Li KV AmERIKANSKI uOvenec • Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. Številka 50 joliet. illinois, )9. maja 1916 letnik xxt. Nad 6,300 Lahov ujetih v Tirolah in ob Soči. Avstrijska ofenziva na južnem Tirolskem napreduje, kakor uradno poročajo iz Dunaja. Ljuti boji pred Verdunom. Rusi podijo Turke in uspešno prodirajo v Mezopotamijo, Azija. §p Rim, 15. maja. — Današnje uradno naznanilo pravi: . V pasu Adamella so naše planinske čete dovršile zasedbo vsega slemena zapadno od lednikov Fargoralda in Lares. Z naskokom smo tudi vzeli Postojanko Crozzon Diavolo, 3,015 metrov visoko, kjer smo ujeli dvajset mož. y Ledronski dolini smo napredovali na gori Sperone. Po hudem topniškem streljanju je sovražnik poskušal napad proti Cimi Delia Coste, severno od Lenzuma, a je bil takoj odbit. Močno topniško streljanje je bilo ob vsej soški fronti od Krna do morja. eclih so mu nevažni sovražni napadi v pasu plav in Sv. Martina. Ti napadi So bili takoj odbiti." Lahi tepeni pri sv. Mihaelu. Berlin, 15. maja. (Brezžično v Say-1 e-) — Avstro-ogrski vojni glavni stan je objavil danes sledeče dnevno Poročilo: Italijanska fronta: Naše čete so Podjele več napadov na severnem bre-p1 hriba Sv. Mihaela in prizadele Italijanom težkih izgub." Avstrijska zmaga na Tirolskem. Berlin 16. maja. (Brezžično v Say-ville.) — Avstro-ogrsko vojno vod-stvo je naznanilo, da so bile italijanske Postojanke v več odsekih na južnem irolskem po močni topniški pripravi vzete z naskokom. Samo na tem boj- nem mestu je ostalo v rokah zmagal-cev več nego 2,500 ujetnikov, sedem topov in enajst strojnih pušk. Uradno dnevno naznanilo se glasi: "Italijansko bojno torišče: S podporo mogočnega topniškega streljanja so avstro-ogrske čete na južnem Tirolskem naskočile postojanke sovražne prve linije na slemenu Argentare v južni Suganski dolini (na visoki planoti Vielgereuthski), v severni Agnol-ski dolini in južno od Rovereda. "V teh bojih je bilo ujetih 65 častnikov, med njimi en polkovnik, in nad ! 2,500 mož ter uplenjenih sedem topov in enajst strojnih pušk. En sovražen zrakoplov je bil zbit. "Topniški boji so se razširili čez vso fronto in na mnogih točkah znatno povečali po silnosti. Avstrijski uspehi na Goriškem. "Na Doberdobski visoki planoti smo po živahnem boju od moža do moža prodrli v sovražne zakope vzhodno od Tržiča (Monfalcone) ter ujeli pet častnikov in 150 mož od peterih italijanskih konjiških polkov in uplenili eno strojno puško. "Zapadno od Sv. Martina predvčerajšnjim po naših četah osvojene postojanke so bile vkljub vsem sovražnim prizadevam obdržane in utrjene. Tu so naše čete ujele tri častnike in 140 mož ter uplenile eno strojno pu-| ško in mnogo vojnih zalog. I "Sovražni zrakoplovci so spustili več bomb na Kostanjevico, ne da bi napravile kako škodo. "Naše topništvo je hudo obstreljevalo sovražna stanišča blizu Plav in v tolminskem odšeku. Tekom nekaterih spopadov smo ob tej fronti ujeli enega častnika in 116 mož ter uplenili eno strojno puško. "Blizu Pontebbe je prišlo do bojev med našimi četami in bersaglieri. "Več italijanskih napadov v odsekih' Col di Lana in Tresovi je bilo krvavo odbitih." Avstrijci ujeli še 6,200 Lahov. Berlin, 17. maja. (Brezžično v Say-ille.) — Nova avstro-ogrska ofenziva ob italijanski fronti se uspešno nadaljuje, kakor je rečeno v danes iz Dunaja dospelem dnevnem poročilu av-tro-ogrskega vojnega vodstva. Več sovražnih postojank je bilo vzetih z naskokom, nad 6,000 mož ujetih ter 13 topov in 17 strojnih pušk uplenjenih. Dnevno poročilo se glasi: "Avstro-ogrske čete so dalje prodrle na slemenu Amantare. Na Vielgereuthski visoki planoti so naskočile ovražne postojanke pri Sogliodaspiu, Cosini, Costadagri in Maroniji. Nadalje so prodrle pri Piazzi v odsek Ter-gnola in prepodile Italijane iz Mos-chere. Ponoči je bil kraj Zegnatorta, južno od Rovereda, vzet z naskokom. "Število iz teh bojev privedenih, ne-ranjenih ujetnikov je doseglo 141 čast-ikov in 6,200 mož. Uplenili smo nadalje 13 topov in 17 strojnih pušk." & 00 Razbojnika do predsednika in zopet nazaj. raHcisc v* ?