pripravimo motor in ga na enem koncu pritrdimo na primeren plastični tuljavnik. Lahko uporabimo kar obrušeno plastično držalo za spodnji su¬ kanec v šivalnem stroju. Z žično zanko ali kosom vrvice spustimo motor v trup, skozi tuljavnik potisnemo aluminijasto cevko, nato pa motor spredaj namestimo na gred elise. Z elastikami pritrdimo na trup horizontalni stabilizator, krilo pa na bal¬ dahin. Določiti moramo še pravilno lego baldahina na modelu. Z lepilnim trakom baldahin skupaj s krilom prilepimo na trup in preverimo položaj težišča. Ce je težišče preveč zadaj, pomaknemo balda- Slika 18. Stranice baldahina Slika 19. Obdelan baldahin hin nekoliko nazaj in nasprotno. Ko smo našli pravilen položaj, na trupu označi¬ mo lego baldahina ter ga prilepimo. S tem smo dosegli pravilno lego težišča, brez dodajanja nepotrebnega balasta. Zaradi majhne mase glave in elise je nos modela dokaj dolg. Izgotovljen model (sli¬ ka 20) skupaj z gumo tehta okrog 75 g. Model reglirajte v mirnem vremenu na dovolj velikem travniku. Postopek reglaže je povsem običajen, zato ga ne bomo spet opisovali. Lahko pa si preberete ses¬ tavek, ki je bil objavljen v 5. številki Tima januarja 1994. Zvitje krila modela in na¬ gib horizontalnega stabilizatorja sta pri¬ rejena za kroženje v desnih zavojih med vzpenjanjem in jadranjem. Marjan Klenovšek Nike ca jun Ameriška sondažna raketa Nike cajun Raziskovalno raketo nike cajun so razvile Naca, Michiganska univerza, in firma Thiokol za atmosferske raziskave v okviru mednarodnega geofizikalnega leta 1958 do 1959. Te so obsegale fotografiranje oblakov, raziskave ozrač¬ ja in magnetno sondiranje ionosfere. Prvo raketo so izstrelili 6. julija 1956. V obdobju od leta 1960 do 1968 so izstrelili več kot 300 raket. Uporabljali so jih tudi v mednarodnih raziskavah, v katerih so sodelovale Velika Britanija, Japonska, Norveška, Danska in Pakistan. Nike cajun je dvostopenjska raketa na trdo gorivo, katere prvo stopnjo pred¬ stavlja velikokrat uporabljan motor M5 rakete nike, na katerega so pritrjeni štirje stabilizatorji. V drugo stopnjo je vgrajen motor TE-82 mod. 2 cajun, ki ga je razvi¬ la znana firma Thiokol. Tudi zgornja stop¬ nja je opremljena s štirimi stabilizatorji. Rakete nike cajun so izstreljevali z dveh vrst lansirnih naprav: s t. i. lanserja "ničelne dolžine" ali z modificirane rampe za lansiranje raket nike. Po izgorevanju goriva se je prva stopnja nike ločila od stopnje cajun. Motor druge stopnje se je vžgal z zakasnitvijo šele po ločitvi stopenj in sicer s pomočjo posebne pirotehnične naprave, ki so jo aktivirali pri štartu rakete. Ko je gorivo v raketi cajun dogorelo, je ta zaradi vztrajnost nadaljevala let po balistični tirnici. Za izvajanje fotografiranja na višini 80 km se je od glave ločila sonda z aparatu¬ rami in nadaljevala let na višino 120 km. Na tem delu tirnice je posnela serijo fotografij. Sonda je nato varno pristala s pomočjo padal. Druge podatke raziskav je sonda posredovala po radijski zvezi v opazovalni center. Tehnični podatki o raketi nike cajun: Celotna dolžina rakete: 8040 mm Največji premer trupa: 420 mm Startna masa: 698,4 kg Masa koristnega tovora: 22,6 kg Cas delovanja motorjev: 7 s Potisna sila motorja 1. stopnje: 217 kN Potisna sila motorja 2. stopnje: 42,8 kN Maksimalni pospešek: 60 g Največja hitrost: 6700 m/s Višina leta: 1 61 km Barvna shema: trup in glava rakete - bela stabilizatorja 1. in 2. stopnje (I) - rumena ostali stabilizatorji obeh stopenj (II, III in IV) - rdeči Mere v oklepajih na načrtu označujejo velikost sestavnih delov makete v merilu 1 : 10,35. Nike cajun na lansirni rampi na razstavnem prostoru v vesoljskem centru Nase Pogled na stabilizatorje druge stopnje Konusni adapter na prehodu med stopnjama Detajl stabilizatorja prve stopnje. Rob opiate je zapognjen in točkovno zvarjen. TIM 9/10 • maj, junij 1996 • 9 PRILOGA Izdelava makete Z uvedbo novih pravil za raketne mode¬ le kategorije S5 (makete za doseganje višine) se je močno zožil izbor primernih prototipov, s katerimi je mogoče doseči ustrezno višino leta. Najprimernejše so dvostopenjske rakete z debelejšo prvo in vitkejšo drugo stopnjo. Med temi izrazito izstopajo ameriške sondažne rakete, pri katerih so na prvo stopnjo tipa nike do¬ dali manjše preizkušene rakete. Tako so nastale kombinacije nike tomahawk, nike apache, nike cajun, nike asp in podob¬ ne. Z željo, da bi spodbudili razvoj te atrak¬ tivne modelarske panoge in pomagali modelarjem do kakovostne tehnične do¬ kumentacije, objavljamo načrt za izdela¬ vo makete rakete nike cajun v merilu 1:10,35. To merilo omogoča izdelavo makete s premerom prve stopnje 40,5 mm. Pravilnik namreč zahteva, da pre¬ mer na dolžini, ki predstavlja 20 % celotne dolžine makete, ne sme biti manj¬ ši od 40 mm. Poleg tega mora biti make¬ ta dolga najmanj 500 mm. (Glej Nacionalni modelarski pravilnik Tim 1 /94 in priročnik Raketno modelarst¬ vo avtorjev J. Čudna in R. Snoja, TZS, 1991.) Maketa rakete nike cajun je med gradi¬ telji maket priljubljen prototip. Z njo je ruski modelar Vladimir Minakov osvojil naslov evropskega prvaka leta 1989 v Suceavi, sovjetski raketarji pa so na SP v Kijevu 1990 postali ekipni svetovni prva¬ ki. Maketa v dvostopenjski izvedbi z raz¬ ličnimi kombinacijami motorjev v podka- tegoriji S5C (5,01-10,00 Ns) zlahka dosega višine od 500 pa tja do 1000 m. Razvoj domačih mini motorjev v pod¬ jetju Mach iz Loke pri Zidanem mostu je omogočil, da lahko maketarji izbirajo med različnimi tipi motorjev in najdejo zase primerno kombinacijo, ne da bi za to morali ponje v tujino. Maketa je torej dvostopenjska in pred¬ videna za pogon z dvema motorjema po 5 Ns v vsaki stopnji. Za prvo stopnjo lahko uporabimo motor buster B6-0 s pre¬ merom 1 8 mm ali močnejši mini motor (buster) premera 10,7 mm. V drugi stop¬ nji naj bo mini motor z daljšim traserjem (npr. B2-6). Seveda se lahko odločimo tudi za drugačen komplet motorjev s skupnim impulzom 10,00 Ns. Maketo lahko izdelamo na klasičen na¬ čin: trupa za prvo in drugo stopnjo navi¬ jemo na kalupu iz 3 do 5 ovojev papir¬ natega traku, ki ga sproti lepimo z epok- sidnim lepilom, ali pa na sodobnejši na¬ čin z laminiranjem iz nekaj slojev stekle¬ ne tkanine in epoksidne smole, za kar pa seveda potrebujemo natančen kovinski kalup, ki mora biti ožji natanko za debe¬ lino stene trupa in seveda enake oblike kot je raketa. Ker se bo večina verjetno odločila za klasični način gradnje, še nekaj besed o slednjem. Tudi v tem primeru rabimo Stabilizator prve stopnje je z nosilcem privit na podlago z imbusnimi vijaki. Stabilizatorji prve stopnje so votli in na zuna¬ njem robu odprti. Vidi se svojsko oblikovan vzdolžni nosilec ali lonžeron. Plašč na spodnjem delu prve stopnje je privit z vijaki s križno zarezo. kovinska kalupa, ki naj bosta približno za 0,7 mm ožja od premera trupov makete. Kalupa morata biti povsem gladka, oči¬ ščena in spolirana. Nanju najprej spiral¬ no navijemo dva ovoja zaščitnega traku iz papirja za peko širine približno 30 mm, ki sta namenjena lažjemu snema¬ nju gotovih trupov, in ju na koncih s selo¬ tejpom prilepimo na kalup. Temu sledi navijanje papirnatega traku, iz katerega bosta narejena trupa. Tudi ta naj bo širok okoli 30 mm. Uporabimo lahko perforirni trak, ki pa ga skoraj ni več mogoče dobiti, ali trak, ki ga narežemo sami (bla¬ gajniški trak, pavs ipd.). Trakove navi¬ jamo v obliki vijačnice, in sicer križno v nasprotnih smereh. Prvi ovoj navijemo ne¬ posredno na zaščitna sloja, na nasled¬ njega pa sproti mažemo tanek nanos epoksidnega lepila (UHU plus endfest). Vsak ovoj pustimo toliko časa, dokler se lepilo ne strdi. Nato ga prebrusimo s finim brusilnim papirjem in nadaljujemo z navijanjem naslednjega ovoja. Ko se pre¬ mer približa na 0,2 mm do končne mere, končamo z navijanjem. Odvisno od de¬ beline papirja bodo potrebni 3 do 4 ovoji. Površino nazadnje nekajkrat prela- kiramo z razredčenim modelarskim kitom (nitrolak z dodanim smukcem za osebno nego) in jo gladko površinsko obdelamo. Nato trupa natančno odrežemo na pred¬ videno dolžino in potegnemo s kalupa. Na spodnja dela obeh stopenj dodatno navijemo plašča, ki nosita stabilizatorje. Tudi ta gladko obdelamo. Po obdelavi preverimo premera, ki ne smeta biti za več kot 0,1 mm manjša od končnega. Na stružnici iz kakovostne lipovine ali trde balze izdelamo konusni adapter, glavo in odebelitev na drugi stopnji. Vse tri dele izdelamo z dodanim vsadilom, da jih lahko spojimo s trupi^ in jih prav tako površinsko obdelamo. Če dele stru¬ žimo iz lipovine, jih razen glave obvezno izvotlimo, če pa se odločimo za balzo, jih moramo, dokler so še vpeti, izdatno pokitati in na stružnici z brušenjem na¬ tančno oblikovati ostre prehode. Glavo obtežimo s približno 3 g plastelina ali le¬ pilnega kita. Vdolbine na adapterju iz- rezkamo ali oblikujemo ročno. Stružene dele spojimo (zlepimo) s tru¬ poma. Glavo vlepimo v trup, odpiranje stopnje pa izvedemo pod odebeljenim delom, ki ga vlepimo v zgornji instru¬ mentni del trupa. Stabilizatorje prve stopnje izdelamo iz tankega listnatega materiala debeline 0,2-0,3 mm (npr. iz šeleshamerja ali po- listirena), zgornje pa iz pertinaksa debe¬ line 1 mm. Izgotovljen model dvakrat prelakiramo s temeljnim nitrolakom, nato pa nanese¬ mo dva do tri sloje belega nitroemajla. Vmes površino brusimo z zelo finim vod- nobrusilnim papirjem. Stabilizatorje po¬ barvamo z rdečim oziroma rumenim nitro ali sintetskim emajlom. Temeljne in barv¬ ne premaze brizgamo z zračnim pere¬ som ali hobi pištolo, s čimer zagotovimo kakovosten nanos in avtentičen videz ma¬ kete. Nosilce stabilizatorjev in druge drobne detajle izdelamo iz polistirena ali akrilne¬ ga stekla. Manjše vijake ponazorimo z nanosom lepila ali z graviranjem. Za prenos plamena z motorja prve stopnje k zgornjemu motorju izdelamo cevko z notranjim premerom 3 mm, ki jo laminiramo iz treh slojev steklene tkanine 10 • TIM 9/10 • maj, junij 1996 MODELARSTVO s ploščinsko maso 40g/m 2 , prepojene z epoksidno smolo. Obroče v notranjosti trupa prve stopnje izdelamo iz tanjše bal¬ ze (2 mm). Motor prve stopnje z lepilnim trakom pritrdimo v nosilec in vanj pred startom z vrha vsujemo nekaj zrnc črnega smodni¬ ka. Smodnik nasujemo in vtisnemo tudi v šobo motorja druge stopnje. Za let jo pri¬ pravimo podobno kot druge enostopenj¬ ske rakete. Motor vstavimo tako, da sega iz trupa in se tesno prilega v odprtino adapterja na prvi stopnji. Nad motor vstavimo kosem vate in zvit pristajalni trak. Povrh pa nasujemo še barvo v pra¬ hu, pomešano s smukcem, ki naredi v zraku oblaček, da lahko merilci višin mo¬ del visoko v zraku laže opazijo. Za pristajanje prve stopnje uporabimo trak iz tanke metalizirane poliestrske foli¬ je debeline okoli 0,02 mm z merami 30 x 350 mm. Druga stopnja pristaja s trakom iz ena¬ kega materiala debeline 0,01-0,02 mm, le da mora biti zaradi boljše vidnosti pre¬ cej daljši (30 x 3000 mm). Maketo izstreljujemo z batnega lanser- ja; če pa tega nimamo, lahko tudi z obi¬ čajne paličaste rampe, vendar moramo v tem primeru na maketo prilepiti dve vo¬ dili. Jože Čuden Viri: Načrt rakete je izdelan na podlagi dokumen¬ tacije in fotografij rakete na razstavnem pros¬ toru vesoljskega centra Nasa na otoku Wal- lops. Modelist konstruktor - 4/91 P. Alway: Rockets of the World Stabilnost modelov čolnov (2. del) V tem prispevku sta na kratko opisana dva načina za izboljšanje stabilnosti modelov čolnov. Tekmovanja modelov čolnov v kategorijah FSR-E in V vedno po¬ kažejo, kakšne probleme ima določen model, ko vozi na razburkani vodi, po možnosti še v vetru. Le redkim modelar¬ jem uspe po sreči ali pa z znanjem na¬ rediti model, ki pluje dovolj stabilno. Ve¬ čini modelarjev se zdi še najlaže, če za¬ menjajo model in upajo, da bodo tako rešili problem. Vendar večino čaka vno¬ vično razočaranje, kajti tudi novi model ima veliko neznank, modelar pa mora spet "odkrivati" že znano. Zato, če se le da, vztrajamo pri enem modelu, poskusi¬ mo ga spoznati in odpraviti njegove na- ake. Tako bomo pridobili potrebne iz- ušnje, ki jih bomo lahko s pridom upora¬ bili na "novem" modelu. Ni pa vselej res, da bomo izvrstne dosežke nekega mo¬ dela brez težav ponovili. Včasih namreč odločajo drobni detajli. Ko gledamo modele svojih kolegov, ne kopirajmo ta¬ koj vseh pritiklin, ki jih opazimo na njih. Če vemo, čemu služi določena izboljša¬ va, jo lahko naredimo, če nismo povsem prepričani, pa se tega raje ne lotevamo, ali pa o zadevi še premislimo in se posve¬ tujemo z bolj izkušenimi modelarji. Eden najpomembnejših ukrepov za iz¬ boljšanje stabilnosti modela, predvsem v zavojih, je lahko sprememba položaja kr¬ mila. Krmilo in smerna stabilnost modela Pri majhnih hitrih modelih v kategori¬ jah FSR-E poleg oblike modela na smerno stabilnost čolna bistveno vpliva krmilo. Odločilno je zlasti pri novejših modelih (candy, shark), ki imajo neizrazito V- obliko dna. Pretirano zmanjševanje krmi¬ la, da bi se izognili vodnemu uporu, je nesmiselno, kajti na račun hitrosti na ravnem delu proge bo tak model izgub¬ ljal v zavojih. Zna se zgoditi, da se bo model zaradi premajhnega krmila začel obnašati zelo nepredvidljivo. Če je na rimer krmilo ozko in dolgo (7 x 40 mm), o pri rahlem zamiku delovalo le kot telo z določenim vodnim uporom in ne bo spremenilo smeri tokovnic. Sele pri več¬ jem zamiku krmila bo model spremenil smer, vendar zelo sunkovito. Na sliki 1 so prikazane nekatere oblike krmil, ki jih uporabljamo na modelih FSR-E. Pri večini je površina pred osjo manjša kot zadaj. Slika 1. Primeri oblik krmil za kategorijo FSR-E Zaželeno je, da je sprednja površina čim manjša, ker bo tako model lepše in sta- bilneje zavijal. Seveda pa bo tako krmilo potrebovalo močnejši servomotor, ker sta sili, ki delujeta na krmilo, manj uravno¬ teženi. Na smerno in vzdolžno stabilnost v za¬ vojih se da vplivati tudi s kotom med krmilom in dnom. Običajno je to pravi kot. Če krmilo nagnemo nazaj v položaj + (risba 2), se bo model pri zavijanju po- Risba 2. S spreminjanjem položaja krmila se bo povečala stabilnost modela v zavojih. V smer + ga nagnemo, če hočemo, da se bo model v zavoju bolj potopil s premcem, in v smer -, če hočemo, da se bo potopil s krmo. topil s premcem. V tem primeru bo v stiku z vodo večja površina čolna. Model bo zato v zavoju stabilnejši in kaj malo ver¬ jetno je, da se bo zasukal okrog lastne osi. Model bo v zavoju sicer nekoliko počasnejši, toda stabilnejši. Poskušamo s koti do največ 10°, sicer bo učinek pre¬ močan. Tak položaj ima tudi negativne posledice. Če pretiravamo, se bo krma modela v zavoju dvignila do te mere, da bo vijak pogledal iz vode. V tem primeru bo hitrost modela močno padla, saj bo vijak začel zajemati zrak. V nasprotno smer pomaknjeno krmilo (smer - na risbi 2) ima nasproten učinek. V zavoju se potopi krma modela in dvi¬ gne premec. Tak položaj krmila je zelo pogost pri hitrostnih modelih F-l z vzpo¬ rednim pogonom. Ker so to zelo majhni modeli, lahko v zavoju s premcem zaja¬ mejo vodo in se potopijo. Če pa krmilo v zavoju model potisne v vodo s krmo, je ta nevarnost veliko manjša. Na nagnjenost krmila je dobro misliti že pri izdelavi modela. Nasvet je zelo preprost: če ne vemo o modelujorav nič, vgradimo krmilo pravokotno. Če pa že imamo izkušnje in model poznamo, lah¬ ko začnemo eksperimentirati. Lopute Ko imamo občutek, da nas model ne uboga, se valja in obrača po vodi ter počne nepredvidljive vragolije, poskusi¬ mo z loputami. Krivec za to so oblika modelovega dna in vsemogoči hidrodi¬ namični procesi, povezani z njim, ki mar- sjkaterega modelarja spravljajo v obup. Če dobro pogledamo dno svojega mo¬ dela, bomo ugotovili, da je vse prej kot ravno: polno je izboklinic in komaj vidnih vdolbinic, ki lahko pozitivno ali nega¬ tivno vplivajo na stabilnost modela. Ker je odpravljanje teh neravnin na izgotov¬ ljenem modelu tešaven posel, se raje loti¬ mo izdelave loput, ki bodo nevtralizirale ta neprijetni pojav; to pomeni, da bodo na model delovale z neko protisilo, ki sicer ne bo odpravila problema, vendar pa bo model laže obvladljiv. Ob tem sem se spomnil na razgovor med modelarji, in kako je take težave z "enakimi" modeli opisal modelar Stafuc, ki je dejal: "Naredil sem dva enaka modela. Eden gre po vodi kot "priliman", drugi pa mi dela same probleme". Če bi vzeli taka TIM 9/10 • maj, junij 1996 • 11 MODELARSTVO dva modela v roke, bi res ugotovili, da sta enaka, toda plula bosta popolnoma različno. Tisti drugi ima samo kakšno izboklinico več ali manj, ali pa je malo "potegnjen", in že se obnaša popolnoma drugače. Toda pustimo razglabljanja in se lotimo izdelave loput. Najpreprostejše lopute naredimo iz pločevine. Potrebujemo dva kosa tanke pločevine širine približno 2 cm in dolžine 4 cm, ki ju zvijemo približno pod pravim kotom. Na eni strani ju prilagodimo krmi, drugo pa zvijemo tako, da bo v isti ravni¬ ni, kot je dno modela čolna. Na model ju privijemo z vsaj dvema vijakoma M3. Z loputami lahko ublažimo učinek vrtilnega momenta motorja tako, da desno loputo, gledano v krmo modela, ukrivimo rahlo navzdol. Na ta način bo model plul na¬ ravnost- obe strani modela pa bosta pri¬ bližno enako potopljeni v vodo. Ko bomo dosegli to, lahko nadaljujemo s popravki. Če se model potaplja s premcem, moramo obe loputi ukriviti rahlo navzgor. Navzdol pa jih ukrivimo, če model po vodni površini poskakuje in v zavojih dela hitre nekontrolirane obrate. Pri kriv¬ ljenju ne pretiravajmo, sicer bodo lopute učinkovale kot zavore. / / /fsr-e / / / / Risba 3. Nastavljive lopute in način njihove pritrditve na model Na risbi 3 je prikazana izdelava na¬ stavljivih loput. Izdelamo jih iz kosov medeninaste pločevine tako, da na rob prve ploščice prispajkamo dva kosa medeninaste cevi premera 1-1,5 mm in dolžine 5 mm, na drugo ploščico pa cev- Slika 4. Lopute na modelu FSR ECO ko prispajkamo na sredini, tako da dobi¬ mo šarnir. Cevke spojimo s kosom žice enakega premera, kot je notranjost cev¬ ke. Na obe ploščici prispajkamo še dela, s katerima bomo nastavljali višino (glej risbo 3). Za utrditev položaja bo dovolj vijak M2 ali M3. Na sliki 4 so prikazane lopute na modelu najinega čolna za kate¬ gorijo FSR ECO. S takimi loputami bomo laže našli opti¬ malno lego, pri tem pa se nam ne bo treba bati, da se bodo nastavitve ob naj¬ manjšem udarcu spremenile. Janez in Miha Holc Vgraditev servomehanizmov v krilo V modelarski praksi poznamo več nači¬ nov vgradnje servomehanizmov v krilo letalskega modela. Vgradnja in pritrditev morata zagotoviti normalno in zanesljivo delovanje servomehanizma za pogon krmil (krilc, zakrile, zavor ipd.). Najboljši način vgradnje oziroma pritrditve ser¬ vomehanizmov je z vijaki. Ta omogoča tudi hitro demontažo in zamenjavo na terenu. 3 /^1 Pritrditev servomehanizmov v krilo s sili¬ konskim kitom, petminutnim epoksidnim lepilom ali nasploh z lepljenjem ni dober, saj jih ni mogoče hitro zamenjati. Pri za¬ menjavi navadno poškodujemo krilo, po¬ gosto pa tudi servomehanizem. Na risbah oziroma slikah 1 in 2 sta prikazana dva načina vgradnje pritrditve servomehanizmov z vijaki. 1.) V prostor na krilu, namenjen za vgradnjo, vlepimo pripravljene vložke iz tršega lesa (1), vstavimo servomehani¬ zem in ga pritrdimo z vijaki (3) in dvema ploščicama, ki ju izdelamo iz trše plastike ali tanjšega aluminija (2). 2.) Drugi način je podoben, leda ploš¬ čico nadomestimo z aluminijasto cevčico ali leseno paličico (2) s premerom 4 mm. Otokar Hluchy 12 • TIM 9/10 • maj, junij 1996 MODELARSTVO Letalce iz odpadne embalaže Drsalci z delta krili V današnjih dneh igra embalaža, predvsem pa njena oblika izredno po¬ membno vlogo. Če je privlačno izdelana in zanimiva, je ponavadi že zadosten razlog za nakup, pa čeprav izdelek v taki embalaži ni ravno najkvalitetnejši. Kakor koli že, za nas je najpomembneje, da je embalaža kar se da raznolika, saj lahko iz nje izdelamo veliko zanimivih izdel¬ kov. V samopostrežnih trgovinah prodajajo sadje in zelenjavo na bolj ali manj ličnih pladenjčkih iz stiropora, zavito v tanko oprijemljivo plastično folijo. Pladenjčki so razmeroma trdni in zelo zanimive oblike. V nekaj trenutkih se namreč lahko spre¬ menijo v krila pravega malega letala. Potrebujemo le še leseno paličico za trup ter nekaj kapljic belega lepila za les. S svinčnikom z mehko mino ali s floma¬ strom na rahlo narišemo na stiropor si¬ metrično obliko krila in ga nato previdno izrežemo. Prednji rob krila polkrožno po- brusimo, zadnji rob pa porežemo le na zgornji strani. S tem dobimo približno aerodinamično obliko profila krila. Za rep letalca uporabimo stranico pladenjč- ka, ki je že sama po sebi ustrezno zaob¬ ljena Z lepilom, ki seveda ne sme topiti stiropora, zlepimo vse dele letala in ga spredaj primerno obtežimo. Za obtežitev lahko uporabimo kar navadno elastiko, ki obenem ublaži udarce pri pristajanju letalca. Na nos ovijemo toliko elastik, aa dobimo težišče približno na polovici glo¬ bine krila. Natančno obtežitev ugotovimo s poskusnimi leti. Naj bo izdelava in spuščanje letalca iz odpadne embalaže vaš prvi modelarski korak. Miha Zorec Včasih nas začne zanimati, kako na¬ mesto vsakdanjih drsalcev z ravnimi krili letijo oni drugi, z bolj nenavadnimi obli¬ kami nosilnih površin, na primer takšnimi, kot jih imajo vojaška letala. Ta oblika je najpogosteje nekakšen trikotnik ali pa približno podobna grški črki delta (A). Odtod tudi ime - drsalec delta. Tokrat si oglejmo izdelavo deltastega drsalca, ki ga izstrelimo z fračo, saj so za uspešen polet potrebne velike hitrosti. Načrt omogoča izdelavo dveh različnih drsalcev iz enakih sestavnih delov - niz- kokrilca s horizontalnim stabilizatorjem spredaj, v t. i. zasnovi racman ali ka- nard, ter visokokrilca oziroma normalne¬ ga drsalca s horizontalnim stabilizator¬ jem zadaj. Odlikuje ga preprosta izdelava, enako kot osnovni tip klasičnega drsalca z rav¬ nim krilom. Klinasto oblikovan trup mu že sam določa pravilen vpadni kot. Pri izde¬ lavi sestavnih delov pa je kljub temu treba biti natančen, saj zaradi velike hitrosti, s katero leti ta vrsta drsalca, pridejo močno do izraza tudi čisto drobne napake. Za izdelavo rabimo kakovostno gradi¬ vo - balza ne sme biti zvita niti pretežka. Za nosilne površine je najprimernejši rez "C". Pri krojenju in rezanju pazimo na smer letnic, ki morajo potekati tako, kot je o- značeno v načrtu. Za lažjo izdelavo si pripravimo šablo¬ ne, za oblikovanje loma krila pa lahko uporabimo kar kalup, ki nam je ostal od izdelave prejšnjih drsalcev. Iz balze, debele 1 mm, izrežemo krilo, vertikalni in horizontalni stabilizator. Po¬ lovici krila postavimo eno na drugo, ju spojimo z bucikami in robove obrusimo s finim brusilnim papirjem, ki mora biti ob¬ vezno prilepljen na ravni leseni deščici. Po končani obdelavi morata biti obe polovici krila popolnoma enaki. Prav tako obrusimo tudi horizontalni in ver¬ tikalni stabilizator. Robove vseh površin, razen na mestih lepljenja, rahlo zaobli¬ mo. Trup izrežemo iz trše balze, debele 3 mm. Pravokotno obrusimo vse stranice, tako da dobimo isti vpadni kot, kakor je na načrtu. Robove obrusimo na vseh me¬ stih, kjer se ne lepijo nosilne površine, kar je pri visokokrilcu drugje kot pri nizkokril- cu. Potrebno količino svinca prilepimo v nos drsalca. Model moramo dobro zlepiti, ker so zaradi velikih hitrosti udarci pri pristankih Normalni deltasti drsalec oziroma visokokrilec s horizontalnim stabilzatorjem zadaj - klasik Iz enakih sestavnih delov lahko sestavimo tudi nizkokrilni drsalec v t.i. zasnovi racman ali ka- nard, ki ima horizontalni stabilizator spredaj. recej trdi. Vendar pa sloj lepila ne sme iti predebel, ker se bo sicer konstrukcija po nekaj dnevih sušenja zvila. Na koncu vgradimo še kljuko, ki jo izdelamo iz daljše bucike. Drsalec lahko po vzoru vojaških letal okrasimo v kamuflažnih barvah; vendar je tak model po pristanku v travi težko opazen, zato priporočamo žive barve. Drsalec delta najprej zregliramo tako, da dobro leti, kadar ga spustimo iz roke, šele nato ga lahko mečemo z vso močjo ali pa izstrelimo s fračo. Napake v letu odpravimo z zvijanjem odtočnih robov krila ali vertikalnega sta¬ bilizatorja na že znani način. Sele regli- rani drsalec lahko izstrelimo s fračo. V bližini ne sme biti ljudi niti drugih stvari, ki bi se lahko poškodovale pri udarcu drsalca. Z ne premočnim izstreljevanjem navzgor nekajkrat zapored ugotovimo najugodnejši položaj za izstreljevanje. Drsalec izstreljujemo s polno močjo šele tedaj, ko dobro spoznamo njegove letalne lastnosti. Egon Engelsberger TIM 9/10 • maj, junij 1996 • 13 Nizkokrilni drsalec z delta krilom Visokokrilni drsalec z delta krilom RACMAN KLASIK Merilo: 1: 2 Merilo: 1: 2 14 • TIM 9/10 • maj, junij 1996 MODELARSTVO Mini mistral Mistral je majhen prostoleteči jadralni model. Namenjen je modelarjem začet¬ nikom. Za njegovo izdelavo potrebujemo le nekaj ostankov balze. Krilo Za izdelavo krila rabi¬ mo mehko balzo debe¬ line 5 mm. Balzova ploš¬ ča mora biti ravna, brez strukturnih napak ter ho¬ mogena (brez svetlih ali temnih površin). Krilo iz¬ režemo ob šabloni in ga po rezanju znova pregle¬ damo, da se ni zvilo ali usločilo. Profil oblikujemo z oblanjem (z obličem na britvice) in brušenjem, če pa obliča nimamo, pa samo z brušenjem, najprej z grobim, nato pa še s finim vod¬ nobrusilnim papirjem. Profil zbrusimo tako, kot je prikazano na načrtu. Konca krila sta zaradi lažje izdelave odrezana ravno. Pobrušeno krilo dvakrat prelaki- ramo z nitrolakom nato pa ga prekitamo z modelarskim kitom (lak + smukec). Trup Nos izrežemo iz 5 mm debele srednje trde balze, kot je narisano na načrtu. Nos prilepimo na lipovo letvico. Nato izrežemo prostor za svinčene kroglice. Prednji del oble¬ pimo z 1 mm debelo balzovo oplato. Na .trupu naredimo zarezo, da model lahko spuščamo tudi z elastiko. Pri obdelavi trupa pazimo na kot krila in višinskega repa. Trup nato prelaki- ramo z rezredčenim nitrolakom in pobru- simo z vodnobrusilnim papirjem ter po¬ stopek nekajkrat ponovimo. Smerni stabilizator Stabilizator izrežemo iz koščka 1,5 mm debele balze, z vodnobrusilnim pa¬ pirjem posnamemo robove in ga pre¬ mažemo z razredčenim modelarskim ki¬ tom. Višinski stabilizator Višinski stabilizator naredimo enako kot smernega (pazimo na smer letnic). Dele modela zlepimo s specialnim lepi¬ lom za balzo UHU hart ali s hitrim epok- sidnim lepilom UHU plus schnellfest. Da bo model med letom in po pristanku bolje viden, ga z alkoholnimi flomastri pobarvamo v živih barvah. V papirnicah se alkoholne barve dobijo tudi posebej; posebno veliko izbiro imajo v Prometeju na Kersnikovi cesti v Ljubljani. Barvo nanašamo s kosom vate ali z gobico vileda. Model lahko pobarvamo tudi z barvnimi nitrolaki. Niso pa pri¬ poročljive vodene barve in tempere, ker voda zvije konstrukcijo letalca. Zlepljen model uravnotežimo tako, da položaj težišča ustreza točki, ki je ozna¬ čena na načrtu. Pri tem si pomagajmo s svinčenimi šibrami, ki jih vlepimo v nos trupa. Model prvič večkrat spustimo v brezvetrju ali le v rahlem vetru, po možnosti na velikem travniku, kjer ni no¬ benih ovir. Če preveč strmo pada proti zemlji^ težo spredaj nekoliko zmanjša¬ mo. Če model poskakuje ("pumpa"), sprednji konec trupa še nekoliko obteži¬ mo. Velikost levih zavojev pri letenju določimo s premikanjem smernega krmi¬ la. Model naj zavija v 30-metrskih zavo¬ jih. Ko to dosežemo, s kapljico lepila utr¬ dimo zarezano krmilo. Na uravnoteže¬ nem modelu odprtino za balast zalepimo s koščkom balze. Model lahko spuščamo s pomočjo naj¬ več 5 metrov dolge pletene elastike. Pri tem pazimo na varnost gledalcev. Visoko vržen mistral lahko v zraku naleti na nizki termični steber ali balon toplega zraka, ter se začne vzpenjati in nam odleti. To lahko preprečimo, podobno kot pri večjih modelih, z mehanizmom za predčasno prekinitev leta. Blaž Grgič TIM 9/10 • maj, junij 1996 • 15 MODELARSTVO NACIONALNI MODELARSKI PRAVILNIK Kategorija HLG (Hand Launch Glider) 1. Splošna določila To je tekmovanje RV-jadralnih modelov za posameznike. Leti se v več turnusih in finalu (fly-off). Tekmovalci so razdeljeni v skupine. V vsaki skupini so lahko najmanj štirje tekmovalci. Rezultate v vsaki skupini se preračuna, da vremenske razmere ne bi vplivale na skupni rezultat. Najboljših pet ali več tekmovalcev se uvrsti v finale. Tekmovalec mora model štartati z roko ali s štartno gumo. 2. Gradnja modela Splošna pravila: 2.1. Največja razpetina kril je 1500 mm. 2.2. Največja skupna masa je 700 g. 2.3. Model mora imeti vgrajeno na¬ pravo za radijsko vodenje. 