novi Qubik caffe - kava, izbrana in pražena v Trstu. www.qubik.eu tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Poste Italiane Spa - Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine 1 TAXE PERCUE 1 133100 Udine 1 | TASSA RISC0SSa| Italy št. 40 (1689) Čedad, četrtek, 21. oktobra 2010 Qubik caffe — scelto e torrefatto a Trieste. www.qubik.eu Burnjak nie več tisti, ki je biu v zadnjih lietih v Ce manjka duša an želja bit kupe Burnjak je, al bi muoru bit, senjam kostanja an drugih naših jesenskih dobruot, ki privabi v srienjski ka-mun, predvsem v Gorenji Tarbij, puno judi iz dežele an iz Slovenije. Ries je težkuo zastopit, zaki okuole Burnjaka se je lietos začela nieka bitka, ki jo na moremo sprejet an ki parnaša za sabo samuo škodo. Skoda za Gorenji Tarbij, škoda za vse tiste, ki so puno dielal v zadnjih lietih, da bi se Burnjak raztegnu na tri nedieje an močnuo oživeu vas Gorenji Tarbij, kjer so se v zadnjih lietih zbrali vsi va-snjani an ljudje iz sosiednih vasi, priet na maši an pre-cesiji, potle pa med žlahto an parjatelji po vasi. Bluo je zaries živahno, neko veseje, ki ga je težkuo dobit v drugih prestorih. Lietos nie bluo takuo, an organizatorji na morejo reč, de je bluo samuo, zak je bluo slabo vreme, slava ura, zak zima je pred cajtam par-šla: manjkala je duša, manjkala je volja biti vsi kupe, se veselit s kostanj am, rebulo an z ramonikami, pokazat naše kmetjiske dobruote an naše pardielke, pijet naše stare piesmi. Vemo, de je lietos karminska uprava tiela spremenit način organizacije, poklicala je nove ljudi, sledili smo polemikam, ki so nastale an smo tudi poročali gor mez njih. Če je tel rezultat, tisti, ki smo ga vidli v nediejo, mislimo, da bi se muorla Občina Sriednje premislit, narest an korak, no štupienjo nazaj, se prizadevat, potrudit, da bi združila vse moči, an jih je puno. Drugače tel bo začetek konca srienjskega Burnjaka. P.S. ‘Benvenuti, Welco-me’, s telim transparentom Pro loco Stregna sprejme lietos goste od Burnjaka. Muormo ponovit besiede, ki smo jih že napisal, an samuo an tiedan od tega: le da nie slovienščina, gre vse dobro, se more narest vse, an ratat smiešni. ‘Novi’ Burnjak privabil manj obiskovalcev Vreme letos res ni bilo naklonjeno Burnjaku, tradicionalnemu prazniku kostanja v Gorenjem Tarbiju, na katerem se je v nedeljo, 17. oktobra, zbralo precej manj ljudi kot v prejšnjih letih. Razlog za neuspeh pa verjetno ne gre iskati le v neugodnih vremenskih razmerah, temveč tudi v novi usmeritivi Burnjaka, za ka- tero se je odločil lani izvoljeni župan Mauro Veneto s svojo upravo, ki je organizacijo poveril ponovno ustanovljenemu združenju Pro loco Stregna, če vemo, daje bil beneški praznik v prejšnjih letih ne glede na vreme vedno dobro obiskan. Doslej je za Burnjak skrbelo domače društvo Po-lisportiva Tribil Superiore v sodelovanju z domačini in drugimi organizacijami. S časom se je iz vaškega praznika razvil v odmevno čezmejno prireditev kulturnega, turističnega in enogastro-nomskega značaja, ki je bi- la v korist celotni Benečiji in njenim obrtnikom ter kmetovalcem, ki so tam razstavljali in prodajali svoje izdelke, proizvode ter pridelke. beri na strani 8 Na Burnjaku se je letos zbralo precej manj ljudi kot v prejšnjih letih. Zgoraj transparent z italijansko in angleško dobrodošlico Sulla vicenda interviene l’ex sindaco Lorenzo Cernoia “Savogna e le tabelle bilingui, una situazione paradossale” Dom na Matajure že 10 let dom prijateljstva Koča Planinske družine Benečije Deset let je že minilo, odkar je Planinska družina Benečije na Matajurju odprla svojo kočo. Bilo je 22. oktobra leta 2000 in sonce je toplo sijalo na čudovite jesenske barve na pobočjih Matajurja, kjer se je ob tej priložnosti zbralo približno dva tisoč obiskovalcev. Prišli so od vsepovsod, iz naših dolin, pa tudi iz Gorice, Trsta, Brd, Vipavske doline, Kobarida, Bovca, Tolmina, Jesenic in Ljubljane, da bi se veselili z vsemi tistimi, ki so si prizadevali, da se uresniči velika želja beneškega planinskega društva. Dom na Matajure še vedno stoji, lep, urejen in gostoljuben na Kajancovi senožeti “Skedinj”. Vsak konec tedna se v njem zbere veliko število gostov, ljubiteljev planin, za katere skrbijo prostovoljci Planinske družine Benečije. Koča je v vseh teh letih res postala pravi dom prijateljstva, ki ga je doslej obiskalo že več kot 20.000 pohodnikov. In tako se bo gotovo tudi v nedeljo, 24. oktobra, pri naši koči zbralo veliko število ljudi, da bi skupaj s Planinsko družino Benečije proslavili 10-letnico delovanja Doma na Matajure. Ob 10.30 bo pred kočo maša, po priložnostnih pozdravih gostov pa se bo začel pravi praznik s harmonikami, pa-štašuto in pečenimi kostanji- beri na strani 6 Inštitut za slovensko kulturo Questa settimana doveva tenersi a Savogna un consigho comunale interamente dedi-cato alla questione delle tabelle bilingui che Tammini-strazione comunale intende apporre. II Comune con una delibera della giunta ha dato il via libera alla realizzazione della ‘cartellonistica bilingue locale’, predisponendo un elenco dei nomi dei paesi in una grafia ‘particolare’, non certo quella slovena, usata in-vece correttamente negli altri comuni che hanno fatto in-stallare le tabelle bilingui. Al momento pero la con- vocazione del consiglio comunale non e stata diramata. Sulla vicenda, che sta facendo parecchio discutere non solo nelle Valli - visto che se ne so-no interessati gli uffici regio-nali competenti e, in prima persona, il presidente del Co-mitato paritetico per i problemi della minoranza slovena, Bojan Brezigar - abbiamo chiesto un parere all’ex sindaco Lorenzo Cernoia, oggi consigliere comunale di op-posizione. “La situazione mi sembra paradossale - afferma -, basta fare un giro per il ter-ritorio e leggere le lapidi della Prima guerra mondiale, di gente che e morta per lTtalia ma che viene ricordata in slo-veno, per sapere quale grafia usare e come usarla.” L’amministrazione di Cernoia, che e stato sindaco per due legislature, aveva avvia-to la procedura per l’acquisto delle tabelle. “Avevamo fatto la domanda per il contributo ed era stata accolta, avevamo scelto i nomi dei paesi presenti nella carta Tabacco, si tratta-va solo di acquistare le tabelle” spiega Cernoia, che pero aggiunge: “Non ho mai consi-derato quella dei cartelli bilingui un’urgenza, avevamo altre priorita.” I 20-letnica Kobariškega muzeja Kobariški muzej slavi letos svojo 20-letnico delovanja. Okrogli jubilej bodo praznovali v soboto, 23. oktobra, ob 15. uri, v Kobaridu, slovesnosti pa se bosta udeležila tudi predsednik Republike Slovenije Danilo Turk, ki bo na letošnjem Dnevu Kobariškega muzeja slavnostni govornik, in slovenska ministrica za obrambo Ljubica Je-lušič. Prisotne bosta nagovorila tudi direktor muzeja Jože Šerbec in generalpolkovnik Jozsef Hollo, spremljajoči kulturni program pa bodo sooblikovali Kvintet trobil Orkestra Slovenske vojske, umetniška skupina pod vodstvom Marjana Bevka, ki bo poskrbel tudi za režijo celotne prireditve, in skupina Jazz Band Us Army. beri na strani 3 BENEŠKI KULTURNI DNEVI ODKRIVAJMO NASO ZGODOVINO - Scopriamo la nostra storia V soboto, 23. oktobra, ob 15. uri Obisk razvalin gradu Ahrensperg v Bijačah Spremljal nas bo arheolog Massiiniliano Francescutto Srečanje e Sperm ob 14. 