°.r°čilih podincilav"0 napadel Columbus, N. M., in po trdovratnih L J0 brzoiivi'KC f*n3rn' zadobljenini v napadu, jc zopet živ, kakor poro-*a.'lski , e. za(1"jih dni. Francisc » Jii. zgodov- .....i-ranusco Villa igra pre^udno nlogo v mehi n!i' *krivajoč zadnj'h.Petih let. Pred petimi leti je bil bandit ali razboj-st', 'ie bil C(i N «orah zasledovan zaradi izvršenih umorov. Pred štiri-Carranzi ™ .a,,l',r°vih zaupnih voditeljev, in potem je prisegel zvc-ti(jS')r' * možem "i scnor Madero usmrčen. Nekaj mesecevpozneje.se S[)v dejanski nr' i alerCKa Jc povzdignil do oblasti, in je postal za nekaj ted-llad jc „i,.L CUse(lnil< niehikanski. Ali vzdržati se ni mogel, in lansko Kgova zvezda začela temneti. Na Balkanu. Pariz, 16. maja. — Štirinajst francoskih zrakoplovov, ki so bombardirali bolgarska taborišča v okraju Xanthi na makedonski fronti v soboto zvečer, je spustilo skupaj osemdeset bomb in se vrnilo nepoškodovanih, pravi Ha-vasova brzojavka iz Aten z včerajšnjega dne. Napadniki niso bili zasledovani. Oddelek angleških zrakoplovov čez Porto Lagos na bolgarski brežini, pravi brzojavka, je spustil več bomb in se. vrnil nepoškodovan. "Sedemnajst grških mrtvecev so danes izkopali iz podrtin v Majadi, nedavno obstreljevani po Nemcih," pristavlja poročevalec. Zapadna fronta. London, 15. maja. — Krajevne borbe so se vršile na številnih točkah ob zapadni fronti danes. Nemci očividno izsledujejo zavezniške linije, morda v svrho močnega napada. Nemški poskus, zavzeti belgijske zakope zapadno od Ysere in severno od Dixmuda je bil odbit vkljub strašnemu streljanju s topovi pred začetkom na: skoka. Drug nemški napad blizu Le Mesnila v Champagnskem okrožju se je izjalovil. Francozi so z nepričakovanim napadom pridobili 200 jardov nemških za-kopov na višinah ob reki Meuse blizu Verduna. Napredovali so tudi južno od reke Somme. Nemci obdržujejo zakope pridobljene od Angležev blizu Hullucha. Francozi in Nemci odbijajo napade. Pariz, 16. maja. — Nocoj izdano u radno naznanilo o vojskovanju na za padni fronti pravi, da je francosko top niško streljanje ustavilo Nemce v dveh napadih pri Verdunu. Topniški boji se nadaljujejo na vsej verdunski fronti kakor tudi Yseri blizu Dixmuda. Berlin, 16. maja. — Današnje naznanilo vojnega urada pravi, da so Nemci odbili več napadov proti postojankam na Griču 304 s krvavimi izgubami za Francoze. RAZNOTEROSTI IZ DELAVSKIH K30G0V. V Chicagu stavkajo ekspresni vozniki, krojači, zaposlenci pri Harvester Cc in drugi delavci. ri Mnoge stavke poravnane. V Pittsburškem okrožju se štrajkovni položaj baje izboljšal. Chicago, III., 18. maja. — Nasilstva so se pripetila včeraj v treh največjih slučajih chicaške stavkovne epidemije v štrajkih ekspresnih voznikov, krojačev ^ zaposlencev pri International Harvester Co. Najresnejši izgred se je primeril v zvezi z ekspresnim štraj-kom. Več stavkokazov je bilo napadenih. Pravijo, da se bo štrajk še močno'razširil. K delu se vračajo. Chicago, 111., 16. maja. — Kakor so naznanili snoči uradniki tvrdke International Harvester Co., se je tekom dneva 2,000 mož, ki so stavkali, vrnilo k delu v McCormickovih tovarnah. Delavci so korakali v sklenjenem iz-prehodu v delavnice. Pettisoč drugih delavcev, ki vztrajajo na štrajku, je za-sramovalo delovoljne, vendar je močan oddelek policistov preprečil, da ni prišlo do spopadov. Samo na Blue Island ave. in Leavitt str. .-o nastali nemiri, ki bi jih lahko imeiiOvali resne. Tu je bilo več delavcev napadenih in pretepenih, pred-no so posredovali policaji. Tivji Deeringove tovarne so bile včeraj deloma v delovršbi. Tam so trdili, da je v livarnici in v tovarnah za motvoz 60Q oseb zopet začelo delati. Tajnik Ranney od Harvester Co. je form'alno izjavil, da je bilo v vseh oddelkih velikih tvornic včeraj več delavcev na delu, nego v soboto. I Krojaška stavka v Chicagu. Chicago, III., 16. maja. — Sidney Hillman, predsednik krojaške zveze "Garment Workers' Union", je včeraj iuv'5 .-dal zaustavo dela od strani vseh unijskih krojačev, tako da se utegne nedavno pričeta krojaška stavka prav zelo razširiti. Včeraj dopoldne ob 10. uri je zastavkalo 300 krojačev tvrdke Alfred Decker & Cohn, 3309 W. North Ave., in uro pozneje 200 zaposlencev tvrdke Rosenward & Weil, ob Thomas in Wood sts. Parada za "preparedness". Chicago? 