2.4. Model mora imeti vgrajeno kljuko za štart z gumo. 2.5. Tekmovalec ima na razpolago ne¬ omejeno število modelov. 3. Naprava za radijsko vodenje 3.1. RV-naprava mora med kanali omogočati ločljivost 10 kHz. 3.2. Tekmovalec mora imeti 2 para kri¬ stalov. 3.3. Organizator mora tekmovalca o izbranem kanalu obvestiti vsaj 15 minut pred letom. 4. Tekmovalec in pomočnik 4.1. Tekmovalec mora model z RV- -napravo upravljati sam. 4.2. Vsak tekmovalec ima lahko enega pomočnika. 5. Tekmovalni teren 5.1. Tekmovanje se mora izvajati na ravnem terenu. 5.2. Tekmovalno polje mora biti pra¬ vokotne oblike in na vseh stranicah vidno označeno. Mere polja so lahko največ 150 m x 150 m. 5.3. Vsak tekmovalec mora imeti na razpolago najmanj 10 m širine polja. 5.4. Vodstvo tekmovanja ter priprav¬ ljalni prostor za tekmovalce in gledalce morajo biti oddaljeni najmanj 20 m od roba tekmovalnega polja. 6. Štart modela 6.1. Ročni štart je dovoljen v vseh tur¬ nusih. 6.2. Pred vsakim turnusom mora orga¬ nizator obvestiti tekmovalce o načinu štarta. 6.3. Tekmovalec ali pomočnik morata opraviti štart modela v tekmovalnem polju. 6.4. Naprave za štartanje z gumo so sestavljene iz 5 m gume (maks. 8x8 mm) in 15 m najlonske vrvice, na koncu katere je pritrjen obroček s premerom 10 mm. Pred obročkom je na vrvico pritrjena zas¬ tavica, katere ploščina je namanj 1 dm 2 in največ 2 dm 2 . Vse naprave morajo biti enake. 6.5. Dolžina natega štartne naprave mora biti označena s talno označbo, ki je tekmovalec ali pomočnik ne sme presto¬ piti. Prečno odstopanje od označbe je največ 1 m v levo in desno. 6.6. Pri štartih z gumo je lahko talna pritrditev gume zunaj tekmovalnega polja, vendar mora biti točka najvišjega natega v polju. 6.7. Vsak tekmovalec ima v tekmoval¬ nem polju lahko samo en model. Zamenjavo modela mora opraviti zunaj polja. 7. Pristajanje Pristanek je veljaven, kadar: 7.1. model obstane na tleh in se vsaj en njegov del v projekciji dotika tek¬ movalnega polja; 7.2. tekmovalec ali pomočnik model ujameta in pri tem stojita z obema noga¬ ma v polju. 8. Let 8.1. Let traja od trenutka, ko model zapusti roko oziroma ko se odpne s štartne naprave, do trenutka pristanka (točka 7). 8.2. Let ni veljaven, če: - je štart opravljen zunaj polja, - je pristanek neveljaven, - je bil štart ali pristanek opravljen zu¬ naj tekmovalnega časa, - je tekmovalec (ne pomočnik) v času, ko je bil model v zraku, zapustil polje, - sodnik ugotovi, da modela ni uprav¬ ljal tekmovalec. 9. Tekmovalni čas 9.1. Tekmovalni čas za vsako skupino traja 10 minut. 9.2. Začetek in konec tekmovalnega časa mora organizator označiti z zvoč¬ nim signalom. 9.3. Po devetih minutah tekmovalnega časa mora organizator opozoriti tek¬ movalce z zvočnim signalom. 9.4. Modeli, ki so po koncu tekmoval¬ nega časa še v zraku, morajo pristati najpozneje v eni minuti. Če je ta čas prekoračen, se tekmovalcu črta celotni čas v tem turnusu. 9.5. Tekmovalce v naslednji skupini mora organizator poklicati najmanj 5 min pred štartom. 4 ~ 10. Ponovitev leta 1 0.1. Tekmovalec ima pravico do štar¬ ta v novi skupini, če sodnik ni pravočasno sprožil časomerilne naprave ali zaradi njene okvare. 10. 2. Zaradi trčenja modelov v zraku, trčenja s tekmovalci, pomočniki ali sodni¬ ki tekmovalec nima pravice do ponovitve štarta. 11. Organizacija tekmovanja Tekmovanje poteka v štirih turnusih in finalu. ] 1.1. Prvi turnus: Starta se ročno. V okviru tekmovalnega časa je treba opraviti čim več letov s časom vsaj 30 sekund. Vsakih 30 sekund leta se vred¬ noti z 1 točko. Primer: 1 L2. Drugi turnus: Starta se z gumo. Vodstvo tekmovanja določi ciljni čas le¬ ta (npr. 150 sek. - glede na vremenske razmere), ki ga tekmovalec skuša doseči trikrat. Primer: Skupaj 381 točk " 1 L3. Tretji turnus: Starta se z gumo. V okviru tekmovalnega časa šteje naj¬ več petjetov. 1 1„.4. Četrti turnus: Starta se ročno. V okviru tekmovalnega časa šteje naj¬ daljši let. 11.5. Izračunavanje rezultatov: Tekmovalec, ki doseže največje število točk v okviru ene skupine, dobi 1000 točk. Ostali tekmovalci v tej skupini dobi¬ jo korigirano število točk, ki se izračuna po formuli: (rezultat tekmovalca : rezultat zmago¬ valca) x 1000 = korigiran rezultat. Primer: Prvi turnus, 3. skupina: Zmagovalec A je dosegel 5 točk, tekmovalec B pa 2 točki. r 16 • TIM 9/10 • maj, junij 1996 MODELARSTVO ali trapezne tlorisne oblike krila). Eden od postopkov je tudi, če na konce krila prigradimo pokončne plošče - razprše- valnike vrtinčenja. Prvi patent o vertikalnih ploščah na zaključkih kril izhaja že iz leta 1897. Znanstvenik in raziskovalec v Naci, Ric¬ hard T. VVithcombe, je po opravljenih raziskavah s prigrajenimi ploščami (winglets - zavihki) ugotovil, da je induci¬ rani upor manjši za približno 20 %. Ta Model F3J z zavihki na koncih krila. S takim dodatkom na krilu doseže- Razprševalnik vrtinčenja Zračni upor je sila, ki nastaja pri giban¬ ju teles skozi zrak. Usmerjen je vedno proti gibanju telesa. Konstruktorji obliku¬ jejo letala tako, da je njihov zračni upor čim manjši. V našem primeru želim opisati enega od postopkov za zmanjševanje inducira¬ nega upora, ki se pojavlja na krilih vseh letal, pa tudi letalskih modelov. Za zmanjševanje induciranega upora obstajajo različni načini (zvitje krila, po¬ večanje vitkosti krila, izvedba eliptične Risba 1. mo zmanjšanje induciranega upora. Med gibanjem (letenjem) skozi zrak vlada na zgornji strani krila podtlak, na spodnji pa nadtlak. Tlaka se hočeta ize¬ načiti. S spodnje strani krila, kjer je nad¬ tlak, zrak prek koncev krila odteka na zgornjo stran, v področje manjšega tlaka (risba 1). Zaradi tega pretakanja zraka nastanejo na koncu Krila močni vrtinci, ki povečajo upor krila. Ta upor imenujemo inducirani upor. Rezultat A = 1000 točk. Rezultat B = (2 : 5) x 1000 = 400 točk. 11.6. Uvrstitev v predtekmovanju (po štirih turnusih) da seštevek vseh korigi¬ ranih časov posameznega tekmovalca. 1 1.7. Finale ali fly-off: V finale se uvrsti najmanj najboljših pet ali več tekmovalcev iz predtekmovanja (število določi organizator). Finale pote¬ ka v dveh turnusih. V enem se štarta ročno, v drugem pa z gumo. Uporabljajo se načini tekmovanja iz turnusov predtek¬ movanja. Z žrebom se določi najprej enega med 1. in 4. za ročni štart, nato pa še enega med 2. in 3. za štart z gumo. Tekmovalni čas je 10 minut. 11.8. Končna uvrstitev: Tekmovalci, ki so nastopili v finalu, so v končni razvrstitvi uvrščeni na mesta, ki so jih dosegli samo z leti v finalu, preostali tekmovalci pa na mesta iz predtekmovan¬ ja. Splošno: Priporočljivo je, da tekmovalci štartna mesta v polju izžrebajo. Organizator mo¬ ra obvezno zagotoviti varovan prostor za shranjevanje oddajnikov. Tekmovalec mo¬ ra v polju obvezno nositi štartno številko. Tabela geometrijskih podatkov za profil zavihka: izboljšava omogoča povečanje finese (razmerje vzgon : upor) za približno 9 %. Pomembnejši od spodnjih so zgornji zavihki. Uporaba zavihkov je zelo dobro¬ došla pri jadralnih letalih in termičnih jad¬ ralnih modelih zaradi hitrega pridobi¬ vanja višine v termičnem stolpu. Zakaj? Pri letenju v termičnem stolpu mora jad¬ ralni model za pridobivanje višine leteti čimbolj počasi. Počasen let pa ustreza visokemu vzgonskemu koeficientu, ki zelo povečuje inducirani upor krila. Tega zmanjšamo pri počasnem letalu ali letal¬ skem modelu tudi s pomočjo razprše- valnika (difuzorja) vrtinčenja. Otokar Hluchy Viri: Model Airplane News, dec. 1982 Model Aircraft Aerodynamics TIM 9/10 • maj, junij 1996 • 17 __ MAKETARSTVO v Sola plastičnega maketarstva (35. del) Letalske diorame o. de« Mitja Maruško Italeri Velika prednost Italerija je njegova stal¬ na navzočnost na slovenskem trgu. Med vozili v merilu 1 : 35 naj omenimo nem¬ ška tovornjaka mercedes-benz L 3000 (287) in opel blitz (216). Tudi ameriški jeep (314) in orodje (419) niso za odmet. Monogram Čeprav Monogram ne ponuja nič po¬ sebnega, boste v nekaterih njihovih ma¬ ketah našli po dve figuri, pilota in me¬ hanika, ki jih lahko uporabite pri kakšni drugi maketi. Paragon Designs Ugledna blagovna znamka za kako¬ vostne epoksidne dele prinaša vrsto zani¬ mivih izdelkov, kot so ločene krmilne po¬ vršine letal in zakrilca, odprte jaške za bombe in strojnično oborožitev, npr. za ameriški lovec P-38 lightning in britanski lovski bombnik mosquito: strojnični nos (0.303), prostor za top 20 mm v trupu letala (72030 in 48039) in zakrilca (72031 in 48040). Brez tovrstnih izdel¬ kov bi si težko zamislili diorame z meha¬ niki na delu. PP Aeroparts Tim Perry je v osemdesetih letih s po¬ nudbo jedkanih kovinskih lestev za letala pravzaprav povzročil pravo revolucijo na področju maketarskih dodatkov. V pro¬ gramu njegove firme so številna orožja iz epoksidne smole in kovin, letalske lestve in različna letališka oprema, predvsem z britanskih letališč. V merilu 1 : 72 so na voljo kompresorske postaje houchin (GA705), vozički z dušikom (GA704), ki¬ sikom (GA703) in gasilnimi aparati (GA PP Aeroparts izdeluje vrsto opreme, ki jo upo¬ rabljajo na ameriških letalonosilkah. Na sliki sta drogova za vleko v merilu 1 : 48, ki sta pripravljena za barvanje. 702), viličar eager beaver (GA707) ter hidravlično dvigalo za oborožitev (GA715). Graditeljem dioram vzletišč ameriških letalonosilk so na voljo sidrne kljuke z verigami (GA714) in vlečni dro¬ govi (GA710). Zal je večina teh izdelkov narejena v omejenih serijah in v letu ali dveh poide¬ jo. Zamujena priložnost pa se ne vrnel Reheat Reheat je eden mnogih manjših britan¬ skih proizvajalcev, ki poleg kopice kovin¬ skih jedkanih delov ponuja še nekaj epo- ksidnih figur v merilu 1 : 32. Naj našte¬ jemo le nekaj teh kakovostnih izdelkov: sodobni ameriški pilot (006), pilot in kopilot britanskega tornada (016), pilota F-14 (01 8), nemški pilot (037) in ameriški pilot iz druge svetovne vojne (038). Tudi v merilu 1 : 48 najdemo komplete treh figur: nemški, ameriški, britanski, japon¬ ski piloti iz druge svetovne vojne ter ruski in ameriški piloti prvih povojnih let. Tri epoksidne figure nemških lovskih pilotov so iz Reheatovega kompleta RH091 v merilu 1:48. Revell Revell v najnovejšem katalogu nima več nekaterih izdelkov, ki so razveselje¬ vali graditelje dioram sodobnih letališč. Poseben komplet delov z zakloniščem in letališko opremo ni več naprodaj. Edina zvezda stalnica je maketa F-16 (04437) z motorjem in nosilnim ogrodjem zanj. Po velikem uspehu filma M.A.S.H. in nes¬ končne istoimenske humoristične nadalje¬ vanke je pričakovati, da bosta dva nova Revellova kompleta s to tematiko doži¬ vela tržni uspeh. Ob Bellovem helikopter¬ ju H-l 3H (4404) v merilu 1 : 35 sta tu še šotor z jeepom (4405) in medicinsko osebje s tovornjakom (4431). Scale Model Accessories SMA je mlada britanska firma, ki me¬ sečno dopolnjuje svojo kakovostno po¬ nudbo epoksidnih figur in letališke opre¬ me, ter grozi, da prevzame primat na tem področju. V merilu 1 : 48 je zanimi¬ va skupina izdelkov, ki vam omogoča gradnjo diorame z nemškim reakcijskim lovcem Me 262. Letalo so po tleh premeš¬ čali z goseničnim motorjem kettenkraf- trad, ki vam je skupaj z vlečnim_drogom na voljo v kompletu 4805. Šofer in spremljevalec sta v posebnem kompletu 4807. Set 4804 sestavljata dva nemška oljna soda in črpalka. V svojem progra¬ mu pa najavljajo še ameriške in britan¬ ske pilote ter tehnično osebje. Le kar glo¬ bok žep boste potrebovali za dioramo z njihovimi izdelki, saj segajo v sam ce¬ novni vrh. Tamiya Serije izvrstnih Tamiyinih maket v meri¬ lu 1 : 35 slovenskim maketarjem najbrž ni treba posebej predstavljati. Čeprav Ta- miya ne izdeluje nobenega letalskim potrebam prilagojenega vozila, lahko kar nekaj njihovih izdelkov uporabimo v letalskih dioramah v merilu 1 : 32. V me¬ rilu 1 : 35 so na voljo ameriški jeep (35015), sodi in ročke za olje (35026), nemški gosenični motor kettenkraftrad (35029), nemški štiricevni protiletalski top 20 mm (35091) in enocevni top 20 mm (35102). Teknics Teknics je ameriška firma, ki izdeluje večinoma epoksidne dodatke za detajli- ranje in kovinske jedkane dele. V merilu 1 : 48 pa ponujajo kar 10 figur ame¬ riškega tehničnega osebja, ki je oskrbo¬ valo leteče trdnjave B-17 (4802). Tudi štirje mehaniki z orodjem so na voljo za diorame z ameriškimi lovci iz druge sve¬ tovne vojne (4801). Figure britanskih lovskih pilotov pa so še v pripravi. Tonda Tonda je manjša češka firma, ki izdelu¬ je vakuumsko prešane makete vozil v merilu 1 : 35. Tovrstne makete terjajo kar nekaj izkušenj z gradnjo vakuumsko pre- šanih izdelkov, zato jih ne moremo pri¬ poročiti začetnikom. V Tondini ponudbi najdemo zanimiva ruska vozila, kot je tovornjak cisterna Zis-6 BZ-35 v merilu 1 : 35 (T-23). 18 • TIM 9/10 • maj, junij 1996 MAKET ARSTVO Verlinden Francois Verlinden je pravzaprav glav¬ ni krivec za renesanso letalskih dioram. S svojim podjetniškim pristopom je make- tarski trg popeljal na zahtevno in kako¬ vostno pot detajliranja in svoj slog uve¬ ljavil kot merilo kakovosti, ki med mnogi¬ mi maketarji še danes velja za nepreko- sljivo. Verlindnov helikopterski zaklon (425) Verlindnova ponudba se začenja s pre¬ prostimi kartonastimi podlagami za dio- rame, med katerimi najdete helikoptersko vzletišče 1 : 72 (35), kos betonske ploš¬ čadi 1 : 72 (34 in 39), helikoptersko la¬ dijsko ploščad 1 : 72 (385) ter kos vzle¬ tišča na ameriški letalonosilki 1 : 72 (299) in 1 : 48 (664). Posebna mojstrovi¬ na je epoksidno vzletišče ameriške letalo¬ nosilke z zaporo za razbeljeni curek iz letalskih motorjev, kontrolnim stolpom in Iz Verlindnovega kompleta lahko izdelate eno od treh možnih vozil za vleko letal po plošča¬ di letalonosilke. Sestavne dele je treba očistiti presežka materiala na robu ulitka in pobar¬ vati. katapultom 1 : 72 (300). Epoksidno heli¬ koptersko zaklonišče v vietnamskem slo¬ gu s kupom vreč 1 : 48 (425), zaklon za nemška letala iz druge svetovne vojne (20004) in sodoben betonski zaklon 1 :48 (367) so dobrodošli pripomočki pri iskanju zanimive zamisli za diorame s sodobnimi letali in helikopterji. Posebno ponudbo predstavljajo različ¬ ni traktorji in gasilska vozila na ameriških TIMOVI OGLASI PO UGODNI CENI PRODAM novo nerabljeno RV-napravo panda (en servomotor, sprejemnik, stikalo za vklop in izklop). Cena je 9.500 SIT oz. po dogovoru. Prodam pa tudi dva mini ser- vomotorja D 1000 mini (34 x 13 x 32 mm, 26,5g.). Cena za kos je 5500 SIT. Tel.: (0602) 23-384 (zvečer) KUPIM načrt jahte nina I RC, ali TIM 2 in 3/94 z načrtom. Peter Zorc Brinje 1/28 1290 Grosuplje Tel.: 772-217 zvečer PRODAM malo rabljeno digitalno osemka- nalno RV-napravo PCM v kovčku z vsemi dodatnimi stikali (10 modelov spomina, 2 akro- programa, 3 jadralni, 2 heli in delta...), 2 do¬ datni kaseti, 8-kanalni sprejemnik, več priključ¬ nih kablov za servomehanizme, 2 sprejemni¬ ka akumulatorja, polnilnik in servomehanizme. Prodam še motorni model beagle za motor 6,5 do 10 cm 3 (visokokrilna polmaketa z razpetino 1700 mm in s petimi servomotorji), potreben manjšega popravila, ter motor fhunder tiger 4,07 cm 3 z izpuhom. Lahko v kompletu ali posamezno. Vse dodatne informacije dobite po telefonu (061) 742-037 v večernih urah. Bogdan Makuc Pavšičeva 28 1370 Logatec PRODAM hrošča off road 3,5 cm 3 (novo), RV- napravo in baterije za 500 DEM. Borut Sušmelj Liminjanska 6 6320 Lucija - Portorož Tel.: (066) 746-458 PODARIM 6 letnikov starih TIM-ov. Mirko Hace Leska cesta 7 b 2392 Mežica Tel.: (0602) 37-584 PRODAM jadralno letalo go-fly z razpetino krila 2450 mm, s pomožnim motorjem za vzle¬ tanje in v model vgrajeno 4-kanalno RV-napra- vo sanvva-vanguard. Cena je 400 DEM. Vinko Brentin Kranjska c. 14 4208 Šenčur Tel.: (064) 41-269 KUPIM novo ali rabljeno 2-kanalno RV-napravo s sprejemnikom in baterijami za sprejemnik - pod 100 DEM. Uroš Konečnik Tolsti vrh 168 2390 Ravne na Koroškem Tel.: (0602) 20-537 (po 16. uri) PRODAM usmernik z napetostno in tokovno regulacijo: 30 V, 2 A v kompletu ali sestavljen modul. Cena brez transformatorja je 90 DEM. Prodam tudi zaščito za telefon (proti streli) in fil¬ ter proti radijskim motnjam na telefonski iiniji. Slavko Tancek Moste 79 a 1218 Komenda Tel.: (061) 841-412 (Slave, popoldne) Sestavni deli in načrt Verlindnoveaa epoksid- nega kompleta za gasilno vozilo v merilu 1 : 48, ki ga uporabljajo na ameriških letalo¬ nosilkah letalonosilkah, o katerih smo na straneh Tima že pisali. Graditeljem dioram z nemškimi letali pa bosta dobrodošla ag¬ regata v merilu ) : 48 (380). Verlindnove figure prekašajo marsika¬ tero konkurenčno ponudbo. V merilu 1 : 48 so na voljo trije ameriški lovski pi¬ loti (483), nemški lovski piloti (467), ame¬ riški mehaniki (482), dva ameriška gasil¬ ca (402) in sodobno ameriško palubno osebje z letalonosilke (310). Vabilo Združenje graditeljev plastičnih maket Slovenije, Komisija za letalsko make- tarstvo pri LZS in Celjsko maketarsko društvo kot organizator vabijo na 3. državno prvenstvo v plastičnem maketarstvu ki bo v soboto, 19. oktobra 1996 na Osnovni šoli Frana Roša, Cesta na Dobrovo 1 14, v Celju. Starejši in mlajši maketarji bodo lahko tekmovali s plastičnimi make¬ tami letal, civilnih in vojaških vozil, figur, ladij in dioramami vseh vrst. Posebne nagrade bodo zagotovili pokrovitelji in uvozniki maket. Po¬ merili se boste lahko tudi z zbirko (pet do deset) maket določenega tipa letala, vozila ipd. K obisku vabimo tudi ljubitelje malih želez¬ nic. Obiskovalce bo razveseljevala Lego delavnica in maketarski "bolšji" sejem. TIM 9/10 • maj, junij 1996 • 19 MAKETARSTVO Platišča z naperami Zapleteno zgradbo letalskega podvoz¬ ja na sodobnih reakcijskih letalih je v manjših merilih težko ponazoriti, pa ven¬ dar se veliki in manjši proizvajalci trudijo graditeljem maket ponuditi karseda kako¬ vosten približek. Vojaška letala prve sve¬ tovne vojne s preprostim podvozjem se zdijo nadvse krhka, vendar nezahtevna za upodobitev. Na starejših maketah se zato srečujemo s kolesi z napačnimi pre¬ meri, debelino pnevmatik in razdaljo med obema kolesoma. Sicer pa, komu to mar? Večina maketarjev tako ali tako po¬ sega po nemških letalih zadnje svetovne vojne in po vseh mogočih F-ih (F-14 tom- cat, F-15 eagle, F-16 fighting falcon, itd.)! Nekaj naslednjih vrstic pa bo do¬ brodošlih vsem tistim, ki jih privlačijo stara letala. V časih, ko sta Revellova ponudba naj¬ slavnejših lovskih letal in Airfixova dopol¬ nitev z nekaj dvosedežnimi izvidniki in bombniki predstavljali od več kot tisoč različnih letalskih konstrukcij prve vojne vse, kar se je proizvajalcem zdelo vredno upodobitve, so bila skoraj vsa podvozja enaka. Večina letal je imela s platnom prekrite napere na kolesih, saj so tako zmanjšali zračni upor. Letal z razgaljeni¬ mi naperami in neprekritimi platišči niso upodabljali. Toda garažni proizvajalci niso mirovali. Ponudba letal prve sve¬ tovne vojne se je nenehno povečevala. Časopis VVind sock, ki je posvečen sko¬ raj izključno zgodovini letalstva te vojne, je spodbudil ponudbo zelo kakovostnih maket in široko paleto dodatkov. Toda enostavne rešitve za gradnjo razgaljenih platišč s številnimi naperami ni ponudil še nihče. Oglejmo si nekaj ponujenih rešitev. Proizvajalci vakuumsko stiskanih maket so ponudili kolesa iz prozorne plastike. Nekaj brizganih maket ima zelo odebe¬ ljene napere in v nezadostnem številu. Nekatera kolesa imajo izraženo le povr¬ šinsko upodobitev naper. Se najboljšo rešitev pomenijo jedkane napere za gola platišča. Proizvajalcev teh kovinskih jed- kanih delov je več, vendar naj opozori¬ mo predvsem na ameriško firmo Tom's model works in njihovo ponudbo v merilu 1 : 72 ter 1 : 48. Na slovenskem trgu pa se z "razgaljenim" podvozjem lahko sre¬ čate v Eduardovih maketah lovskih letal prve svetovne vojne v merilu 1 : 48. Aviatik Berg D. I je bil avstroogrski lo¬ vec, ki ga najdemo v sestavi mariborske in ljubljanske eskadrilje v bojih za sever¬ no mejo v letih 1919-20. Gradnjo ma¬ kete v merilu 1 : 48 vam bomo kmalu predstavili na straneh Tima, tokrat pa naš prikaz omejujemo na gradnjo koles z naperami in golimi platišči. Sprva sem nameraval uporabiti kar gumijasto tesnilo primerne velikosti, vendar se je izkazalo, da bi bilo lepljenje kovinskih in plastičnih delov pretežko. Vakuumsko stiskane dele nekajkrat pre¬ vrtamo in izrežemo sredino. Ovalna pila, oster nož in okrog svinčnika navit brusilni papir služijo za izdelavo obeh polovic pnevmatik. Na tako izdelani pnevmatiki na notran¬ ji strani zeva precejšnja razpoka, ki jo bomo uporabili za pritrditev kovinskih naper. Iz tanke plastike (0,4 mm) izreže¬ mo dva tanka obroča, katerih notranji premer je za 1 mm manjši od premera luknje na pnevmatiki. Pri izdelavi si po¬ magamo s posebnim rezalnikom za izre¬ zovanje krogov (Olfa ...). Na trdi podlagi narežemo kovinske na¬ pere in med njimi skrbno odrežemo pove¬ zovalni kovinski obroč. To nam omogoči, da se bodo napere usločile, saj je njihov premer nekoliko večji od utora na notra¬ nji strani plastične pnevmatike. Za lažjo gradnjo si izdelamo plastično ležišče. V ležišče položimo plastično pnev¬ matiko in nanjo kovinske napere. Večkrat previdno pritisnemo v središču, tako da se rahlo upognjejo. Kovinske napere po- primemo s pinceto, jim rahlo ukrivimo konce ter jih znova položimo v ležišče. Nadnje skrbno položimo obroč in vse skupaj vtisnemo v pnevmatiko. Kovinski deli se praviloma rahlo oprimejo notra¬ njega obroča. Stike zalijemo s cianoakri- latnim lepilom. Obroč s še neposušenim lepilom vtis¬ nemo v pnevmatiko in vpnemo med šči¬ palke. V razpoke pa s čopičem nanese¬ mo še tekoče lepilo za plastiko, ki plas¬ tiko na stičnih ploskvah stopi in omogoči trden spoj kovinskih delov in plastičnega obroča. Obe polovici kolesa odstavimo za 24 ur, da se lepila dobro posušijo in omeh¬ čana plastika spet strdi. V sredini prilepi¬ mo še kos plastične cevi, v katero bomo kasneje vtaknili os podvozja. Za lepljenje znova uporabimo gosto cianoakrilatno lepilo. 20 • TIM 9/10 • maj, junij 1996 Pred nami je še zadnje preverjanje ve¬ likosti ob načrtu v merilu 1 : 48. Notranje stranice temeljito namažemo s tekočim lepilom. Pri spajanju obeh polovic si po¬ magamo s kovinsko osjo. Posebno pozor¬ nost namenimo naleganju plastične cevke v sredini kolesa. V tej fazi gradnje lahko še vedno rahlo preoblikujemo kovinske dele, zato skrbno preverimo obliko izbok¬ line na obeh polovicah kolesa. 9 I? | jBuit g . .n Na koncu izdelamo še kovinsko nosil¬ no ogrodje iz oblikovanih plastičnih tra¬ kov, ki jih umerimo po načrtu. Os izdela¬ mo iz nekoliko debelejše, toda karseda trde plastike. Konce osi zaoblimo s po¬ močjo ožarjene kovinske konice ali pa si preprosto pomagamo z upihnjeno glavo vžigalice. Tako izdelano kolo lahko nosi precej težko maketo, če le plastična os vzdrži. Na večjih maketah moramo uporabiti ko¬ vinsko os in se odreči vrtečim se kolesom. Izdelava takih koles je precej zahtevno opravilo, zato terja nekaj izkušenj. Toda saj poznate tisto: "Vaja dela mojstra". Mitja Maruško NAGRADNA AKCIJA TIMOVA NAGRADNA AKCIJA Pred vami je zadnja dvojna številka Tima, s katero smo zaključili letnik in hkrati z njo privedli h koncu tudi nagradno akcijo, ki smo jo prvič organizirali v lanskem šolskem letu. Njen namen je bil spodbuditi zanimanje mladih za tehniko, jim pri¬ bližati domačo tehnično literaturo ter razširiti krog bralcev revije Tim. Tudi tokrat je akcija naletela na najbolj množičen odziv predvsem na osnovnih šolah, saj so največ naročnikov zbrali učitelji in mentorji tehničnih interesnih dejavnosti. Med tistimi, ki so bili letos najbolj prizadevni in so znali revijo Tim na ustrezen način predstaviti mladim, srečamo precej istih imen kot lani, kar pomeni, da mlade na teh šolah vseskozi spodbujajo k uporabi tehnične literature. Njim gre priznanje, da je bila akcija uspešna. Na prvem mestu je tudi letos Osnovna šola Križe, kjer tehnično vzgojo poučuje g. Janez Zazvonil, učitelj, ki ga dobro poznajo vsi, ki spremljajo organizacijo srečanj mladih tehnikov in sodelujejo v njej. Sledita šoli Otočec in Jurij Dalmatin iz Krškega. Nagrade, ki jih namenjamo najprizadevnejšim, naj bodo spodbuda in zahvala tistim mentorjem in poverjenikom, ki so poskrbeli, da je Tim prišel v roke učencev, ki jih zanimajo tehnične interesne dejavnosti. Akcijo bomo nadaljevali jeseni in morda se bodo naslednje šolsko leto med nagrajenci pojavila tudi nova imena šol ali posameznikov. Tokrat so v nagradni sklad svoje izdelke prispevali: GM&M d. o. o. iz Grosupljega, ki je podaril električna ročna orodja in druge izdelke firme Black & Decker, Uninem d. o. o. iz Tacna z darilnimi paketi lepil, Prometej Art & Hobby iz Ljubljane z darilnimi paketi izdelkov za ustvar¬ jalne konjičke in MIBO - modeli iz Logatca, (zastopnik firme Graupner) ki najuspešnejšemu poverjeniku Timove nagradne akcije poklanja kompletno Graupnerjevo RV-napravo D4-X z dvema servomenanizmoma, akumulatorskimi baterija¬ mi in polnilnikom, model avtomobila off-road victra z eksplozijskim motor¬ jem ter 5 I goriva. 