30pred Občino Speter, občinska dvorana Četrtek, 28. oktobra, ob 18.30 Rimske ceste iz Ogleja proti Srednji Evropi Stefano Magnani, Univerza v Vidnu _ Jana Horvat, Univerza v Ljubljani Vetvvenuti Welcome Četrtek, 21. oktobra 2010 2 Molti gli abitati scoperti in Benecia, la Regione vuole correre ai ripari con una legge Da Obenetto a Masarolis, chi non potra ricevere il segnale del digitale terrestre Obenetto, Lase e Peternel nel comune di Drenchia, Marseu, Montefosca, Lasiz e Zapatocco nel comune di Pulfero, Lischiazze nel comune di Resia, Postacco, Crostii e Osgnetto nel comune di S. Leonardo, Gnidoviz-za, Presserie, Tribil inferiore e Varch nel comune di Stre-gna, Debellis e Prosenicco nel comune di Taipana, Cana-lutto, Masarolis, Casali Costa, Laurini e Tamoris nel comune di Torreano. Sono al-cune delle localita di monta-gna - quelle della Benecia -dove a dicembre non sara possibile ricevere il segnale del digitale terrestre. Una situazione critica al-la quale stanno cercando di porre rimedio - anche se il tempo che manca allo spe-gnimento dell’analogico non e molto - alcune Comunita montane e soprattutto la Regione. II consiglio regionale potrebbe approvare in tempi brevissimi una norma che consentirebbe di utilizzare ri-sorse per l’acquisto od il po-tenziamento dei ripetitori. I tempi tecnici per estendere il segnale digitale a tutto il ter-ritorio non sono pero uguali per tutti e, altra difficolta, la Regione avrebbe difficolta, al momento, a reperire il mi-lione di euro necessario. Canale tv riservato alle minoranze Con il passaggio del servizio pubblico televisi-vo al digitale, a meta del prossimo mese di dicembre, ci sara a disposizione del Friuli Venezia Giulia anche un canale televisivo riservato all'informazio-ne locale e alle minoranze linguistiche, 1'attuale Rete 3 bis estesa a tutto il ter-ritorio regionale. E questa la decisione assunta dai vertici della RAI, dlntesa con 1'Auto-rita Garante delle Comu- nicazioni e con il competen-te Ministero, e resa pubbli-ca con una comunicazione alla sede RAI regionale. “E una conquista impor-tantissima che mette la no-stra Regione alla pari di quanto avvenuto in Italia si-no ad oggi soltanto nella Provincia autonoma di Bolzano - ha commentato l’as-sessore regionale Roberto Molinaro, che proprio in questi giorni ha passato la consegna del referato della cultura al suo collega Elio De Anna - ricono-scendo positiva-mente le istanze e il lavoro di squa-dra portato avanti da Regione autonoma, Provincia e Comune di Udine e Comitato per 1'Autonomia del Friuli e sostenuto durante 1'audizio-ne presso la Com-missione parla-mentare per 1‘In-dirizzo generale e la Vigilanza di Servizi radiotele-visivi il 15 aprile 2010 a Roma”. La decisione consente il pieno riconoscimento e la valorizzazione della pe-culiarita del territorio e delle lingue minoritarie in esso parlate con 1'inclu-sione nel Canale Mux 1, il primo ad essere attivato, insieme alle principali reti RAI, anche della Rete 3 bis attualmente riservata alle sole province di Trie-ste e Gorizia. “II 2010 e stato decisa-mente un anno importan-te per il rapporto tra le lingue minoritarie e la radio e televisione pubblica” ha precisato ancora l'asses-sore Molinaro, concluden-do: “Prima 1'inserimento del friulano nelLambito di contratto di servizio RAI e ora la decisione sulla Rete 3 bis. Queste scelte, tra l'altro, consentiranno nel 2011, a parita di stanzia-menti per il friulano nei media, di destinare mag-giori risorse alle radio e te-levisioni locali, dato che per il servizio pubblico e previsto 1'intervento del Governo.” Pismo iz Ri Stojan Spetič '4 Konec tedna je minil v znamenju množične delavske demonstracije v Rimu, kjer so voditelji najmočnejšega sindikata zagrozili s splošno stavko, če vlada ne bo dala ustreznih odgovorov na njihove zahteve, začenši s spoštovanjem ustavnih pravic, s katerimi ni mogoče barantati, niti za delovna mesta. V soboto so demonstrirali kovinarji, konec novembra pa bodo vsi delavci. Z njimi je bila levica, ki računa na vrnitev v parlament, medtem ko se demokrati tudi tokrat niso znali odločiti, na čigavi strani so. Vendar se iskreno vprašajmo, ali je poulična demonstracija zapustila globok vtis v javnosti. Odgovor je, žal, na dlani: ne v tolikšni meri kot umor mlade Sarah Scazzi ali afera z Berlusconijevimi vilami na Antigui, v Antil-skem otočju. Televizijski dnevniki so se vse te dni pričenjali z umorom petnajstletnice, s sumi na račun strica in sestrične, z morbozno radovednostjo za pikantno ozadje zločina. Delavska demonstracija je bila šele na drugem ali tretjem mestu! Če so kovinarji razdelili levosredinsko opozicijo, so Berlusconijeve vile na Antigui združile domala vse, od Fini-ja do skrajno levega tabora. Časnikarka Milena Gabanelli je za oddajo “Report” na tretjem kanalu prikazala, kako je Berlusconi za 22 milijonov evrov kupil zemljišča v prečudovitem zalivu antilske Antigue in zgradil več razkošnih vil, baje pet samo zase in za svojo družino. Kupil naj bi jih od neznane družbe ‘off shore’ na otoku, ki je od nekdaj raj za davčne utajevalce, plačal pa z računa banke, ki so ji poslali komisarja zaradi suma pranja denarja. Za navadnega privatnika bi to zadostovalo za sodno preiskavo, kaj pa za predsednika vlade? Berlusconi ima skoraj dva ducata luksuznih vil in še mu ni dovolj, čeprav se v nekaterih ne mudi že leta. Čemu mu služijo? Jih daje v najem? Ne. Morda jih posoja prijateljem in poslovnim partnerjem? Kdo ve. So le oblika investicije na tujem, ki jo lahko v vsakem trenutku vnovči? So pripravljene zanj, če bi bil prisiljen zapustiti Italijo, kakor svoj čas njegov prijatelj Bettino Craxi, ki je nato umrl v tunizijskem Hammametu? Ne vemo. Lahko samo ugibamo. Kakor ne vemo, kaj poreče davkarija. Mi si lahko dovolimo le preprost račun. Kovinar, ki je v soboto demonstriral v Rimu, bi denar za teh pet vil na Antigui zaslužil v 1400 letih! Quod licet Jovi, non licet bovi. V Sloveniji Gurs poskusno ovrednotil • v vse nepremičnine Geodetska uprava Republike Slovenije (Gurs) je v skladu z določili Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin iz leta 2006 poskusno izračunala vrednost vseh nepremičnin v Sloveniji oziroma določila njihovo posplošeno tržno vrednost. To je storila na podlagi točno določenih modelov vrednotenja, ki so upoštevali najrazličnejše