111., 16. maja. — Mestni odbor je v svoji seji snoči z navdušenjem odobril načrt za veliko demonstracijo srednjega zapada za "preparedness" ali vojaško pripravljenost in uradno določil dan 10. junija kot datum za ogromno parado in morebitne druge prireditve. Dne 3. junija. Chicago, 111., 18. maja. — Chicaška velika parada za "preparedness" bode soboto, dne 3. junija. Tako je odločil organizacijski odbor včeraj, ko se je ves dan posveto-al v glavnem stanu trgovske združbe. Parade so nameravane po vsej deže-Zglasila so se že sledeča mesta: Milwaukee, St. Louis, Cleveland, Los Angeles, San Francisco, Des Moines, Toliet, Grand Rapids. Svarilo za nevtralne ladje. Washington, D. C., 16. maja. — V noti, ki jo je danes izročil nemški poslanik grof Bernstorff državnemu tajniku, opozarja nemška vlada nevtralne vlade na to, da se morajo trgovinske ladje pod nevtralno vlado natanko ravnati po določbah mednarodnega prava, če jih iztakne kak podmorski čoln, ker se drugače izpostavijo resnim nevarnostim. Nota je datirana z dne 12. maja in podpisana po nemškem poslaniku. Sir Roger Casement. London, 15. maja. — Pisanje novega poglavja v zgodovini Sinnfeinerskega upora se je pričelo danes, ko se je začela pravda proti sir Roger Casemen-tu, ki je bil povitežen 1. 1911 za zasluge za britansko vlado in je sedaj obtožen veleizdajstva. Nemško rodoljubje. Oshkosh, Wis., 15. maja. — Prof. Leo Stern iz Milwaukee je imel snoči veliko pohvalo sprejet govor pred tukajšnjo podružnic^ nemškoameriške narodne zveze (Deutschamerikanischer Nationalbund). Govornik je odločno zanikal, da se bavi zveza s političnimi vprašanji. Samo v državi Wisconsin so Nemci nabrali v podporo vsled vojne potrebnim v Nemčiji $300,000.00. Krojaška stavka v New Yorku. New York, 15. maja.—Samuel Gom pers,. predsednik ameriške delavske zveze (American Federation of Labor), je odobril stavko 6,000 krojačev v New Yorku in obljubil stavkajočim najobsežnejšo pomoč federacije. Gompers se je izrekel skrajno nepri jazno o vedenju delodavcev. Kavkaška fronta. Petrograd, čez London, 15. maja. — Danes izdano rusko uradno naznanilo se glasi: "Na kavkaški fronti v smeri Mama-hatuna so naše čete uspešno razgledovale. V smeri Diarbekra smo odbili kurdsko ofenzivo. "V smeri Mosulma so naše čete vkorakale v mesto Rivanduza in zasegle skladišča streliva. Sovražnik se je naglo umaknil, zapustivši vozove in vojne zaloge. Naše konjištvo mu je za petami." Rusi podijo Turke. Petrograd, 16. maja. — Ko so ruske čete prodrle južno od okrožja Uru-miah proti Mosulu v Asiriji ob Tigridi in pred kratkim zavzele Rivanduzo, pritiskajo sedaj Rusi z mogočno silo na ozadje turških armad v Mezopotamiji. Zadnji ruski uspehi v Mezopotamiji vzbujajo upanje v Petrogradu, da pride ne le Bagdad, sveto mesto kalifov, marveč vsa zgodovinska dežela med Tigrido in Evfratom pod rusko oblast. Ruske armade ogrožajo sedaj Mezopotamijo v dveh smereh. Ena skupina jc že prekoračila mejo in maršira proti Mosulu. Druga skupina prodira kakih 200 milj bolj južno proti Bagdadu. Skupni pritisk od teh dveh smeri n^iurško ozadje pomeni za celo turško armado v Mezopotamiji, broječo od šest do sedem divizij, največjo nevarnost. Angleška ekspedicijska armada v Mezopotamiji bo menda kmalu olajšana. Danes so Rusi zavzeli Manachatun, 120 milj od perzijske meje. Stavka poravnana. Youngstown, O., 16. maja. — Tovarna Republic Rubber Co., ki je dne 29. aprila ustavila svoj obrat, češ da stavijo delavci "prenesramne" zahteve, je danes zopet začela obratovati s 500 svojih 1,250 delavcev. Tovarna General Fire Roofing Co., ki so jo zaprli zaradi stavke strojnikov, je sledila zgledu. V tovarni Trussed Concrete Co. se vračajo delavci polagoma na svoja mesta. Girard Iron Company naznanja, da je bila njenim 1,000 delavcem dovoljena mezdna doklada. Polovica jih dobi 25 namesto 22c na uro, in "pudlerji" dobe $7.42}4 namesto $7.40 na tono. Business "cvete". Pittsburgh, Pa., 16. maja. — Stavkovni položaj v Pittsburškem okrožju se je bistveno izboljšal. Vsi delavci Westinghouse-družbe so se vrnili na svoja mesta. Pressed Steel Car Company poroča, da je tudi v njenih tovarnah stavka končana. Westinghouse Company je baje pomnožila število svojih delavcev za 4,000 do 5,000 mož in dela "polni čas". Eksplozija v smodnikarni. Gibbstown, N. J., 15. maja. — Najmanj štirinajst delavcev je bilo usmr čenih in kakih trideset ranjenih v eks ploziji, ki se je pripetila danes v tukajšnji smodnikarni Du Pont Powder Co. Med usmrčenci sta pomožni superintendent W. W. Lawler in delovodja G. Marsh. Zavezniki popustili Greciji. London, 15. maja. — Urad za zuna nje stvari poroča, da so bila sporna vprašanja med Grškim in zavezniki poravnana. Zavezniki so popustili in izjavili, da ne bodo nadalje kršili grške nevtralnosti. DVA AMERIČANA REŠENA V MEHIKI. Langhornovi konjiki na maršu celo noč, da so dohiteli razbojnike o pravem času. Villa nabira novih čet. Homatije v Mehiki in ob meji sploh se nadaljujejo. Milijonski bankrot. New York, 15. maja. — Tvrdka Mills & Gilb, uvoznika (importerja), je danes napovedala svoj bankrot