1. OŠ Križe Panez Zazvonil), Kokrškega odreda 16, 4294 Križe 52 2. OŠ Otočec (Marjan Jenko), Otočec 4, 8222 Otočec 51 3. OŠ Jurij Dalmatin (Marta Zorko), šolska 1,8270 Krško 33 4. OŠ Ljudski vrt Pože Cvetko), Župančičeva 10, 2250 Ptuj 5. -6. III.OS Murska Sobota Pože Horvat),Trstenjakova 73, 9000 M. Sobota 27 5.-6. OŠ Ivan Skvarč (Alenka Ašič), C. 9. avgusta 44, 1410 Zagorje 27 7.-8. OŠ Srečko Kosovel (Klara Lavrenčič), Kosovelova 6, 6210 Sežana 24 7.-8. III. OŠ Celje (Zvonka But), Vodnikova 4, 3000 Celje 24 9.-10. OŠ Stranje Pože Jankovič), Zg. Stranje 22, 1242 Stahovica 22 9.-10. OŠ Žiri (Barbara Peternel), Jobstova 22, 4226 Žiri 22 11.-12. OŠ Koroški jeklarji (Marija Čoderl), Javornik 35,23 90 Ravne na Koroškem 21 11.-12. OŠ Puconci (Ignac Čeh), Puconci 25, 9201 Puconci 21 13. OŠ Preserje (Marija Goršič), Preserje 60, 1352 Preserje 20 14. -16. OŠ Tomo Brejc (Mojca Podbelšek), Šutna 39, 1241 Kamnik 19 14.-16. OŠ Šmartno pri Litiji (Marijana Šuštaršič), Pungrt 12, 1275 Šmartno 19 14.-16. OŠ Miran Jarc Panez Avsec), Ipavčeva 1, 1000 Ljubljana .19 zvodov zvodov zvodov zvodov zvodov zvodov zvodov zvodov zvodov zvodov zvodov zvodov zvodov zvodov zvodov zvodov Najuspešnejšim poverjenikom se zahvaljujemo za sodelovanje v akciji in jim česti¬ tamo za osvojene nagrade, obenem pa upamo, da bomo pri širjenju tehnične kul¬ ture med mladimi tudi v prihodnje sodelovali vsaj tako uspešno kot doslej. TIM 9/10 • maj, junij 1996 • 21 MAKETARSTVO Timovo izložbeno okno Academyjini klasični lovci druge svetovne vojne in še kaj Izvrstno razmerje med ceno in kakovo¬ stjo so glavne odlike Academyjine serije maket klasičnih lovskih letal druge svetovne vojne, ki jih uvaža Nebec Hobby, d. o. o. P-51 D mustang 1:72 (2132) S tanko vgraviranimi površinskimi de¬ tajli in bogato notranjostjo je bil Acade- myjin mustang prijetno presenečenje. Ljub¬ ka maketa ustreza meram v merilu 1 : 72. Pilotska kabina je zadovoljivo detajlira- na, z izjemo instrumentne plošče, ki bi jo veljalo zamenjati s kovinskimi deli. Krila imajo še ločena zakrilca. Na hladilnih lo¬ putah na trupu letala bo potrebno izbrusi¬ ti odprtine. Kovinska dodatna tanka sta pravilno oblikovana, tanka iz lepljenega kartona pa imata predebela pritrdilna pasova. Luknja na vetrobranskem steklu, ki je namenjena vzvratnemu zrcalu, je povsem odveč. Dve izvedbi zasteklitve pokrova kabine pa sta dobrodošli za vse tiste, ki bodo maketo opremili s posebej natisnje¬ nimi nalepkami. Academy namreč prila¬ ga oznake le za eno letalo. Ker je na slo¬ venskem trgu to trenutno najboljša make¬ ta mustanga v merilu 1 : 72, jo toplo pri¬ poročamo. Messerschmitt Bf 109 E 1:72 (2133) Maket tega letala na svetovnem trgu res ne primanjkuje, vendar je Academyji- na maketa cenovno sprejemljiva rešitev. Med njene prednosti lahko uvrstimo dvoj¬ no deljivo zasteklitev, ki omogoča grad¬ njo zgodnjih (E-l, E-3) in kasnejših izve¬ denk Bf 109 E-4/E-7. Tanke vgravirane linije in detajlirana notranjost so še stan¬ dardna značilnost. Hladilniki na spodnji strani krila in rep letala so najbolje obli¬ kovani, pa tudi kolesa so nekoliko poeno¬ stavljena. Nalepke za le eno letalo so ka¬ kovostne, saj so natisnjene na tankem svetlečem filmu, le njihova velikost je rah¬ lo dvomljiva. Grumman F6F-3/-5 hellcat 1 : 72 ( 2121 ) Hellcat je nedvomno ena od najboljših Academyjinih maket in trenutno najboljša maketa tega letala na svetovnem trgu. Izvrstno detajlirano kabino lahko polep¬ šate s kovinskimi deli, vendar je resnejše¬ ga posega potrebna le instrumentna plo¬ šča. Površinski detajli so izvrstno vgravi¬ rani. Propeler in motor sta presenetljivo dobro oblikovana v merilu 1 : 72. Kolesje je izvrstno. Pri oblikovanju kalupov le oborožitev ni bila deležna enake pozor¬ nosti. Letalo lahko opremite z dvema bombama, dvema rezervoarjema za go¬ rivo in šestimi raketami. V načrtu za ses¬ tavljanje najdete navodila za gradnjo iz¬ vedenke F6F-3, ki se od poznejših razli¬ kuje predvsem v dodatni zasteklitvi na tru¬ pu letala za pokrovom kabine. Tudi pred¬ nje vetrobransko steklo je priloženo, le oznak za to verzijo ni, saj je Academyiin izbor omejen le na oznake za eno letalo. Academvjin hellcat je izvrstna osnova za tekmovalno maketo. Grumman TBF-1 avenger 1:72 (1651) Avenger sodi med prve makete tega proizvajalca, za katerega je ob njegovih prvih korakih na svetovni trg veljalo, da ponuja predvsem popravljene Frogove izdelke. Površina makete je vgravirana. Notranjost prostrane kabine je detajli¬ rana, vendar dopušča obilico dopolnitev, če se odločite za odprto kabino in vrata na trupu letala. Figura pilota ni kaj prida, kolesje pa je dobro oblikovano. Prednji del motorja je zlit s kapotažo motorja. Krilca in zakrilca pa boste morali izreza¬ ti, če iih želite odkloniti. Ljubiteljem detaj¬ lov Eauard ponuja kar dva seta kovinskih delov. Propeler je nekoliko poenostav¬ ljen. Zasteklitev pilotske kabine pa je žal odlita predebelo in v enem kosu. Oznake so kakovostne in omogočajo gradnjo le enega letala. Načrtu za sestavljanje so priložena navodila z navedbo ustreznih barv v Federal standardu. Mig-23S flogger-B (1621) in mig-27 flogger-D 1 :72 (1654) Po prvem prijateljskem obisku sovjetskih lovcev mig-23MF na Finskem in v Franciji so proizvajalci pohiteli z izdelavo maket tega prestreznika in njegove jurišne izve¬ denke mig-27. Academyjini maketi sicer nista izdelani v merilu 1 : 72, saj je trup prekratek za slab centimeter, širina kril pa manjša za 2mm, sta pa najboljši ma¬ keti na trgu. H kakovostnemu videzu veli¬ ko prispevajo vgravirane linije in izdatna oborožitev. Notranji detajli so skromni. Ločena za¬ steklitev kabine nas vabi k uporabi kovin¬ skih dodatkov. Podvozje je trdno zasno¬ vano in sprejemljivo v merilu 1 : 72, obo¬ rožitev pa je oblikovana slabo in nena¬ tančno. Rakete R-23 AA-7 apex so pre¬ kratke in opremljene z napačnimi zakril- ci. Rešitev je nakup Dragonovih komple¬ tov sovjetske oborožitve. Tudi rep in višin¬ sko krmilo letala imata premajhno površi¬ no. Skromna ponudba oznak ravno ne spodbuja nakupa, toda na srečo je na tr¬ gu dovolj komercialnih kompletov oznak za ta letala. Če maketa z oznako mig- 23S omogoča gradnjo skoraj vseh lov¬ skih izvedenk, potem nas oznaka mig-27 pravzaprav zavaja, saj lahko izdelamo le mig-23BN, ki je jurišna izvedenka mig- 23. Za mig-27 bi potrebovali drugačna vstopnika zraka. Kljub pomanjkljivostim pa maketi vendarle priporočamo, saj po¬ nujata nekaj več estetskih užitkov kot kon¬ kurenčni Airfix-Hellerjeva in Hasegavvina maketa. Mitja Maruško 22 • TIM 9/10 • maj, junij 1996 MAKETARSTVO Modeli avtomobilov Novosti s sejma v Niirnbergu Za ljubitelja male železnice niso za¬ nimivi samo vlaki, ampak tudi modeli avtomobilov, saj maketi poživijo videz. Avtomobilčkov je na razpolago mnogo več kot lokomotiv in vagonov, modele v velikosti HO in delno N izdeluje blizu 25 proizvajalcev. Številni imajo v svojem programu po 400 in tudi 500 različnih vozil od osebnih in dirkalnih avtomobilov do avtobusov, tovornjakov in posebnih delovnih vozil. Tako je skupno na razpo¬ lago nad 5000 modelov in je zato težko vsako leto predstaviti še nove. Nekateri se zato lotijo oldtimerjev, drugi dirkalnih avtomobilov, pa najnovejših vozil, ali velikih ameriških "ladij" petdesetih let, kot so buick, dodge, de sotto in druge. Včasih imajo po 10 avtobusov, ki so po obliki popolnoma enaki, le da pripadajo različnim prevoznim firmam, in seveda drugače pobarvani, podobno, kot če bi pri nas na en avtobus napisali SAP, na drugega CERTUS, pa SLAVNIK in tako naprej. Najbolj znani proizvajalci avto¬ mobilov za šelezniške makete so: Albe- do, Brawa, Brekina, Herpa, Marx, Prei- ser, Rietze, Rosskopf, Roco in VViking. Na maketo pa ni mogoče postaviti prav veliko avtomobilčkov, saj je glavni pro¬ stor vendar namenjen železnici; biti mora že razmeroma velika, da lahko nanjo razporedimo kakih 50 modelov. Roco je predstavil model novega reševalnega kombija. Prav tako njihov je modri tovornjak z napisom Colgate. VViking ima lep potovalno-bivalni kombi. Za tovarne, ki izdelujejo modele avto¬ mobilov, so veliko bolj pomembni zbiral¬ ci avtomobilčkov, ki niso vezani na make¬ to, ampak svoje modele razpostavijo po policah in vitrinah. Tak ljubitelj ima lahko tudi 1000 in več modelov, pg mu ne za- zvamejo preveč prostora. Se pri nas imamo zbiratelje, ki premorejo 300, 500 pa tudi več avtomobilskih modelov. Seveda v takih zbirkah ne bomo našli avtomobilov velikosti HO (1 : 87) in N (1 Tudi dvonadstropni avtobus prihaja od istega proizvajalca. Marx izdeluje modelčke iz cinkove zlitine, za¬ radi česar so zelo natančno izdelani in trikrat dražji kot drugi. Zanimiv je star zelen tovor¬ njak. Dirkalnik firme Marx Pola je ponudila dostavno vozilo na treh kole¬ sih v razmerju 1 : 22,5 in modri barvi. : 160), ki so namenjeni maketam, ampak večje, ki so lahko dolgi tudi pol metra. Največ zbirateljev ima modele v raz¬ merju 1 : 43, ker tak model, ki je dolg okoli 10 cm, že kaže dovolj podrobnosti, pa tudi cene niso pretirane. Na polico, ki meri 40 x 80 cm, lahko spravite okoli 50 modelov, da niso postavljeni preveč na tesno. Kdor ima več denarja in prostora se odloča za razmerja 1 : 35, 1 : 24, 1 : 12 ali celo 1 : 8. Za primerjavo po- Kibri ima med delovnimi vozili tudi natančno izdelan traktor s prikolico za prevoz poseka¬ nih dreves. Vitesse je izdelal v razmerju 1 : 43 dirkalni peugeot 905 z dirke v Le Mansu leta 1992. Rietze je predstavil lepo izdelana modela audi guattro. glejmo, kako dolg je model avtomobila, ki meri 4,5 metra v dolžino: Proizvajalcev modelov avtomobilov v takih velikostih je dosti več kot onih za HO. Že v Evropi in na Japonskem jih je okoli 30, kje pa so še ZDA! Najbolj znani in cenjeni proizvajalci so: Burago, Siku, Revell, Pocher, Corgi, Matchbox, Schuco, Pola, Maisto, Vitesse in Kyosho. Ce se cene modelov HO sučejo od 6 do 110 DEM (pač glede na natančnost izdelave in material - plastika ali cinkova TIM 9/10 • maj, junij 1996 • 23 MAKETARSTVO Siku izdeluje modele v razmerju 1 : hrošči. 43 - na ogled so mercedesi in VW Tudi ameriške limuzine iz petdesetih let najdemo v razmerju 1 : 43. Na sliki sta različna modela limuzin de sotto adventurer ameriških proizva¬ jalcev Collector's Classic in VVestern Models Fallerjev mercedes v razmerju 1 : 43 ima skrb¬ no izdelano notranjost. zlitina), so cene "velikih" od 35 do 940 DEM. Najcenejši so seveda modeli v me¬ rilu 1 : 43, kjer je mogoče dobiti kakšne celo samo po 1 2 DEM. Jasno pa je, da so najdražji "ta veliki": Pocherjev rolls- royce iz leta 1934 v velikosti 1 : 8 stane kar 940 DEM in še to v delih, kar pomeni, da morate iz sto in več delčkov model sami sestaviti in zlepiti. Delo je zahtevno, vendar zanimivo, priložena pa so navodila za sestavo. Cena ni odvisna le od velikosti modela, temveč tudi in predvsem od natančnosti izdelave: modelu se lahko odpirajo vra¬ ta, pokrov motorja, pokrov prtljažnika, motor pa je lahko modeliran do najma¬ njše potankosti (včasih imaš občutek, kot da z višine gledaš motor pravega avta!), mogoče je sneti platneno streho, natanč¬ no so ponazorjeni armaturna plošča z Maistov jaguar XJ 220 v razmerju 1:12 ima motor, ki je videti kot pravi. Tudi pogled na armaturno ploščo in prednja sedeža daje vtis, kot da gre za pravi avto. vsemi merilniki, notranjost vozila, sedeži, vzvratno ogledalo in še marsikaj. Res pa je, da je laže natančno - z vplinjačem, filtrom in svečkami - modelirati motor pri vozilu, ki je dolgo 40 cm, kot pa pri onem, ki je dolgo samo 10 cm. Tudi sicer so izdelki nekaterih tovarn (npr. Burago) cenejši kot drugih (npr. Pocher). Pa saj je tudi pravi mercedes dražji od opla. Zani¬ miv primer oblikovanja cen: Revellov mo¬ del BMW 850 coupe v razmerju 1:18 stane 48 DEM, moael bugattija EB 1 10 v razmerju 1 : 43, ki je dvainpolkrat krajši, pa tudi 49 DEM - je pač izdelan z več podrobnostmi! Tudi proizvajalci velikih modelov imajo zelo širok izbor. Katalog tovarne Burago na 196 straneh prikazuje sličice 740 modelov, Matchbox v dveh katalogih s skupno 200 stranmi 544 in Corgi na 1 60 straneh 404 modele. Kdor ima torej pre¬ več denarja in je strastno zaljubljen v avtomobilske modele, jih bo kmalu lahko imel nekaj tisoč. Na koncu bi vam rad v slikah pokazal tudi nekatere novosti med avtomobilskimi modeli v raznih merilih, ki so jih vodilni proizvajalci predstavili na sejmu v Nurnbergu. Vlado Zupan TIMOVI OGLASI UGODNO PRODAM osebni računalnik s tip¬ kovnico, barvnim monitorjem, miško, podlogo za _ miško in škatlo. Cena je zelo ugodna. Računalnik je primeren za začetnike. Andrej Belec Slaptinci 21 9244 Videm ob Ščavnici Tel.: (069) 68-506 (po 19. uri) PRODAM malo rabljeno RV-napravo hitec- challenger 250 z dvema servomenanizmoma, sprejemnikom ter oddajniškimi baterijami Ni- Matjaž Žnidarčič Batuje 38 a 5262 Črniče Tel. (065) 66-219 (po 16. uri) UGODNO PRODAM naslednje igre za mega drive: Winter olvmpics - 3000 SIT, Aladdin - 7000 SIT, Asterix - 3500 SIT, Sonic 1 - 1000 SIT, Sonic 2 - 4000 SIT, Sonic spinball - 4500 SIT, Turtles turnament fighters - 7000 SIT, F15 sfrike eagle 2 - 3000 SIT in za super nintendo Earthvvorm Jim - 8000 SIT. Tadej Kališnik Godič 84 1241 Kamnik Tel.: (061) 831-108 Skrbno izdelan Revellov kenworth king kenny v razmerju 1 : 25 je karminasto rdeč in okrašen z zanimivimi poslikavami. 24 • TIM 9/10 • maj, junij 1996 RADIJSKO VODENJE Serija "400" Dr. Jan I. Lokovšek Uvod Več kot dvajset let so že na pohodu elektromotorčki z Daljnega vzhoda vrste Mabuchi. Že na samem začetku so bili dobri: preprosti, zanesljivi in poceni, za¬ to so osvojili svet. Modelarjem se je naj¬ bolj vtisnil v spomin legendarni 540, ki ga dobimo še danes. Povzeli so ga tudi drugi proizvajalci in tako je ta motorček postal standarden. V taki ali podobni iz¬ vedbi ga srečamo npr. pri številnih avto¬ mobilih v 12-voltni izvedbi, kjer poganja črpalke za pranje vetrobranskega stekla, odklepa vrata ipd. Odkrijemo ga celo v sesalnikih, sušilnikih za lase in še in še. Podaljšana osnovna izvedba je dobila oznako 600, pomanjšane pa 380, 280 itd. številka izdaja predvsem dolžino ohišja v mm. Motorčke te vrste prodajajo od različnimi imeni tudi vse modelarske iše. Pri Graupnerju npr. jim pravijo speed, pri Futabi power in pri Multiplexu permax. Pri nas jih dobimo v vseh ljub¬ ljanskih modelarskih trgovinah npr. pri Mladem tehniku (Levstikov trg 4), Modelarskem centru (Ciril-Metodov trg 14) in trgovini Nebec-Hobi (Andreja Bitenca 36). Marsikateri zasebni proizvajalec ali predelovalec se je lotil tudi predelav in iz¬ popolnitev, predvsem pri izvedbi ležajev in krtačk. Vendar pa je v osnovi to le ostal klasični Mabuchi, tj. elektromotor s ferit¬ nimi magneti in tripolnim rotorjem. Ti mo¬ torji so postali tako priljubljeni, da so po njin poimenovali celo posamezne tekmo¬ valne kategorije. Pri evropskih modelar¬ skih proizvajalcih jim pravijo "velikost 400". Pri nas takih kategorij še ne uvaja¬ mo, zato pa te motorje videvamo v neka¬ terih večmotornih modelih (partenavia /Graupner, DASH 7/Robbe) in manjših jadralnih letalih (panda/Multiplex). Slika 1. Originalni Mabuchi 380 ima še plas¬ tičen zadek. Slika 2. Speed in power 400, izpeljanki firm Graupner in Robbe Praksa Pri vrsti modelov, npr. modelih jadral¬ nih letal z razpetino ao dveh metrov, so uporabili tip 540 ali 550 z neposrednim pogonom vijaka značilne velikosti 7x3. S primernim zobniškim prenosom in ust¬ reznim vijakom pa lahko uporabimo manjši elektromotor, npr. vrste 380. Na¬ mesto tipa 540 z neposrednim pogonom vijaka 7x3 vzamemo tip 380 s preno¬ som 4 : 1 in vijak 11x8. Prihranek pri masi je precejšen: masa motorja 540 znaša 165 g, motorja 380 (400), s pre¬ nosom vred pa 95 g. Glavno pa šele pride: poraba je bila prej okoli 20 A, zdaj pa le 6 do 7 A, kar je trikrat manj! Zato lahko uporabimo manjšo pogonsko baterijo, le 750 mAh namesto 1,7 Ah, in pri 6 celicah pridobimo nadaljnjih 150g! Motor je nedvomno zanimiv tudi za na¬ še modelarje, zato sem ga preizkusil tako v direktni izvedbi kakor tudi v oni z zob¬ niškim prenosom. Poleg obeh klasičnih izvedb pa imajo pri Mladem tehniku tudi "navito" izpeljanko firme LRP, ki je za razred boljša od izvirnika. " 400 " To je čudovit motorček, ki ga lahko po¬ ganjamo z najbolj razširjenimi baterijami velikosti AA ali kakor radi pravimo, min- Slika 3. Multiplexov izdelek nosi ime permax. Izpeljanka na sliki ima prigrajeno elektronsko stikalo in vezje za napajanje sprejemnika iz pogonske baterije (BEC). 400 7,2 v S-400 Risba 4. Krivulje izkoristka in moči za klasični motor serije 400 pri nazivni napetosti Risba 8. Izmerjene lastnosti motorja super 400 pri šestih in sedmih ce¬ licah Ni-Cd za napajanje. To je motor z velikim številom vrtljajev. TIM 9/10 • maj, junij 1996 • 25 26 • TIM 9/10 • maj, junij 1996 Slika 12. Za neposredni prenos mora biti letal¬ ski vijak manjši - Graupnerjev cam speed prop 13x13. Slika 13. Partenavia victor je lep dvomotorni model s pogonom na dva elektromotorja speed 400. (slika 6). Zadnji del motorja je namreč izdelan podobno kot pri drugih večjih iz¬ peljankah tega proizvajalca, je robusten in precizen. Predvsem pa je krtačke mogoče zamenjati in uravnavati! Poleg tega ima tudi izdatnejše hlajenje, da o navitju rotorja sploh ne govorimo. Tako je ta motor po zmogljivostih segel že v raz¬ red "navadnega" 540, je pa seveda maj¬ hen in lahek. Z meritvami sem ugotovil imenitne lastnosti. Podaja jih diagram na sliki 7. V primerjavi z vzornikom ima ne samo spodobno moč, temveč tudi izkoristek. Pri šestih celicah je izkoristek kar 73 % pri toku okoli 9A (priključna moč 47 W, 21.600 vrtljajev) oziroma 69 % pri sed- Slika 5. Zobniški prenos motorja 400 firme Graupner Slika 10. Petpolni rotor v Robbejevi izvedbi in z novim prenosom, poimenovanim "planeta". Pazite na premer gredil jonkami. Motor ima zadek že iz kovine in ne več iz plastične snovi, kot stari 380. Moči so v razredu 40 do 80 W, odvisno pač od tega, kaj nanj priključimo. Karak¬ teristike izpeljanke, ki jo prodaja Graup¬ ner pod kataloško številko 1794, so pri¬ kazane na risbi 5. Narisal sem dvoje sku¬ pin krivulj, in sicer za napajalno napetost 7,2 V (6 celic Ni-Cd ) in 8,4 V (7 celic Ni- Cd). Največji izkoristek pri 7,2 V znaša 65 % in to pri 12.500 vrt./min in toku 4 A, kar pomeni priključno moč okoli 30 W. Pri sedmih celicah pa imamo največji izkoristek 68 % pri 14.000 vrtljajih/min in toku 4,2 A, kar pomeni malo več ko 35 W. Ce smo pripravljeni motor nekoliko bolj obremeniti in se še zadovoljimo z izkoristkom 60 %, so te moči kar 47 W (11.000 vrtljajev pri 6,5 A) pri šestih oziroma skoraj 60 W (12.600 vrtljajev pri 6,7 A)! Za letalske modelarje navajam še zna¬ čilno obremenitev za neposredno gnan vijak velikosti 6 x 3, ki ga priporoča fir¬ ma. S sinom v modelu jadralnega letala z razpetino 1,5 m uporabljava izpeljanko s prenosom 4 : 1 (Graupner kat. št. 171 8) in zložljivim vijakom 11x8. Zagotavljam, da je veliko boljši od Mabuchija 540 z neposredno gnanim vijakom 7 x 4, ki sva ga imela prej, oziroma po originalnem načrtu. Poleg tega, da je večji brat trošil okoli 20 A, manjši pa jih le 6, sem prihranil tudi na teži baterij, saj zdaj uporabljam za polovico lažje minjonke! Pri Mladem tehniku premorejo tudi izpeljanko, ki jo prodaja Multiplex pod imenom permax 400 BEC (kat. št. 33 2548). Motorček ima prigrajeno vezje za vklop z relejem in tudi tako imenovani BEC, tj. napajalnik za sprejemnik in en servomehanizem, ki izkorišča za izvor kar pogonsko baterijo. Stikalo za vklop sprejemnika prekinja rdečo žičko na priključnem kablu (+ 4,8 V). Poleg tega pa premore tudi preprosto premakljiv kratki stik (angl. jumper), ki ga potrebuje¬ mo pri letalskih modelih z zložljivim vijakom. Naj vas opomnim, da se zložljiv letalski vijak ne zapre, če elektromotor- čka po izklopu ne zavremo! Super 400 Navita izpeljanka prihaja od modelar¬ jem dobro znanega proizvajalca LRP. Na videz, tj. po masi in velikosti, je super skoraj tak kot navadni, pa vendarle takoj opazimo razliko na zadnjem delu. Krtač¬ ke so tu nekaj povsem drugega kot prej Slika 11. Najboljša rešitev za jadralna letala z razpetino do dveh metrov: prenos 4 : 1 in vijak cam gear prop. Slika 9. Posnemovalci iz drugih modelarskih hiš: naviti speed 480 in permax 400 BB. Oba imata os še po 3,17 mm. Slika 6. Ščetke so šibka točka vsakega eno¬ smernega elektromotorja. LRP ima rešitev tudi za to. Slika 7. Super 400 firme LRP je zelo dober, vendar tudi dražji izdelek. RADIJSKO VODENJE MODELARSTVO Novosti na trgu mih celicah in toku 10 A (moč 84 W, 24.500 vrtljajev). Opazili ste, da ima ta motor kar veliko število vrtljajev na minu¬ to. To pomeni, da je obvezen zobniški ali jermenski prenos, če želite motor kar se da dobro izkoristiti. Novosti Pri firmi Robbe so letos predstavili izpe¬ ljanko 410, ki ima namesto tripolnega petpolni kolektor. To pomeni pri enakih pogojih predvsem manjše število vrtljajev in boljši izkoristek. Tudi izpeljanka z zob¬ niškim planetnim prenosom je boljša, ker so končno poskrbeli tudi za hlajenje. Pri tem motorju so prej z montažo zobniške¬ ga prenosa zaprli odprtine za hlajenje, zdaj pa so to pomanjkljivost končno le popravili. Test teh motorjev bo sledil poz¬ neje. Pri Graupnerju nam ponujajo izpeljan¬ ko "BB" s krogličnimi ležaji. Tip 480 race pa še močno posnema super 400 firme LRP. Podoben je Multiplexov permax 400 BB z novo izvedbo krtačk in gredjo 3,1 7 mm. Razveseljivo je, da se je na tržišču po¬ javila nova generacija vijakov (cam prop), ki so bili doslej domena le redkih specializiranih proizvajalcev, npr. Aero- navta, in zato zelo dragi. Tako je smisel¬ no vzeti primeren letalski vijak kar v kom¬ pletu z ustreznim motorjem. Posebno poglavje so turbine, kjer pa si želimo motorje z večjim številom vrtljajev. Tudi tam igra motorček serije 400 prvo violino! Izšel je TIMOV NAČRT 7! RV jadralni model HOT-95 Cena načrta je 650 SIT. Bralce obveščamo, da Imamo na zalogi tudi ostale TIMOVE NAČRTE: TIMOV NAČRT 1 Motorni letalski RV-mode Basic 4 Star .496,00 TIMOV NAČRT 2 RV-jadmica Lipa 1 .496,00 TIMOV NAČRT 3 RV-jadralni model HOT-94 .500,00 TIMOV NAČRT 4 - polmaketa letala Cessna180 .650 SIT TIMOV NAČRT 5 - RV-model katamarana KIM I .500 SIT TIMOV NAČRT 6 - Timov HLG, RV-jadralni model za spuščanje iz roke .500 SIT Vsi načrti so risani v merilu 1:1. Naročite jih lahko na naslovu uredništva: Revija TIM, Lepi pot 6, 1000 Ljubljana, tel.: (061) 213-749. K ceni prištejemo še stroške poštnine. Pošiljko vam bomo poslali po povzetju. Poleg načrtov vam iz našega knjižnega programa priporočamo še naslednje izdaje: D. Bajt: VSEVEDNI« (predelana izdaja).3675,00 Čuden, Snoj: RAKETNO MODELARSTVO .3150,00 R. Zupančič: LADIJSKO MODELARSTVO. 1995,00 V. Zupan: MALE ŽELEZNICE. 1995,00 M. Ban: ELEKTRONIKA ZA ZAČETNIKE.420,00 MIZARJENJE. 840,00 MLADINSKA ENCIKLOPEDIJA ZNANOSTI.... 2100,00 Slikovni pojmovnik IZNAJDBE IN ODKRITJA ...1260,00 PRATIKA ZA RADOVEDNE STARŽE.3990,00 Naročniki revije TIM imajo pri nakupu knjig 20 % popusta. Modeli Pri Mladem tehniku opozarjamo na vr¬ sto malih modelov na pogon z gumo ali C0 2 -motorčki češkega porekla. Cena je od 1 000 SIT dalje. Posebno bogata je ponudba plastičnih maket firme AMT/ERTL. Slika 8. Vesoljska ladja Enterprise v obliki plastične makete firme AMT/ERTL. Na voljo je celoten vesoljski in zemeljski program. V Modelarskem centru je ta hip naj¬ cenejši komplet RV-modela jadralnega le¬ tala, ki ga mečemo z roko (HLG). To je disco in stane le 56 DEM! Slika 10. Disco je idealen začetniški model za metanje iz roke, start z gumo ali za visoki start. Slika 9. Model alfa romeo ima boljše podvoz¬ je kot marsikateri resnični avtomobili Pri avtomobilih pa se lahko odločite za pravi pravcati alfa romeo 155 V6 Tl (2WD). Pri Nebcu ga dobite z napravo ali brez nje. Zanj je treba že malce glob¬ lje seči v žep, saj stane 79.000 oziroma 64.000 SIT, če je brez RV-naprave. Cena je močno upadla tudi za stari dobri eco-star, ladijski model, ki je še ne dolgo tega kraljeval v tekmovalni kate¬ goriji ECO. Nedvomno bo dobrodošel tudi kot šolski model. Ne samo da je cenejši (99 DEM), zdaj dodajo v škatlo (za omenjeno ceno) tudi motor povver 600! Lahko pa kupite tudi samo lupino iz plastike ABS. Lepila Ali ste vedeli, da obstaja sekundno lepilo tudi za stiropor? Iz družine ZAP dobite pri Mladem tehniku ZAP-O odor- less, ki lepi tudi stiropor. 