parametre, ki vplivajo na vrednost nepremičnine. Konec septembra so tako z Gursa začeli pošiljati lastnikom obvestila, da bi lastnike seznanili z izračunano tržno vrednostjo njihovih nepremičnin. Če je ta prevelika ali premajhna, je to lahko posledica napačnih podatkov, na katerih temelji izračun. Zato naj lastniki natančno preverijo, da so pravilni, svetujejo na Gursu. Če so napačni, jih lahko uredijo v spletni aplikaciji OVN ali po pošti na predpisanih obrazcih, vloženih v posebno brošuro, ki bi jo morali prav tako dobiti na dom. Za popravke podatkov, ki so v obvestilu v odebeljenem tisku, se morajo lastniki osebno oglasiti na kateri izmed geodetskih uprav po Sloveniji. Za urejanje nekaterih podatkov, za katere je bilo s prva predvideno, da jih lastniki lahko uredijo samo osebno, pa so zdaj na spletni strani www.obvescanje.si na voljo tudi obrazci. Ustreznega lahko izpolnijo in ga pošljejo po navadni ali e-pošti (obvescanje.gu@gov.si) na Gurs. Pomanjkljivosti v evidentiranju lastništva pa je možno urediti tudi po telefonu, s klicem na številko 00386 (0)1 478 48 00. Če pa lastniki, ki se ne strinjajo s poskusno izračunano vrednostjo nepremičnine, v obvestilu ne najdejo napačnih podatkov ali če se ne strinjajo niti z izračunano vrednostjo po predložitivi popravljenih podatkov, na Gursu predlagajo, da jim to sporočijo po pošti ali na spletni aplikaciji posredujejo pripombo na obrazcu E. Pripombe bodo na Geodetski upravi Republike Slovenije preučili in jih upošte- vali v skladu z merili in kriteriji množičnega vrednotenja nepremičnin po posameznih območjih. Če bo pripomb veliko, in trenutno kaže, da bo tako, bo Gurs rok za posredovanje pripomb podaljšal s sedanjega 25. novembra. Realizirane cene nepremičnin, ki so javno dostopne že od leta 2007, bodo seveda še naprej v izključni domeni pogajanj med prodajalci in kupci. Šele s časom bo razvidno, koliko bodo pri trgovanju z nepremičninami upoštevane izračunane ocenjene vrednosti. Davčna uprava Republike Slovenije bo uporabila informacijo o ocenjeni vrednosti nepremičnin kot eno izmed vhodnih informacij pri postopkih odmere davka od prometa nepremičnin oziroma davka na dobiček glede na pravila pri svojem delu. Pomembno je, da bodo vsi podatki urejeni do njihove uporabe za obdavčitev nepremičnin. Gurs bo lastnike nepremičnin, ki do takrat ne bodo imele izračunane vrednosti, s posebnim vprašalnikom pozval, da uredijo manjkajoče podatke. Lastniki bodo po prejemu tega vprašalnika, ki bo osnova za globo, imeli 30 dni za posredovanje podatkov. Po besedah ministra za finance Franca Križaniča do uvedbe davka na nepremičnine zelo verjetno ne bo prišlo pred letom 2012. Obvestila, ki so jih prejeli lastniki, se sicer štejejo tudi kot vprašalnik registra nepremičnin. Kazni za lastnike, ki ne posredujejo manjkajočih podatkov ali posredujejo napačne, so za fizične osebe od 41 do 626 evrov, za pravne osebe od 423 do 2504 evre, za odgovorno osebo pravne osebe pa od 41 do 1669 evrov. Lastniki, ki niso vpisani v register nepremičnin, obvestila niso prejeli. Ti lahko izpolnijo obrazec, s katerim javijo Geodetski upravi, za katere nepremičnine niso prejeli obvestila. Obrazec je dostopen na www.obvescanje.si in na vseh geodetskih pisarnah po Sloveniji. kratke.si Elezioni amministrative locali: il 24 ottobre i ballottaggi E previsto per domenica 24 ottobre il secondo turno delle elezioni locali. Sono 74 i comuni ancora senza sindaco, tra i quali anche Kobarid e Kanal. Gh aventi di-ritto al voto sono 624.334. Tra i candidati al secondo turno, 53 sono indipendenti. I partiti con il maggior numero di candidati sono invece i Democratici-SDS (24), i Popolari-SLS (18), e i Socialde-mocratici-SD (16). 134 sindaci sono stati eletti invece gia al primo turno, il 10 ottobre. Internet, TV e telefono: la Slovenia sopra la media UE Secondo una ricerca delLEuro-barometro del novembre e dicembre 2009, il 57% delle famiglie eu-ropee ha 1’accesso ad internet ed il 98% al telefono ed alla televisione. Tra gli stati delLUE oltre la media europea c’e anche la Slovenia, dove tutte le case hanno 1’accesso ad almeno un telefono (stazionario o mobile, il 75% ad entrambi), il 65% ad internet ed il 99% alla TV. I dati sono stati raccolti tra quasi 27.000 famiglie europee (tra que-ste piu di mille slovene). A Split inaugurati i nuovi spazi del consolato onorario sloveno Alla presenza dei ministri de-gli esteri croato e sloveno Gordan Jandrokovič e Samuel Žbogar, sono stati inaugurati lunedi 18 ottobre i nuovi spazi a disposizione del consolato onorario sloveno a Split-Spalato in Dalmazia. L’inaugurazione e stata anche 1’occasione per un confronto tra i ministri Žbogar e Jandrokovič sulla cooperazione economica e sui rapporti tra i due paesi, sul-1’avvicinamento della Croazia al-l’UE e sui Balcani Occidentali. II 12% degli sloveni vive sotto la soglia materiale della poverta II 17 ottobre e stato dichiarato dalFOnu Giornata mondiale della lotta contro la poverta, mentre il 2010 e 1’Anno europeo della lotta contro la poverta e 1’emarginazio-ne sociale. Si tratta di un problema attuale anche nei paesi svilup-pati. In Europa vivono sulTorlo della poverta 85 milioni di abitanti, tra di loro ogni quinto e un bam-bino. In Slovenia vive al di sotto della soglia della poverta circa il 12% degli abitanti, mentre piu o meno 100.000 sono i disoccupati. La Slovenia potrebbe ospitare gli europei di basket del 2013 La decisione finale della Fede-razione internazionale di basket FIBA dovrebbe essere nota il 5 dicembre, ma dopo 1’annunciato ri-tiro delFItalia, la Slovenia e ri-masta Lunica candidata ad ospitare i prossimi europei di palla-canestro. Se 1’organizzazione sara effettivamente affidata alla Slovenia, le gare di qualificazione do-vrebbero essere disputate a Celje, Maribor, Ptuj e Novo mesto, la fa-se finale invece nel nuovo pala-sport Stožice a Ljubljana. — Kultura----------------------------- Foto di nicchia, il Nediža pubbKca due piccoli ‘gioielli’ II Centro studi Nediža ha prodotto due libretti fotografici - il primo in collaborazione con Veditrice Kappavu di Udi-ne, il secondo con il circolo S. Andrea - društvo sv. Štandri di Cravero. Due piccoli ‘gioielli’ uguali ma diversi, prime rea-lizzazioni di una possibile serie di volumi di nicchia, dove ad emergere, attraverso le immagini fotografiche, e il passato. Četrtek, 21. oktobra 2010 Una fotografia da ‘Dancing in the dark’ “L’idea e di creare una collana fotografica agile, an-che a bassa tiratura, senza alcuna ortodossia ne nella scelta su cosa pubblicare ne nella forma” spiega Alvaro Petricig, che sta seguendo il progetto. “Si vorrebbe in-somma prescindere - conti-nua - dalla tecnica e dalla professionalita del fotografe, mostra anche episodi che possano avere un qualche interesse per la nostra co-munita”. E il