pri za-veznem oblastvu. Obveznosti znašajo 2 milijona dolarjev. Tvrdka se nahaja v začasni denarni stiski. Črnec sežgan na javnem trgu. Waco, Tex., 15. maja. — Vpričo 15,-000 oseb, vštevši ženske in otroke, je bil Jesse Washington, črnec dečak, ki je priznal, da je kazensko napadel in umoril mrs. Lucy Fryar, sedem milj južno odtod zadnji ponedeljek popoldne, ugrabljen iz sodilnice petega o-krožja malo pred poldnem danes in sežgan na javnem trgu. Ugrabljen in sežgan je bil takoj potem, ko se je sodna razprava končala in je porota spoznala črnca krivim in ga obsodila na smrt. Sežgan je bil na grmadi, ki jo je množica napravila sredi javnega trga. Alpine, Tex., 15. maja. — Trdovratna govorica o bližnjem napadu po me-hikanskih razbojnikih na več obmejnih mest je danes napotila šerifa Wal-terja, da je še pozno zvečer brzojavno naprosil guvernerja, naj nemudoma odpošlje vojakov v kraj Terlingua, ki leži 65 milj južno od Alpina in samo 20 milj od meje. Tudi iz La Jitasa, 15 milj zapadno od Terlingue, je dospela nujna prošnja za takojšnjo pomoč. Položaj v omenjenem ozemlju je tako preteč, da je dal okrajni sodnik Turney zapreti vse javne šole. Zopet "zmaga". _ Lake Itascate, Mex„ 14. maja. (Brezžično v Columbus, N. M., 15. maja.)— Trije razbojniki, med njimi Villov voditelj Julio Cardenas, so bili danes u-streljeni kakih 20 milj vzhodno odtod tekom boja z amerikansko patrolo, broječo 12 mož. Razbojniki so streljali na Američane, ki so bili poslani po krmo. Na amerikanski strani ni bilo zaznamovati nobenih izgub. Villa zopet živ. Glavni stan ekspedicijskega voja, 16. maja. — Francisco Villa je prebolel svoje rane in zopet organizira novo armado. Posebno v pokrajini Duran-go so njegovi številni nabiravci delavni, tako poroča danes semkaj poslan mehikanski ujetnik. Konjiške patrole zasledujejo malo tolpo, ki se prejkone skriva pri Rubio ranehu, 20 milj odtod. V tem okraju so bili včeraj ustreljeni 3 Villovi razbojniki. Tolpa šteje baje 50 mož. Američana rešena. Rancho Santa Fe el Pino, Coahuila, Mehika|| 85 milj južno od Glenn Springsa, Tex., 14. maja. (Po mehikan-skem brzoteku v Deemers, Tex., po vojnem brezžičnem brzojavu v Marathon, Tex., 17. maja.) — Jesse Deemer in Monroe Payne, črnec, ameriška državljana, ujeta po mehikanskih razbojnikih dne 6. maja, sta bila rešena tukaj danes po vojakih Združenih Držav pod poveljstvom majorja G. F. Langhorne. Oba rešena sta v dobrem zdravju, dasi sta trpela zlasti vsled glada. O-svobojena sta bila po dolgem, trdem maršu Langhornovih konjikov in po napadu razbojnikov, ki pa so utekli, ne da bi prišlo do streljanja. Polkovnik Sibley se kmalu vrne. San Antonio, Tex., 17. maja. — Mala kaznovalna ekspedicija pod vodstvom polkovnik Frederick Sibleya, ki zasleduje napadnike Glenn Springsa, južno od Boquillasa, se kmalu umakne, kakor je bilo naznanjeno danes v glavnem stanu. Smrt v podrtem poslopju. Akron, O., 15. maja.—Najmanj dvanajst oseb je bilo usmrčenih in do dvajset ranjenih zgodaj nocoj, ko se je( staro Beacon Journal-poslopje, v katerem se je nahajal Crystal restaurant, podrlo vsled eksplozije dinamita v neki sosedni votlini. Vojaštvo je bilo poklicano na pomoč policiji pri zavračanju množice nad 10,000 oseb, -ki se je zbrala po bližnjih ulicah. Jolietska novica. — Organizirano delavstvo priredi veliko javno zborovanje prihodnji torek, dne 23. maja, ob 8. uri zvečer v Orpheum-teatru. Govorili bodo delavski voditelji John Walker iz Spring-fielda, predsednik od State Federation of Labor, potem V. A. Olander, F. J. Kennedy in R. V. Allan. Vsakdo je vabljen na to zborovanje. POŠILJATELJEM DENARJA v staro domovino javljamo, da so vse denarne pošiljatve, za katere izda pobotnice Amerik. Slovenca bančni oddelek, popolnoma zajamčene, da je vsakoršna izguba ali odbitek nemogoča. Kadar mi zapišemo, da smo poslali 1000 kron, jih oni, na koga so naslovljene, tudi prejme celih 1000 kron brez odbitka. Mi garantiramo vsako pošiljatev, da bo sigurno sprejeta, ali pa vrnemo denar, kadar se nam dokaže, ali če se sami prepričamo, da denar ni bil izplačan, radi enega ali druzega vzroka. Ako slučajno ne dobi pošiljatelj nobenega obvestila o denarju, in tako ne ve, če je bil prejet ali ne, itiu mi na zahtevo izposlujemo izvirno potrdilo, opremljeno s poštnim pečatom, katero je prejemnik lastnoročno podpisal, ko mu je c. k. pošta izplačala denar v stari domovini. Mi imamo v tem oziru najboljšo zvezo in najstrožji sistem, ker naš namen je zadovoljiti vsakogar, ki se posluži našega posredovanja. Ker so cene nestanovitne, zato bomo poslali denar po ceni onega dne, ko denar prejmemo — več ali manj kron. Danes pošljemo v staro domovino: 5 K za .