20-gramska Slika 11. Družina lepil ZAP, v ozadju je pos¬ peševalni (Kicker). steklenička stane 1515 SIT. Za 840 SIT dobite rail zip, ki je namenjen čiščenju električnih kontaktov in zaščiti pred korozijo. Baterije Z nastopom nove generacije baterij (Ni-MH) se cenijo stare. Tako lahko v naj¬ krajšem času pričakujemo upadanje cen klasičnih baterij Ni-Cd za sprejemnike in oddajnike. Tudi pogonske baterije za Slika 12. Celice za pogon električnih modelov električne avtomobile so cenejše. V Mo¬ delarskem centru stane komplet šestih ce¬ lic Tamiya SCR 1700 le 2.000 SIT, in to z originalnim Tamiyinim priključkom. TIM 9/10 • maj, junij 1996 • 27 MODELARSTVO Kamionček Navodila za izdelavo Šolsko leto gre h koncu in z njim tudi letnik Tima. Mnogi revijo že dobro poz¬ nate, nekateri pa ste se z njo srečali šele letos in si ob njenem prebiranju zaželeli, da bi tudi vi postali modelarji, si izdelali svoje modele ter se z njimi udeleževali modelarskih srečanj in tekmovanj. Toda vse gre postopoma in za pravi tekmoval¬ ni model je treba še nekaj znanja, spret¬ nosti in predvsem potrpežljivega dela. Znanje si lahko naberete le postopoma z izdelavo najprej enostavnega modela, tako enostavnega npr., kot je ta kamion- čelg ki ga predstavljamo. Čeprav je to enostaven mali kamion¬ ček, se boste z njim lahko udeležili šolske razstave izdelkov, kar je na nek način tudi začetek tekmovanja - v prizadevnos¬ ti in natančnosti izdelave. Ta vam ne bo delala težav. Treba je le - in to vedno pri vsakem izdelku, ki se ga lotite po prilože¬ nem načrtu -, pregledati kosovnico. Iz nje je razvidno, da so vsi deli iz vezane¬ ga lesa debeli 4 mm, razen štev. 13 in 14, toda o tem na koncu opisa. Postopek izdelave je razdeljen na pet delovnih faz. Najprej se lotite izdelave kesona. Vseh pet delov prerišite na vezan les in jih skrbno izžagajte. Da se bodo deli točno prilegali, jin na ravnem kosu raskavca (brusilnega papirja) dobro zbrusite. Druge dele prerišete, ko se bodo zlepljeni deli kesona sušili. Pripravljene dele zlepite z belim hladnim lepilom in upoštevajte, da jih morate pustiti vsaj nekaj ur pri miru, da lepilo otrdi. Nato na vezan les prerišite naslednjo skupino delov: dve stranici podvozja, masko motorja in sedež z naslonjalom. Če se je medtem lepilo na kesonu že posušilo, spoje dobro zgladite z raskav- cem, da se bosta stranici podvozja lepo ujeli v utora na dnu. Vanju prilepite obe stranici, ki ju na prednjem delu zaključite z masko motorja, za katero sta predvide¬ na dva utora. Iz sestavne risbe, ki dolo¬ ča, kam sodi posamezni del s kosovnice, je razvidno, kam je treba prilepiti sedež in nanj še naslonjalo. Tudi to pustite, da se lepilo dobro strdi, in začnite z izdelavo kabine. Dve strani¬ ci, streha in pokrov motorja, zlepljeni med seboj, tvorijo kabino, ki jo izdelate po enakem postopku kot prej. Vse dele dobro zgladite in zlepite, kot kaže ses¬ tavna risba. Kabine in podvozja ne zlepite prej, dokler ju ne pobarvate in so barve ovsem suhe. Uporabite lahko tempera arve ali pa nitrobarve, ki se hitro sušijo. Samo barvanje naj bo prepuščeno vaše¬ mu okusu. Sledi sestavljanje. Potrebujete 3 mm debelo varilno žico, ki jo dobite v 9 železnini. Odrežite dva kosa na dolžino 74 mm in ju vtaknite v luknje v podvozju, ki ste jih izvrtali s 3,5 mm debelim sve¬ drom. Na vsaki strani osi nataknite še obarvan distančnik, zato da se kolo ne o drgnilo ob podvozje. V distančnike izvrtajte luknje, še preden jih izžagate, vendar z nekoliko tanjšim svedrom ( 2,8 mm), in to zato, da lahko kolo tesno nasa¬ dite na os. V kosovnici ste opazili, da za kolesa potrebujete 8 kosov. Po dva kosa zlepite skupaj, saj ne gre, da bi kamionček imel tako tanka kolesa kot motorno kolo. Na masko motorja lahko narišete še luči in kamionček je tako gotov. Škatla iz tršega papirja je samo dodatni del in jo postavite v keson, če ste kamionček izde¬ lali za bratca ali sestrico. Ob katerem koli prazniku lahko malčke presenetite z dodatnim darilom, ki ga zaprete vanjo. Pred tem seveda škatlo lahko prebarvate po svojem okusu ali jo oblepite z barvnim papirjem. Anton Pavlovčič 1. dno kesona 2. stranica kesona 3. stranica kesona 4. podvozje 5. maska motorja 6. sedež 7. naslonjalo 8. stranica kabine 9. streha kabine 10. pokrov motorja 11. distančnik koles 12. kolo 13. os koles 0 3 x 74 mm 14. škatla - trši papir vezan les 4 mm vezan les 4 mm vezan les 4 mm vezan les 4 mm vezan les 4 mm vezan les 4 mm vezan les 4 mm vezan les 4 mm vezan les 4 mm vezan les 4 mm vezan les 4 mm vezan les 4 mm varilna žica šeleshamer 1 2 2 2 1 1 1 2 1 1 4 8 2 1 28 • TIM 9/10 • maj, junij 1996 MODELARSTVO TIM 9/10 • maj, junij 1996 • 29 ZA SPRETNE ROKE Veverica s košarico za zobotrebce Tudi ta izdelek je namenjen najmlaj¬ šim. Delo vam bo še v posebno veselje, če veste, da bo izdelek trajen in z dolo¬ čenim namenom. Prav to je v primeru male veverice s košarico, ki služi kot sto¬ jalo za zobotrebce. Izdelati je ne bo težko. Najprej izža- gate štiri stranice za košarico in jih med seboj zlepite tako, kot je prikazano na spodnjem delu načrta. Stranice so lahko enake, saj se po en rob vedno prekriva. Pustite, da se lepilo dobro posuši, med¬ tem pa prerišite na vezan les ostale dele in jih izrezljajte. Na načrtu je napisano, koliko vsakih delov je treba izdelati in iz kako debele vezane plošče naj bodo. Ušesa prilepite ob trup, prav tako tudi zadnje noge in sicer na mesti, ki sta na načrtu označeni s prekinjeno črto. Pred¬ njih nog ne prilepite, to storite šele po¬ tem, ko veverico prilepite na podstavek. Ko bo lepilo suho, prilepite nanj še koš, ki ste ga po sušenju zgladili z brusilnim pa¬ pirjem. Zdaj lahko prednje noge lepo pri¬ lagodite tako trupu kot košu. Se piko narišite za oko in vse skupaj lahko premažete s prozornim nitrolakom. Seveda lahko prej veverico po svojem okusu pobarvate tudi s tempera barvica¬ mi. Nato v koš vstavite zobotrebce in iz¬ delek postavite na mizo. Vsakomur lahko poveste, da ste ga izdelali sami in da je to res pravo ročno delo. Anton Pavlovčič 30 • TIM 9/10 • maj, junij 1996 MODELARSTVO L-14, model kategorije A-l L-14, prostoleteči ja¬ dralni model katego¬ rije A-l (FIH) je v celoti izdelan iz bal¬ ze. Ima enodelno kri¬ lo klasične konstruk¬ cije. Ogrodje iz reber je prekrito s tankim japonskim papirjem. Zamisel za ta model se mi je porodila med neko dolgočasno šolsko uro angle¬ ščine. Takoj sem ga narisal v glavnih po¬ tezah. Konstruiral sem ga za sošolca, ki je že izdelal cirusa in ga tudi uspešno razbil. Načrt sem doma še dopolnil in malo izboljšal. Ves naslednji mesec sem sošolcu svetoval pri izdelavi posameznih elementov modela. Skupaj sva med grad¬ njo nekaj podrobnosti še izboljšala. Mo¬ del sem prvič videl šele takrat, ko je bil dokončan. Nad izdelkom in natančnostjo izdelave sem bil prijetno presenečen. Konstrukcija modela je lesena, vendar je kljub temu trdnejša, kot sem predvide¬ val. To sem dosegel z razmeroma debe¬ lim profilom krila, zelo močno zgornjo pasnico nosilca ter z velikim presekom trupa takoj za krilom, kjer je kritično mesto. Veliko pozornosti sva posvetila iz¬ biri materiala. Uporabila sva le najka¬ kovostnejšo balzo z majhno gostoto. Ta¬ ke balze ne dobimo v vsaki modelarski trgovini, saj ponavadi prodajajo le trdo in težko. Ta je primerna le za RV-modele, kjer teža ni tako pomembna. Za prosto- leteče modele je primerna le izbrana. Po mojih izkušnjah jo je še najlaže dobiti pri g. Praprotniku na Ptuju (Aviotech, d. o. o., Zagrebška 36, tel./faks (062) 772- 828). Potrebujemo balzo debeline 1, 2, 3, 7 in 10 mm. Izdelava modela Krilo Krilo je enodelno, klasične konstrukci¬ je. Profil sem narisal sam in je malo modi¬ ficiran profil, kakršnega sem nekoč že uporabil na podobnem modelu in se je dobro izkazal. Najprej pripravimo vse letvice. Za zad¬ njo letvico izberemo lahko 3 mm debelo balzo. Najprej narežemo letvice širine 15 mm in jin z modelarskim obličem pre¬ oblikujemo v trikotne. Zadnji rob naj bo debel približno 1,2 mm, kar ugodno vpli¬ va na letalne sposobnosti pri kritični hitrosti, saj se zračni tok odlepi od krila pri manjši hitrosti, kot če je rob oster. Ne sme pa spet biti predebel. Za sprednjo letvico zaradi poškodb pri udarcih lahko izberemo nekoliko tršo balzo. Dokončno jo bomo obdelali šele, ko bo skelet krila izdelan, saj [e nosni radij profila zelo pomemben. Če ga na spodnji strani le malo preveč pobrusimo, bo model letel zelo hitro in bo zelo občutljiv po višini in nasprotno, če je nos profila top. V letvice z drobno pilico izpilimo utore za rebra, vendar zelo previdno; kaj hitro se namreč zgodi, da drobno letvico zlomimo, ali pa naredimo utor prevelik. Rebra se morajo lepo ujemati z letvicami; izdelamo jih iz lahke, 2 mm debele balze. Oblikujemo jih iz paketa pravokotnih kosov. Paket spnemo s tankimi bucikami med dve šab¬ loni iz letalske vezane plošče. Utore za nosilce izpilimo prav tako v paketu. Iz balze debeline 7 mm izdelamo še rebra za ušesi. Centroplan in ušesi sestavljamo na ravni leseni deski. Najprej pritrdimo prednjo, zadnjo ter spodnjo letvico nosil¬ ca. Na ušesih je letvica le zgoraj. Za pritrditev uporabljamo tanke, 0,8 mm debele jeklene bucike in ne 1,2 mm debelih "količkov", s kakršnimi so pona¬ vadi založene osnovne šole. Zvitje pri L-14 sem dosegel s podlagan- jem zadnje letvice. Kote predlagam naslednje: desno uho +1 mm, levo uho 0, desni centroplan +2 mm in levi centro¬ plan raven. Ko imamo kote nastavljene, lahko vstavimo rebra. Vse spoje lepimo z belim lepilom. Pri vstavljanju reber moramo paziti, da ne vnašamo notranjih napetosti, ker se nam to lahko maščuje s kasnejšim nenadzorovanim zvijanjem. Vlepimo še zgornjo smrekovo letvico nosilca in počakamo, da se lepilo posuši. Na obeh straneh med rebri na sredini vlepimo balzo, debelo 2 mm, trikotne ojačitve v kotih in kvadre iz pet- milimetrske balze med letvici nosilca. Ti naj bodo izdelani tako, da letvice poteka¬ jo navpično (od letvice k letvici). Izdelane skelete še malo pobrusimo, predvsem prehode med rebri in letvicami. Obdela¬ mo še zaključke na ušesih. Za brušenje reber na spoju centroplan- -uho si pripravimo posebno deščico, ki naj ima eno stranico nagnjeno pod primernim kotom. Na to stranico nalepi¬ mo brusilni papir zrnatosti okoli 150. Le s tako pripravo lahko natančno zbrusimo rebra tako, da na spoju ni reže. Prilepimo ušesi in ogrodje krila je pripravljeno za prekrivanje. Pred tem je priporočljivo, da ga prelakiramo z razredčenim nitrolakom. Krilo prekrijemo s tankim japonskim papirjem, na spodnji strani dvojno. Laki¬ ramo vsaj tri- do štirikrat s primerno raz¬ redčenim nitrolakom. Po mojih izkušnjah je najboljši češki nitrolak, saj zelo dobro napne papir ter v vlagi ne popusti. Imajo tudi druge vrste nitrolakov za različne na¬ mene. Za vsako fazo lakiranja uporabi¬ mo drugačen lak. Od domačih je še naj¬ bolj uporaben Colorjev sijajni lak cololes. Sodobni laki namreč zelo slabo napenja¬ jo, saj pri običajni uporabi to največkrat ni zaželeno. Pri uporabi slabšega laka bo papir veliko bolje napet, če papir, nalepljen na skeletu, pred lakiranjem navlažimo z ustno pršilko. Čez noč se bo papir lepo napel. Zaradi vlage ponavadi nastanejo beli madeži, ki pa kasneje izginejo. Lahko pa jih tudi obrišemo s cunjo, namočeno z nitrorazredčilom. Ma¬ sa krila je okoli 55 gramov. Trup Trup je škatlaste konstrukcije, zlepljen iz dveh balzovih stranic debeline 2 mm. Vmes sta v zadnjem delu vlepljeni dve balzovi letvici, ki se enakomerno zožuje¬ ta. Presek zadnjega dela je 9 x 9 mm. V prednjem delu so vlepljeni kvadri iz debelejše balze, tako da je vmes prostor TIM 9/10 • maj, junij 1996 • 31 MODELARSTVO MODELARSTVO CG=55-60% / / 115 P 7 tv Z zl z z 100 110 +3° CG = 60% B. 6x7 < L-14 model kategorije A-l Konstruiral: Luka Žnidaršič marec 1993 krilo: ploščina: 14,89 dm 2 masa krila: 55 g vodoravni rep: ploščina: 2,66 dm 2 masa: 4 g skupna ploščina: 17,55 dm 2 masa modela: 135 g masa trupa s časovnikom: 76 g > > S s s s Na trupu modela je vgrajena francoska kljuka za visoki start. Model je opremljen s časovnikom. 3 460 70 Kljuka v položaju za vleko Horizontalni stabilizator v položaju za prisilno pristajanje modela je nalepljen balze, debele 2 se za svinec in časovnik (timer). Na trupu je vgrajena francoska kljuka. Nosilec kljuke je izdelan iz vitroplas- ta debeline 2 mm. Na mestu, kjer je vlepljen, je trup okrepljen v s smrekovo letvico. Ca- sovnik je Selligov, ki je tudi najbolj primeren za štartanje s fran¬ cosko kljuko. Na trupu podstavek za krilo iz mm ter široke 40 mm. Krilo na trup pripnemo z elastikami. Zadnji del trupa je prevlečen s slojem japonskega papirja; to precej pripomore k trdnosti, predvsem pa preprečuje nje¬ govo zvijanje. Mizica za višinski stabi¬ lizator je izdelana iz vezane plošče, debele 1,5 mm. Nanjo je pod kotom prilepljena smrekova letvica. Kot višinskega stabilizatorja nastavljamo s koščki trde balze, še bolje pa z vijakom, vendar moramo v tem primeru pod višins¬ ki stabilizator prilepiti košček britvice. Vodoravni rep Vodoravni rep je podobne konstrukcije kot krilo. Izdelan je iz najlažje balze. Prekrijemo ga s tankim japonskim papir¬ jem. V korensko rebro sta vlepljeni dve buciki debeline 1,2 mm za pritrditev. Zakrivljeni sta tako, kot je narisano v načrtu. Masa vodoravnega repa je 4 g. Navpični rep Smerni stabilizator je zbrušen iz lažje, 1,5 mm debele balze ter prav tako prekrit z japonskim papirjem. Krmilo je izdelano enako in s sukancem cikcak prišito na sta¬ bilizator. Reglaža Tešišče naj bo na 55-60 % globine krila. Model je zelo lahek, saj ob pravi izbiri materiala tehta le skromnih 135 g. Prve lete opravimo v zelo mirnem vre¬ menu, kasneje pa ga lahko spuščamo tudi v malo močnejšem vetru. Model leti počasi, stabilno in zelo počasi izgublja višino. Tudi na vrvi nič ne opleta; v mirnem ozračju je s 30 m vrvi letel brez večjih zapletov 80 sekund. Če se bo kdo lotil izdelave, mu želim veliko uspešnih termičnih letov. Luka Žnidaršič 32 • TIM 9/10 • maj, junij 1996 TIM 9/10 • maj, junij 1996 • 45 ELEKTRONIKA Naprave za light show (3. del) 8-kanalni svetlobni regulator Miha Zorec Prav gotovo kdo med bralci sodeluje pri kakšni dramski skupini ali pa se ukvar¬ ja s tehnično opremo (zvočno in svetlob¬ no) raznih prireditev. Se več pa je takih, ki jih te stvari zanimajo, vendar nimajo potrebne opreme. In prav tem je namen¬ jen tale prispevek. V prejšnji številki smo si v prispevku Naprave za light show ogledali vezje, ki omogoča izredno gladko in natančno re¬ gulacijo moči, praktično od 0 do 1 00 %. Tokrat pa poglejmo, kako lahko to vezje z malenkostnimi spremembami uporabi¬ mo pri izdelavi profesionalnega 8-ka- nalnega svetlobnega regulatorja z efek¬ tom potujoče luči (runnina light). Ta na¬ prava je namenjena predvsem za osve¬ tljevanje raznih prireditev, kjer je treba spreminjati jakost oziroma barvo svet¬ lobe. Zato bo še kako dobrodošla ama¬ terskim dramskim skupinam, lahko pa jo uporabimo tudi za disko light show. Risba 1 prikazuje blokshemo 8-kanal- nega svetlobnega regulatorja. Celotna naprava je sestavljena iz osmih popolno¬ ma enakih regulatorjev moči, ki jim je skupno le napajanje in sinhronizacija z omrežno napetostjo. Prednost takega na¬ čina izdelave je predvsem v tem, da kakršna koli napaka v delovanju katere¬ ga izmed regulatorjev ne vpliva na delo¬ vanje preostalih regulatorjev. Če na pri¬ mer odpove regulator številka 3, lahko drugi regulatorji nemoteno delujejo do konca prireditve. Po končanem programu regulator izklopimo, odstranimo pokvar¬ jeno vezje (regulator št. 3) in ga popravi¬ mo. Se bolje pa je, če imamo že vnaprej pripravljena rezervna regulatorska vezja. V tem primeru lahko kanal številka 3 po¬ novno usposobimo v nekaj minutah (kar med odmorom, če ga prireditev ima), vendar je treba med menjavo regula- torskih vezij napravo obvezno izklopiti! Na risbi 1 vidimo tudi, da so okrogli potenciometri, kakršne smo uporabili v predhodnem regulatorju, zamenjani z drsnimi potenciometri. Drsni potenciomet¬ ri, ki jih namestimo na ohišje, podobno kot pri avdio mešalnih mizah, omogočajo lažjo in hkrati preglednejšo regulacijo svetilnosti žarnic. Uporabnost svetlobnega regulatorja dodatno poveča enostavno vezje - digi¬ talni števec, ki po vrstnem redu prižiga in ugaša žarnice. S tem dobimo efekt potu¬ joče luči (ali po angleško running light efekt) in napravo lahko uporabljamo kot light show. Pri tem lahko z regulatorskimi potenciometri žarnice nekoliko prižge¬ mo, da njihovo utripanje ni tako izrazito. Zelo koristno je dodati tudi stikala, s kate¬ rimi lahko določene kanale regulatorja odklopimo od števca. Regulatorsko vezje Regulatorsko vezje (risba 2) je prav takšno kot v prejšnji številki Tima, zato njegovega delovanja ne bomo znova opisovali. Vezju je dodan le digitalni vhod, preko katerega lahko z zunanjim signalom vklapljamo in izklapljamo re¬ flektorje. Dioda Dl in tranzistor T3 tvorita logično vezje ALI, ki deluje po nasled¬ njem principu: Če na diodo (na digitalni vhod vezja) priklopimo pozitivno nape¬ tost, začne dioda prevajati in električni tok steče skoznjo in skozi upor R5 v pro- žilno elektrodo triaka ter čeznjo na maso vezja. Nastali električni tok drži triak od¬ prt in žarnica sveti, dokler je na digital¬ nem vhodu pozitivna napetost. Ko pa napetost na tem vhodu pade na nič, pre¬ vzame krmiljenje triaka regulatorsko vez¬ je. Regulatorsko vezje v točno določenih trenutkih (sinhrono z nihanjem omrežne napetosti) odpira tranzistor T3, pri čemer nastajajo pozitivni napetostni impulzi, ki prožijo triak. Pri tem diodo Dl potrebuje¬ mo zato, da preprečimo dostop regula- 46 • TIM 9/10 • maj, junij 1996 ELEKTRONIKA torskih impulzov do digitalnega števca oziroma kakšne druge zunanje naprave. Dostop zunanjih impulzov do regulator- skega vezja pa onemogoča kar tranzistor T3. odvisna od moči žarnic, ki bodo pri¬ ključene na posamezni kanal. Zato naj bo žica na dušilki debela vsaj 1 mm, kar omogoča obremenitev do 2000 W. Izhod regulatorja je na vijaku, s kate¬ rim je triak pritrjen na hladilni profil (alu¬ minijast U-profil). Odvodno žico moramo na vijak pritrditi s pomočjo okrogle spon¬ ke, ki poleg dobrega stika preprečuje, da bi se žica snela z vijaka. Namesto razmeroma šibkega triaka TIC226 (največja obremenitev - moč žar¬ nic naj ne presega 1000 W) lahko upo¬ rabimo tudi triake za večje moči. Pona¬ vadi v vezju ni treba ničesar spreminjati. Radiofrekvenčne motnje, ki jih oddaja regulator, potujejo deloma brezžično, deloma pa prek kablov omrežne nape¬ tosti. Te motnje povzročajo izredno nad¬ ležno brenčanje v elektroakustičnih apa¬ raturah, ki pa se ga zelo težko znebimo. Blokado omrežne napetosti dosežemo s prej omenjeno dušilko. Sevanje radio- frekvenčnih motenj v okolico pa lahko preprečimo s kovinskim ohišjem regula¬ torja, ki mora biti obvezno ozemljen, ali Če pa kljub temu, po zamenjavi triaka, regulator ne deluje pravilno, nekoliko zmanjšamo upor R5, vendar ta ne sme biti manjši kot 100 fž. Nekateri triaki po¬ trebujejo namreč večji prožilni tok kot drugi. Zaporedno z žarnico lahko vstavimo tudi dušilko. Primerna dušilka v veliki meri odpravi nadležne radiofrekvenčne mot¬ nje, ki nastanejo, ko triak razseka sinus¬ no omrežno napetost. Dušilko naredimo tako, da na feritnem jedru debeline vsaj 10 mm navijemo najmanj 60 ovojev ba¬ krene lakirane žice. Debelina žice pa je pa z notranjim kovinskim oklopom regu- latorskega vezja. Na drugi strani - v elek- troakustični opremi lahko dovzetnost za radiofrekvenčne motnje zmanjšamo ali celo odpravimo z dobrimi povezovalnimi kabli. Pri tem velja pripomniti, da so nekatere avdionaprave bolj občutljive za motnje in nekatere manj, pri čemer pa je zanimivo, da kvaliteta aparatur nima odločilne vloge. Ploščica tiskanega vezja (risba 3) se od predhodne izvedbe kar precej razlikuje. Na njej ni več prostora za potenciometer P2 in za usmerniško vezje. Omenili smo že, da 8-kanalna izvedba regulatorja uporablja drsne potenciometre, ki jih montiramo kar na čelno ploščo ohišja, podobno kot so nameščeni potenciometri pri mešalnih mizah. Usmerniško vezje je skupno za vse regulatorje in ima lastno ploščico tiskanega vezja. Na ploščici tis¬ kanega vezja je torej le regulatorsko vez¬ je, vsa dodatna vezja pa so drugje, kar pomeni, da posamezno regulatorsko vez¬ je ne vpliva na delovanje celotne napra¬ ve, marveč le na žarnico, ki je priključe¬ na nanj. Zato je priporočljivo regulators- ka vezja namestiti na lahko dostopnem mestu v ohišju, kar omogoča njihovo hitro zamenjavo ob morebitni odpovedi kate¬ rega izmed njih. Digitalni števec Risba 5 prikazuje vezje enostavnega desetiškega števca. To vezje je najbrž marsikomu že zelo znano, saj se lahko uporablja za zelo različne namene (npr. generator melodije ...). Integrirano vezje NE555 je tokrat vezano kot nestabilni multivibrator ali, preprosteje rečeno, kot oscilator, ki daje urine (clock) impulze de¬ setiškemu števcu. Popularno integrirano vezje CD4017 vrste CMOS ob vsakem urinem impulzu priklopi enega od iz¬ hodov na pozitivni potencial - najprej izhod Q0 nato Q1 in tako naprej do izhoda Q9. Vendar pa v našem primeru TIM 9/10 • maj, junij 1996 • 47 ELEKTRONIKA števec nikoli ne pride do zadnjega izho¬ da, saj je izhod Q8 vezan na nožico za resetiranje vezja. Visok napetostni poten¬ cial na vhodu za resetiranje postavi števec na začetek (izhod Q0 preide v visok potencial). Digitalni števec, ki ga predstavlja risba 5, je predviden za 8- kanalni liaht show (8 izhodov), lahko pa ga priredimo tudi za drugačno število kanalov. Vhod za resetiranje povežemo z ustreznim izhodom števca, če pa želimo porabiti vseh 10 izhodov, pa povežemo nožico za resetiranje z maso vezja in števec se samodejno postavlja na začetek štetja. Spreminjanje števila izhodov omogoča ploščica tiskanega vezja (risba 6 in 7), kjer z žično poveza¬ vo preprosto povežemo ustrezni izhod z vhodom za resetiranje integriranega vez¬ ja 4017. Izredno praktično je, če na¬ mesto žične povezave uporabimo večpol- no stikalo, s katerim poljubno izbiramo izhod, ki resetira števec. Na ta način lah¬ ko dosežemo, da na primer le prvi štirje kanali delujejo kot light show (v tem pri¬ meru je izhod Q4 na vhod za resetiran¬ je), preostali pa kot navadni svetlobni re¬ gulatorji. Razmeroma velik elektrolitski konden¬ zator C7 zgladi hribčke usmerjene nape¬ tosti, ki pride čez blokirno diodo D2. Ke¬ ramični kondenzator C8 pa zagotavlja stabilno delovanje integriranega vezja 7810. Integrirani stabilizator 7810 je priporočljivo pritrditi na preprosto hladil¬ no telo (aluminijast U-profil), za katero je na ploščici tiskanega vezja dovolj prosto¬ ra. Nihanje izhodne napetosti napajalni¬ ka zaradi sunkovitih sprememb obre¬ menitve pa ublaži elektrolitski kondenza¬ tor C9. Zaključek Pri izdelavi vezja svetlobnega regula¬ torja moramo še posebno paziti na var¬ nost. Preden začnemo kar koli delati, mo¬ ramo celotno napravo izklopiti iz omrež¬ ne napetosti! Ni zadosti, da izklopimo le glavno stikalo naprave, pa čeprav to sti¬ kalo izklopi tako fazo kot ničlo omrežne napetosti. Poseg v notranjost naprave je šele takrat popolnoma varen, ko vtič po¬ tegnemo iz vtičnice! Vsa vezja regulator¬ ja (tudi digitalni števec) so med delova- Seznam elementov: Upori: R1 = 1 kfi R2, R8 = 2,2 kQ R3 = 1 kQ R4 = 1 kn R5 = 560 ft R6 = 47 Q/1,5W R7 = 3,9 kfi Pl = 47 kfi LIN trimer P2, P3 = 100 kfi LIN drsni potenciometer Kondenzatorji: C1 = 100 nF C2, CII = 10 nF C3, C8 = 100 nF keramični C4= 100 mF / 25 V C5, C6 = 220 nF / 400 V C7 = 470 mF / 25V C9 = 220 mF / 25V C10= 100 mF / 25V Polprevodniki: Tl, T2 = BC109 T3 = BC177 Dl = 1N914,1N4148 D2 = 1N4001 D3 = LED-dioda Tr. = TIC226 glej tekst IC1, IC3 = NE555 IC2 = 7810 IC4 = CD4017 Risba 8 Risba 10 na sinhronizacijski vhod regulatorja ► Risba 9 Napajalnik Napajalnik je za vsa vezja v napravi skupen. To je preprost usmernik z integri¬ ranim stabilizatorjem napetosti, ki zago¬ tavlja stalno napetost 10 V. Transforma¬ tor naj zagotavlja vsaj 1 A električnega toka pri sekundarni napetosti okoli 12 V (10-12 V). Takoj za graetzevim elemen¬ tom, ki usmeri sekundarno napetost, je sinhronizacijski izhod. Dioda D2 pa pre¬ preči, da bi gladilna kondenzatorja C7 in C8 zgladila usmerjeno napetost, ki ni¬ ha z dvojno omrežno frekvenco (100 Hz), saj to nihanje prenesemo prek sin- hronizacijskih vhodov v regulatorska vez¬ ja, kjer služi za uskladitev proženja tri- akov z nihanjem omrežne napetosti. njem pod omrežno napetostjo, saj je masa oziroma negativni pol napajanja vezan tudi na nožico triaka Al, ta pa na eno od žic omrežne napetosti. V načrtu regulatorja je nožiča Al vezana na ničlo omrežne napetosti, ki ni nevarna, vendar ko vtič porinemo v vtičnico, ne vemo, kje je faza in kje je ničla. Na varnost moramo misliti tudi pri izdelavi ohišja. Najbolje je, če ohišje ni kovinsko, če pa že je, ga moramo obvez¬ no ozemljiti! Tudi gumbi za potenciome¬ tre in stikala naj bodo raje plastični kot kovinski. Za priklop žarnic moramo ob¬ vezno uporabiti vgradne varnostne vtični¬ ce, ki poleg varnosti omogočajo uporabo standardnih priključnih kablov za žarnice ali reflektorje. TIMOVI OGLASI PRODAM novo, nerabljeno 2-kanalno RV-na- pravo Futaba-atfack 2, z vso dodatno opremo (2 servamotorja, sprejemnik, stikalo). Tel.: (061)812-729 UGODNO PRODAM RV-napravo višjega kakovostnega razreda Graupner MCI7 z mikroprocesorjem, 9-kanalni sprejemnik DS, 3 akumulatorje, navodila, kovček (35 Mhz-76 K) za 500 DEM, Graupnerjevo letalo fokker E lil z razpetino kril 1335 mm, za 120 DEM, motor OS max 3,5 cm 3 s svečko in eliso, skoraj nov za 130 DEM. Vse je dobro ohranjeno in brez¬ hibno d_eluje. Zlatko Žižek Arnolda Tovornika 11 2000 Maribor Tel.: (062) 30-22-16 (sobota, nedelja) 48 • TIM 9/10 • maj, junij 1996 ELEKTRONIKA Rdeča luč Kakih deset let bo, ko me je sodnik za prekrške olajšal za približno tretjino pla¬ če, ker sem se nekega večera po Kongre¬ snem trgu v Ljubljani peljal s kolesom, na katerem ni gorela luč. Prepričan sem, da mi tega ne verjamete. Danes vožnja kole¬ sarjev skrbi le še posameznike, ki svoja zapažanja opisujejo v pismih bralcev. Vožnja po pločniku in vijuganje med peš¬ ci sta postala nekaj vsakdanjega, vožnja v prepovedano smer tudi, da o nočnih vožnjah niti ne govorimo. Prehodno ob¬ dobje, poreče kdo ob tem. Postavlja pa se vprašanje, kaj lahko kot kolesarji storimo za svojo večjo varnost v prometu? Za začetek lahko svoje kolo opremimo z lučjo. Najpomembnejša je rdeča. Kolesar je najbolj ranljiv in prepu¬ ščen odločitvam voznikov motornih vozil, ki ga dohitevajo, zato jih prav rdeča luč na zadnjem delu kolesa že na daleč opo¬ zarja na previdnost. Seveda, če deluje. In prav zato se lahko, kljub dobri volji, še naprej izpostavljamo nevarnosti. Pogosto se nam zgodi, da ne dobimo ustrezne žarnice, tista ki nam jo ponudi prodajalec, pa bo morda prav imenitno svetila nekaj kratkih minut, potem pa bo vse tako kot prej. Na cedilu nas prav tako lahko pusti tudi slaba kakovost izdelka. Ko mi je tako na hitro pregorela nitka v zamenjani žarnici, s kolesom pa sem se vozil po resnično prometnih cestah, sem se v jutranjem mraku počutil izjemno nelagodno. Takrat sem sklenil, da temu naredim konec. Enkrat za vselej. Rešitev poznam že nekaj časa, praktično pa je postala zanimiva takrat, ko sem v naših trgovinah z elektromaterialom opazil svetleče diode, ki kar spodobno razsvet¬ ljujejo okolico. Nekje sem prebral poda¬ tek, da jih lahko opazimo na razdalji 1500 metrov. Nekaj teorije Shemo, kako je mogoče uporabiti svet¬ lečo diodo kot nadomestilo za žarnico v rdeči luči kolesa, vidimo na risbi 1. Vezje bi bilo lahko tudi bolj bogato, toda tokrat ima prednost preprosta in hitra montaža. Dinamo na kolesu daje sinusno napetost, katere frekvenca je odvisna od tega, kako hitro poganjamo kolo. Nazivna na¬ petost dinama je 6 V, deklarirana elek¬ trična moč obremenitve pa največkrat 3 W. Oboje se nanaša na neko povprečno vožnjo s kolesom. Svetleča dioda sveti le, če je na njej pravšnja napetost zahtevane polaritete. V zaporni smeri (po podatkih proizvajalcev) ne prenese prav velikih napetosti, pa še sveti ne. V tabeli so zbra¬ ni najpomembnejši podatki za tipično svetlečo diodo. Proizvajalci jamčijo brez¬ hibno delovanje diode le do nekako 5 V v zaporni smeri. Nekje nad to vrednostjo nastopi v PN-spoju podoben efekt, kot ga s pridom uporabljamo pri zenerskih dio¬ dah, torej plazovito povečanje zaporne¬ ga toka. Ker so svetleče diode namen¬ jene zgolj svojemu namenu (pri tem ima odločilno vlogo cena), prevelik