caso di ‘Dancing in the dark’, titolo che in que-sto caso richiama alla me-moria un film di Lars von Trier piu che una canzone di Bruce Springsteen. Siamo a Cravero negli anni Ottanta e la macchina fotografica di Lucia Dugaro - Kovačinova riprende persone e gesti di uno dei primi ‘senjam’. “E un solo rullino, un episodio, che ha un senso in relazione alla festa che a Cravero e di-ventata tradizionale” spiega Alvaro. Piu personale, per lui, la seconda pubblicazio-ne dal titolo ‘Come scorre il fiume - Kako je rekla tekla’, che raccoglie foto dall’al-bum della sua famiglia dan-neggiate dalle piogge tor-renziale del 1998. “Qui si tratta di recupero di scarti, di quello che normalmente si considera da buttare, che e marginale rispetto ai canoni della foto ben fatta. Un recupero che ha un senso se pensiamo che oggi, con il di-gitale, non esiste piu, non esiste 1’oggetto foto e gli er-rori, dove ci sono, si cancel-lano” dice Alvaro, che spera nella continuazione del progetto “anche con forme di collaborazione diverse e an-dando nella direzione del li-bretto oggetto, quindi con una tiratura minima. L’im-portante e che le immagini raccontino qualcosa, che dia-no o risveglino un’emozione, semplicemente guardando-le.” (m.o.) S ' SENJAM BENEŠKE PIESMI XXIX. m XXK.SENJAMBENESKEPIESMI bo na Liesah v telovadnici _vsoboto, 6.11.,ob20.30 _vnediejo, 7.11., ob 16.00 Nastopajo: ►► Elena an Bk Evolution ►► Germano an Bk Evolution ►► EviL KeviL ►► Davide, Elisa an Bk Evolution ►► Sons of a Gun ►► Ivory ‘Life in crea-tion’ ►► IkeiaFeletiganBkEvolution ►► CižgujBand ►► Opoka ►► The Preklet’s ►► Shape ►► The Maff Beneški kulturni dnevi tudi letos o zgodovini Začeli se bodo 23. oktobra z obiskom razvalin gradu Ahrensperg v Bijačah V soboto, 23. oktobra, se z obiskom razvalin gradu Ahrensperg v Bijačah v spremstvu arheologa Massi-miliana Francescutta začenjajo Beneški kulturni dnevi, ki jih že tretjič prireja Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra. Zbirališče je ob 14.30 pred občinskim sedežem v Spetru, obisk gradu pa se bo pričel ob 15. uri. Letošnji sklop nosi tako kot lani naslov “Odkrivajmo našo zgodovino - scopriamo la nostra storia” in je torej prav tako posvečen zgodovini Beneške Slovenije, medtem ko je bila tema prvega niza jezik in identiteta. Programje zasnoval zgodovinar in glavni urednik štirinajstdnevnika Dom Giorgio Banchig. Prvo predavanje bo v četrtek, 28. oktobra, ko bo govora o rimskih cestah, ki so iz Ogleja vodile proti srednji Evropi. Med temi je bila ena pomembnejših tista skozi Čedad in Nadiške doline proti Koroški. Predavala bosta Stefano Magnani z Univerze v Vidmu in Jana Horvat z Univerze v Ljubljani. Naslednji mesec so nato predvidena tri srečanja. 4. no- vembra bosta gosta Inštituta za slovensko kulturo Slavko Ciglenečki s Centra za znanstvene raziskave Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter furlanski raziskovalec toponomastike Maurizio Puntin. Ciglenečki bo govoril o preseljevanju Gotov in Langobardov, Puntin pa o slovenskih toponimih v Furlaniji, ki pričajo o zgodovinski prisotnosti slovanskih ljudstev v teh krajih. 11. novembra bosta predavala zgodovinarja Fedja Klavora (o Napoleonovem pohodu iz Gorice preko Na- diških dolin, Kobarida in verjetno Štupce proti Koroški) in Paolo Foramitti (o meji med Kraljevino Italije in Ilirskimi provincami v letih 1809-1814). Pokroviteljica srečanja je delegacija za severno Italijo organizacije Le Souvenir Napoleonien, katere član je tudi furlanski zgodovinar Foramitti. Glavna tema predavanj 25. novembra pa bo vprašanje meje med Italijo in Slovenijo v obdobju narodnoosvobodilnega boja in odporništva. O tem bosta spregovorila načelnik Upravne enote Tolmin Zdravko Likar in Alberto Buvoli s Furlanskega inštituta osvobodilnega gibanja (Istituto friulano del movimento di liberazione). Beneški kulturni dnevi se bodo zaključili spomladi prihodnje leto s posvetom o Ri-sorgimentu, pričakovanjih takratnih prebivalcev Furlanije in odnosu Cerkve do italijanskega preporoda. Sodelovali bodo slovenski in italijanski zgodovinarji. Vsa predavanja bodo potekala v občinski dvorani v Špetru in se bodo začela ob 18.30. Razvaline gradu Ahrensperg v Bijačah V ponedeljek, 11. oktobra, se je na sedežu Dežele v Vid-nu odvijala predstavitev dvojezične, italijansko-furlanske multimedialne publikacije ‘II Tratat di Lisbone. Argoments e documents pe integrazion europeane - II Trattato di Lis-bona. Argomenti e documen-ti per 1‘integrazione europea’, ki jo je v imenu Doma Evrope (Casa per 1'Europa) iz Hu-mina uredil bivši direktor Službe za jezikovne istovetnosti FJK, Marco Štolfo. Raziskava obravnava zgodovino, sedanjost in prihodnost naše celine. Delo je razdeljeno na pet tematskih sklopov. Prvi od teh je posvečen Lizbonski pogodbi; drugi zaščiti manjšin, celinski integraciji, čezmejnemu sodelovanju, evroregijam in Evropskim skupinam za teritorialno sodelovanje; tretji sklop obravnava evropsko okoljsko in energetsko politiko; četrti sklop je zgodovinskega značaja in obravnava dejavnost federalističnih in evropeisti-čnih gibanj v Italiji, odnos med strankami, narodnimi in regionalnimi gibanji in evropsko integracijo ter dosežke Dvojezična publikacija o evropski integraciji in perspektive pete širitve Ev- ju promocije evropskega zna- ropske unije proti jugu in vzhodu. Publikacija se zaključuje z vrsto informativnih shed, ki so namenjene združenjem, institucijam in drugim, ki so aktivni na področ- nja in zavesti. Priloženi cd-rom v štirih jezikih (v furlan-ščini, slovenščini, nemščini in italijanščini) je komplementaren obliki in vsebini omenjene publikacije. Marco Štolfo Dokumentarni film o Borisu Pahorju prejel priznanje Erasmus EuroMedia Dokumentarni film Boris Pahor - Trmasti spomin je konec tedna na Dunaju prejel priznanje Erasmus EuroMedia zaradi visokih vsebinskih in oblikovnih standardov ter vzgojnega prispevka pri nagovarjanju evropske družbe. Dokumentarni film o tržaškem pisatelju, ki je nastal pod okriljem regionalnega RTV centra Koper-Capodistria, je prejel tudi medaljo odličnosti za izstopajočo kakovost pripovedi o pisateljevem pomenu za slovensko, italijansko in evropsko zgodovino. Avtorja in scenarista filma, kije nastal v okviru projekta Sinovi dveh narodov - Velikani našega prostora, sta Neva Zajc in Tomaž Burlin, ki se podpisuje tudi kot režiser. Film je bogato dokumentiran z veliko smisla za portret in zgodovinsko dogajanje. Prikazuje odločilne trenutke, ki so gradili pisateljevo življenjsko izkušnjo in predstavljajo osrčje avtorjevega literarnega ustvarjanja, so sporočili iz RTV Slovenija. Priznanja Erasmus EuroMedia podeljuje Evropska ustanova za vzgojo in komunikacijo za izstopajoča dela in programe medijev, ki izhajajo iz evropskih vrednot in razvojnih načel evropske družbe. Letos je sodelovalo 