$ .85 200K za. $ 28.55 10 . 1.55 300 42.75 15 «( . 2.30 400 ii 57.00 20 (( . 3.00 500 « 71.25 25 H . 3.70 600 85.50 30 (< . 4.40 700 ti 99.75 35 il . 5.15 800 u 114.00 40 U . 5.85 900 ir , 128.00 45 '<< . 6.60 1000 tt 141.00 50 u . 7.25 2000 it 281.00 60 K . 8.70 3O0O ti 421.00 70 U . 10.15 5000 it 701.00 80 (1 . 11.60 6000 ii 840.00 90 U .. 13.00 8000 u . 1120.00 100 H .. 14.30 10,000 K 1400.00 Denar nam pošljite po bančnem "Draftu", ki ga dobite v vsaki banki skoro popolnoma zastonj, poštnem ali ekspres Money Order-om, ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar. AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek, 1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. L Joliet, 111., 17. maja. — Naša zgledna Dekliška Marijina Družba je kot goji-teljica slovenske dramatske in pevske umetnosti na tako dobrem glasu, da vsaka njena nova prireditev že vnaprej razveseli celo veliko faro sv. Jožefa. In tako je bilo tudi zadnjič. Bržko je bila naznanjena gledališka predstava D. M. Družbe v korist slovenski cer kvi, so že tudi bile v nekaj dneh skoro vse vstopnice razprodane; in žal je lahko samo tistemu, ki je ni kupil, kajti izgubil je s tem velik duševni užitek. Pa preidimo k stvari. Spored nedeljske gledališke prire ditve na odru Sternove dvorane (—Kdaj dobimo primerno slovensko dvorano? —) je bil bogat. Najprej nam je pohvaliti vse tiste gospodične,'ki so med odmori igrale na piano, namreč: Elizabeth Grayhack, Margaret Nemanich, Elizabeth Stefa-nich, Mary Stonich in Amalia Ursich Igrale so tako lepo, da jih je občinstvo ponovno pohvalilo z burnim ploskanjem. Divno je zapel dekliški pevski zbor slovensko pesem "Pozdravljam, domovina, te" in angleško "Glorious For ever", ki sta bili kot prvi točki na pro gramu. y zboru je bilo nad trideset deklet in prav toliko zvonkih glasov, ubranih v najlepšo harmonijo. Občinstvo je bilo kar očarano po krasnem petju, kajti petje, če je lepo, povzdiga človeka in zlasti slovensko dušo v nebeške višave. Potem je sledila vesela igra v štirih dejanjih "Kukavica — modra ptica ali Boj za doto". Igrica ni dosti vredna v tehniškem oziru, zato nudi mnogo težav za predstavo. Vendar so naše igralke srečno premagale vse težave in storile vse, kar so mpgle, da je igra uspela. Igrale so gospodične: Mary Skul (Barbara), Frances Čulik (Re-zika), Rose Jaklich (Nežika), Mary Vertin (Marija), Mary Skufca (Stoja-novka), Anna Prše (Špela), Mary Fe-do (Dora) in Mary Prše (Maruša). Vse so znale svoje uloge in jih izvedle prav dobro, vsaka po svoji moči, in uverjeni smo, da se nekatere izmed njih razvijejo v izvrstne igralke, če še večkrat nastopijo. Prav lepo so tudi zapele koncem igre pesem "Oj hišica očetova", tako da so žele splošno pohvalo. Na vrsti sta bili potem deklamaciji: Slovenija v svoji lepoti in Slovenija v svoji žalosti. Prvo je predstavljala in deklamirala gdč. Anna Smolich, v beli opravi z modrim trakom čez prsa in rdečim napisom •Slovenija"; druga pa gdč. Josephine Šetina, v črni opravi in z istim napisom na žalnem traku. Predstavljali sta Slovenijo in deklami-rali tako lepo in s tako primernim občutkom, da so se gledalci in poslušalci divili. Vsi so bili ganjeni do dna srca. Sledila je potem šaloigra v dveh dejanjih "Pri gospodi". To pa je vse drugačna igrica, formalno obdelana kar najspretneje in s tako fino karak-terizacijo posamnih ulog, da igra mora uspeti, če je v količkaj pravih rokah. In na našem odru je tudi res uspela popolnoma, tako da se je občinstvo pošteno nasmejalo. Igrale so gospodične: Mary Žlogar (Gospa Svetlin), Anna Mutz (Tekla), Mary Markelc (Kuharica), Mary Kostelc (Služkinja) in Angela Ursich (Vdova). Vse so igrale v splošno zadovoljnost in vse zaslužijo, da bi njihovo igranje podrobneje opisali, pa to storimo rajši prihodnjič, kadar se bo igra —• ponovila, kajti ponovitve o priliki je rts vredna. Danes samo toliko: Gdč. Ko-stelčeva je bila kot služkinja "Mari" uprav neprekosljiva in občudovanja vredna v vsestranskem poglobljenju v hvaležno ulogo; gdč. Žlogarjeva je bila res vseskozi elegantna gospa Svetlin; gdč. Mutzova je imenitno predstavljala strašno učeno Teklo; gdč. Markelčeva je bila izvrstna kuharica, in gdč. Ursicheva dostojanstvena vdova. Koncem igre so zapele igralke pesem "Večerno solnce". Govora, katera je imel pri