zaporni tok bolj ali manj poškoduje polprevodni¬ ki spoj. Prizadeto diodo prepoznamo po mehkejšem odzivu oziroma po poslabša¬ nih fotolastnostih. Toda ker cenejši po- 0 R na dinamo 0 LED Risba 1. Vezalni stik rdeče luči LED T-l 3/4, ultra svetleča dioda (rdeča) E-Trading, 5280 Idrija, Gregorčičeva 47, Tel. 065/73-333 Kataloška štev. 18 43 90-55 R 68 £1, 1/8 W, upor R 0 - 1 - 1 -«- na dinamo 7*\ Risba 2. Vezalni stik z varovalno diodo LED T-l 3/4, ultra svetleča dioda (rdeča) R 68 Q, 1/8 W, upor D 1N4148, Si-dioaa stopki izdelave diode zagotavljajo le nek minimalni napetostni prag plazovitega preboja, nastopi pa takrat, ko gre s pro¬ izvodnjo vse narobe, si proizvajalci v teh¬ nične podatke ne upajo zapisati več kot 5 V. Dejansko je ta vrednost mnogo večja: 20 V in celo več. In prav na tem dejstvu bomo gradili današnjo najpre¬ prostejšo nalogo. Seveda z meritvijo naj¬ prej preverimo, ali smemo svetlečo diodo uporabiti v nedovoljenem območju. Ko potrdimo dejansko stanje, potem lahko z lažjim srcem stvar tudi izpeljemo, še zla¬ sti ker ob spodletelem poskusu ne bo več¬ je škode. To pa ne pomeni, da lahko tako postopamo kar povprek. Se majhna pomoč za vse tiste, ki še ni¬ so razvozlali delovanja stika v celoti. LED- -diodo napajamo s sinusno napetostjo di¬ nama. Sveti torej le polovico časa; ko je polarizirana v zaporni smeri, ne sveti. "Izpad" skušamo nadomestiti s tem, da jo toliko bolj izkrmilimo v prevodni smeri (uporabimo toliko manjši upor). Svetloba, ki jo proizvaja dioda, napajana z izme¬ nično napetostjo, torej utripa, vendar je utripanje tako hitro, da tega ne zazna¬ mo; dozdeva se nam, da dioda nepresta¬ no sveti. Opazili ga bomo le pri zelo po¬ časni vožnji. Izdelava luči V trgovini kupimo rdečo svetlečo dio¬ do, tako z ultra svetilnostjo, v upanju da je proizvajalec opravil svoj posel bolje, kot to obljublja v tehničnih podatkih. Ne¬ koliko pač tvegamo. Doma jo takoj pre¬ verimo na laboratorijskem usmerniku. (Nekoliko daljša, zato pa bolj zanesljiva pot, da pridemo do želene svetleče di¬ ode, vodi prek Conradove kataloške pro¬ daje. Naslov zastopnika najdete v opisu risbe 1.) Dioda ima dve priključni nožiči, daljšo (anodo) priključimo na negativni priklju¬ ček usmernika. Tok kratkega stika omeji¬ mo pri usmerniku na najmanjšo možno mero. Napetost usmernika počasi spremi¬ njamo med 0 in 15 V ter hkrati budno opazujmo ampermeter Pri 15 voltih test obvezno zaključimo. Če bomo še pred tem zaznali tok, potem pač nimamo sre¬ če. Del krivde prevzema tudi avtor pri¬ spevka. Diode s tem nismo uničili, žal pa je v našem primeru (risba 1) ne bomo mogli uporabiti. Ce nimamo na voljo laboratorijskega usmernika, za preverjanje zaporne nape¬ tosti uporabimo stik z risbe 4. Tudi tu po¬ časi vrtimo os potenciometra ter hkrati preverjamo vrednost, ki jo zazna amper- meter. Zal tudi tokrat potrebujemo prime- Risba 3. Shema utripajoče rdeče luči C1 22 pF/16 V, tantal kondenzator C2 10 pF/16 V, tantal kondenzator Gl B250C800, graetz usmerniški stavek (Iskra) R1 100kQ, 1/8 VVupor R2 100 k£2, 1/8 W upor R3 68, 1/8 W upor LED T-l 3/4, ultra svetleča dioda (rdeča) ren vir napetosti (npr. dve 9-voltni bateri¬ ji). Merilno območje instrumenta nastavi¬ mo na 1 mA. Če test ne uspe, se ponujata dve mož¬ nosti: lahko kupimo novo svetlečo diodo, tokrat pri drugem trgovcu, ali pa upora¬ bimo vezje na risbi 2. TIM 9/10 • maj, junij 1996 • 49 ELEKTRONIKA J LED Risba 4. Merilni stik, s katerim preverimo za¬ porno napetost svetleče diode A univerzalni merilni instrument P 1 kQ, potenciometer R 15 k tl, 1 /8 W upor U 2 x 9 V baterija LED testna ultra svetleča dioda (rdeča) T-l 3/4 Kje je privlačnost ideje z risbe 1, da se je po vsej sili oklepamo? V tem, da jo izpeljemo skoraj v trenutku. Poleg svetle¬ če diode namreč potrebujemo le še upor in pregorelo žarnico (z običajnim navo¬ jem E10), torej prav tisto, ki čaka, da jo zamenjamo. S kleščami previdno prime¬ mo stekleno bučko žarnice ter jo potisne¬ mo globoko v koš za smeti. Zarobimo jo in še bolj previdno odstranimo ostanke stekla in žice. Toda pri tem pazimo, da ohranimo tisti del steklejiega nastavka, ki nosi osrednji kontakt. Če tega opozorila ne bomo vzeli dovolj resno, bomo rabili novo pregorelo žarnico. Osrednji kontakt prevrtamo z 1 mm debelim svedrom in skozi nastalo luknjico potisnemo eno od uporovih priključnih žičk. Telo upora naj se popolnoma skrije v navojno grlo nek¬ danje žarnice. Odvečni del uporovega priključka odščipnemo in ga s kapljico cina prispajkamo tako, da do ta del žar¬ nice tak kot nekoč. Drugo priključno žico upora skrajšamo na vsega 5 mm, enako tudi eno priključno žičko svetleče diode, in ju spojimo s kapljico cina. Preostane nam le še, da prispajkamo drugi priklju¬ ček diode na grlo šarnice. Priključek pred tem primerno upognemo in skrajšamo. UPOR Risba 5. Izdelava LED-žarnice Najbolje bo, da ga prispajkamo na isto mesto, kot ga je predvidel izdelovalec žarnice. Prizadevati si moramo, da leča svetleče diode nekako nadomesti prejš¬ njo stekleno žarnično glavico. Pri tem mo¬ ramo poskrbeti, da se priključka LED- -diode med seboj ne dotikata. Upor v na- vojnem telesu lahko zalijemo s primernim polnilom ali lepilom, ni pa nujno, ker se kompozicija zelo trdno vsidra v navojno telo žarnice. Tako izdelano žarnico privi¬ jemo v ohišje svetilke kolesa. Se prej pre¬ verimo druge priključke, ker bo to zadnje tovrstno opravilo v "življenju" kolesa. Živ¬ ljenjska doba svetleče diode je namreč več 10.000 ur. Na risbi 2 signalna dioda D varuje svetlečo diodo pred previsoko napetostjo v zaporni smeri. Tako vezje bi svetoval vsem tistim, ki se nameravajo posla lotiti profesionalno. Nekoliko bolj nadležno je le vprašanje, kako v žarnično grlo vstavi¬ ti še diodo. Vendar problem ni nerešljiv. Nadgradnja V prispevku objavljamo še eno vezje, primerno za krmiljenje svetleče diode (ris¬ ba 3). To je le za spoznanje zahtevnejše od prvih dveh. Rdeča luč je, vsaj po mo¬ jem prepričanju, bolj učinkovita, če utri¬ pa. Taka rešitev bi lahko bila v nasprotju s prometnimi predpisi, toda na trgu je kar nekaj tovrstnih napravic, kar kaže, da to ni tako. Vezje je silno preprosto, pa tudi majhno, tako da ga bomo brez težav namestili v prostor, ki ga zagotavlja ohiš¬ je rdeče svetilke. Kako deluje? Opraviti imamo s klasič¬ nim graetzevim usmernikom, ki ga pred¬ stavljata usmerniško vezje Gl in konden¬ zator C1. Uporabljamo ga za napajanje nestabilnega multivibratorja Ul in svetle¬ če diode LED. Frekvenca ter čas, ko dio¬ da sveti, sta določena s kombinacijo vred¬ nosti elementov C2, R1 in R2. Upor R3 omejuje tok svetleče diode. Risba 6. Tiskano vezje za utripajočo LED Risba 7. Razporeditev elementov (utripajoča LED) Tiskano vezje lahko sestavimo po pred¬ logu z risbe 6, pripadajočo razporeditev elementov pa vidimo na risbi 7. Tiskano vezje spojimo z navojnim grlom s pomoč¬ jo žičnih prevez. V pomoč bo tudi risba 8, ki bolj nazorno predstavlja izdelavo. Vse drugo je povsem enako postopkom, ki smo jih vajeni pri izdelavi elektronskih naprav. Montaža utripajoče luči je enako preprosta, kot pri prej opisani rešitvi, iz¬ delek (tiskano vezje) torej kar privijemo v svetilko. Risba 8. Izdelava utripajoče LED-žarnice Svetleča dioda Svetleča dioda, v strokovni literaturi pogosto uporabljamo anglosaško kratico LED (Light-Emitting Diode), se v osnovi prav nič ne razlikuje od drugih polpre- vodniških diod, v skrajni sili bi jo lahko uporabili tudi v kakem usmerniku. Dioda v velikosti bucikine glavice je izvor svet¬ lobe polprevodniških žarnic, indikatorjev in prikazovalnikov. Ima naravnost ideal¬ no mehansko trdnost, nizko delovno na¬ petost, deluje v širokem temperaturnem območju, ima zelo dolgo življenjsko do¬ bo in je kompatibilna praktično z vsemi digitalnimi tehnologijami. Izbiramo lahko med različnimi velikostmi in oblikami. Za prve polprevodniške diode (in tranzistor¬ je) so izdelovalci uporabili germanij ali silicij, ki so ju onečistili fdopirali) z nekim 3- oziroma 5-valentnim elementom. Ta¬ krat smo šteli leto 1948. Za PN-spoj svet¬ leče diode je mnogo bolj primeren galij, onečiščen z arzenom ali/in fosforjem. Pri teh materialih že pri sobnih temperaturah lahko ustvarimo monokromatski svetlobni žarek v vidnem in infra spektru. Osnovna rezina diode je tipa N, torej onečiščena s 5-valentnim elementom tako, da v dopi- rani plasti ustvarimo presežek jnegativ¬ nih ,I elektronov. Vendar ob plast N posta¬ vimo še plast P, otoček v plasti N, ki je onečiščen s 3-valentnim elementom. V tej plasti se ustvari presežek (pozitivnih) vrzeli. (Dejansko gre za kronično pomanj¬ kanje elektronov.) Če na omenjeni PN- spoj dovedemo (preko ustreznih kovin¬ skih priključkov) dovolj veliko napetost (od I do 5 V) v prevodni smeri (pozitivni pol priključimo na P, negativni pol pa na del N spoja), se prosti elektroni, ki nepre¬ stano nastajajo v substratu N, zaradi pri¬ sotnega električnega polja usmerijo proti priključku P, kjer se vgradijo v kristalno strukturo. Polje v PN-spoju je dovolj veli¬ ko, da nekateri elektroni prejmejo zadosti veliko energijo in premagajo energijsko vrzel med valenčnim in pre¬ vodnim območjem. Vzbujeni atom ni sta¬ bilen in prav kmalu steče obraten proces. Pri tem elektron prej prejeto energijo odda v obliki fotona, torej svetlobnega bliska. Barvo svetleče diode določa širi¬ na energijske vrzeli med valenčnim in prevodnim pasom oziroma onečiščenje polprevodnika. Najbolj "hvaležna" je rdeča barva, zelo radi posegamo tudi po zelenih in rumenih svetlečih diodah. Razveselili smo se ob prvih modrih LED- diodah. Ultrasvetle izvedbe dosežemo s posebnimi heteropostopki. S časom so se na trgu pojavile tudi bolj zahtevne izvedbe svetlečih diod, ki jih uporab¬ ljamo pri sodobnih aplikativnih napravah široke potrošnje. Sem lahko prištejemo tudi večbarvno LED, utripajočo svetlečo diodo ali tudi kalibracijske izvedbe za videokamere in fotografske naprave visoke tehnologije ter svetlobne vire v medicinskih instrumentih. 50 • TIM 9/10 • maj, junij 1996 ELEKTRONIKA__ Laboratorijski usmernik 0-40 V, 4 A Tok (impulzno): 100 mA Tok (trajno): 30 mA Napetost v zaporni smeri: 5 V Čas spajkanja pri 260° C: 5 s Tabela: Največje dovoljene tipične vrednost za rdečo svetlečo diodo T-l 3/4 Risba 9. Konstrukcija svetleče diode In kakšne so še druge možnosti upora¬ be svetleče diode v kolesarstvu? Morda ne boste verjeli, če povem, da LED-diodo uporabljam tudi v belem žarometu. Tokrat seveda svetlečo diodo rumene barve. Če¬ prav to ni pomembno, sem rumeno LED- -diodo orentiral obratno kot rdečo. S tem je dinamo bolj enakomerno obremenjen, v prvi polperiodi napaja zgolj rumeno, v drugi pa le rdečo svetlečo diodo. Z "rumeno" rešitvijo ne bodo zadovoljni ti¬ sti kolesarji, ki dejansko potrebujejo belo luč za osvetlevanje poti. Sam se vozim skoraj izključno po mestnih ulicah in mi¬ mo kar lepega števila policistov, ki varu¬ jejo zgradbe državnega aparata in pred¬ stavništev tujih držav. Kazen še ima svojo moč. Zdaj imam na kolesu zanesljivo luč, in če bi se kdo obregnil ob brlivko (včasih vidim nekam kisle obraze), bi se spustil na spolzka tla, saj menim, da bi tudi to rešitev znal zagovarjati. Pa veliko zabave z izdelavo in upora¬ bo svetleče diode! Jernej Bohm Dober stabiliziran laboratorijski usmer¬ nik je osnova vsakega laboratorija in tudi domače delavnice. Toda njegova kvalite¬ ta je pogojena tudi s ceno in razni preciz¬ ni tovarniški izdelki včasih presegajo še tako polne žepe. Usmernik, ki je pred vami, omogoča dobro stabilizacijo napetosti, ki je v širo¬ kem območju zvezno spremenljiva, ter to¬ kovno omejitev, ki prepreči marsikatero okvaro. Izhodna napetost je zvezno spre¬ menljiva od 0 do 40 V pri izhodnem toku štirih amperov. Izhod je tokovno omejen in zaščiten pred napačnimi izhodnimi pogoji, kot so obratna napetost ali preve¬ lika napetost, ki bi jo pripeljali na izhodne sponke. Vezje sloni na integriranem regulatorju napetosti LM723 ter dveh operacijskih ojačevalnikih, ki ju dobimo v integriranih vezjih LM741. Tisti, ki bolje poznajo vez¬ je 324, vedo, da je najmanjša napetost, ki jo normalno dobimo iz integriranega vezja, relativno +2 V proti priključku V. Ta je normalno priključen na +0 V in je tako minimalna izhodna napetost okrog 2 V. Ta problem obidemo s priključitvijo sponke V na negativni potencial približno -2 V. Tako izhodna napetost lahko pade na +2 V proti sponki V, to pa je v tem primeru 0 V. Negativni signal dobimo z uporabo dveh transformatorjev. Tr. 1 ima navitje 2 x 12 V in 0,4 A, medtem, ko ima glavni transformator Tr. 2 33 V in 4 A. Shema celega vezja ni preveč zapletena in lah¬ ko delovanje hitro razberemo iz sheme. Integrirano vezje IC2 prek potenciome¬ tra Pl regulira zvezno spreminjanje na¬ petosti, medtem ko vezje IC3 s potencio¬ metrom P2 določa prag delovanja tokov¬ ne zaščite. Trenutek, ko se vklopi tokovna zaščita, takoj signalizira svetleča LED dioda D7. Z uporoma R4 in R16 fino na¬ stavimo največji tok in napetost. Vezje je prek upora R9 povezano z močnostnim delom, ki ga predstavlja tranzistor T2, ve¬ zan v vezavi darling s tremi vzporedno vezanimi močnimi tranzistorji. Ti so za¬ ščiteni oz. uglašeni prek uporov R17 do R20. Za močnostne tranzistorje sem uporabil znane 2N3055, ki s svojimi 115 W ustrezajo našim zahtevam. S tri- merskima potenciometroma P3 in P4 na¬ stavimo občutljivost in doseg merilnih in¬ strumentov, ki kažeta napetost in tok, ki teče v porabnik. Kondenzator 0 2 pri- spajkamo neposredno na izhodne spon¬ ke. Gradnja tiskanega vezja ne predstav¬ lja nobenega posebnega problema. Ploš¬ čica je dokaj velika in zelo dobro preg¬ ledna, da prenese tudi večje elemente. Vrstni red gradnje je običajen: najprej upori, prevezave K ter nato ostali elemen¬ ti. Integrirana vezja je priporočljivo vgra¬ diti v podnožja. Kondenzator C10, ki gla¬ di napetost, je lahko tudi večji. Sam sem vgradil dva kondenzatorja po 4700 pF in ju pokončno pritrdil na ploščico. V tem primeru moramo nekoliko prirediti plošči¬ co po merah naših kondenzatorjev. Pa¬ zimo predvsem na polariteto diod. Upore od R18 do R21 lahko navijemo tudi iz 0,4 mm debele in 22 cm dolge uporovne žice, ki jo navijemo v dvojno spiralo in jih prispajkamo na ploščico. Pazimo pred¬ vsem to, da se žica ne bo dotikala ploš¬ čice ali ovoji med seboj. Močnostni tran¬ zistorji so pritrjeni neposredno na ohišje in na hladilnik z 2° C/W. Tranzistorje pred montažo namažemo s pasto, da dosežemo boljše prevajanje toplote. S sljudnimi lističi tranzistorje izoliramo od ostalega ohišja, saj je ohišje samo ozem¬ ljeno. Na čelno ploščo montiramo kaza- Ična instrumenta, potenciometre in pri¬ ključne sponke. Za regulacijo napetosti sem uporabil dva potenciometra, ki sem ju vezal zaporedno. Potenciometer Pl je ostal 50 kfl, temu pa sem dodal še en potenciometer za 2,2 kil, ki ga uporab¬ ljam za fino nastavitev napetosti. Na čelno stran montiramo še LED diodo D7 in varovalko. Za boljše in natančnejše odčitavanje nastavljene napetosti sem uporabil dvojni preklopnik, ki mi v enem položaju omo¬ goča odčitavanje polne napetosti, v dru¬ gem pa samo do 20 V. Za to moramo na¬ risati tudi dve skali in sicer eno do 40 V, drugo pa do 20 V. Vendar pa se v tem primeru pojavi problem preobremenitve kazalčnega instrumenta. Da to napako preprečimo, moramo narediti varovalo instrumenta. Zaporedno instrumentu ve¬ žemo dve silicijevi diodi npr. 1N914. Vezavo tega dela sem narisal na dodatni shemi. Za natančno odčitavanje nape- TIM 9/10 • maj, junij 1996 • 51 ELEKTRONIKA Shema vezja laboratorijskega usmernika D8 1N4001 iQ ioomaF 4 +US 100MA VEZAVA PREKLOPNIKA IN VAROVALNIH DIOD C12 4 -us TR2 220V 50Hz 52 • TIM 9/10 • maj, junij 1996 ELEKTRONIKA Razporeditev elementov na ploščici tosti pa na sponke Us+ in Us- priključimo digitalni merilni instrument, ki lahko pokaže zelo natančne podatke. Usmerniku dodatno umerjanje ni po¬ trebno, razen merilnih instrumentov, in mora delovati takoj. Morda boste imeli nekaj problemov pri nabavi potrebnih transformatorjev, saj niso standardnih dimenzij. Pomagam vam lahko le tako, če povem, da poskusite transformatorje naročiti pri firmi Dolinšek iz Kranja. Sam ta usmernik uporabljam že kar nekaj časa in do zdaj z njim še nisem imel nobenih problemov, saj je praktično neuničljiv - seveda pri razumnem rav¬ nanju. Upam, da boste napravo lahko izdelali brez težav in vam bo koristno služila pri vašem delu. Robert Resman TIM 9/10 • maj, junij 1996 • 53 ELEKTRONIKA Merilnik časa delovanja Veliko naprav ima vgrajen merilnik, ki jim meri čas delovanja, naj bodo delovni stroji ali letalski modeli. Tudi sam sem si zamislil tak merilnik za oddajnik RV- naprave. Vedno me je zanimal čas delo¬ vanja oddajnika, predvsem zaradi stanja akumulatorjev. Merilnik me je zelo prese¬ netil, saj je vedno kazal krajši čas, kot pa sem si ga sam predstavljal. S pomočjo merilnika kapacitete sem lahko vedno zelo točno izračunal čas brezskrbnega le¬ tenja, kakor tudi čas, ki mi je še preostal. Novejše RV-naprave imajo takšno uro že vgrajeno, zato pa bo prišla prav tistim z malo starejšimi napravami, ki tega dodat¬ ka nimajo. Sam sem na oddajniku pritrdil konektor ter nanj priključil napajanje za glavnim stikalom. Ko je oddajnik prižgan, je na konektorju napajanje in obratno. Meril¬ nik sem vstavil v oddajniški pult, saj je za to še dovolj prostora, ter ga prek (conek- torja povezal z oddajnikom. Pred vsakim merjenjem sem uro nastavil na 12.00 tako, da sem lahko normalno odčital de¬ lovne ure. Ura omogoča tudi opozarjanje z alarmom, da vemo, koliko časa imamo še na razpolago ali podobno. Merilnik lahko uporabljamo tudi za druge različne namene, saj kot tak ponu¬ ja ogromno možnosti uporabe. Predvsem ima nalogo meriti daljše čase, kjer bi bilo nesmiselno sedeti poleg s štoparico v roki, razen tega pa je še do sekunde točen. Sam sem na primer meril čas pol¬ njenja pri avtomatskem polnilniku akumu¬ latorjev, ki traja celih 16 ur. Za fino na¬ stavitev tega časa mi je priprava prišla izredno prav. Uporabljal sem jo tudi kot merilnik kapacitivnosti, saj sem lahko izmeril tok praznjenja, ter s časovnim po¬ datkom izračunal kapacitivnost. Mogoče se je že komu izmed vas porodila ideja o takem merilniku kapacitivnosti, saj bi z operacijskim ojačevalnikom (npr. 741) ter nekaj upori lahko sestavil popolnoma avtomatski merilnik kapacitivnosti. Toda to je že nova ideja, ki jo za enkrat pre¬ puščam vam. Merilnik je sestavljen iz razmeroma majhnega števila elementov, zato tudi za začetnike ne bo pretrd oreh. Srce na¬ prave je majhna budilka ali podobna ura, ki jo poganja baterija 1,5 V. Poleg tega rabimo še en upor 22 k£2, ki ni kri¬ tičen in tranzistor tipa NPN, npr. BC 107 ali podoben. Vse skupaj lahko vstavimo kar v ohišje budilke, tako da se zunanji izgled sploh ne spremeni. Uro najprej pazljivo razstavimo in poi¬ ščemo pozitivni priključek baterije. Ta spoj z ostrim nožem prekinemo in očisti¬ mo lak, ki je na vezju. Na to prispajkamo tranzistor in sicer kolektor na pozitivni pol baterije, emiter pa na pozitivni pol napa¬ janje vezja, ker v nasprotnem primeru tranzistor ne bo deloval. Na bazo tranzistorja prispajkamo še upor in vse skupaj zaščitimo. Na upor in negativni pol napajanja prispajkamo še dve žici, ki ju speljemo ven, ali pa na ohišje po želji vgradimo konektor. S tem je naprava narejena in jo lahko preizkusimo. V ležišče vstavimo baterijski vložek, vendar ura še ne sme steči, pre¬ makniti se mora šele, ko na priključne žice priklopimo nov vir napetosti. Zdaj vidimo, da nam ura dejansko meri čas, ko je na vhodu pozitivni signal. Ko sig¬ nala ni več, se ura ustavi in pri novem sig¬ nalu spet steče. Napravico boste lahko uporabili tudi v druge namene, saj domišljija ne pozna meja. Robert Resman Tekmovanje z baloni na topli zrak Zadnji vikend v mesecu marcu je bil še posebej zanimiv za ljubitelje tekmovanj s toplozračnimi baloni. Na Ljubljanskem barju se je v soboto, 30. marca, kljub sla¬ bemu vremenu zbralo nekaj najbolj za¬ gretih tekmovalcev s toplozračnimi ba¬ loni. Največ jih je prišlo iz šole Maksa Pečarja. Organizator odprtega mestnega tekmovanja je bil tudi letos Janez Smolej, ki ima največ zaslug za razvoj te dejavnosti pri nas. Veter in dež sta tekmovalce ves čas zelo motila. Največ težav so imeli s pol¬ njenjem s toplim zrakom, saj je veter ne¬ prestano razpihoval plamen v gorilnikih in le najbolj spretnim je uspelo napolniti notranjost balona. Tekmovalcem je uspe¬ lo opravili po dva štarta. Kljub nemogo¬ čim razmeram je Maticu Lipovšku uspelo kar dvakrat doseči maksimalni čas in je zasluženo osvojil prvo mesto. Med mo¬ deli je bil najbolj zanimiv balon v obliki valja, ki ga je naredil Andrej Vrbec iz ARK Komorov in se z njim prebil na tretje mesto. Tekmovanje je zaradi slabega vre¬ mena potekalo zelo počasi, vendar ga je sodniški ekipi le uspelo pripeljati do konca. Najboljši trije tekmovalci so bili: 1. Matic Lipovšek OŠ Maksa Pečarja 240 2. Matija Vrtačnik ARK Komorov 45 3. Andrej Vrbec ARK Komorov 30 Matija Vrtačnik TIMOVI OGLASI PRODAM RV-napravo Robbe starion 475, 40 MHz z dvema servomotorjema. Kupcu podarim RV-jadraino letalo. Tel.: (061) 653-292 PRODAM skoraj novo RV-napravo FC-16. V ceno 25.000 SIT je vključen oddajnik, stikalo ter dva akumulatorja. Prodam tudi letalo progo, ki je skoraj novo in dobro ohranjeno. Cena je 20.000 SIT. Luka Pirnat Količevo 44 1230 Domžale Tel.: (061)724-208 PRODAM RV-model letala charter z razpetino kril 1 800 mm, motorjem 6,5 cm 3 - brez servo motorjev. Model je še nerabljen. Cena je 350 DEM. Tel.: (064) 861-658 PRODAM avtomobilski motor 3,5 cm 3 No- varossi PRO 2000 6/E za 290 DEM ali me¬ njam za letalski motor 6,5 cm 3 . V ceno je všte¬ to še koleno car 1 80°. Vse je staro pol leta in skoraj nerabljeno. Kupim pa letalski motor 6,5 cm 3 z izpušno cevjo. Klemen Korošec Begunje 1D 1382 Begunje pri Cerknici Tel.: (0609) 624-232 (zvečer) PRODAM motorček Super tigre X 11 (1,8 cm 3 ) za 5.200 SIT, več elektromotorjev (tudi 200 V), 50 načrtov letal in 14 knjig za ma- ketarje o tankih in bojnih ladjah ter še nekaj knjig o elektroniki. Tel.: (065) 21-536 PRODAM skoraj novo dvokanalno RV-napra¬ vo Hitec-challenger 250, komplet s sprejem¬ nikom, dvema servomehanizmoma, ter oddaj- niskimi baterijami Ni-Cd. Matjaž Žnidarčič Batuje 38 a 5262 Črniče Tel.: (065) 66-219 54 • TIM 9/10 • maj, junij 1996 ZA SPRETNE ROKE Obešalnik z razsvetljavo V večini naših stanovanj so predsobe največkrat ozke, slabo razsvetljene in tudi slabo izrabljene. Obešalniki za gar¬ derobo so pritrjeni kar na stranice omar, svetloba, ki jo oddaja luč na stropu, ne pride do izraza, torbice in vrečke ležijo vedno v drugem kotu in tako naprej. Se¬ veda ni nujno, da se s takšnim stanjem kar sprijaznimo; še zlasti to nima smisla, ker je mogoče že z izredno preprostim iz¬ delkom, za katerega ni treba odšteti ve¬ liko denarja, stvari precej izboljšati. Ce pogledate fotografijo in risbo obešalnika z razsvetljavo, boste hitro ugotovili, da utegnemo imeti prav. nameravate namestiti obešalnik z razsvet¬ ljavo, nato pa dobro premislite, od kod in kako boste napeljali elektriko oziroma kako boste prižigali luč za obešalnikom. V nobenem primeru se raziskovanja po električnih razvodnicah in stikalih ne lote¬ vajte brez navzočnosti starejših ali - še bolje - mojstra, kajti že majhna nepazlji¬ vost ima lahko celo smrtne posledice! Ko ste vsi skupaj prepričani, da je montaža obešalnika z razsvetljavo smiselna in predvsem možna, odžagajte ustrezno dolgi nosilni letvi, ju zbrusite ter kakih 15 cm od obeh koncev pravokotno prilepite in privijte na rob dveh približno 230 mm uporabljamo za razsvetljavo kuhinjskih pultov. Seveda je ta rešitev precej dražja od tiste z žarnicami. Odvisno od tega, kje boste luč za obešalnikom prižigali in ugašali, imate na razpolago dve možno¬ sti: pri prvi, ki je preprostejša in cenejša, je to kar dosedanje stikalo v predsobi, pri drugi pa morate poleg žarnic in lestenč- ne spojke na fazni vodnik priključiti še potezno stikalo, ki ga montirate nekam na povsem levi ali povsem desni hrbtni del spodnje letve obešalnika. Pazite, da bodo vsi stiki žic neoporečni in dobro izolirani ter da žarnici ne bosta preblizu lesa, sicer lahko pride do požara. Iz tanke aluminijaste pločevine lahko za vsako žarnico naredite polkrožen reflek¬ tor, ki bo zmanjševal segrevanje lesa in obenem usmerjal svetlobo proti steni. Matej Pavlič Če je obešalnik daljši od 1,5 m, stranskima navpičnima nosilcema obvezno dodajte še enega na sredini, sicer se spodnja letev zaradi pre¬ velike obremenitve lahko zvije. Orodje Ker je treba biti za izdelavo takšnega obešalnika nekaj mizarja, nekaj kovinar¬ ja in nekaj električarja, je tudi seznam orodja bolj raznolik kot navadno: orodje za zarisovanje, električna krožna ali vi¬ bracijska žaga, električni vrtalnik s svedri za vrtanje v les, kovino in opeko oziroma beton, libela, izvijač, brusilni papir, čo¬ pič, žaga za železo, pila, primež, kladi¬ vo, kombinirane klešče in fazni preizku- ševalnik. Material Osnova obešalnika so suhe smrekove letve s prerezom 1 00 x 20-25 mm. Poleg teh potrebujete še nekaj čisto navadnih kovinskih kljuk za obešanje ali 20 mm širok trak 1,5-2 mm debele pločevine, dve grli E 14 z žarnicama ali manjšo 220-voltno neonsko sijalko s podstav¬ kom, električni kabel 2 x 0,75 mm 2 , dvoj¬ no lestenčno spojko, potezno stikalo (po potrebi), 20 in 40 mm dolge lesne vijake, dva 50 mm dolga vijaka s PVC vložkoma za pritrditev obešalnika na steno, lepilo za les in zaščitno barvo za les ali nitro- lak. Izdelava Najprej izmerite del stene, na katerega dolgih kosov lesa z enakim prerezom. Na njunem zadnjem robu zgoraj z žago naredite dva plitva utora ter vanju s po dvema vijakoma pritrdite kovinski plošči¬ ci, s pomočjo katerih boste kasneje cel obešalnik montirali na steno. Kdor ima električni rezkalnik, lahko s profiinim no¬ žem obdela vidne robove, nato pa vse skupaj prebarvajte z enako barvo, kot je drugo pohištvo v predsobi, ali samo dvakrat prelakirajte s prozornim nitro- lakom. Sedaj spodnjo letev na hrbtni strani razdelite na 5, 6 ali 7 enakih delov, kar je odvisno od dolžine obešalnika. Na oz¬ načena mesta s kratkimi lesnimi vijaki pri¬ vijte čim bolj navadne, vendar dovolj močne kovinske kljuke za obešanje. Spretnejši jih lahko brez posebnih težav naredite sami iz 20 mm širokega in 1,5-2 mm debelega traku pločevine, ki ga narežete na približno 80 mm dolge kose in jih ukrivite v obliki črke J. Seveda ne smete pozabiti na luknje za pritrditev. Sedaj pride na vrsto "električni" del obešalnika. Na hrbtno stran zgornje letve