17 držav, žirija je v presojo prejela več kot 200 izdelkov. s prve strani Ob zaključku uradne slovesnosti bodo odprli razstavo Mrzli vrh, gora krvi in železa. Kobariški muzej je bil ustanovljen leta 1990 z namenom, da predstavi bogato zgodovino Kobarida in predvsem dogajanje na soški fronti od maja leta 1915 do novembra 1917. Po svoji usmeritvi spada med zgodovinske muzeje z vojno tematiko in s protivojnim sporočilom. V ospredju pripovedi so "mali ljudje", potisnjeni v grozote vojne, pri čemer pa jih barve uniform ne delijo na dobre in slabe fante. Večji del stalne postavitve je namenjen dogajanju na goratem, severnem delu soške fronte in podrobni predstavitvi gradiva o znameniti kobariški bitki -12. bitki ob Soči, v kateri so po 24. oktobru 1917 nemške in avstro-ogrske divizije italijanske nasprotnike potisnile vse do reke Piave. Ti dogodki so na zemljevide za vedno zapisali imena "KOBARID, CAPORETTO, KARFREIT". KoeA*i5u Kobariški muzej slavi 20-letnico delovanja Kobariški muzej Četrtek, 21. oktobra 2010 II riconoscimento speciale della Camera di commercio Giovane e competente, premio a Michela Mugherli E originaria di Oblizza, dove ha sede la sua attivita finanziaria Un riconoscimento speciale per la “grande competenza di-mostrata nella gestione delle imprese anche a fronte della giovane eta”. E questo il prestigioso premio che la Camera di commercio di Udine ed in particolare il presidente Gio-vanni Da Pozzo hanno voluto conferire a Michela Mugherli durante la 57A Cerimonia di premiazione “Lavoro e Pro-gresso Economico” che si e tenuta lunedi 18 ottobre al Tea-tro Nuovo Giovanni da Udine. Michela Mugherli, 31 an-ni, padre di Oblizza di Stre-gna e madre di Ussivizza di S. Leonardo, abita ad Ipplis di Premariacco. Si e laureata in Economia Aziendale con il Magnifico Rettore Cristiana Compagno nel 2003 presso 1’Universita degli Studi di Udine, ha con-seguito il Business English Degree alla Saint Andrews University (UK) ed il Diploma MBA presso il MIB Scho-ol of Management di Trieste. Piti di recente ha fre-quentato diversi master e corsi di formazione attinen-ti il settore finanziario ed as-sicurativo allo SDA Bocconi di Milano e la Mefop di Roma. Dopo un primo periodo presso la societa di consu-lenza McKinsey & Co. di Milano, ha iniziato la sua car-riera lavorativa presso la Compagnia di Assicurazioni Allianz di Trieste ed in pochi anni e diventata uno dei piu giovani collaboratori del Di-rettore Finanziario. Inoltre, dal 2007 ha intra-preso un percorso imprendi-toriale autonomo sviluppan-do Mugherli Financials, un’impresa di ricerca, formazione e consulenza spe-cializzata nel settore del wel-fare e delle assicurazioni, della finanza e delFeconomia locale. In soli 3 anni, Mugherli Financials, con sede ad Oblizza, e riuscita a distin-guersi nel panorama locale e nazionale per innovativita, profittabilita e competenza. Collabora infatti con autore-voli centri di ricerca - tra cui 1’Universita di Udine, lo SDA Bocconi di Milano, la Mefop di Roma, IlSole240re - e le piu importanti realta banca-rie ed assicurative italiane. Dal mese di maržo e sta-ta nominata dalla Giunta regionale a presidente della Commissione tecnica di va-lutazione delle richieste di contributo presentate dalle imprese ai sensi della legge 04/2005 (la cosiddetta Legge Bertossi) con la responsabi-lita su circa 40 milioni di eu-ro pubblici. II progetto piu ambizioso che Michela Mugherli sta sviluppando in questo mo-mento e ‘Fondo Pensione Regionale del FVG’ presso il Centro Ricerca sul Welfare delFUniversita di Udine, progetto finanziato dalla Banca Popolare di Cividale che a breve sara presentato agli organi istituzionali e, con tutta probabilita, anche alla presenza del ministro del Welfare Maurizio Sacco-ni. “Indubbiamente - ha commentato Michela - e un grande onore ricevere questo riconoscimento. Un premio dal significato un po’ speciale perche viene dalla mia ter-ra e rappresenta un po’ il frutto del lavoro che ho fat-to in questi anni per la mia terra. Spero davvero di merita-re tutta la stima che il mon-do economico, accademico ed imprenditoriale mi stan-no dando nonostante la giovane eta. Non solo, spero che anche altri giovani come me pos-sano avere l’opportunita di mettere se stessi e le proprie competenze al servizio del FVG, per costruire insieme il suo ed il nostro futuro.” r RETTIFICA Gabriella Floreancig non e, come erronea-mente indicato nella di-dascalia di una foto nel-lo scorso numero, presidente delFassociazio-ne Bed & breakfast in Italy. Dostojanstvo delavca in človeka Sobotna manifestacija kovinskih delavcev sindikata CGIL-FIOM me je po svoje razveselila, čeprav je vsaka sindikalna manifestacija oziroma demonstracija znak neke stiske in krize. O dogodku smo lahko poslušali različna stališča in mnenja. Mnogi so sindikat FIOM označili kot ekstremističnega in demonstracijo tudi. Verjetno se je še poglobil razdor med CGIL ter ostalima velikima sindikatoma CISL in UIL. Polemike sem slišal tudi v vrstah reformistične Demokratske stranke itd. Vseeno sem bil dogodka vesel in to iz zelo konkretnih razlogov. Prvi jev tem, da se veliko delavcev “prebuja”, da nastopa sindikalno in politično ter zastavlja vprašanja, ki presegajo golo pogajanje z lastniki. Prav je predočiti javnosti dejstvo, da delavec ni samo iz rok in možganov, ampak da je človek in obenem državljan s pravicami in dolžnostmi. Sodobni kapitalisti in menedžerji radi poudarjajo globalizacijo, novo tržišče dela in prodaje, krizo, skratka, nove pogoje za delo. Šef Fiata Marchionne je označil nove čase kot tiste “po Kristusu”. Trditve in pogledi so enostranski. Globalizacija je dejstvo, je pa zgodovinski in ne božji proces, ki ga človek lahko ter mora nadzorovati in voditi. Globalizacija je možnost, ne sme pa se spremeniti v novo revščino za milijone delavcev in ne sme postati morilec nižjih srednjih slojev v že razvitem svetu. Globalizacija ne sme pomeniti razbitja pravic delavcev v Evropi in na Zahodu, saj je tovarne možno seliti v države, kjer so plače tragično nizke, pravice odsotne, sindikati kvečjemu farsa, pogoji za prihod novih kapitalov pa odlični. Ni modro seliti slabih pogojev iz manj razvitega v razviti svet. Cilj bi moral biti obraten. Prav je, da se italijanski delavci uprejo izsiljevanju z globalizacijo, nastopiti bi morala tudi politika. Dokler še obstajajo države, morajo iskati tako v globaliziranem svetu kot v krizi rešitve, ki ne bodo dodatno obubožale in ponižale državljane. Menedžerji so prevečkrat pozorni na trenutek. Desna politika je po svoji naravi bližja stališčem “gospodarjev”. Ne obstaja pa le en in večen pogled na globalizacijo in na nova tržišča. Sprašujem se namreč, kako bo lahko nekontroliran, neuravnovešen in divji globalni sistem sploh zdržal, če se bodo slabi delavni pogoji in