popoldanski in večerni predstavi naš g. župnik Rev. John Plevnik, sta napravila na vse pričujoče res najgloblji vtis. Obakrat je gospod govoril o stiski v stari domovini vsled vojne in o naši sveti dolžnosti, da po močeh pomagamo slovenskim beguncem ter vdovam in sirotam padlih vojakov slovenskih. In vzbujal je farane k slogi i in edinosti zlasti letos, ko bomo v Jolietu obhajali srebrni jubilej naše fare sv. Jožefa. Z gromkim ponovnim ploskanjem so poslušalci pozdravljali g. govornika, ki je znal navdušiti občinstvo za dobro stvar. Pohvalo zaslužijo še kot mojstri o-dra gg. Joe Rogina, Math. Rogina in Steve Vertin> kot vratarji gg. Frank Musich, Anton Glavan in Mike Ursich; kot reditelji gg. Frank Meteš, Louis Simonich, Wm. Vertin in Geo. Stonich, in kot rediteljici gdčni. Anna Brunskole in Mary Bučar. Pohvalo vseh pohval pa zaslužijo čč. šolske sestre, ki tako vzorno vodijo D. M. Družbo in vse njene prireditve. Čast, komur čast! — Livarji v' tovarni za peči tvrdke Moore Stove Works, ki so zastavkali predzadnji petek (5. maja), so se zopet vrnili na delo šele zadnji ponedeljek (15. maja) in ne poprej, kakor je napačno poročal Joliet Evening Herald-News in mi po njem. — "America First, Then Joliet." Te besede bo čitati pod ogromno "električno" ameriško zastavo, ki bo že letos vihrala nad streho okrajnega sodišča v znak patriotizma in državljanske zve stobe mesta Jolieta. Zastava bo dar šolskih otrok jolietskih, ki so te dni začeli prodajati posebne gumbe po 10c v svrho, da naberejo $3,000 za nakup omenjene zastave. Tak gumb ali "but ton" je dolžan kupiti in nositi vsak Jolietčan iz patriotizma; če ga ne ku piš, nisi patriot. — Piknik. Društvo sv. Barbare št. 65 priredi svoj prvi veliki piknik v Theilerjevem parku drugo soboto, dne 27. maja. —"Trije tički". Slovensko izobr. in podp. društvo Triglav priredi v Ster-novi dvorani drugo nedeljo, dne 28 maja, popoldne in zvečer veselo igro "Trije tički" s petjem v 2 dejanjih. Na sporedu bo nagovor, ki ga bo imel Rev. John Plevnik, naš g. župnik, potem petje četverih slovenskih pesmi in igra. Pred in med igro bodo svirali tamburaši. Vstopnice po 50c in 25c. — Majnikovo plesno zabavo priredi Klub Slovenskih Deklet v dvorani K. S. K. J. drugi ponedeljek, dne 29. maja, zvečer ob 8. uri. Vstopnina za osebo 25c. —Stavka v Rockdalu v tovarni American Can Co. še traja. Kakih 50 deklet se je vrnilo na delo včeraj (torek) zjutraj, a na štrajku jih je vztrajalo še nekaj stotin. Stavkajoča dekleta zahtevajo osemuren delavnik in $1.50 dnevne plače. Stavko podpirajo tudi moški, zaposleni v omenjeni tovarni. — Velika parada kot demonstracija za "preparedness" ali za vojaško pripravljenost v obrambo dežele se bo vršila v Jolietu dne 4. julija t. 1. — Sredi majnika za pečjo. Včeraj, dne 16. maja, je pihal tako mrzel veter, da smo skoro trepetali od mraza; v naši tiskarni smo kurili. Mislili smo, da nam po dolgi zimi vsaj milijonkrat opevani majnik prinese kaj več stanovitno lepih dni; ali prva dva tedna tega meseca se je vreme neverjetno iz-preminjalo vsak dan in takorekoč vsako uro, kakor je potegnil veter, zdaj mrzel in zdaj vroč. Tudi danes.je še prav hladno. — Smrt muham! Ta bojni klic ponavljamo zopet in zopet, da ga sliši čim več ljudi. Znano vam je, da muha ni samo nadležen in gnusen mrčes, marveč tudi jako nevaren prenašalec kužnih bolezni. Saj je na prvi pogled jasno, da, če poseda muha okrog bolnika ali kjerkoli drugod, kjer imajo razni kužni bacili svojo zalego, ali so ondi slučajno raztreseni, se njenih nog in druge dlakaste površine lahko prime cel roj bacilov, ki jih potem raztresa in pušča, kamorkoli sede: na človeku, na jedilih, posodi itd. Pa ne samo to; dognalo se je marveč, da muha bacile, ki jih je s hrano vsrkala vase, izločuje še žive in tudi na ta način tvori vedno nevarnost za okuženje. Neki zdravnik, ki je deloval med gobavci v Novi Kaledoniji, je po natančnih preiskavah dognal, da so ravno muhe najnevarnejše prenašalke te najstrašnejše bolezni na zemlji. Joliet, 111., 17. maja. — Slovenska in Hrvatska dekleta in žene v Jolietu! Ker se je uvidela potreba ustanoviti novo žensko katoliško podporno društvo, in ker je obljubilo precejšnje število rojakinj, da se udeleže ustanovne seje, zato je pripravljalni odbor odredil, da se skliče ustanovna seja za nedeljo 21. maja v šolski dvorani in se otvori ob 2. uri popoldan. Vabimo torej vse Slovenke in Hrvatice iz Jolieta, katere žele pristopiti v novo žensko društvo, da pridejo