privijte dve keramični grli E 14 za žarnici svečki z močjo 25 ali 40 W in lestenčno spojko. Če je vaš obešalnik daljši, je tudi žarnic lahko več, ali pa se raje odločite za paličasto neonsko sijalko, kakršne Modelarsko društvo Čuk prireja v nedeljo 2. junija 1996 ob 14. uri na strelišču v Crngrobu pri Škofji Loki 5. tradicionalno srečanje letalskih modelarjev Ogledali si boste lahko tudi dirko RV-mode- lov avtomobilov. Srečanje je namenjeno druženju in izme¬ njavi izkušenj letalskih modelarjev. Letos bo prireditev prvič tudi tekmovalnega značaja. Udeleženci z najboljšim in najzahtevnejšim programom bodo prejeli tudi pokale in na¬ grade. V sklopu prireditve bomo organizi¬ rali tudi bolšji sejem, na katerem boste lah¬ ko prodali ali kupili rabljeno modelarsko opremo. Podrobnejše informacije dobite na naslovu društva. Modelarsko društvo ČUK Podjubnik 139 4220 Škofja Loka TIM 9/10 • maj, junij 1996 • 55 ZA SPRETNE ROKE_ Bližajo se počitnice Počitnice so čas, ko so - v primerjavi s šolskim letom, ki ga ob učenju in pisanju nalog večinoma presedijo za mizami - šolarji zaradi toplih in dolgih dni lahko precej več časa v naravi. Da bi ta prosti čas čim bolje izkoristili in se ob tem tudi kaj novega naučili, smo za letošnjo dvoj¬ no številko Tima pripravili nekaj načrtov, po katerih boste lahko naredili vrsto zani¬ mivih pripomočkov za prijetnejše preživ¬ ljanje počitnic. Namenoma smo izbrali takšne, da bodo pri njihovi izdelavi lahko sodelovali tudi vaši starši. Indijanski vigvam Navadne turistične šotore, namenjene taborjenju, gotovo poznate. Ker so za igro največkrat prenizki, nekoliko nepri- kladni ter zaradi zahtevnejšega postav¬ ljanja in dokaj visokih cen tudi sicer manj primerni, si za vrt ali bližnji travnik raje naredite indijanski vigvam, ki je nekaj povsem drugega: v njem je dovolj prosto¬ ra, postavljen ali podrt je v nekaj minu¬ tah, in tudi če ga po nesreči strgate ali umažete, ne bo velike škode, saj je mate¬ rial zanj zelo poceni. Slika 1. Da se vigvam ne bi podrl, ga pritrdite s šestimi klini, ki jih potisnete skozi kovinske obročke na koncu gumijastih trakov, zavo¬ zlanih k zankam na spodnjih vogalih trikotnih stranic. naj bodo veliki 8 x 125 cm, vsakega posebej zašijte po dolžini v cev in jih z notranje strani s cikcakastim šivom všijte med dve daljši trikotni stranici. Na sredi¬ no ene od trikotnih stranic všijte zadrgo (A), na obeh straneh iste stranice zunaj in znotraj prišijte približno 20 cm dolg trak, s katerim boste lahko privezali odprta Potrebujete 350 x 140 cm velik kos kakršnega koli trpežnejšega blaga ali kar šotorskega platna, šest 160 cm dolgih bambusovih palic za drogove (uporabite lahko tudi letve, ki jim z grobo rašpo pos¬ namete robove in jih zgladite z brusilnim papirjem), 2 m keper traku, 60 cm dolgo zadrgo, močan gumijast trak (ali kos odslužene kolesarske zračnice), šest kovinskih obročkov s premerom 1,5 cm in šest klinov, ki jih lahko naredite iz lesa ali ukrivite iz debelejše žice. Najprej na blago narišite obrise se¬ stavnih delov (risba 1). Trikotni kosi naj bodo ob straneh za 1,5 cm ter zgoraj in spodaj za 2-3 cm večji. Sest trakov, ki "vrata" vigvama (B), k vsem šestim spod¬ njim vogalom pa dobro prišijte zanke iz blaga. Vanje nato zavozlajte kakih 30 cm dolge močne gumijaste trakove; na njihovih koncih naj bo po en kovinski obroček, skozi katerega boste pri postav¬ ljanju šotora zabili klin (slika 1). Ostane vam le še, da od zgoraj v že prej nare¬ jene vzdolžne "cevi" med trikotnimi stra¬ nicami potisnete šest drogov in jih na me¬ stu križanja s širokim gumijastim trakom ali vrvjo močno povežete (glej fotografijo na naslovnici revije). Kljub temu, da ste vigvam najbrž naredili iz blaga živih barv, ga še vseeno lahko okrasite z raznobarvnimi trakovi iz blaga in našitki. Deska za rezanje Zakaj si za spremembo za poletni piknik ne bi omislili deske za rezanje v obliki velike klobase (slika 6)? Ce imate pri roki približno 400 x 1 60 mm velik ter 20-25 mm debel kos gostega smrekove¬ ga ali bukovega lesa, ki mora biti seveda suh in brez razpok, bo narejena v slabi uri. Na tanjši karton narišite kvadratno mrežo s stranico 5 cm in nanjo z risbe 4 Risba 4. V kvadratno mrežo s stranico 5 cm povečana oblika klobase vam bo dala 375 x 148 mm veliko desko za rezanje. Slika 6. Da ne bo nesporazuma: deska za rezanje v obliki klobase nikakor ni namenjena samo rezanju klobas ... prenesite obris deske. S škarjami ali mo¬ delarskim nožem izrezano šablono po¬ stavite na z obeh strani poskobljano des¬ ko, jo občrtajte s kemičnim svinčnikom ali tankim flomastrom, izžagajte z vbodno žago, z rašpo ter brusilnim papirjem zaoblite vse robove - in deska je nareje¬ na. Kdor želi, naj na enem koncu nekaj centimetrov od roba izvrta 5 mm veliko luknjo, da bo mogoče desko, ko ta ne bo v uporabi, obesiti na žebelj. Zabojček za kolesarsko orodje Vožnja s kolesom je obvezni sestavni del počitnic. Kolo pa je seveda treba tudi vzdrževati in po potrebi popravljati, za 56 • TIM 9/10 • maj, junij 1996 ZA SPRETNE ROKE kar rabimo ustrezno orodje. Da bi bilo to vedno na svojem mestu in da bi aa lahko tudi prenašali, ne da bi pri tem kaj izgu¬ bili, vam predlagamo, da naredite zaboj¬ ček (slika 5). Narejen je iz 15 mm debelega leplje¬ nega lesa, pokrov pa je iz 6-milimetrske ročaj. Na pokrov lahko še kaj narišete ali ga polepšate z nalepkami. Glede na količino ter obliko in velikost orodja, ki ga premorete, v obe nosilni plošči zabijte različno dolge in različno velike žebljičke oziroma kljukice, ki bodo držale orodje. Pomagate si lahko tudi s približno 20 x 250 mm velikimi trakovi iz tankega usnja (npr. odslužen pas za hlače), še bolje pa je v trgovini z okovjem kupiti nekaj pla¬ stičnih nosilcev, ki so namenjeni prav Viseči ležalnik Če se želite po "naporni" igri odpočiti v hladni senci dreves, si omislite viseči ležalnik (slika 2), pri njegovi izdelavi pa vam bo morala s svojimi šiviljskimi spret¬ nostmi spet priskočiti na pomoč mama. Potrebujete 90 cm širok in 3,25 m dolg kos močnega markiznega platna, 4 m keper traku za ojačitev robov, dve 35 mm debeli in 650 mm dolgi okrogli leseni palici ter približno 10 m močne najlonske vrvi. Slika 2. Stika delov C in D okrepite s keper trakom. Pri krojenju si pomagajte z risbo 2, ki kaže obliko posameznih sestavnih delov, pri čemer ne pozabite na dodatke za robove in všitke. K osrednjemu delu ležal¬ nika, ki je velik 60 x 180 cm, z obeh strani prišijte po dva stranska dela C in D, ki sta velika 15 x 90 cm, zgoraj in spodaj pa še dela A in B, ki sta velika 45 x 60 cm in se na sredini zožita na 30 cm. Ko ju preganete na polovico, ne poza¬ bite kakih 7 cm od roba narediti šiva, s čimer bo nastal nekakšen žep, skozi katerega boste kasneje potisnili palico za obešanje ležalnika na drevo. Ker se mora osrednji del, ki je sicer širok 60 cm, proti obema koncema zožiti na 45 cm, kolikor sta široka dela A in B, na vseh šti¬ rih vogalih naredite po štiri dvojne pre¬ gibe (slika 3), šiv in nastali rob pa dodat¬ no prešijte še s keper trakom, da se blago Slika 5. V prenosnem zabojčku je vse potreb¬ no orodje za popravilo kolesa vedno pri roki. vezane plošče. Poleg tega potrebujete še štiri gumijaste nožiče, pohištveni ročaj, različno dolge žeblje, 30 mm dolge lesne vijake, lepilo za les in poljubno barvo za zaščito zabojčka. Sestavne dele izžagaj- te z električno krožno ali vbodno žago in jih sestavite po risbi 3. Po simetrali dela C od zgoraj do polovice višine izžagajte 200 mm dolg utor, ki mora biti širok toliko, kot je debel del B; vanj izžagajte enako dolg in širok utor od spodaj navz¬ gor. Stične površine vseh sestavnih delov premažite z lepilom, stike pa dodatno utrdite še z vijaki in žebljički (pokrov). Da bi bila škatla, ki bo služila kot pokrov, čim močnejša, je priporočljivo v vse notranje kote prilepiti letvice s prerezom 15x15 mm. Ko se lepilo posuši, robove zgladite z grobim in finim brusilnim pa- Kosovnica pirjem ter zabojček z notranje in zunanje strani vsaj dvakrat zaščitite z barvo ali lakom, ki je obstojen proti vodi. Na dno privijte štiri gumijaste nožiče, na pokrov pa kak centimeter od zareze pohištveni držanju orodja. Pritrdite jih s po dvema lesnima vijakoma. Ker je na dnu zabojč¬ ka dovolj prostora, tja privijačite štiri plitve plastične posodice za vijake, mati¬ ce, podložke in drugo drobnarijo. Slika 3. Z notranje strani šiv okrepite s keper trakom. TIM 9/10 • maj, junij 1996 • 57 ZA SPRETNE ROKE Voziček c D Risba 2. Oblika sestavnih delov visečega ležalnika Iz pletene košare s premerom 200-300 mm, ki je npr. zaradi polomljenega ročaja ali strganega dna v gospodinjske namene že odslužila, in ostankov podvozja starega otro¬ škega vozička ali dveh koles (0 120-150 mm) od kake pokvarjene večje igrače lahko svoji sestrici mimogrede naredite voziček za prevažanje punčke ali medvedka. Košaro najprej očistite in prebarvajte z oljno ali nitro barvo, nato pa jo z dvema vijakoma pritrdite na močnejšo letev (25 x 40 x 200-300 mm), ki služi kot podvozje, zato z obeh strani nanjo privijte še kolesi. Na sredino sprednje strani iste letve vlepite še 600 mm dolgo palico ter skoznjo nekaj centimetrov pod vrhom prilepite 1 00 mm dolg kos paličice s premerom 6 mm. na tem mestu zaradi obremenitev ne bi strgalo. Isto velja tudi za oba stika delov C in D (slika 2). Približno 3 in 8 cm od koncev v obe palici izvrtajte luknje, skozi katere napeljite vrv, s katero viseči ležal¬ nik obesite npr. med dve drevesi ali na kako drugo primerno mesto. Slika 4. Najlonsko vrv napeljite skozi luknji v palici. Zložljivi trinožnik Na izletih v naravo, na taborjenju, ri¬ barjenju, pikniku in še marsikje vam bo prišel zelo prav nenavaden lovski stolček, ki je izredno trden, na njem je mogoče udobno sedeti, zložen pa ne zavzema veliko prostora (slika 7). Narejen je iz treh 50 cm dolgih okroglih bukovih palic s premerom prib¬ ližno 22 mm, štirih kosov markiznega platna, katerih oblike in mere kaže risba 5, ter poldrugi meter dolge in 2,5 mm de¬ bele najlonske vrvice, s katero povežete noge. Vsem meram na risbi dodajte vsaj 5 mm za zarobitev. Kvadratne kose bla¬ ga prišijte v vogale trikotnika, da dobite nekakšne žepe, in v kotih šive okrepite s 25 mm širokim keper trakom, da se blago zaradi obremenitve ne bi strgalo. Palice za noge na obeh koncih zaoblite z rašpo in dobro zgladite, nato pa jih tik pod polovico trdno povežite z najlonsko vrvico, kot kaže skica na sliki 7. Kdor želi, naj iz ostankov blaga naredi še etui za prenašanje zloženega trinožnika. Matej Pavlič Slika 7. Spretnejši lahko naredijo trinožnik iz usnja, vendar je s takšnim precej več dela. 58 • TIM 9/10 • maj, junij 1996 Tabla za sporočila Od 6. razreda dalje Čas izdelave: 2 do 3 dvojne ure Naloga in motivacija: Pri izbiri izdelkov, ki naj bi jih šolarji izdelali pri tehničnem pouku, je treba vedno misliti na to, da bodo te predmete kas¬ neje tudi praktično uporabljali v svojem vsakdanjem življenju, pa naj bo to pri športu, zabavi, učenju ali delu. Pri izdelavi table za sporočila mora učenec uporabiti risalno orodje ter električno orodje za razrez, vrtanje in brušenje, dokaj zahtevno pa je tudi lepljenje plute, njeno lakiranj morebitna izdelava okvirja. 600 Primer table za sporočila z merami 600 x 300 mm Težišče učenja: - risanje sestavnih delov na iverno, vezano ali smrekovo ploščo; - izžagovanje table z električno krožno, povratno ali tračno žago; - brušenje površine table; - nanašanje lepila in lepljenje plute; - brušenje surove plute in lakiranje; - izdelava okvirja iz smrekovih letvic (po želji); - sklepna obdelava in montaža. Gradiva, orodje in pripomočki: - iverna, vezana ali smrekova plošča, debela 12-16 mm, plošče 3 mm debele surove ali plastificirane plute, dve močnej¬ ši kljukici za obešanje slik in dva lesna vijaka s PVC-vložkoma 0 8 mm (ali dva večja žeblja) za pritrditev table na steno, žičniki, lepilo za pluto (UHU greenit) in lepilo za les (UHU coli express ali UHU coli wasserfest), proti vodi obstojna barva, lak ali toniran zaščitni premaz za les, bucike ali risalni žebljič¬ ki z barvastimi glavicami; - risalno orodje, električna krožna ali tračna in vbodna žaga, vibracijski brusilnik, električni vrtalnik, sveder 0 8 mm za vrtanje v gradbene materiale, izvijač, kladivo, nož olfa, plastična ali kovinska lopatica za nanašanje lepila, mizarske svore, delovna miza (npr. WM 300), čopič. žičnik Slika 2. Če izdelku dodamo preprost okvir iz poskobljanih smrekovih letev, se navadna oglasna deska naenkrat spremeni v ličen kos predsobne opreme. Izdelava Vsi vemo, da v vsakdanjem življenju sprejemamo velikanske količine informacij, ki si jih je dobro zapomniti; nekatere po možnosti za vedno, nekatere za čim dlje, med njimi pa so tudi take, ki jih lahko "držimo v glavi" le kak dan ali največ dva, potem pa jih lahko mirne duše pozabimo. Med te zadnje sodi tudi npr. mamino naročilo, kaj vse naj naslednji dan iz šole grede prinesemo iz trgovine. Takega seznama seveda ne bo¬ mo šli vnašat v računalnik ali ga zapisovat v kak debel zvezek s pomembnimi podatki, ampak ga bomo na hitro načečkali na najbližji dosegljiv listek ter ga spravili. Vse lepo in prav, toda velikokrat se zgodi, da tega listka naslednje jutro ne najdemo. Smo ga pomotoma vrgli stran, ga je odnesel prepih, smo ga preprosto založili in pozabili vzeti, ali pa se je zgodilo še kaj drugega? Da do takih primerov ne bi več prihajalo, na vidno mesto v stanovanju obesimo tablo za sporočila, na kateri bodo lahko vsi člani družine drugim in seveda tudi sebi pušča¬ li sporočila, naročila, telefonske številke, položnice, neplača¬ ne račune in druge podobne (zlasti za starše nadvse prijetne) stvari. Na takšni tabli je vedno lahko tudi manjši koledar za te- TIM 9/10 • maj, junij 1996 • 59 ZA SPRETNE ROKE koči mesec, razglednica, ki nam jo |e poslal kak prijatelj, dru¬ žinska fotografija z zadnjega praznovanja rojstnega dne in še marsikaj - skratka prava "družinska izmenjevalnica informa¬ cij" (slika 1). Table, ki smo jo pravkar opisali, seveda ni prav nič težko narediti. Zanjo uporabimo kos odpadne iverne ali vezane plošče oziroma kar odvečno polico iz stare omare, za oblogo pa bo zadoščalo nekaj plošč surove ali plastificirane plute, ki so ostale od prenavljanja kuhinje ali predsobe, merijo pa 20 x 20 ali 30 x 30 cm. Velikost table prilagodimo razpoložljive¬ mu prostoru na steni, kjer menimo, da bo najbolje služila svojemu namenu. Na risbi je primer table z merami 600 x 300 mm. Ploščo izrežemo z električno krožno, tračno ali vbod¬ no žago, pri čemer pazimo na pravokotnost stranic. Površino po potrebi zgladimo z električnim vibracijskim brusilnikom in nato nanjo s plastično ali kovinsko lopatico čim bolj enakomer¬ no nanesemo tanko plast lepila UHU greenit. Paziti moramo zlasti na robove, da ne bodo ostali nenamazani. Potem lepilo nanesemo še na očiščeno hrbtno stran plutovinastih plošč, počakamo 10 minut in jih drugo za drugo previdno položimo na leseno ploskev ter močno stisnemo z mizarskimi svorami. Plošče plute se morajo na sredini stikati, na robovih pa jih bomo obrezali zaostrim nožem, vendar šele potem, ko se bo lepilo posušilo. Če smo uporabili plastificirano pluto, je tabla za sporočila gotova, surovo pluto pa moramo najprej zgladiti z vibracijskim brusilnikom alj ročno s finim brusilnim papirjem in nato 2-3-krat prelakirati. Sele nato lahko tablo pribijemo ali privijemo na izbrano mesto. Ze na začetku smo omenili, da tabli za sporočila lahko naredimo okvir (slika 2). Seveda ni nujno, da je takšen, kot pri slikah, zato zanj uporabimo kar poskobljane smrekove letvice s prerezom 22 x 50-60 mm ali podobne. Narežemo jih na ustrezno dolžino in z lepilom UHU coli express ali UHU coli vvasserfest s strani prilepimo k tabli. Ožje letvice lahko tudi samo pribijemo. Spretnejši naj naredijo stike letvic okvirja pod kotom 45° in vse zunanje robove obdelajo z električnim rez- kalnikom. Okvir je treba na koncu še zbrusiti in vsaj dvakrat prelakirati. Boris Kozinc Posoda za nabiranje gozdnih sadežev Zadnja dva dneva počitnic ... Govoriti o njihovem koncu, ko se še niso prav za¬ čele, res ni preveč spodbudno. Toda kaj morem, na nadmorski višini, kjer navad¬ no preživim konec počitnic, šele tedaj do¬ zorijo maline in prav z njimi se ubadam zadnja dva dneva. Doma je potem z njimi še nekaj dela, vendar so s tem moje obveznosti do malin opravljene, saj mi domači kuhanja marmelade (včasih tudi malinovca) nikakor ne zaupajo. Moram jih le nabrati določeno količino, ni po¬ membno kako, pomembni so litri. Prvo leto, ko jih je družina začela na¬ črtno nabirati, sem imel kar dosti dela. Naše maline rastejo v strmem in močno obraslem bregu in nemalokrat sem tako nerodno prestopil, da se mi je streslo kar nekaj obranih plodov. Začei_sem razmiš¬ ljati, kako bi rešil problem. Čeprav sade¬ žev ne nabiramo v posebno velike poso¬ de, nam tudi manjša lahko dela težave, saj jo je treba držati v eni roki, z drugo a obirati. Mnogo laže bi bilo, pa še itreje bi delo teklo, če bi imeli obe roki prosti za obiranje. Pravo rešitev so mi zaupali sosedje, ki imajo pri nabiranju gozdnih sadežev več izkušenj. Ker je res¬ nično posrečena, izvedemo pa jo v nekaj minutah, si zasluži objavo. Rabimo prazno plastenko. Primerne so prav vse s prostornino od 0,5 do 1,5 litra (kis, sokovi). Primernejše za nabiranje so tiste bolj podolgovatih oblik. V skrajnem primeru se obnese tudi prazna tetrapak embalaža (mleko, sokovi). Najprej poso¬ do dobro očistimo z vodo, nato pa odre¬ žemo zgornji del (vrat plastenke) oziroma odprti del embalaže. Približno dva centri- metra pod odrezanim robom zvrtamo dve nasprotni luknjici s premerom dveh milime¬ trov. Ker na počitnicah nimamo pri roki najbolj primernega orodja, si lahko poma- amo kar z nožem. Nato odrežemo še ak meter dolgo vrvico, ne pretanko, pa tudi ne predebelo, in jo napeljemo skozi luknjici. Oba konca trdno zavežemo čez rob plastenke. Pravijo, da risba nadomesti tisoč besed, zato si jo dobro oglejmo, pre¬ den začnemo z delom. Zagotovo ni težko uganiti, kako bomo posodo uporabili: pre¬ prosto jo obesimo okoli vratu. Posodo, ki visi pod vratom, včasih zelo hitro napolnimo, nato pa jo izpraznimo v 10- do 20-litrsko pokrito posodo, ki jo pu¬ stimo nekje v bližini, na lahko dostopnem kraju. Seveda mora biti v hladu, ker obra¬ ne maline kaj kmalu rada napade plesen. Pogosta hoja do zbiralne posode je za¬ mudna, zato je priporočljivo, da vsakega obiralca opremimo z dvema nabiralnima posodama, za vsak primer pa pripravi¬ mo še kakšno. Kako primerno je imeti posodo obeše¬ no okoli vratu, bomo spoznali takoj, ko nam bo prvič spodrsnilo. Posodo bo sila težnosti nenehno silila v pokončni polo¬ žaj, medtem ko bomo z prostima rokama zlahka ujeli ravnotežje in preprečili najhujše. Sam sem najprej nabiral vse maline po vrsti, predvsem drobne, šele potem se mi je posvetilo, da bom delo opravil hitreje, če si prej pregledam teren in se posvetim le najdebelejšim, te pa rastejo tam, kjer nabirajo domačini. Zal se narava ne iz¬ kaže vedno enako in je bogateje oblože¬ ne rastline treba poiskati vsako leto drug¬ je. Ob koncu obiranja posod ne zavrže¬ mo, temveč jih shranimo za naslednjo se¬ zono. Nazadnje naj vas opozorim še na ne¬ varnosti, ki prežijo na nabiralce. V zad¬ njih letih smo lahko veliko brali o menin¬ gitisu in boreliji, ki ju prenašajo klopi, proti katerima se sicer lahko zavarujemo z cepljenjem. Nevarnost okužbe pa lahko močno zmanjšamo, če ne hodimo na izrazito nevarna območja, oziroma da se primerno oblečemo (zaprta obu¬ vala, nogavice, dolge hlače) in da takoj, ko končamo z nabiranjem, pregledamo telo. Doma pregled ponovimo in se stuši¬ ramo. Na posekah, kjer običajno rastejo maline, pa bodimo pozorni tudi na kače, ki jih rado privabi toplo sonce. Jernej Bohm 60 • TIM 9/10 • maj, junij 1996 ZA SPRETNE ROKE Izdelava kalupov iz silikonskega kavčuka Uvod Vsi, ki se ljubiteljsko ali poklicno ukvar¬ jajo z izdelovanjem drobnih okrasnih ali uporabnih predmetov, kiparskih ali kera¬ mičnih izdelkov, restavratorstvom, rez¬ barjenjem in podobnimi dejavnostmi, že¬ lijo včasih izdelati dva ali več popolnoma enakih predmetov. Najpogosteje se po¬ treba po izdelavi reprodukcije originalne¬ ga predmeta pojavi zaradi ohranitve dra¬ gocenega originala, dopolnitve nepopol¬ ne serije, prodaje kopij itd. Kot vemo, je tovrstne reprodukcije mogoče izdelati tu¬ di s tehniko ulivanja. V ta namen največ¬ krat uporabljamo materiale z nižjim tali¬ ščem (npr. kositer, svinec ...). Da bi bil končni izdelek čimbolj verodostojen posnetek originala, je seve¬ da treba izdelati kalup - formo, ki bo to omogočil. Kalup mora poleg tega, da na¬ tančno posnema obliko in površino origi¬ nala - modela, ustrezati tudi vsem zahte¬ vam, ki jih narekuje tehnika ulivanja. Pri njegovi izdelavi je treba najprej zago¬ toviti preprosto ločevanje kalupa od mode¬ la, ki ga ne smemo poškodovati. Pri kas¬ nejšem ulivanju mora biti prav tako omo¬ gočeno ločevanje kalupa od ulitka, ki se na kalup ne sme lepiti; rešeno mora biti ločevanje ulitka z zelo globokimi reliefi, vdolbinami, deli različnih debelin in oblik itd. Pri ulivanju raztaljenih materialov (ko¬ vine) morajo biti v kalupu predvidene tudi posebne odprtine oz. kanali za odzrače- vanje. Praktično vsem naštetim zahtevam ust¬ rezajo kalupi, izdelani iz silikonskega kavčuka. Primerni so predvsem za ulivan¬ je dragocenejših predmetov, saj z izdela¬ vo kalupa originala ne poškodujemo (ki¬ pi, reliefi, male plastike, nakit, rezbarjeni elementi itd.). Ker je silikonski kavčuk ke¬ mijsko zelo odporen, je v tak kalup mo¬ goče ulivati razne bolj ali manj tekoče materiale kot npr. mavec, strjevalno ma¬ so stevalin ali porcelin, poliestrsko ali epoksidno smolo, mase iz lesne moke, beton itd. Nekatere vrste silikonskega kavčuka omogočajo tudi ulivanje kovin z nizkim tališčem (kositer, svinec). V nadaljevanju bomo predstavili nekaj najbolj pogostih načinov izelave kalupov iz tega materiala, pred tem pa tudi nekaj kemijskih in fizikalnih lastnosti silikonske¬ ga kavčuka. Sestava materiala Silikoni so umetne snovi (anorganski polimeri), ki so, odvisno od sestave, lah- Tip NV je nizkoviskozni kavčuk za izdelavo dvodelnih reliefnih ali enostavnejših enodelnih kalupov, tip HV je primeren za kalupe z navpičnimi ploskvami, tip HB pa je odporen na visoke temperature. ko tekoče (silikonska olja), trdne (silikon¬ ske smole) ali kavčukaste (silikonski kav¬ čuk). Priprava Za pripravo mase ne rabimo nikakršnih posebnih pripomočkov, saj komponente lahko zmešamo v kakršni koli posodi roč¬ no z leseno ali plastično palico. Pri večjih količinah lahko uporabimo mešalo (vijak) na vrtalnem strojčku. Odpornost proti zunanjim vplivom Kavčuk je odporen proti kislinam in lugom, ravno tako pa tudi proti atmosferi- lijam, ozonu in UV-žarkom. Lepljenje na model oziroma ulitek Silikonski kavčuk RTV ima visoke anti- adhezivne lastnosti, kar pomeni, da se ne prime na praktično noben material. Zara¬ di teh lastnosti kalup zelo lahko ločimo ta¬ ko od osnovnega modela - originala kot tudi od kasnejših ulitkov. Načeloma torej ne potrebujemo ločilnih sredstev; samo ob izdelavi kalupa po zelo poroznem modelu (les, porozni kamen ...) je treba tega najprej premazati z ločilnim sred¬ stvom. Vulkanizacija V osnovi je silikonski kavčuk sestavljen iz dveh komponent, osnovne mase in katalizatorja. Takoj po njuni združitvi se začne proces utrjevanja - vulkanizacije, in sicer pri sobni temperaturi ter ob vplivu vlage v zraku. Kavčuk se utrjuje enako¬ merno ne glede na debelino plasti. Pri utr¬ jevanju ne potrebuje dodatne toplote, niti je ne oddaja. Vulkanizirani kalup moramo pustiti naj¬ manj 48 ur, da "dozori" oziroma da se proces utrjevanja popolnoma zaključi. Pri povišani temperaturi (50° C) traja ta postopek priblišno 3-4 ure. Obstojnost pri visokih in nizkih temperaturah Kalup iz kavčuka zadrži svojo elastič¬ nost tudi pri temperaturi do -50° C, ravno tako mu ne škoduje hitra menjava nizkih in visokih temperatur. Običajne vrste silikonskega kavčuka brez škode prenašajo stalno temperaturo do 200° C, specialni kavčuk (tip RTV/HB) pa lahko brez posledic kratkotrajno segrejemo tudi do 400° C. Pri velikih porah uporabimo ločilni vo¬ sek, pri manjših pa ločilno sredstvo silka- past. Krčenje Vulkanizirani kalupi se v primerjavi z modelom krčijo zanemarljivo malo. Mehanska trdnost Kalupi iz silikonskega kavčuka so zelo odporni proti mehanskim obremenitvam, ki pa seveda ne smejo presegati mej nor¬ malnega skrbnega ravnanja. Se posebej je treba biti pazljiv pri ločevanju kalupa od globokih, delno zaprtih reliefov ali fi¬ gur. Fiziološke lastnosti V fiziološkem in kemičnem smislu je vul- kaniziran silikonski kavčuk zdravju po¬ polnoma neškodljiv. Ob pripravi mase je treba paziti, da katalizator ne pride v stik z usti ali očmi, ker vsebuje agresivne kemične spojine. Lepljenje Posamezne dele silikonskega kavčuka istega tipa je mogoče preprosto lepiti, če TIM 9/10 • maj, junij 1996 • 61 ZA SPRETNE ROKE so deli popolnoma vulkanizirani ter stične površine čiste in suhe. Stične površine tanko namažemo s pripravljeno maso istega tipa ter kose stisnemo. V takem položaju jih pustimo 24 ur, da bo lepilni spoj popolnoma trden. Vulkanizirani kavčuk - kalup je mo¬ goče lepiti z drugimi materiali s pomočjo enokomponentnega kavčuka silkacoll. Čiščenje Če se umažemo s še nevulkanizirano maso, počakamo, da se kavčuk utrdi, in ga poskušamo odstraniti na mehanski način. Pri delu uporabljamo zaščitno obleko! Uporabni čas in čas vulkaniziranja Oba časa sta odvisna od tipa kavčuka, količine katalizatorja in temperature. V naslednji tabeli so prikazani časi za sobno temperaturo 20° C. Katalizator Katalizator je kemična spojina, ki ima funkcijo pospeševanja strjevanja - vulka- nizacije silikonskega kavčuka, na fizikal¬ ne lastnosti pa ne vpliva. Paziti je treba, da ne pride v stik z očmi ali usti! Pazite: 1 g = 1 cm 3 = pribl. 40 kapljic! Primer: Silikonski kavčuk - 500 g Katalizator - 2 % (utežna) = 10 g = 10 cm 3 = 400 kapljic Vrste kavčukov Glede na uporabnost ločimo tri osnov¬ ne vrste silikonskih kavčukov, in sicer: 1. SILIKONSKI KAVČUK tip RTV/NV Osnovni in univerzalni kavčuk, prime¬ ren za izdelavo enostavnejših kalupov (na eni strani odprti), ki jih rabimo za uli¬ vanje plitvih reliefov, preprostejših figuric itd. Za ulivanje uporabljamo največ ma¬ vec, stevalin, razne smole, vosek ... 