nespoštovanje delavca kot človeka selili iz držav v razvoju v razvite države. Kako bo možen izhod iz krize, če bodo indijski ali kitajski plačilni kriteriji veljali tudi za Italijo, Ameriko itd. Adut držav, ki se hitro razvi- jajo, ostaja še vedno izvoz blaga. Kam bodo te države izvažale blago, če bodo tudi množice razvitih držav ostale brez sredstev za nakupe? Ne moremo si zakrivati oči, da padamo v drugi cikel krize, ker je tako v Evropi kot v ZDA preveč ljudi na novo brezposelnih, ker so v ZDA padle cene stanovanj in se znižali nakupi. Zaradi istih pogojev pada nakup avtomobilov itd. Prav globalna kriza je razkrila temnejši aspekt globalizacije. V trenutku, ko so milijoni v težavah, svetovne elite kopičijo neizmerna bogastva. To se dogaja v Ameriki, v Evropi, na Kitajskem in seveda v Italiji. Del srečnejših ne občuti krize, nasprotno, bogati, del prebivalstva pa je v stiski, ker sin ne najde dela, oče je v dopolnilni blagajni itd. Ni čudno, da je celo Tremonti izjavil, kako se po paniki iz leta 2008 finančna veselica nadaljuje. Delavci imajo torej prav, ko odklanjajo avtomatično nižanje plač in pravic zaradi “globalnega tržišča”. Prav imajo, ko branijo ustavne pravice, kot sta delo in pravica do zdravja oz. bolezni, ko zagovarjajo skupinske pogodbe, saj je osamljen delavec pred gospodarjem šibkejši. Nenazadnje imajo delavci prav, ko opozarjajo, da Italija ne more ostajati le pri restriktivnih ukrepih in pozabiti na to, kako bo lahko pričela nastavljati nek izhod iz krize. Tega doslej nismo videli. Mislim, daje zdravilna zavest delavcev o tem, kako nista za vse kriva globalno tržišče in kriza. Konec koncev so krizo sprožili finančni roparji, ki so ubežali vsaki kontroli, služili s peščenimi gradovi in se nato reševali s pomočjo davkoplačevalcev. Tudi to je novo: po Kristusu in brez Kristusa. Intervento del consigliere regionale lacop “I fondi UE assegna sono ancora a rischio” II consigliere regionale del PD Franco lacop torna ad in-tervenire sulla gravissima si-tuazione del rischio di per-dere i fondi UE a disposizio-ne della Regione. Lo fa dopo 1’incontro, avvenuto il 14 ottobre, tra i presidenti delle Regioni Tondo, Zaia e Erra-ni ed i responsabili del Mini-stero per gli Affari regionali tenutosi per cercare di recu-perare i contrasti nella gestione delle risorse delFIn-terreg Italia/Slovenia, 120 milioni di euro, che risultano bloccati da oltre due anni e a grave rischio di restituzione alFUnione europea. Per 1’Interreg Italia/Slovenia - avverte lacop - non sono stati ancora avviati i pro-getti strategici, approvati lo scorso febbraio, ma bloccati per il ricorso presentato al TAR dalFUniversita di Trieste circa la valutazione. Le cose non vanno meglio ne-anche per il secondo bando del Programma, quello rela-tivo ai Progetti standard, la cui valutazione risulta ancora in fase istruttoria. Consi- derato che in questa grande confusione non sono stati emessi ulteriori bandi per im-pegnare le risorse residue del Programma, si capisce come sia concreto il rischio di disimpegno dei fondi asse-gnati. Questo porterebbe da un lato a un danno economico, dall’altro a un pesante danno alFimmagine per la nostra Regione, considerato che 1’Autorita di gestione del Programma e incardinata presso la Regione stessa. lacop aveva gia presentato alla fine di settembre, insieme ai colleghi del PD Brus-sa, Tesini e Travanut, un’in-terpellanza per capire le ra-gioni dei ritardi nelFoperato delFAutorita di gestione del Programma. Ora chiede al presidente Tondo di riferire urgentemente in V Commissione consiliare sulle respon-sabilita politiche e gestiona-li della situazione venutasi a creare e sulle azioni urgenti di mettere in campo per evi-tare la perdita totale degli as-si di finanziamento comuni-tario UE. Venerdi 22 ottobre alle 18 riapre i battenti dopo ven-t'anni il Museo Etnografico del Friuli, ospitato negli spa-zi rinnovati di palazzo Giacomelli, a Udine. Una nuova sede per la collezione di oggetti della cultura materiale pro-venienti principalmente dalle raccolte Perusini, D'Orlandi e Nicoloso-Ciceri, che verra af-fiancata dai documenti della cultura immateriale, testimo-nianze musicali e filmati ri-guardanti diverse comunita della provincia di Udine. In particolare, nella sezione de-dicata ai carnevali, verranno proposti i documentari realiz-zati nel corso delFultimo anno dalla Nikam Produzioni Video Nel nuovo Museo etnografico anche le immagini del Pust Un progetto che vede in primo piano il Centro studi Nediža di Paolo Comuzzi in collabo-razione con il Centro studi Nediža di S. Pietro al Natisone. Un lavoro che si presenta con un filmato introduttivo, dal titolo ‘Gli ultimi carnevali’, che propone una panora-mica su alcuni dei carnevali tradizionali che ancora ‘resi-stono’ in diverse zone del Friuli (Sauris, Resia, Tarcen-to, Montefosca, Mersino e Rodda), e che si e articolato in alcuni documentari di appro- fondimento, incentrati sul-1'uso e la realizzazione delle maschere lignee e sul raccon-to riguardante il rito carne-valesco e le maschere-guida ad esso correlate, che con-traddistinguono i carnevali di Sauris (con il Kheirar e il Ro-lar), Montefosca (con i Blu-marji), Rodda (con 1'Angelo, il Diavolo e i Pustje). E in fase di realizzazione il filmato riguardante il funerale del Ba-bac di Resia, con una fonda- mentale divagazione sulFim-portanza della mušica tradi-zionale resiana alFintemo della festa del Piist. Per la realizzazione dei filmati, oltre ad aver seguito nei vari luoghi 1'edizione del Car-nevale 2010, si e dato ampio spazio alle riprese presenti nelTarchivio del Nediža: le immagini storiche relative a Resia e alle Valli del Natisone, infatti, sono State estratte dai filmati in super8 di Paolo Petri-cig, mentre per quanto ri-guarda i Blumarji e stato am-piamente utilizzato anche il filmato girato a Montefosca da Sergio Ferrari, operatore delFAgenzia Alpe Adria, nel 1979. Ziffer nuovo direttore del Centro intemazionale sul plurilinguismo II professor Giorgio Ziffer, ordinario di Filologia slava, e il nuovo direttore del Centro intemazionale sul plurilinguismo (Cip) delFuniversita di Udine. II Centro, attivo dal 1993, promuove la ricerca, la documentazione e la formazione nel campo del plurilinguismo per favori-re lo scambio di informa-zioni ed esperienze nel settore. Nel corso del suo mandato Ziffer intende, in particolare, “promuovere at- tivita didattiche e seminaria-li su temi legati al plurilinguismo e valorizzare il patri-monio librario del Centro”. Inoltre, il neo direttore si ado-perera “affinche il Centro continui a essere un luogo in cui studiose e studiosi di vari indirizzi possano dialogare tra loro e coltivare il gusto della ricerca.” Nato a Genova nel 1960, Ziffer si e laureato in Lettere alFuniversita La Sapienza di Roma, dove ha conseguito