prih. nedeljo 21. maja v dvorano šole sv. Jožefa na ustanovno sejo novega Slovenskega Katoliškega Podpornega Ženskega Društva Sv. Družine, katero potem pridružimo k slavni Družbi Sv. Družine. Sprejemalo se bo članice takoj na seji in sicer od 16. do 55. leta starosti. Zavarujemo se lahko za $500 ali $250. Ko se bo vpisalo dovolj članic in bo društvo ustanovljeno, si bo isto prirejalo svoja pravila, kakor bo večina želela na seji. Vse dobrodošle! Pripravljalni odbor. Chisholm, Minn., 14. ir»aja. — Cenjeno uredništvo Amer. Slov.! Prosim, priobčite mi par vrstic iz naše naselbine. Malo kedaj se sliši o takšnih nesrečah, kakor se je zgodila pri nas zadnji teden, dne 11. maja ob 11. uri ponoči pri rojaku Jožefu Palčič na Poplar streetu in First avenue, v bližini več rojakov. Neki lopov je omenjenetnu rojaku prinesel na zadnji del stanovanja ali njegove hiše približno kakih 50 funtov dinamita, katerega je zažgal; in potem je utekel, predno se je dina-mit razpočil. Razstrelba je bila tako močna, da je hišo, koja meri 22x24 čevljev, popolnoma vso poškodovala, poslopje je popolnoma za nič. V sta- novanju je bila njegova družina, mož, žena in troje otrok; ali nesreča ni nič zahtevala človeških žrtev, izven veli-cega straha." Na lice mesta so prišli hitro stražniki in zdravnik dr. E. E. Webber, ki je vzel v oskrbo nesrečno družino in ji podelil zdravila zoper pre-strašenost. Omenjeni rojak je siromak. Ali ako pride lopov, kateri se je drznil tako nesrečo storiti, v roko pravici, ga bode ljudstvo vzelo pravici iz rok in bo samo napravilo ž njim sodbo. Tudi omenjani, da smo imeli tu na Chisholmu č. g. misijonarja Lampeta, kateri je prišel v petek, dne 12. maja spovedovat ljudstvo in člane društva Friderik Baraga št. 93 K S. K. Jed-note. Omenjeno društvo je imelo skupno spoved in sv. obhajilo Pri sv. maši nam je častiti g. misijonar Lam-pe imel lep govor o društvenem patro-nu Frideriku Baraga. Častiti gospod nam je nekoliko raztoh ačil, kako je imel naš slavni misijonar težka opravila med spreobračanjem Indijancev in koliko tisoč in tisoč jih je naš slavni rojak Friderik Baraga pripeljal človeških duš v vinograd Gospoda Jezusa. "K sklepu kličemo vsi našemu pokojnemu starčku misijonarju in škofu Frideriku Baragi: Bog ti je poplačal v obili meri tvoje trudne stopinje!" Prav tako nam je zaklical danes, dne 14. maja v cerkvi sv. Jožefa v Chisholmu, Minn., naš misijonar in dušni pastir častiti g. Lampe. Tem potom se zahvaljujemo častitemu gospodu Lam-petu ter kličemo: V kratkem na svidenje! Vsa čast pripada našemu župniku Rev. J. E. Schiffrerju, ker se je potrudil za očiščenje naših duš: in nam je preskrbel misijonarja g. Lampeta. Srčna Vam hvala! Društvo Friderik Baraga št. 93 v Chisholmu, Minn., je na svoji redni seji dne 14. maja odobrilo prošnjo našemu č. g. J. E. Schiffrerju. Gospod nas je prosil, da bi se slovenska društva udeležila slavnosti novomašnika Janez Jershe-ta. Slavnost se bo vršila dne 18. junija 1. 1916. Ker je omenjeni novomašnik iz sredine slovenske dežele, se spodobi vsakemu društvu v bližini Chisholma, katera se bode vabilo, da se udeleži slavnosti dne 18. junija 1. 1916. Malo sem se preveč podal v dolg dopis, pa mislim, da urednik Amerikan-skega Slovenca ga ne bo vrgel v koš, ker je dopis raztegnjen. V drugič vam pošljem bolj kratek dopis. Na Misabe range imamo še precej mrzlo in deževno vreme; ako je ravno sredi majnika, nas obiskujejo snežene cvetlice. Pošiljam pozdrave vsem rojakom širom Amerike. Tebi, list Am. Slov., pa veliko uspeha! Fred Raušell. veške moči, porabi jo, če hočeš kaj zaslužiti. Zato pa je tudi vsaki od zdravnika preiskan, če je sposoben za Kohler Co. Res je kot sem že sporočil, da so se delavske razmere precej izboljšale. Tudi rečem, da delo se lahko dobi tukaj sedaj, ali plače so pa tukaj majhne proti drugim mestom. Ako katerega veseli priti sem, naj piše prej svojemu prijatelju in gotovo mu bode sporočil resnico. Tukaj je sedaj pobrala bleda smrt "očeta slovenskega naroda", ali najstarejšega Slovenca v naši naselbini. Dne 9. maja zvečer ob 10. uri je zapustil to solzno dolino Jožef Verščaj, po domače Gašpurc. Star je bil čez 84 let, Rojen je bil v Bitni vasi, fara Trebel-no na Dolenjskem. Zapušča tukaj dva sina, Johna Verščaj in Jožefa Verščaj, in v starem kraju zapušča eno hčer. Tukaj zapušča tudi več vnukov in vnukinj. Naj mu bo lahka tuja zemlja, duša pa naj uživa večno veselje! Dne 7. maja so nas prišli obiskat gospodje Paul Schneller, predsednik, in