2. SILIKONSKI KAVČUK tip RTV/HV 40 S Težkotekoči kavčuk, ki se lepo nanaša s premazovanjem tudi na navpične povr¬ Za dvodelne reliefne kalupe je primeren nizko- viskozni kavčuk NV, ki natančno posname tudi najmanjše podrobnosti. Gostejši kavčuk HV je primeren za nanašanje na navpične ploskve. Uporablja se lahko tudi v kombinaciji s cenejšimi materiali, n. pr. mavcem. šine. Ima veliko elastičnost. Možna je izdelava kalupov v kombinaciji z mav¬ cem. Osnovni premaz je iz kavčuka, če¬ zenj pa lahko (kot nosilno oporo) nanese¬ mo mavec ali podoben material. Gostota kavčuka je 1,35 kg/dm 3 . 3. SILIKONSKI KAVČUK tip RTV/HB Kavčuk, ki v obliki kalupa prenese viso¬ ke temperature, ne zahteva ločilnega sredstva in je zelo elastičen. Uporablja¬ mo ga za izdelavo kalupov, ki so namen¬ jeni ulivanju kositra ali svinca. Vulkani- zira pri sobni temperaturi. Izdelava enodelnega kalupa (tehnika prelivanja) V nadaljevanju opisana tehnika je namenjena izdelovanju enodelnih kalu¬ pov, ki jih uporabljamo za ulivanje izdel¬ kov, ki imajo vsaj eno večjo hrbtno stran (običajno je ravna, neobdelana in pris¬ lonjena na kako podlago). Taki izdelki so ponavadi razni okrasni reliefi, okrasne maske, elementi v gradbeništvu, kipi z ve¬ liko osnovno površino itd. Priprava modela (originalnega izdelka) Gladkih modelov ni treba posebej pri¬ pravljati, po potrebi jih samo očistimo. Modele, ki so zelo porozni, je treba premazati z ločilnim voskom. Premažemo tolikokrat, da zapremo pore, ne smemo pa pokvariti detajlov modela. Ko se vo¬ sek posuši, ga s krpo spoliramo in dodat¬ no premažemo z ločilnim sredstvom silka- past. Model je tako pripravljen. Če je poroznost modela majhna, za¬ dostuje že premaz z ločilnim sredstvom. Izdelava zabojčka (okvirja) za kalup Zabojček je lahko izdelan iz kakršnega koli primernega materiala (močnejši kar¬ ton, les, vezana ali iverna plošča ...). Imeti mora dno in obod, vse pa mora biti med seboj tesno spojeno, da kasneje iz njega ne izteka še tekoči kavčuk (risba 1). Izmere zabojčka morajo biti take, da je okrog modela povsod vsaj še 1 cm pro¬ stora (pri večjih modelih ustrezno več). Zabojček mora biti z notranje strani pre¬ mazan z ločilnim voskom ali ločilno pasto (risba 2). Pritrditev lahkih modelov Ce je model iz lesa ali podobnega lahkega materiala, ga moramo v zaboj¬ čku pritrditi (vrvica, lepilni trak, debelejša žica, pritrjena na hrbtno stran modela in zabojček ...). V nasprotnem primeru mo¬ del splava na površino kavčuka, s kate¬ rim ga oblivamo (risba 3). 62 • TIM 9/10 • maj, junij 1996 ZA SPRETNE ROKE Priprava osnovne kavčukove mase Ko določimo potrebno količino kavču¬ ka, mu dodamo katalizator v skladu z na¬ vodili na embalaži. Zatem maso vsaj eno minuto močno mešamo. Paziti moramo, da zajamemo tudi maso na dnu in ob ste¬ nah posode.. Najprimernejša je posoda iz gladke plastike, ki jo kasneje z lahkoto očistimo (izvlečemo strjen kavčuk). Ulivanje kalupa (tehnika prelivanja) Najprej model položimo s hrbtno stran¬ jo na dno zabojčka. Zatem manjšo količi¬ no pripravljene mase ulijemo v zabojček in jo s čopičem enakomerno razmažemo po celotni površini modela (originala). Na ta način se izognemo pojavljanju mehurčkov na stični površini z modelom in zagotovimo kakovostno površino no¬ tranjega dela kalupa - ulivne votline. Za¬ tem počasi oblivamo model do višine, ki smo jo prej določili in zagotavlja ustrez¬ no debelino kalupa. Odpiranje kalupa Ko je gornja površina kavčuka suha in ni več lepljiva, lahko zelo previdno izvle¬ čemo kalup iz zabojčka in zatem še zali¬ ti model. Kalup lahko začnemo uporab¬ ljati šele, ko je proces vulkanizacije po¬ polnoma končan, to je po 48 urah. Ce je izdelan iz kavčuka RTV/HB in je namen¬ jen ulivanju kositra, mora po izdelavi mi¬ rovati najmanj teden. Izračun potrebne količine silikonskega kavčuka Količino kavčukove mase, ki jo mora¬ mo pripraviti, določimo tako, da izraču¬ namo prostornino zabojčka (samo do vi¬ šine, ki smo jo določili) ter prostornino modela. Razlika prostornin predstavlja volumen kavčukove mase. Ker je volumen modela pogosto težko izračunati, ga lah¬ ko določimo tako, da model potopimo v vodo v primerni posodi. Razlika višin vo¬ de nam omogoči izračun volumna mode¬ la. Pogoj za tak način seveda je, da voda ne poškoduje modela. Izdelava dvodelnega kalupa (tehnika prelivanja) 1. Iz vezane plošče ali močnejšega kartona izdelamo zabojček. Pazimo, da ima ustrezne nadmere po dolžini, širini in višini (risba 1). 2. Z ločilnim voskom zatesnimo špran¬ je in premažemo notranji del zabojčka (risba 2). 3. Pripravljeni model položimo v po¬ sebno modelirno maso silkaform in ga vgreznemo do polovice. Celotni blok mo- delirne mase obrežemo na velikost zabojč¬ ka (risba 4). 4. S primernim orodjem zmodeliramo delilno linijo. Pri tem delu moramo biti zelo natančni, kajti paziti moramo, da bo ločevanje ulitka od vsake polovice kalu¬ pa čim lažje (notranjost kalupa mora ime¬ ti čim manj površin z negativnim naklo¬ nom proti delilni liniji (risba 5)). 5. Celotni blok položimo v zabojček (risba 6). 6. Z modelirno maso silkaform zapolni¬ mo praznine med maso in obodom zabojč¬ ka in na ta način dokončno določimo delilno površino med obema polovicama kalupa (risba 7). 7. Vidni del modela in delilno površino premažemo z ločilnim sredstvom silka- past z mehkim čopičem, tanko in enako¬ merno (risba 8). 8. Po navodilih, natisnjenih na embala¬ ži, pripravimo zadostno količino mešani¬ ce kavčuka in ga vsaj eno minuto močno mešamo (risba 9). Risba 9 TIM 9/10 • maj, junij 1996 • 63 ZA SPRETNE ROKE 9. Manjšo količino mase zlijemo na model in jo s čopičem enakomerno raz¬ mažemo po njem, nato zlijemo še pre¬ ostalo količino mase v zabojček (do začr¬ tane višine) (risba 10). 10. Po končanem utrjevanju - vulkani- zaciji (glej tabele) lahko utrjeni kavčuk previdno potegnemo iz zabojčka (risba 11 ). 11. Na vseh štirih koncih strjenega kavčuka (polovice kalupa) z dletom ali nožem zarežemo konične vdolbine (obr¬ njena piramida), ki bodo pozneje služile za natančno prileganje obeh polovic kalupa (risba 12). 12. Končano polovico kalupa znova položimo v zabojček in vložimo tudi mo¬ del, ki se mora tesno prilegati (risba 13). 13. Vidni del modela in kalupa pre¬ mažemo z ločilnim sredstvom silkapast. To moramo opraviti zelo skrbno in teme¬ ljito, da se novonaliti kavčuk ne sprime z že izdelano polovico kalupa (risba 14). 14. Pripravimo mešanico kavčuka po enaki recepturi kot prvič in ponovimo po¬ stopek pod zaporedno številko 9 (risba 15). Pazimo, da je debelina kalupa tudi na zgornji strani dovolj velika. Risba 15 15. Dvodelni kalup iz silikonskega kav¬ čuka je izdelan, potrebno je samo še mi¬ rovanje, da se proces vulkanizacije po¬ polnoma konča (risba 16). 16. Pred uporabo - ulivanjem je treba oba dela kalupa natančno sestaviti in ju enakomerno povezati z elastikami (risba 17). Risba 16 Risba 17 Izdelava enodelnega kalupa (tehnika premazovanja) Pri izdelavi kalupov s tehniko prelivan¬ ja je poraba silikonskega kavčuka tudi pri zelo natančnem delu relativno velika. Se posebej to velja za kalupe, ki jih de¬ lamo za ulivanje zelo razvejenih mode¬ lov. Zahteva, da je zabojček za ulitje kalupa vsaj 1 cm večji od maksimalnih dimenzij modela, povzroči nesmotrno po¬ rabo kavčuka, s katerim moramo zapol¬ niti celoten volumen zabojčka. To lanko rešujemo z uporabo drugih polnilnih ma¬ terialov, s katerimi zapolnimo prazne prostore zabojčka, ali pa že obliko same¬ ga zabojčka prilagodimo obliki modela. Navedeni problemi skoraj v celoti od¬ padejo, če uporabimo tehniko premazo¬ vanja. Princip tega načina je, da priprav¬ ljeno maso silikonskega kavčuka s čopi¬ čem nanašamo neposredno na model. Z večkratnim premazovanjem ustvarimo dovolj debelo plast kavčuka, ki obdaja model. Na ta način predvsem zmanj¬ šamo porabo kavčuka in s tem pocenimo delo. Za tovrstno tehniko je primeren silikon¬ ski kavčuk RTV/HV 40 S, ki je gostejši, ne teče (ne polzi) po vertikalnih ploskvah in ustvarja relativno debel film že pri en¬ kratnem premazu. Njegova slaba stran je ravno v njegovi gostoti, ki zavira izhaja¬ nje zračnih mehurčkov, kar lahko moteče vpliva na kakovost kalupa. Da bi se temu izognili, lahko za prvi premaz uporabi¬ mo običajni silikonski kavčuk RTV/NV ali pa zmešamo oba kavčuka v razmerju 1:1. Premazovanje s kavčukom RTV/HV 40 S ponavljamo tolikokrat, da je plast debela od 1 do 1,5 cm (pri pokončnih in večjih modelih) ali pa samo 3 do 6 mm pri pre¬ prostejših ležečih modelih. Porabo kavču- 64 • TIM 9/10 • maj, junij 1996 ZA SPRETNE ROKE ka lahko bistveno zmanjšamo in hkrati zagotovimo kasnejše kakovostno uli¬ vanje, če po nekaj premazih kavčuk ob¬ damo z oporno maso (enodelna ali dvo¬ delna opora, izdelana iz cenejše mase za ulivanje kot npr. mavec, stevvalin, razne smole ...). Opora zagotavlja sta¬ bilnost kalupa, ki ima tanke stene in bi se pri delu deformiral. Dvodelno oporo izde¬ lamo praktično na enak način, kot se izdeluje dvodelni kalup s tehniko preli¬ vanja, le da v tem primeru prelivamo (npr. z mavcem) model, ki je še prekrit z vulka- niziranim kavčukom. Način izdelave opore je predvsem odvisen od velikosti modela ali kalupa, predvidenega načina ulivanja, števila ulivanj itd. Pri manjših kalupih cilindričnih oblik, ki nimajo mavčne ali kake druge trdne opo¬ re, lahko za olajšanje dela napravimo naslednje: Ker običajno premazujemo prostosto- ječi model, ima izdelani kalup odprtino za ulivanje na spodnji strani, kjer modela nismo premazali. Da bi si olajšali kasnej¬ še ulivanje v kalup, je treba spodnji rob kalupa krožno ojačiti. To naredimo tako, da površino okrog modela večkrat pre¬ mažemo (naredimo "nogo") in jo hkrati lahko celo utrdimo (armiramo) z obročem iz žice ali podobnega materiala (risba 18). Risba 18 Ko je kalup pripravljen za uporabo (po nekaj dneh), naredimo podstavek iz pri¬ merne kartonske škatle, v kateri izrežemo luknjo, ki je enakega premera kot spodnji del kalupa, vendar manjšega, kot je pre¬ mer kalupove "noge". Kalup obrnemo, in ko ga vtaknemo v luknjo, visi na svo¬ jem ojačenem delu - "nogi" ter je priprav¬ ljen za ulivanje (risba 19). Drugi postopki priprave modela in ma¬ se so enaki kot že prej opisani. Izdelava velikega kalupa za plitve reliefe (tehnika ulivanja tanke stene) Pogosto se zgodi, da želimo izdelati reprodukcijo modela - reliefa z veliko prednjo površino in relativno majhno glo¬ bino. Da bi za izdelavo kalupa porabili čim manj dragocenega kavčuka, si po¬ magamo s tehniko ulivanja tanke stene kalupa, ki leži na ustrezno oblikovanem podpornem materialu. Model položimo na ravno in gladko podlago (steklo, keramična ploščica...) in ga obdamo z lesenim okvirjem (pribl. 1- 3 cm višjim od modela). Priporočljivo je, da sta model in okvir pritrjena na podla¬ go oz. pozicionirana s centrirnimi čepi. Model zatem obložimo s tanko plastjo (5-6 mm) modelirne mase (silkaform), ki je trajno elastična. To opravimo temeljito, da posnamemo vse detajle modela. Mo- delirno maso lahko prej razvaljamo. Na najvišjem delu modela zmodeliramo kos modelirne mase v obliki lijaka premera pribl. 1-2 cm. Ko je to opravljeno, v okvir čez modelirno maso nalijemo eno od cenejših mas za ulivanje (stev/alin, stewa- form, alabit ...), in sicer do višine prib¬ ližno 1-3 cm nad modelom (risba 20). Ko se ulita masa strdi, jo previdno dvignemo in odstranimo plast modelirne mase, vključno z delom, ki je predstavljal lijak. Zatem uliti del z okvirjem znova povez¬ nemo na očiščen model. V prazen pros¬ tor, ki je nastal po odstranitvi modelirne mase, zdaj lahko ulijemo pripravljeno maso silikonskega kavčuka. Uporabimo kavčuk tip RTV/NV. Na ta način smo okvir izdelali kalup, ki ima tanko steno vulka- niziranega kavčuka in je zato cenejši. Kalup uporabljamo tako, da leseni okvir z oporno ulito maso obrnemo narobe in v "posteljico" položimo še tankostenski ka¬ lup iz kavčuka (risba 21). Vsi drugi postopki priprave modela in kavčukove mase so enaki kot pri prejšnjih tehnikah. Izdelava kalupa za ulivanje voskov in kovin Že uvodoma smo omenili, da posebni silikonski kavčuki omogočajo tudi ulivan¬ je materialov, kot so npr. kovine z nizkim tališčem, voski in drugi materiali, ki se uli¬ vajo raztaljeni. Najpogosteje v ta namen uporabljamo kositer, ki ima tališče pri 231° C. Za izdelavo kalupa je primeren silikon¬ ski kavčuk tipa RTV/HB, ki lahko v obliki kalupa prenese tudi kratkotrajne tempera¬ turne obremenitve do 400° C. Izdelava kalupa v bistvu poteka na enak način kot že opisana izdelava dvodelnega kalupa s tehniko prelivanja. Kalupi za uli¬ vanje raztaljenih kovin pa morajo imeti še nekaj dodatnih elementov in sicer: - Ulivna čaša: to je v obliki lijaka obli¬ kovana odprtina, skozi katero ulivamo ta¬ lino. Ta odprtina se oblikuje na spojni ploskvi med polovicama kalupa. Na stiku z ulitkom oz. livno votlino mora biti ta od¬ prtina zelo majhna, da je mogoče končni izdelek - ulitek odlomiti od kovine, ki je ostala v dolivku. - Žlindrnik je cevasto oblikovan kanal premera približno 3 mm, po katerem se med ulivanjem dviguje žlindra. Risba 23 TIM 9/10 • maj, junij 1996 • 65 - "Oddušnik - zračni kanal" je name¬ njen izhajanju zraka oz. plinov. Pri dimenzioniranju teh elementov moramo paziti na to, da bo talina hitro in popolnoma zalila ulivno votlino in hkrati iztisnila žlindro ter zrak. Primer izdelave kalupa je razviden z risb 22 in 23. Opozorilo: Nanovo izdelan kalup mo¬ ra mirovati najmanj en teden! Pred uporabo je treba oba dela kalupa kakovostno sestaviti in trdno spojiti, da talina pri ulivanju ne izteka. To naredimo tako, da oba dela kalupa natančno ses¬ tavimo in povežemo z več elastikami ali vzmetnimi sponkami (risba 24). Zaključek V pričujočem besedilu in slikovnem gradivu smo predstavili nekaj osnovnih načinov izdelave kalupov iz silikonskega kavčuka, ki pomenijo samo osnovo za nadaljnje delo. Tehnike se namreč pre- ZA SPRETNE ROKE Kalup iz silikonskega kavčuka (tip HB) natre¬ mo s praškom za kalupe (formpuaer). Oba dela kalupa trdno spnemo z elastikami ali vzmetnimi sponkami in ulijemo raztaljeni kositer. Počakamo 2 do 3 minute, da se talina strdi, nato vzamemo ulitek iz kalupa. Pri tem pazi¬ mo, da se ne opečemo. pletajo, dopolnjujejo, predvsem pa prila¬ gajajo cilju in naši iznajdljivosti. Začeti je treba z manjšimi in oblikovno manj zah¬ tevnimi izdelki, saj samo vaja in lastne izkušnje zagotavljajo uspešno delo. Ko se ulitek ohladi, odstranimo odvečne dele, ki so nastali pri ulivanju in robove popilimo. Površino zgladimo in spoliramo z jekleno vol¬ no. Izdelek nato patiniramo ali lakiramo s pro¬ zornim nitrolakom. Vse v besedilu omenjene materiale je mogoče dobiti v trgovinah Prometej Art & Hobby, Kersnikova 7, Ljubljana, ali Gle¬ dališka 9, Celje. Slavko Rudolf 66 • TIM 9/10 • maj, junij 1996 ZA SPRETNE ROKE Nadležni komar Vsakdo najbrž postane slabe volje, če tik pred spancem zasliši brenčanje, ko komar leta čisto blizu ušesa. Se slabše je, če se zjutraj zbudite popikani po obrazu in drugih, čez noč nepokritih, delih tele¬ sa. Za nadležneže je zato treba poskr¬ beti še podnevi. Najprej poglejmo, s kom imamo oprav¬ ka. Ime: navadni komar. Latinsko ime: Culex pipiens. Velikost: samica 6 mm, samec 5 mm. Znamenja: siv, brez svetlih obročkov na nogah in lis na krilih. Dejavnost: ves dan, od maja do okto¬ bra. V žrtev zasadi rilček in vbrizga poseben izloček, ki preprečuje strjevanje krvi, nato začne sesati. Pičeno mesto oteče, pordi in močno srbi. Kraj pojavljanja: blizu močvirij in sto¬ ječih voda, prihaja pa tudi v človeška bivališča. Hrana: samice se hranijo samo s krvjo toplokrvnih živali in človeka, samci tudi z rastlinskimi sokovi. Razmnoževanje: samice odložijo jajče¬ ca na vodno površino; ličinke se prehran¬ jujejo z rastlinami in občasno priplavajo na vodno površino, da skozi dihalno cevko na zadku zajamejo zrak. Prezimovanje: kot odrasla žuželka. Pri zatiranju komarjev po navadi takoj pomisjimo na strupena sredstva v pršil¬ kah. Žal so ta škodljiva tudi za človeka, čeprav smo jih deležni največkrat le v manjših količinah in škodljivosti ne za¬ znamo neposredno. Z njimi pokončamo tudi druge žuželke, ki so v naravni verigi še kako potrebne, v stanovanju pa vsaj za nekatere manj nadležne kot komarji. Taki so naprimer pajki, ki tudi sami lovijo muhe in komarje. Za zatiranje komarjev v stanovanju si lahko izdelamo preprosto napravo. Na meter dolgo palico z lesnim vijakom privi¬ jemo plastično ali kovinsko posodico. Primerne so prazne škatlice od nabojev za zračno puško, kreme za čevlje in podobne. Med škatlico in vijak vstavite tudi gumijasto tesnilo, nato pa v posodico nalijte nekaj olja. Material za izdelavo: 1 - lesena palica s premerom 25 x 1000 mm, 2 - kovinska ali plastična škatlica z naj¬ manjšim premerom 60 mm, visoka prib¬ ližno 20 mm, 3 - lesni vijak 4 x 25 mm, 4 - gumijasto tesnilo s premerom 20 mm, debelo 2 mm. Uspešen lov na komarje je nato odvi¬ sen samo še od vaše spretnosti. Izsledite komarja na stropu in mu približajte škatli¬ co, nato pa jo s hitrim gibom pritisnite navzgor. Ko bo komar odskočil s stropa, bo zaplaval v olju in njegova usoda bo zapečatena. Nekoliko več spretnosti je treba, kadar je komar na steni. Nekaj komarjev se zadržuje tudi za omarami in v drugih skrivališčih; skozi odprta okna čez noč pridejo tudi novi, zato jim je vsak dan treba posvetiti nekaj časa. Vztrajnost bo poplačana z mirnim spancem, zrak v stanovanju bo čist, stene in strop pa nepopackani. Boris Kozinc 064 Vazice Majhne stekleničke lahko z nekaj truda spremenimo v ljubke vazice. V nekaterih papirnicah in mnogih spe¬ cializiranih prodajalnah z materiali za likovno ustvarjanje (Prometej Art & Hob- by, Kersnikova ulica 7, Lj., tel.: 061/13- 10-200, ali Galerija ARS, Židovska uli¬ ca, Lj.) dobimo barvno modelirno maso, s katero obdamo stekleničke. Izberemo ust¬ rezne barve in se prepustimo ustvarjalni vnemi (glej sliko). Okrašene stekleničke vazice za pol ure postavimo v peč in jih pri temperaturi 150° C spečemo. Nazadnje jih lahko še polakiramo. Darja Zorec TIM 9/10 • maj, junij 1996 • 67 ZA SPRETNE ROKE Potiskane poletne cunjice Nekoč v davnih časih je neki človek, oblečen v preprosto, doma izdelano obla¬ čilo, sedel na grmiček, posejan z mod- ročrnimi jagodami. Ko je vstal, je imel kaj videti - na oblačilu so za vedno ostali odtisi sadežev ... S temi besedami se začenja pravljica, morda celo resnična zgodba o razvoju okraševanja tekstila. Iz madežev se je torej porodila ideja o tiskanju oblačil. Packe so prerasle v črtice in nato v orna¬ mente, enobarvni vzorci v večbarvne. Okraševanje tekstila je stara umetna obrt, ki je nastala iz človekove nečimrnosti. Z razvojem družbe in tehnike se človekova samovšečnost ni prav nič zmanjšala; na njej še danes temelji razvoj tekstilne umetne obrti in industrije. Okraševanje tekstila je poleg umetno¬ sti, obrti in industrijske panoge prav pri¬ jetna zabava, ki omogoča preizkušanje ročnih spretnosti, domišljije in izvirnosti. Ker se bliža poletje in čas pisanih oblačil, se kar hitro lotite dela in lanske cunjice spremenite v letošnje. Potrebujete tekstilne izdelke: majice, ru¬ te, platnene superge, "espadrilke", plat¬ nene torbice, klobuke, rute ipd. ter barvi¬ la in pripomočke za njihovo nanašanje na blago. Vse vrste barvil za tekstil ponu¬ jajo v trgovini Prometej Art & Hobby v Ljubljani in Celju. Poleg barvil v prahu (barvanje rut s tehniko šibori smo opisali v prejšnji številki) lahko izbirate še med barvili v lončkih (nanašajo se s čopiči, pe¬ čati, gobico, prsti ipd.) in tubah (nanaša¬ jo se neposredno na blago). Barvila je treba po barvanju običajno še utrditi (z likanjem, sušenjem ipd.), zato obvezno preberite navodila za uporabo, ki so pri¬ ložena posameznim vrstam barvil različ¬ nih proizvajalcev. Preden se lotite dela, ne pozabite zaščititi delovnega mesta, pa še delovno haljo si nataknite, da ne boste namesto oblačila na delovni mizi obarvali oblačila na sebi. Ce radi rišete s tempera barvicami, se najprej lotite risanja na blago s čopičem. S potezami različno debelih čopičev in pisanimi barvami lahko pričarate zani¬ mive geometrijske vzorce (slika 1). Pri uporabi razredčenega barvila (DEKA, WACO) se bodo črte zlivale, če bo barvilo zelo gosto pa bodo vidne sledi posameznih ščetin čopiča. Oba učinka sta dekorativna, le obvladovati se ju morate naučiti, da vaš vzorec ne bo po¬ polnoma drugačen od načrtovanega. Slika 2. Ponavljajoče se vzorce tiskajte s peča¬ tom iz krompirja. Za ponavljajoče se vzorce si pripravite ečate. Najenostavnejši so izrezani iz rompirja. Za vsako barvo oz. obliko si pripravite svoj pečat, nanj s čopičem na¬ nesite barvilo ter vzorec odtisnite na bla¬ go (slika 2). Pred uporabo pečata na bla¬ gu vedno naredite poskusni odtis na pa¬ pirju, da preverite vzorec in popravite morebitne napake. Krompirjevi pečati žal hitro ovenejo oz. se posušijo; krajši čas jih lahko ohranite v neprodušno zaprti posodi ali v vodi. Vzorce bolj zahtevnih oblik lahko prenesete na blago s šablono iz prozor¬ ne folije (folija za fotokopiranje ali plas¬ tična mapa). Barvilo nanašajte z debelej¬ šim čopičem, ščetko ali gobico v smeri od roba folije proti sredini obarvane plosk¬ ve, da vas ne bo zaneslo pod rob folije (slika 3). Če se folija premakne ali rob zmaže, obrise popravite ročno s tankim čopičem. Za tiskanje s šablono iz folije uporabite gosta barvila, da se robovi vzorca ne bodo zlivali. Običajno so na voljo v lončkih v mnogih barvnih tonih, poleg pa je mogoče dobiti tudi prozorno zgostilo, s katerim zmanjšate jakost barv¬ nega tona pri nespremenjeni gostoti bar¬ vila. Slika 4. Konturno sredstvo nanašate neposred¬ no iz tube, vzorčne ploskve pa pobarvate s čopičem. V prejšnji številki smo omenili uporabo konturnih sredstev. S prozornim ali barv¬ nim konturnim sredstvom (DEKA, PEBEO) lahko omejite barvne ploskve in prepreči¬ te zlivanje barv. Ploskve vzorca izpolnite s čopičem. Uporabite lahko redkejše bar¬ vilo, pazite le, da črte konturnega sred¬ stva niso prekinjene, da ne pride do razli¬ vanja barv (slika 4). Tudi realistične rastlinske motive lahko prenesete na blago. List, cvet ali iz papir¬ ja izrezan motiv pritrdite na blago z obo- 68 • TIM 9/10 • maj, junij 1996 jestranskim lepilnim trakom ter barvilo nanesete z zračnim peresom. Če ga nimate ali pa se vam ga ne ljubi čistiti, bo prav tako učinkovita stara zobna ščetka Slika 6. Nekateri imate radi svetlikajoče se vzorce. Slika 7. Plastificirano blago okrasite z barvili, ki se utrdijo s sušenjem. na prstni pogon. Z brizganjem različnih barv boste dosegli prelivajoč učinek (slika 5). Pri tej tehniki ne pozabite dobro zaščiti sebe in okolice, da ne bo vec barvila na stenah kot na blagu. Fantazijske vzorce običajnih barv lah¬ ko obogatite s kovinskimi ali svetlikajoči¬ mi se barvami (slika 6). Okrasite lahko tudi izdelke iz letos modernega plastifici- ranega tekstila (slika 7). Običajna tekstil¬ na barvila za plastificirane površine niso primerna, lahko pa uporabite taka, ki se ZA SPRETNE ROKE utrdijo z dolgotrajnejšim sušenjem na zraku in pri katerih utrjevanje z likanjem ni potrebno. V Prometeju ponujajo no¬ vost, barvila Jones Toneš (VVACO) v obi¬ čajnih in lesketajočih se barvnih tonih, ki se nanašajo neposredno iz plastenke. Če so vam bolj pri srcu prostorski vzor¬ ci, si izberite penaste ali "turbo" barve (PEBEO). Z njimi lahko le poudarite obri¬ se vzorca ali zapolnite cele ploskve (slika 8). Barve se napihnejo, ko jih prelikate čez vlažno krpo. Pri uporabi tovrstnih barvil ne bodite neučakani. Okrašeno površino prelikajte šele, ko se barvilo posuši, da se vzorec ne bo prekopiral na vlažno krpo. Pri likanju držite likalnik na¬ rahlo in ne pritiskajte preveč, da bo imelo barvilo dovolj prostora za raztezanje. S pomočjo penastih barvil lahko imitirate vezene vzorce, zato jih je proizvajalec PEBEO poimenoval Brod Express. Z njimi Slika 9. S tekstilnimi barvili lahko okrasite tako oblačila kot obutev. lahko prekrijete madež na maiici ali ob¬ novite oguljene "špagarice" (slika 9). Na¬ našajte jih neposredno iz plastenke ali tube. Simetrijo lahko dosežete preprosto tako, da polovico vzorca narišete z barvi¬ lom neposredno iz plastenke, nato pa blago skrbno preganete, ko je barva še Slika 13. ... ga izrežite, ... Slika 14. ... nalepite, ... Slika 16. ... posušite na soncu ter odstranite šablone. TIM 9/10 • maj, junij 1996 • 69 ZA SPRETNE ROKE sveža, da se vzorec simetrično odtisne na drugo polovico blaga (slika 10). Motiv lahko tudi narišete na folijo in jo pritis¬ nete na blago, dokler je barva sveža. Motiv obnovite in znova natisnite. Vzorec verjetno ne bo natančna kopija prejšnje¬ ga, bo pa zato bolj razgiban (slika 1 1). Za ti dve tehniki so najbolj primerna efek¬ tna barvila, ki se nanašajo neposredno iz plastenke in utrdijo s sušenjem (Deka Fun, Slika 10. Simetrični vzorec dobimo, če nariše¬ mo polovičen motiv ter blago preganemo, ko je barva še sveža. Packanje ni priporočljivo! Slika 11. Vzorec lahko prenesemo na blago s folije. Svilene izdelke lahko obarvate z bar¬ vami za svilo (Setacolor-pebeo). Morski motiv (risba 1) narišite na samolepilno folijo (slika 12) in ga izrežite (slika 13). Šablone iz folije razporedite na blago in pritisnite, da se prilepijo (slika 14). Blago pobarvajte s širokim ploščatim čopičem (slika 15). Za dodatni učinek lahko povr- Slika 17. Morske rute šino posujete s soljo. Blago posušite na soncu ali pod umetno UV-lučjo. Odstra¬ nite šablone in sol (slika 16) ter barvo utr¬ dite s kratkotrajnim likanjem na hrbtni strani blaga. Posebno lepe so na ta način okrašene svilene rute (slika 17). Poletni prt za vrtno zabavo lahko okra¬ site s šablono iz folije, kartona ali povoš- -y —- Slika 18. Šablona iz folije ali papirja Slika 19. Barvilo nanašajte na blago s čopi¬ čem. čenega papirja. Vzorec prenesite na papir ali folijo in po obrisih izrežite z no¬ žem olfa. Za posamezne barve vzorca si pripravite delne šablone, npr. ločeno za t' / Slika 20. Za posamezne sestavne dele vzorca pripravite ločene šablone. 