anche il dottorato di ricerca in Slavistica. A Udine dal 1991, e ordinario di Filologia slava e insegna alla facolta di Lingue e let-terature straniere. Negli ultimi anni ha collaborato attivamente anche con le associazioni slovene della provincia di Udine, in particolare con il circolo Ivan Trinko e con 1’Istituto per la cultura slovena. Aktualno Sabato la chiusura dei percorsi circolari nella Val Resia Appuntamento sabato 23 ottobre a Stolvizza per la chiusura dei percorsi circolari ‘Ta lipa pot’ e ‘II sentiero di Mat-teo’, due notevoli proposte delTAssociazione ViviStolvizza che tanto successo hanno ottenuto nel corso delTanno. Come noto i due progetti sono frutto del grande im-pegno delTassociazione re-siana che ormai da anni si prodiga per dare visibilita ad un territorio particolar-mente ricco di storia, cultu-ra, tradizioni e bellezze am-bientali. II percorso ‘Ta lipa pot’, che da otto anni sta veico-lando in questo piccolo pae-se dell’alto Friuli un gran numero di appassionati, rap-presenta in modo esaurien-te le ricchezze di questo territorio attraverso i sentieri percorsi che toccano luoghi pregnanti di storia e di cul-tura montanara. La camminata di 5 o 10 chilometri e molto facile e puo essere effettuata anche da bambini. II Percorso ‘II Sentiero di Matteo’ e stato inaugurato questo anno per ricordare il giovane goriziano Matteo Mazzoni che, nell’estate del 2008, perse la vita sulle pendici del monte Canin. I quattro mesi passati dalle forze dell’ordine e da tutti gli abitanti di Stolvizza alla ricerca del corpo di Matteo, hanno cementato una straordinaria amicizia con i genitori Mirella e Mar-zio, amicizia che ha prodot-to poi questo progetto di grande spessore che ha molto aiutato i genitori di Matteo ad alleviare questa do-lorosa vicenda. L’escursione, di 15 chilometri, non e difficile ma piu impegnativa e quindi aper-ta ai piu allenati. Gli straordinari colori delTautunno, ovattati dalla prima neve caduta in altura, daranno alTescursionista vi-sioni cromatiche davvero di grande bellezza, un valore aggiunto per il turista, che fara della proposta delTAs-sociazione ViviStolvizza una occasione da non perdere. Accanto a questo aspetto naturalistico cosi suggestivo, Stolvizza intende offrire, sabato 23 ottobre, un momen-to di accoglienza in linea con la tradizionale ospitali-ta della gente di montagna: organizzera per tutti i par-tecipanti un allegro momenta conviviale con mušica, bruschetta ed altre specialka. C’e inoltre la possibilita di visitare il Museo delTArro-tino, un contenitore tutto de-dicato a questo mestiere che per Stolvizza ha rappresen-tato il passato, ora il pre-sente ma anche un certo fu-turo del suo sviluppo. Appuntamento quindi a Stolvizza sabato 23 ottobre alle 9 per questa escursione di fine stagione. Per infor-mazioni: Associazione ViviStolvizza - Via Udine, 12 -33010 Stolvizza di Resia (Ud) - Telefono 043353119 -360960179, e-mail info@vi-vistolvizza.org o consultan-do il sito www. vivistolviz-za.org dove si potra cono-scere anche tutta 1’intensa attivita svolta dalTassocia-zione ViviStolvizza nel corso delTanno. Resia e stata protagonista alla 5° edizione della manifestazione ‘Tradicionalna trgatev na latniku evropskega prijateljstva’a Pliskovica, in Slovenia Nella galleria dell’Ostello di Pliskovica e stata allestita una mostra fotografica su Resia, con immagini di Santino Amedeo (Foto MH Pliskovica) W saboto 16 dnuw oto-barja tu-w Pliskovici, ki to je na ves od kumiina Sežana, je bila na lipa fješta. Isa fješta na je bila no red zajto ki tu-w isej vasici ni so wsjali va-nike za spomanot wse pajize ki so tu-w Ewropi. Ta-na orici od ise vase je več lat tu ki rastajo vanike ano wsaka lata na majhne ano bandero od naa pajiza ki je tu-w Ew-ropi. Ko se bare rozde, tu-w ja-sany, se nareja na fješta ano wsake leto ni pa kličajo plesawce. Litos, ki to je to petnje leto, ki ni organiza-wajo iso fješto, ni so poklicali plesawce ano citirawce z Rezije. Ni po invidali pa briisar-je zajto ki nur naa tiimpa ti rozajonski briisarji so odili ta po Kraso brusit, porow-nowet imbrene ano štanjo-vet lonce. Ano tej po starin te rozajonski briiser iti din je lopo pokazel da kako so dila ta-na kolo ziz briison. Na vidanje so pa litratavi ta-na Rezijo. Za iso je parvidinel te rozajonski kul-tiirski čirkolo “Rozajonski Dum” ziz litrati od Santina Amedea. To so litratavi ki kažajo, da kako so živi' tu-w Reziji, da ka so dila ano da kako so se vasali. Iti din ta rozajonska Pro Loco je dala librinčiče ki na Na lipa fješta tu-w Pliskovici nareja wsake leto tu ki so ne fješte so. ganizel čirkolo Pliska ki di- napisane te lipe reči ki ma- To je bilo lopo ano je bilo la tu-w isej lipi vasici, mo tu-w Reziji ano da ko za pa karje judi. Wse iso je or- L.N. Polaganje vencev bo v soboto, 30. oktobra Upravna enota Tolmin in Združenje borcev za vrednote NOB Tolmin tudi letos ob Dnevu spomina na mrtve prirejata polaganje vencev v zamejstvu. Dve delegaciji iz Posočja bosta številna pokopališča in grobove skupaj s pevci MEPZ Žaga oziroma MPZ Go-lobar iz Bovca obiskali v soboto, 30. oktobra, ko bo v imenu Republike Slovenije venec v Čedadu položil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš. Ob 7.45 se bodo udeleženci v Lan-darju poklonili spominu župnika Pa-skvala Gujona, ob 8. uri bosta delegaciji v Špetru položili venec na grob prof. Pavla Petričiča oziroma Antona Birtiča-Beneškega, ob 8.30 pa se bosta na Lesah spomnili Izidorja Predana. Prva delegacija bo nato krenila proti Štoblanku, kjer bo ob 9. uri položila venec na grob župnika Maria Lavrenčiča, ob 10. uri bo na vrsti pokopališče v Gorenjem Tarbiju, ob 10.30 pri Sv. Pavlu v Černetičih, ob 12. uri v Čedadu. Nato bo delegacija obiskala še grob Ivana Trinka-Zamejskega v Trčmunu, pot pa bo zaključila v Matajurju ob 15. uri. Druga delegacija bo ob 9. uri položila venec v Topolovem, ob 10. uri bo obiskala Šentlenart, nato se bo ustavila pri Lojzki Bajti v Podutani, ob 11. uri pa bo na vrsti Oborča. Ob 12. uri bo v Čedadu, od koder bo krenila proti Če-neboli, kjer se bo ob 13.45 poklonila tudi spominu padlih partizanov in Ada Conta. Kasneje se bo odpravila še v Fojdo k spomeniku padlim, nato pa še na Osojane. Na pokopališču v Reziji bo delegacija položila šopek in svečo na grob Artura Siege. Kmalu tudi v kinematografih Kinemax v Gorici prossimamente al Kinemax di Gorizia Zadnja generacija lultima generazione www.kinemax.it Koča na Matajur e s prve strani Ob 10-letnici ustanovitve Doma na Matajure smo se o koči in o delovanju beneškega planinskega društva pogovorili z Joškom Kukovacem in Igorjem Tullom, ki sta bila v različnih obdobjih njegova predsednika. Benečani so svoje prvo slovensko planinsko društvo ustanovili 28. februarja leta 1975. “Že od nekdaj sem ljubil gore, rad sem zahajal v