70 • TIM 9/10 • maj, junij 1996 Slika 21. Pred uporabo naslednje šablone po¬ čakajte, da se barva posuši, sicer se bo raz¬ mazala. Slika 22. Pri okraševanju tekstila lahko na¬ našate barvo izmenično s čopičem ... ZA SPRETNE ROKE Slika 23. ... in neposredno iz tube. Slika 25. Prenovljene superge Slika 24. Platnena kopalna torba cvet, steblo in prašnike (slike 19, 20 in 21). Ce se vam vzorec pri uporabi čopi¬ ča in šablone zmaže, nanašajte barvo z gobico ali z brizganjem z zobno ščetko. Kadar barvate blago s čopičem ali ne¬ posredno iz tube (sliki 22 in 23), s svinč¬ nikom narišite motiv na blago ali ga pre¬ kopirajte s kopirnim papirjem. Za letoš¬ nje počitnice si ne pozabite pobarvati ko¬ palne torbe (slika 24) in superg (slika 25). Alenka Pavko - Čuden Svetilka Papirnato svetilko izdelamo tako, da načrt s fotokopirnim strojem poljubno povečamo ali pomanjšamo in ga prene¬ semo na šeleshamer. Svetilke izrežemo s škarjami, okenca na njih pa z olfa nožem. Črtkane linije pomenijo, da na tem mestu papir pre¬ pognemo. Svetilke lanko osta¬ nejo bele, če pa želimo, jih prelepimo s svetlečim barvnim papirjem. Svetilko na zunanji strani namažemo z lepilom, nanjo položimo barvni papir in ga previdno obrežemo. Laterna je svetilka, ki ima kovinsko ohišje in steklena okenca. Zato okenca izde¬ lamo iz rumenega prosojne¬ ga papirja ali celofana. Pre¬ den svetilko začnemo sestav¬ ljati, izdelamo okenca. Za¬ vihke na dnu zapognemo v notranjost, jih namažemo z lepilom in oblikujemo kva¬ drat. Potem zlepimo ohišje in nazadnje še streho. Da bo¬ mo svetilko lahko obesili, na vrh nalepimo ozek trak. Darja Zorec TIM 9/10 • maj, junij 1996 • 71 RAČUNALNIŠTVO Slovenski Word 6.0 (5. del) Word 6.0 Kot se za pravi urejevalnik besedil spo¬ dobi, ima tudi Word 6.0 možnost vstav¬ ljanja različnih objektov med besedilo. V prejšnjem prispevku smo govorili o risan¬ ju z VVordom in spoznali enega najpre¬ prostejših primerov vstavljanja. Seveda lahko med besedilo vstavimo tudi mnogo več kot le risbe, ki jih sami narišemo. Po¬ leg že znanega načina vstavljanja objek¬ tov z uporabo gumbov Kopiraj in Prilepi (an.: Copy & paste) ima VVord na razpo¬ lago samostojni zavesni meni Vstavi (an.: Insert). Ko kliknemo nanj, se nam prikaže spisek raznih možnosti, razdeljen v tri skupine._ Prelom... Številke Stranj... Pripomb^ Datum in čas... Polje... Simboj... Polje obrazca... Opombe... Napis... Navzkrižno sklicevanje... Kazala... Datoteka... Okvir muzi Predmet... Skladišče podatkov... bo razporedilo na naslednje strani. Res je, da se da besedilo razporejati tudi s pritiskanjem na tipko Enter, vendar s tem v bistvu ne urejamo besedila, marveč le vnašamo prazne vrstice, ki nam pri na¬ daljnjem oblikovanju lahko povzročajo celo vrsto preglavic. S klikom na možnost Prelom... se odpre malo pogovorno okno, kjer najprej izbe¬ remo med prelomom strani in prelomom stolpca (pri urejanju besedila v več stolp¬ cih). Nato pa še določimo, kako se bo besedilo porazdelilo glede na stran. Sledi vstavljanje številk strani, pripomb, datuma in časa ... Te možnosti se, razen številčenja strani in vstavljanja datuma in časa, bolj malo uporabljajo, zato jim ne bomo posvečali posebne pozornosti. Bolj zanimive možnosti so v spodnjem delu se¬ znama. Vstavljanje besedilne datoteke je že skoraj sama po sebi umevna možnost. Po kliku se odpre pogovorno okno, popolno¬ ma podobno oknu Odpri, ki ga že poz- Dozorimo naj (e na možnost vno¬ sa Slika 1 Cisto na vrhu je ena najpomembnejših in najpogosteje uporabljanih možnosti, ki je skoraj nepogrešljiva pri daljših besedi¬ lih oziroma pri besedilih, napisanih na več straneh. To je vstavljanje preloma strani (Prelom ...). Skoraj nerazumljivo je, da se ta možnost v praksi izredno malo uporablja, ali pa uporabnik zanjo sploh ne ve. Zadeva je čisto preprosta. S prelo¬ mom strani točno določimo, koliko bese¬ dila bo na enem listu. Tam, kjer bomo vstavili prelom strani, bo konec besedila na tekoči strani, preostalo besedilo pa se O, bese' j po ailr možnost Slika. Vstavljanje raznih slik, risb oziroma grafičnih elementov med be¬ sedilo za resnejše urejevalnike besedila že dolgo časa ni novost. Čeprav se Word spogleduje ali pa bi se vsaj rad spogle¬ doval z nekaterimi programi za namizno založništvo, je vstavljanje slik in obdelo¬ vanje vstavljenih slik njegova šibka toč¬ ka. Kljub temu da lahko načelno vstavimo sliko, izdelano skoraj s katerim koli gra¬ fičnim programom, je nadaljnja obdela- rimerov omejena le na osti in rezanje (enak va slik v večini spreminjanje ve prir like nih datotek drugih urejevalni¬ kov besedil, ki jo lahko izkoristimo, če v rubriki Vrsta datotek najdemo ustrezno končnico datoteke. Pri tem vnos datotek, napisanih z zaprašenim Wordstarom, ni nikakršen problem. Seveda morajo Okna imeti stare YU- ali SLO-pisave (npr.: SL dutch). S klikom na možnost Okvir postavimo prej označeno besedilo v okvir. Nič po¬ sebnega ... Zanimivo je le to, da se besedilo v okvirju obnaša kot samostojen element, enako kot na primer slika. Vstavljanje slike med besedilo Na sliki 2 vidimo pogovorno okno, ki se odpre, če v meniju Vstavi kliknemo na postopek kot spreminjanje velikosti, le da pri tem držimo še tipko Shift). Postopek vstavljanja slike je zelo pre¬ prost. Najprej izberemo ustrezni pogon (disketa, trdi disk ali CD-ROM), pobr¬ skamo po direktorijih oziroma imenikih, ter v spisku Ime datoteke poiščemo žele¬ no sliko. Pri tem moramo prej izbrati us¬ trezno vrsto datoteke (slika 3). Pri iskanju Vitla datotek: _ |Windows m eta d atoteke (' [Vse datoteke (*' *) Vse grafične datoteke Windows bitne slike {\bmj Windows meta datoteke ITagged Image Format (*. Slika 3 slik nam je v veliko pomoč predpogled, ki nam pokaže sliko, shranjeno v izbrani datotek: WordArt 2.0 Osnovna orodja za oblikovanje črk, ki jih ponuja VVord, so omejena le na spremin¬ janje oblike pisave, barve, nagiba in še nekaj malenkosti. Te možnosti v glavnem zadoščajo za oblikovanje besedij, pri katerih ni toliko pomemben videz. Če pa želimo besedilo popestriti z zanimivo Slika 4 iiJ Microsoft VVord - Dokumenti j Datoteka Edit Format Okno Slika 2 Ime datoteke: • jbook* wmf imeniki: tr.VsIo-vrordVciiparl : Pred pregled Vneta datotek: Windows meta datoteke P Poveži z datoteko fx Predpregled *Jike |x ir Ulj \fl V dtlkUJtottll '/////////////////////////////////v///////////////////////////////////////////////////, - * ' 72 • TIM 9/10 • maj, junij 1996 oblikovanimi naslovi in raznimi napisi, tedaj moramo Word zapustiti in upora¬ biti druge programe (npr. Corel Draw), če jih seveda imamo. Kljub temu da Word nikakor ni oblikovalski program, pa z njim lahko izdelamo prav zanimive naslove ali krajše napise. Word med svo¬ jimi "podprogrami" skriva izredno zani¬ miv program za ojolikovanje krajših be¬ sedil - WordArt. Čeprav je ta program¬ ček vsebovala že prejšnja verzija VVorda (Word 2.0), je malo znan in se tudi izred¬ no redko uporablja. Gumba za zagon WordArta namreč ni med gumbi, ki se pri inštalaciji VVorda samodejno razvrsti¬ jo pod zavesnimi meniji. Logično bi bilo, če bi bil ta gumb poleg gumbov za zagon programov za risanje, izdelovan¬ je diagramov in tabel. Gumb za zagon VVordArta lahko dodamo k drugim gum¬ bom (meni Pogled- Vrstice z orodji, ...), ali pa programček poženemo prek meni¬ ja Vstavi. Zagon programa WordArt Besedilo, oblikovano z Wordovim pod¬ programom WordArt, se "obnaša" kakor vstavljena slika ali kak podoben zunanji predmet. Zato ga tudi vnesemo prek za- vesnega menija Vstavi, kjer izberemo možnost Predmet... Pri tem se odpre po¬ govorno okno za vnos predmetov oziro¬ ma izdelkov, narejenih z drugimi progra¬ mi. V spisku programov, katerih datoteke lahko vstavimo med VVordovo besedilo, poiščemo Microsoft VVordArt 2.0 in klik¬ nemo na gumb OK. Pri tem se odpre ok¬ no programa VVordArt, kot ga prikazuje slika 4. Skoraj nerazumljivo je, da je VVordArtu v literaturi o Wordu namenjenih le nekaj skopih besed. Tudi naši vrli prevajalci, ki so Word poslovenili, so nanj skoraj čisto pozabili. Saj je, razen dveh zavesnih me¬ nijev, ostal popolnoma angleški. Kakor koli že, VVordArt kljub majhnosti in pre¬ prostosti vsebuje izredno veliko možnosti za oblikovanje, in če smo pošteni, lahko priznamo, da ponuja celo več, kot lahko izkoristimo. Preden začnemo pregledovati, kaj nam ponuja VVordArt, moramo v malo okence sredi zaslona [Enter your text here) vpisati besedilo, ki ga želimo oblikovati. Ko to storimo, pritisnemo na gumb Update Dis- play in besedilo se pojavi v okvirčku na listu. Pri nadaljnjem delu je treba paziti, da ne kliknemo na list. Če se nam to po nesreči pripeti, se okno VVordArta zapre in vrnemo se v osnovno Wordovo okno. Pri tem se v osnovnem VVordovem oknu pojavi okvirček z besedilom, ki smo ga izdelali z VVordArtom. Okvirček z bese¬ dilom pa ni navadno besedilo, temveč se obnaša kot slika, lahko ga stiskamo ir. raztegujemo^ režemo, brišemo (s tipko Delete), ... Ce pa želimo besedilo spre¬ meniti ali popraviti, se moramo vrniti v VVordArt, Kar storimo tako, da dvakrat kliknemo v notranjosti okvirčka. RAČUNALNIŠTVO Ena najzanimivejših možnosti, ki jih po¬ nuja VVordArt (slika 4), je skrita pod pr¬ vim gumbom (na levi strani zaslona) v vrstici z gumbi. S klikom na gumb desno od okenca se odpre razpredelnica, ki pri¬ kazuje možne oblike (ovojnice) besedila. Predstavljenih ovojnic je toliko, da prav gotovo najdemo eno, ki ustreza našim zahtevam. Z naslednjim gumbom odpre¬ mo seznam razpoložljivih pisav, s tretjim pa izberemo velikost pisave. Velikost pisave lahko točno določimo (s številko), večinoma pa je bolje, če kliknemo na Best fit, kar prilagodi velikost pisave veli¬ kosti okvirčka. Pri tem moram pripomniti, da se z velikostjo pisave ni treba preveč ubadati, saj lahko napis po vrnitvi v osnovno Wordovo okno poljubno pove¬ čamo ali zmanjšamo ali kako drugače raztegnemo. ovenskl WORD Z///////////////////////VV///"/. WORD f £opSQ Sloveni] I « 1 Slika 5 za 90°, tretji pa izenači velikost črk. Sledi gumb, s katerim določimo ravnanje besedila. Izbiramo lahko med ravnanjem na sredino, na levo ali desno ter med tremi načini obojestranskega ravnanja. Stretch justify poravna besedilo na oba robova okvirčka tako, da raztegne (v hori¬ zontalni smeri odebeli) črke, Letter justify poveča razmik med črkami in na ta način obojestransko poravna besedilo, VVord iustify pa z ustrezno povečanim razmi¬ kom med posameznimi besedami doseže obojestransko poravnavo. Zelo zanimive efekte dosežemo z gum¬ bom, ki ga vidimo na slikah 6 in 7. Če z miško kliknemo na ta gumb, se prikaže malo okno z dvema nastavitvima: Rotati- on - vrtenje in Slider, s katerim določamo intenzivnost efekta (izbrana ovojnica se v sredini močno stisne). Special Effects "■'/S'"'"/'""V/"/ Slika 6 e Botation Ho 1 Special Effects £Hd«i '1 OK Cancel J| Gumba B (krepka pisava) in / (poševna pisava) ni treba posebej omenjati, bolj pomembni in zanimivi so naslednji trije gumbi. Kako delujejo, prikazuje slika 5. Na desni strani so na voljo še trije gumbi za nastavitev barve črk, senčenja črk (slika 8) ter debelino in barvo obrobne črte črk. Q; t - I Slika 8 V zgornjem okvirčku je osnovna oblika napisa "Slovenski Word" z ovojnico Def- late, naslednji okvirčki pa prikazujejo vpliv posameznih gumbov. Prvi raztegne napis čez cel okvirček, drugi zavrti črke Zdaj pa dosti besedičenja. Prižgite raču¬ nalnik in sami preizkusite možnosti, ki jih ponuja WordArt. Zagotovo ne boste ra¬ zočarani. Miha Zorec TIM 9/10 • maj, junij 1996 • 73 LETNO KAZALO ABECEDNO VSEBINSKO KAZALO 1995/96 Avtomobilsko modelarstvo Avto s propelerskim pogonom 8/6 Modeli avtomobilov 9-10/23 Turbo junior 1 : 8 - VW hrošč in peugeot 205 4/12 Elektronika in elektrotehnika Dobri in poceni električni priključki 1/11 Elektrika iz jabolka 8/35 Elektronska varovalka 5/35 Enostavno časovno stikalo 4/33 Eno stikalo, ena linija, dvoje žarnic 7/30 Laboratorijski usmernik 0-40 V, 4 A 9- 10/51 Luna v roki 3/30 Merilnik časa delovanja 9-10/54 Mini predojačevalnik (1. del) 1/32 Mini predojačevalnik (2. del) 2/35 Modelarski triki električnega pogona 3/29 Pripomoček za "karaoke" 3/28 Regulator svetilnosti žarnic 8/28 Rdeča luč 9-10/49 Triak - regulator moči 6/27 8-kanalni svetlobni regulator 9-10/46 Izdelek za dom Deska za rezanje 9-10/56 Detel - tolkalo za vrata 3/38 Držalo za ključe 1/39 Indijanski vigvam 9-10/56 Koš za odpadni papir 1/34 Kovček 3/36 Mizica na kolesih 3/34 Nabodalo za ražnjiče 1 /39 Nadležni komar 9-10/67 Obešalnik z razsvetljavo 9-10/55 Pajek kot motiv za stensko uro 6/32 Posoda za nabiranje aozdnih sadežev 9- 10/60 Poštni nabiralnik 8/33 Ptičja krmilnica 6/29 Stenska omarica za ključe 1/38 Stojalo za kuhana jajčka 7/33 Stojalo za rože 2/38 Svetilka 9-10/71 Tabla za sporočila 9-10/59 Ura iz stare gramofonske plošče 5/39 Veverica s košarico za zobotrebce 9- 10/30 Viseči ležalnik 9-10/57 Zabojček za kolesarsko orodje 9-1 0/56 Zložljivi trinožnik 9-10/58 Ladijsko modelarstvo Katamaran KIM I RC - krmili za plovca 4/11 Koledar modelarskih prireditev v Sloveni¬ ji za leto 1996 7/26 Radijsko vodenje za model katamarana KIM I - razred X 3/10 Stabilnost modelov čolnov (1. del) 5/10 Stabilnost modelov čolnov (2. del) 9- 10/1 1 Tekmovalni model katamarana KIM I - razred X 2/8 "Tornado" - model hidrogliserja za kate¬ gorijo hidro 1 4/7 Letalsko modelarstvo Ali bi lahko naredili dvokrilni drsalec? 6/14 Drsalci na sto načinov 1/5 Drsalci z delta krili 9-10/13 Drsalec 25 5/16 Gumenjak za najmlajše 9-1 0/5 Izdelava trikotnih letvic 7/14 Jadranje na pobočju 1/11 Koledar modelarskih prireditev v Sloveni¬ ji za leto 1996 7/26 L-14, model kategorije A-1 9-10/31 Letalce iz odpadne embalaže 9-10/13 Leteče krilo s pogonom na C0 2 -motor 6/5 Merilnik časa delovanja 9-10/54 Mini mistral 9-10/15 Nacionalni pravilnik - Kategorija HLG 9- 10/16 Okraševanje modelov (1. del) - Uvod 3/11 Okraševanje modelov (2. del) - Obrezo- valnik folije TIM-TF 4/1 3 Okraševanje modelov (3. del) - Orodje za rezanje ozkih trakov 5/9 Okraševanje modelov (4. del) - Izdelova¬ nje barvnih napisov 6/12 Okraševanje modelov (5. del) - Nekaj primerov okraskov 7/7 Papirnati modeli v zraku 9-10/4 Papirnati zmaj 2/13 Popravilo trupa letalskega modela 7/10 Prekrivanje modela z japonskim papirjem 3/13 Priprava za uravnoteženje pogonskih vijakov 7/9 Q. B. cessna 20 8/5 Razprševalnik vrtinčenja 9-10/17 Ročica za razpenjanje vilic 8/1 2 RV-jadralni model HOT 95 7/4 RV-polmaketa motornega letala Cessna 180 1/3 Spoji v letalskem modelarstvu 2/12 Spuščanje letalskega modela z vrvico - visoki start 8/8 Timov HLG 5/5 Timov test "Swift S-l" 6/9 "TOMY" - časovno stikalo za prostolete- če modele 4/5 Variometer 6/26 Vezani dvokrilec 7/6 Vgraditev servomehanizmov v krilo 9- 10/12 Vojaško letalo vrste F-16 tudi v Sloveniji 5/12 Vpenjalna priprava Tim SA-3 1/8 Zmaj Skyflex 4/32 Maketa rslvo Belokranjska hiša 2/30 Maketa hišice iz papirja 8/38 Osrednjeslovenska hiša 4/29 Prekmurska hiša 1 /28 Slovenske kmečke hiše - Nekaj za konec 7/28 Mala železnica Modeli avtomobilov 9-10/23 Novosti male železnice na sejmu v Nurnbergu 8/16 Od ročne kretnice do računalnika (1. del) 2/28 Od ročne kretnice do računalnika (2. del) 3/26 Od ročne kretnice do računalnika (3. del) 4/27 Od ročne kretnice do računalnika (4. del) 5/30 Zaključna dela (3. del) 1/26 Modelarski triki FSR - skupinska dirka 1 /30 Izdelava trikotnih letvic 7/14 Modelarski triki električnega pogona 3/29 Popravilo trupa letalskega modela 7/10 Prekrivanje modela z japonskim papirjem 3/13 Ročica za razpenjanje vilic 8/12 Spoji v letalskem modelarstvu 2/12 Variometer 6/26 Zarisovanje okroglin 6/30 Na kratko Delovna miza Workmafe WM 300 8/35 Izdelava kalupov iz silikonskega kavčuka 9-10/61 Krožna žaga BD 59 2/39 Modelarski motorji z notranjim zgorevan¬ jem (5. del) 2/10 Modelarski motorji z notranjim zgorevan¬ jem (6. del) 3/14 Modelarski motorji z notranjim zgorevan¬ jem (7. del) 4/14 Modelarski motorji z notranjim zgorevan¬ jem (8. del) 5/14 Modelarski motorji z notranjim zgorevan¬ jem (9. del) 8/10 Računalnik in mi 8/39 Ulivanje kovin 8/30 Plastično maketarslvo Academyjina športna krila 2/27 Academyjini sodobni ameriški lovci (1. del) 3/25 Academyjini sodobni ameriški lovci (2. del) 8/15 74 • TIM 9/10 • maj, junij 1996 LETNO KAZALO Academyjini klasični lovci druge sve¬ tovne vojne in še kaj 9-10/22 Ameriški klasični bombniki 1/16 F-16 na plastičnih krilih 5/27 Koledar modelarskih prireditev v Sloveni¬ ji za leto 1996 7/26 Letalske diorame (1. del) 7/1 2 Letalske diorame (2. del) 8/13 Letalske diorame (3. del) 9-10/18 Makete "vacform" 1/14 Platišča z naperami 9-10/20 Proizvajalci vacformskih maket (1. del) 2/26 Proizvajalci vacformskih maket (2. del) 3/16 Tekmovanja - ocenjevalni sistem 4/25 Računalništvo Od ročne kretnice do računalnika (1. del) 2/28 Od ročne kretnice do računalnika (2. del) 3/26 Od ročne kretnice do računalnika (3. del) 4/27 Od ročne kretnice do računalnika (4. del) 5/30 Računalnik in mi 8/39 Slovenski VVord 6.0 (1. del) - Osnovno okno 2/36 Slovenski VVord 6.0 (2. del) - O besedilu 3/32 Slovenski VVord 6.0 (3. del) - Nastavitve 6/39 Slovenski VVord 6.0 (4. del) - VVord 6.0 in risanje 7/38 Slovenski VVord 6.0 (5. del) - Vstavljanje slik med besedilo 9-10/72 Radijsko vodenje Dobri in poceni električni priključki 1/11 FSR - skupinska dirka 1/30 Koledar modelarskih prireditev v Sloveni¬ ji za leto 1996 7/26 Modelarski triki električnega pogona 3/29 Novosti na trgu 7/1 1 Novosti na trgu 8/27 Radijsko vodenje za model katamarana KIM I - razred X 3/10 RV-naprave Multiplex serije mc 2/33 Serija "400" 9-10/25 Test RV-naprave Graupner/JR mc-15 5/33 Test RV-naprave micro četo 8/26 Vgraditev servomehanizmov v krilo 9- 10/12 Raketno modelarstvo Koledar modelarskih prireditev v Sloveni¬ ji za leto 1996 7/26 Model raketoplana z zložljivim krilom 7/15 Nike cajun 9-10/9 Raketni model - žirokopter 2/6 Super loki dart 4/4 Začetniški raketoplan S4B 3/6 Reportaže Češko-slovaška turneja raketnih modelar¬ jev 1/1 Državno prvenstvo mladih letalskih mode¬ larjev 4/3 Evropsko prvenstvo ladijskih modelov FSR-V in H 2/1 Evropsko prvenstvo raketnih modelarjev 3/1 Koledar modelarskih prireditev v Sloveni¬ ji za leto 1996 7/26 Končano je DP letalskih modelarjev v ka¬ tegoriji F3J 4/1 Ladijski modeli MČ v Radečah 9-10/2 Mestno tekmovanje ladijskih modelov (MČ) 3/4 Mladinsko DP v kategorijah S3, S4 in S6 6/2 Modeli avtomobilov 9-10/23 Na obisku v modelarski šoli Promodel-Re- miko 7/3 Novosti male železnice na sejmu v Nurnbergu 8/16 Odprto državno prvenstvo modelov jadr¬ nic razreda F5M 4/2 Pokal Elana 6/3 Pokal Frama - F3F 3/5 Sejem modelarstva Model hobby 95 8/1 Slovenski modelarji na Slovaškem 4/2 Srečanje modelarjev Euromeeting 95 v Dolomitih 7/1 Svetovno prvenstvo letalskih modelarjev v kategorijah F-l-A, B in C 5/1 Tekma za pokal Nordmende 1 /2 Tekmovanja modelov čolnov FSR-E v letu 1995 9-10/1 Tekmovanje z baloni na topli zrak 9- 10/55 Tekmovanje z modeli HLG 5/3 Veter pokvaril tekmovanje 9-10/3 Zadnja tekma za DP prostoletečih letal¬ skih modelov 5/4 IX. svetovno prvenstvo ladijskih modelar¬ jev v Uavi na Poljskem 2/3 14. Memorial Stojana Kranjca 8/4 17. pokal Ljubljane - mednarodno FAI tekmovanje raketnih modelarjev 6/1 Timova priloga Avto s propelerskim pogonom - TIM 8 Cessna 180 - TIM 1 Dva oldtimerja - TIM 6 F-16 A - TIM 5 Gumenjak za najmlajše - TIM 9-10 Jaslice - TIM 4 Leteče krilo s pogonom na C0 2 -motor - TIM 6 Nike cajun - TIM 9-10 Otroška kmetija - TIM 2 Q. B. cessna 20 - TIM 8 Radijsko vodenje za model katamarana KIM I - razred X - TIM 3 RV-jadralni model FIOT 95 - TIM 7 Super loki dart - TIM 4 Tekmovalni model katamarana KIM I - razred X - TIM 2 Timov HLG — TIM 5 Začetniški raketoplan S4B - TIM 3 Timov portret Marjan Čuden 3/5 Otokar Hluchy 8/3 Jan Lokovšek 6/4 Roman Zupančič 1/13 Timov test RV-naprave Multiplex serije mc 2/33 Test RV-naprave Graupner/JR mc-15 5/33 Test RV-naprave micro četo 8/26 Timov test "Svvift S-l" 6/9 "Tornado" - model hidrogliserja za kate¬ gorijo hidro 1 4/7 Turbo junior 1:8- VW hrošč in peuqeot 205 4/12 Zmaj Skyflex 4/32 Za spretne roke Božiček 4/31 Božična zvezda 4/39 Broške in magnetki 7/35 "Čipkasti" pirhi 7/32 Čisto posebna voščilnica 8/37 Da ure tehničnega risanja ne bi bile eno¬ lične 1 /37 Dva oldtimerja 6/28 Gledališče iz papirja 7/34 Flladna pijača v vročih dneh 8/39 Igra "brez dotika" 2/37 Izdelava kalupov iz silikonskega kavčuka 9-10/61 Jaslice 4/37 Kamionček 9-10/28 Kdo zmore najgloblji vdih? 2/32 Maketa hišice iz papirja 8/38 Miklavž 3/39 Namizni nogomet 1/35 Novoletne čestitke 4/34 Novoletni okraski 4/38 Okrasne rute, rutice in robčki 8/36 Otroška kmetija 2/15 Papirnata punčka, ki se rada preoblači 5/38 Podstavek za svečo ali stojalo za dišeče paličice 4/39 Potiskane poletne cunjice 9-10/68 Potiskani izdelki 5/37 Pripomoček za preizkus iznajdljivosti 2/14 Ptičje maske 6/34 Pust 6/35 Sestavljanka - Tutankamonova piramida 5/36 "Slike" iz semen 7/37 Soliter 4/35 Škatlica presenečenja 6/31 Štorklja in pelikan 6/33 Ulivanje kovin 8/30 Voziček 9-10/58 Vrtni mozaik 7/39 Zamaškomet 2/32 TIM 9/10 • maj, junij 1996 • 75 UGANKARSKI KOTIČEK Zlogovnica S pomočjo opisov in zlogov najprej poiščite iskane besede, nato pa njihove tretje in šeste črke prepišite v stolpca na levi, kjer boste prebrali rešitev. A - BRAS - CA - CEP -CI-DIT-E- GA-JA- KE - KI - KLIC - KO - LEN - Ll - MIŠ - MOČ - NI - NO - PO - PRE - RAZ - RU - TEN 1. razcepitev, 2. starinsko ime za mo¬ ko, 3. majhen kosem (npr. vate), 4. del javne uprave (prej milica), 5. učenjak, vsestransko izobražen, učen človek, 6. osrednje živčevje v lobanji, 7. storno, 8. Alenka (ljubkovalno), 9. prebivalke glav¬ nega mesta Grčije. Številčnica Poiščite besede, ki jih zahtevajo opisi, ter jih po vrsti vpišite v oštevilčena polja tako, da vsaki številki vedno pripada ista črka. Ob pravilni rešitvi boste v srednjem označenem stolpcu dobili neko željo. 1. oklešček, 2. plačilo za izreden dose¬ žek, 3. ženska, ki veze, 4. mesto na Šta¬ jerskem, znano po usnjarski industriji (Slovenske...), 5. jed iz koruznega zdro¬ ba, 6. jesenski sadež (zraste v ježicah), 7. npr. na list papirja natiskana razpore¬ ditev leta na mesece, tedne in dneve, 8. izdelovalec brent, 9. posmehljiv izraz za otroka, 10. prostor med 1. in 2. polovi¬ co, 1 1. upravljalec broda, tudi naslov Aškerčeve balade, 12. politični vodja v vojaški enoti, 13. bolezen zaradi mraza. Rešitve nagradnih ugank iz aprilske številke revije TIM: Magična križanka: padalo, piramida, ara, brom, da, poema, ambon, et, lire, ate, odometer, amater. Piramida: N, in, nit, Tina, Anita, Latina, talnica, latinica, talilnica. Premikalnica: Pelton, Kepler, Edison. Nagrade za pravilno rešene uganke prejmejo: 1. Janez Fležar, Vrtna ul. 18, 4294 Križe, 2. Stane Ban, U. Staneta Severja 11, 2103 Maribor, 3. Gregor Kovačec, Videm 31, 2284 Videm pri Ptuju. Rešitve oben ugank prepišite na dopis¬ nico (ne trgajte revijel) ter najkasneje do 20. junija pošljite na naslov: Tehniška za¬ ložba Slovenije, Lepi pot 6, 1000 Ljublja¬ na (s pripisom "Timove uganke"). Trem izžrebanim reševalcem bo podjetje Ne- bec Hobi, d. o. o., C. Andreja Bitenca 36, 1000 Ljubljana, podarilo po en kom¬ plet za izdelavo plastične makete. KAZALO UREDNIKOV PREDAL . ) TEKMOVANJA MODELOV ČOLNOV V KATEGORIJAH FSR-E , 1 LADIJSKI MODELI MC V RADEČAH 2 VETER POKVARIL TEKMOVANJE 3 PAPIRNATI MODELI V ZRAKU 4 GUMENJAK ZA NAJMLAJSE 5 NIKE CAJUN . 9 STABILNOST MODELOV ČOLNOV (2.DEL) 1 1 VGRADITEV SERVOMEHANIZMPV V KRILO 1 2 LETALCE IZ ODPADNE EMBALAŽE ) 3 DRSALCI Z DELTA KRILI 13 MINIMISTRAL 15 NACIONALNI MODELARSKI PRAVILNIK KATEGORIJA HLG 16 RAZPRSEVALNIK VRTINČENJA 17 SOLA PLASTIČNEGA MAKETARSTVA (35.DEU - LETALSKE DIORAME (3.DEL) 18 PLATIŠČA Z NAPERAMI 20 TIMOVA NAGRADNA AKCUA 21 TIMOVO IZLOŽBENO OKNO - ACADEMYJINI KLASIČNI LOVCI DRUGE SVETOVNE VOJNE IN ŠE KAJ 22 MODELI AVTOMOBILOV NOVOSTI S SEJMA V NURNBERGU 23 SERUA "400” 25 NOVOSTI NA TRGU 27 KAMIONČEK 28 VEVERICA S KOŠARICO ZA ZOBOTREBCE 30 L-14, MODEL KATEGORIJE A-l 31 NAPRAVE ZA LIGHT SHOW (3.DEL) 8 -KAJNALNI SVETLOBNI REGULATOR 46 RDEČA LUC 49 LABORATORIJSKI USMERNIK 0 - 40 V, 4 A 51 MERILNIK ČASA DELOVANJA 54 TEKMOVANJE Z BALONI NA TOPLI ZRAK 54 OBEŠALNIK Z RAZSVETLJAVO 55 BLIŽAJO SE POČITNICE 56 INDIJANSKI VIGVAM 56 DESKA ZA REZANJE 56 ZABOJČEK ZA KOLESARSKO ORODJE 56 VISEČI LEŽALNIK. 57 ZLOŽLJIVI TRINOŽNIK 58 VOZIČEK . 58 TABLA ZA SPOROČILA 59 POSODA ZA NABIRANJE GOZDNIH SADEŽEV 60 IZDELAVA KALUPOV IZ SILIKONSKEGA KAVČUKA 61 NADLEŽNI KOMAR 67 VAZICE 67 POTISKANE POLETNE CUNJICE 68 SVETILKA 71 SLOVENSKI WORD 6.0 [5.DEL) WORD 6.0 72 TIMOVO LETNO KAZALO 74 UGANKARSKI KOTIČEK 76 Revija za tehniško ustvarjalnost mladih MAj, JUNU1996, LETNIK XXXIV, CENA 520 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POSTI 1102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1111 Ljubljana telefon: 061/213-733, fax: 061/218-246. Revija izhaja desetkrat na leto. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 260 SIT, polletna naročnina pa 1300 SIT. Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet Ljubljana: 50101-603-50480 Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Miha Zorec, Roman Zupančič. Odgovorna urednica: Mihela Mikuž Urednik revije in tehnični urednik: Jože Čuden Oblikovanje: Božidar Grabnar Lektoriranje: Ludvik Kaluža Tisk: Tiskarna Ljubljana Revijo sofinancirajo: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Revija spada med publikacije, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov na podlagi odločbe Ministrstva za znanost in tehnologijo št. 415-01-15/96 z dne 20. 2. 1996. FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI: Svetovno prvenstvo, ki ga bomo septembra organizirali pri nas v bližini Kamnika, bo za raketne modelarje najpomembnejši in dolgo pričakovani dogodek. Foto: Jože Čuden 76 • TIM 9/10 • maj, junij 1996 MULTIPLEX RV NAPRAVE KOMPLETI MODELOV ZA SESTAVLJANJE ASP - MOTORJI Z NOTRANJIM CARL GOLDBERG - KOMPLETI MODELOV LETAL THUNDER TIGER - KOMPLETI MODELOV RV-naprava Delta star, ena boljših 2-kanalnih naprav 0 pozlačeni konektorji 0 protiprašna zaščita sprejemnika 0 zaprta škatla za baterijo Cena ... ? Obiščite nasjali pokličite po telefonu! m KOMPLETI PLOVNIH IN SOBNIH MAKET LADU IN PRIBORA •MAKETE: Italeri, Heller, Airfix, ESCI, Monogram, Hasegavva Dragon, Kirin, Revell •MODELARSKE BARVE: Model Master, Humbrol, Revell VSE MODELARSKE BARVE NA ENEM MESTU! •ZRAČNA PERESA: Humbrol, Model Master, Revell •GRADIVA ZA DIORAME: drevesa, trava, mah •KOMPLETI MODELOV: letala, ladje, modelarske rakete •GRADIVA: balsa, vezana plošča, letvice, furnir, lepila •MODELARSKO ORODJE: PROXXON, Humbrol •IGRAČE, IGRE, ORODJE, INSTRUMENTI: Heller avtomobili Burago, pirografi MODEL KITS Revell BOGATA PONUDBA KOMPLETOV, GRADIV, ORODJA IN PRIBORA MODELARSKA TRGOVINA Z NAJVEČJO IZBIRO Trgovsko podjetje II d. o. o. Mladi tehnik, Levstikov trg 7, 61000 Ljubljana Tel.:061/12-61-155, Faks: 12-62-243 Delovni čas: od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure III TIM 9/10 • maj, junij 1996 -44 33 * TIM 9/10 * ma J' > uni j 1996 O CD oad|6 ouqoj— g s ao^dTia 9 oad|6 ouz8j6a z ao^dHa 91. [V9Z] 9 2 cn o CL TD OD CP O CL a> w_ CL oad|6 ouqoj-9 s d^dHa z TIM 9/10 • maj, junij 1996 • 36 41 • TIM 9/10 • maj, junij 1996 N£> & TIM 9/10 • maj, junij 1996 • 42 35 • TIM 9/10 • maj, junij 1996