Julijce in se tam redno srečeval z drugimi planinci iz Slovenije. Večkrat so me vprašali, če imamo tudi v Benečiji slovensko društvo. Takrat se je porodila zamisel, da bi dejansko tudi Slovenci v Benečiji lahko imeli svoje planinsko društvo,” se spominja Joško Kukovac, ki je zdaj še vedno zelo aktiven član Planinske družine Benečije. “Tedaj sem se sestal z Viljemom Cernom, ki je bil takrat predsednik KD Ivan Trinko, in s predstavniki Zveze izseljencev Slovenci po svetu ter se z njimi dogovoril, da bomo ustanovili Beneško planinsko društvo. Ustanovni občni zbor je bil na Jero-niščah v občini Sovodnja, udeležili pa so se ga številni gostje. Prišli so predstavniki raznih kulturnih in planinskih društev iz Trsta, Gorice, Posočja, Zveze slovenskih športnih društev v Italiji, pa tudi predsednik meddruštvenega odbora za Primorsko, takratni tajnik Planinske zveze Slovenije Janez Kmet in predsednik PZS Miha Potočnik,” je še povedal Kukovac. Članov društva je bilo takoj čez 80, namen društva pa je bilo tudi gojenje stikov s Slovenci iz Italije, Avstrije in matične domovine. Le približno dva meseca po ustanovitvi, 27. aprila 1975, pa so že priredili prvo srečanje na Matajurju s planinci iz Kobarida in Tolmina. “Bilo je res lepo, udeležil se ga je tudi Anton Birtič in vsi smo veselo prepevali. Takoj smo tudi začeli prirejati izlete in pohode po hribih, predvsem po slovenskih, saj smo želeli boljše spoznati Slovenijo, hodili pa smo tudi v Avstrijo. Enkrat smo v sodelovanju z Zsšdi-jem tudi priredili tečaj smučanja na Pokljuki.” Leta 1976 bi moralo Beneško planinsko društvo organizirati prvo srečanje zamejskih planinskih društev (zdaj se imenuje srečanje obmejnih planinskih društev). Na njem naj bi se zbrali planinci iz Celovca, Trsta, Gorice, Jesenic in Benečije, a je naše kraje takrat prizadel hud potres. “Priredili pa smo ga leto kasneje, seveda na Matajurju, medtem ko je naslednjič prišlo na vrsto Bardo v Terski dolini.” Kasneje je delovanje Beneškega planinskega društva zamrlo. Na začetku devetdesetih let pa se je skupina mlajših navdušencev tudi s pomočjo sosedov iz Kobarida, med katerimi je bil tudi načelnik Upravne enote Tolmin Zdravko Likar, zavzela za njegovo oživitev. “Leta 1992 smo se zbrali pri notarju in ustanovili novo planinsko društvo. Pred tem smo na uvodnem sestanku izbrali ime Planinska družina Benečije. Svetoval nam gaje naš član Remo Cic-cone. Predlog se nam je zdel zelo posrečen, saj so vse nas 0 nastanku in delovanju Planinske družine Benečije povezovale precej bolj tesne vezi, kot so običajno tiste med društvenimi člani, v našem društvu so se v bistvu združevale družine,” je povedal Igor Tuli, ki je bil prvi predsednik Planinske družine Benečije. Na ustanovnem občnem zboru se je zbralo 35 ljudi, članov pa je bilo iz leta v leto vedno več. V zadnjem obdobju se njihovo število suče nad sto, včasih tudi okrog 130. Društvo pa je bilo od vsega začetka zelo aktivno. Ob tečajih plavanja, smučanja in telovadbe, ki jih Planinska družina Benečije prireja še zdaj, so člani včasih organizirali tudi kulturne večere, predstavitve knjig z alpinistično tematiko in podobno. Sodelovali so na srečanjih Slovencev, večkrat samostojno izpeljali svoj Burnjak v Čr-nemvrhu, zadnja leta pa so sodelovali na prazniku kostanja v Gorenjem Tarbiju. Med društvene dejavnosti pa seveda sodijo tudi izleti in pohodi po gorah. “Priredili smo tudi tri odprave, na katere smo zelo ponosni. Pred sedmimi leti so nekateri naši planinci prišli na vrh Aconcague (6.962 m), najvišje gore v Južni Ameriki, pred tremi leti je bil na vrsti Elbrus (5.642 m) v Kav- kazih, kije naj višja evropska gora, letos poleti pa so nekateri priplezali na Kili-mandžaro (5.895) v Afriki. Ne smemo pa pozabiti manjše odprave naših članic, ki so pred dvema letoma prehodile del znamenite poti Santia-go de Compostela. Vem, da načrtujejo nov podvig za naslednje leto, a ne vem še, za kaj se bodo odločile,” je dodal bivši predsednik Planinske družine Benečije. Društvo že od samega nastanka odlično sodeluje tudi s sorodnimi društvi iz zamejstva in Slovenije, predvsem s tistim iz Kobarida, s katerim tudi vsako leto prireja skupen izlet. Kako pa je Planinska družina Benečije prišla do svoje koče? Dela so se začela leta 1999, pred tem pa je trajalo približno tri leta, da so bile urejene vse formalnosti in da so bili pripravljeni potrebni načrti. “Sicer smo člani društva že od ustanovitve želeli imeti neko svojo postojanko, kot jo imajo tudi druga planinska društva. Naši prijatelji iz Kobarida imajo na primer čudovito kočo na planini Kuhinja pod Krnom. Mi smo svojo kočo želeli postaviti na Matajurju, ki je simbol vseh nas v Benečiji. Težava je bila v razdrobljenem lastništvu Matajurja. Na srečo pa smo dovoljenje za gradnjo dobili s pomočjo naše članice Luise Battistig, saj je imela njena družina na njem parcelo, ona pa je nato postala edina lastnica in je zemljišče podarila Planinski družini Benečije. In tako smo lahko končno začeli graditi svojo kočo, in to na res čudovitem kraju, s katerega se odpira razgled proti Furlanski nižini.” Potrebno je bilo veliko dela in truda vseh članov in prijateljev Planinskega društva Benečije, kot nam je povedal Igor Tuli. “Nedvomno se je treba zahvaliti tedanjemu županu Sovodnje Pasqualeju Petricigu in njegovi občinski koaliciji. Pomagal nam je tudi Miloš Budin, ki je pripomogel k temu, da smo dobili dovoljenje tudi s strani Dežele Furlanije Julijske krajine. Za gradnjo smo uporabili svoja sredstva, ki smo jih nabrali tudi z organizacijo raznih tečajev, polega I— tega pa smo dobili tudi prispevek Gorske skupnosti in Planinske zveze Slovenije, pomagali pa so nam tudi prostovoljci številnih društev. Posebna zahvala gre tudi krovnima orga- nizacijama SKGZ in SSO, ki sta nam priskočili na pomoč s skupnim prispevkom, ko je proti koncu gradnje zmanjkalo sredstev.” Zdaj je koča odprta skoraj vse vikende v letu. Za to skrbijo člani Planinske družine Benečije, ki v njej dežurajo in sprejemajo goste od vsepovsod. Med temi se številni radi vračajo, saj jih v Domu na Matajure vedno sprejmejo zelo gostoljubno. “Poleg tega pa so za nas in našo kočo še posebno pomembni trije prazniki. V njej nekateri člani preživimo Silvestrovo, 15. avgust je za nas dan “senosekov na Matajurju”, saj takrat vsako leto pokosimo travo okrog koče, 1. nedeljo septembra pa sodelujemo na Gorskem prazniku.” Člani Planinske družine Benečije so čez celo leto res zelo aktivni, kljub temu pa je Igor Tuli prepričan, da bi lahko delovanje v bodoče še razširili. “Upam, da nam bo še naprej uspelo ohraniti vse sedanje dejavnosti, sam pa bi bil zelo zadovoljen, če bi ustanovili tudi športno-ple-zalno skupino. Pomembno pa bi tudi bilo pridobiti čim več novih mlajših članov, oziroma mlade privabiti tudi v naš odbor.” (T.G.) 2>eSet Jest !(