Jožef Zalar, tajnik K. S. K. J., in Ivan Zupan, urednik Glasila K. S. K. J. Želimo, da bi se še kedaj oglasili v naši naselbini. Kajti tukaj smo zelo radovedni. Cenjeni gospodje, kadar bi radi imeli vi svoje srce nazaj, takrat mislim, da boste prišli ponje. Tukaj so prav lepo spravljena. Č. g. John Plevnik, župnik v. Jolietu so pustili tudi svoje srce tukaj pri Hrvatski tamburi-ci, ki je svirala pri večerni zabavi. Bog Vas živi še mnogo let! K sklepu mojega dopisa pa pozdravljam vse čitatelje(ice) lista A. S. Želimo vsi, da bi postal ta list dnevnik. Radovednež. Keystone, Wis., 14. maja. - Slavno uredništvo A. S.! Tukaj vam pošiljam naročnino. Vreme imamo tukaj večinoma mokro. Hud vihar je bil zadnji teden od 11. do 13. t. m. Pet hiš v Chippewa in 5 v Bloomeru je veter prevrnil. Tukaj pri nas je pa kako drevo prelomil. Letos je dolga zima. Lani so vse jablane cvele 1. irfaja, leto- ni še nič nego kaka divja črešnja. Tudi lepe tičice so nas prišle obiskat, lepo prepevajoč; človek misli, da je v raju, dokler ni teh sitnih komarjev; pa. ako ne pada dež tako kot danes, tudi žabe regljajo ponoči, da kar Čez uha gre. Res prijetno je na farmi živeti. Letos se je k nam za soseda priselil Miha Metež iz Jolieta; rajši ovde drva puli, nego je tam drat vlekel. Dosti je moških, ki bi radi šli na farme, pa pravi: "Mi je žena bolna; saj še "kol-na" si ne more prinesti sama, moram ga jaz prinesti, kadar pridem domu iz fabrike." Da grejo takovi na farmo, bi bili moži bolj zadovoljni in žene bolj zdrave. Zdaj vas vse skupaj pozdravljam. Jennie Planine, R. 1, Box 52, Jim Falls, Wis. La Salle, 111., 15. maja. — Slavno uredništvo Amer. Slov.! Kakor se poroča iz raznih slovenskih naselbin o delavskih razmerah itd., tako tudi pri nas so se delavske razmere malo izboljšale. Smrtnih slučajev tudi ne primanjkuje. Pred kratkim je umrl v Peru, v bolnišnici People's Hospital za pljučnico Anton Kužnik, star okoli 50 let, doma pri Šent Lovrencu ob Temenici, po domače Verbe iz Muhabran. Pogreb se je vršil 3. maja iz pogrebni-škega zavoda Louis M. Ptaka v slovensko cerkev sv. Roka v La Salle in na pokopališče sv. Vincenca. Bodi mu lahka gruda v tujini in naj počiva v miru! Živel je baje v Clevelandu, v Lorainu, O., v So. Chicagu, v Jo-'ietu in zadnjih 5 let v La Salle in okolici. Kdor sorodnikov želi o tem kakega pojasnila, se lahko obrne na po-grebnika Louis M. Ptak, Peru, 111. Poročevalec. Sheboygan, Wis., IS. maja _ Mnogo se sedaj govori od našega mesta širom Amerike, odkar je bil priobčen neki oglas v listu G. N., kako da so tukaj dobre delavske razmere. Ne bi jaz pisal o tem ničesar, ko bi ne dobil ie več vprašanj glede dela pri Kohler Co. Jaz povem prav resnično, da ista oseba naj bi prej premislila, kaj da dela. On misli, da ima ves slovenski narod za ene bedake. Pa jar rečem, ako si ti, drugi niso. Kajti tukaj dobro poznajo delo pri Kohler Co. Resnično je, da plača novim delavcem po $2.50 za lOurno delo in jih pa tudi znajo "zmartrati". I„ ko se pa m«'0 privadi dela, mora pa začeti delati od komada. Sedaj pa delaj, kar imaš člo- Springfield, 111., 15. maja. — Slavno uredništvo A. S.! Prosim, priobčite v tem našem priljubljenem listu par vrstic o sv. misijonu v Springfieldu, 111., katerega je vodil prečastiti misijonar Rev. Kazimir Zakrajšek O. F. M. Trajal je en teden. Začel se je dne 30. aprila. V nedeljo pri deseti maši je je bila prva misijonska pridiga, popoldne pa nauk za omožene žene in matere; ob pol osmih zvečer so bile po-božnosti in pridiga. V ponedeljek je bila prva maša ob petih zjutraj, druga ob pol devetih in pobožnosti zvečer. Tako je bilo vsaki dan. V soboto zvečer so bile posebne pobožnosti na čast Matere Božje. In po pobožno-stih je bilo ustanovljeno Slovensko materno društvo Žalostne Matere Božje, potlej pa Slovaško društvo sv. Rožnega venca. V nedeljo 7. maja pri deseti maši je bila zadnja msijonsk^ pridiga, jako izpodbudna. Zvečer ob pol osmih se je pa končal sv. misijon ob obilni udeležbi. Slovaško društvo sv. Petra in Pavla je prišlo v uniformah in obedve društvi sv. Barbare. Častiti misijonar nas je med celim misijonom tako lepo učil, da so vsakemu solze zalivale oči. Njegovi lepi govori in goreča molitev je segala vsakemu v dno srca. Najsrčnejša hvala! Nikoli mu ne bi mogli mi povrniti, ampak sam Gospod Jezus mu bode povrnil. Zdaj pa pozdravljam vse bralce tega lista. Tebi, A. S., pa obilo naročnikov in predplačnikov. Frank Grmovšek. S TOLMINSKEGA BOJIŠČA. (Izvirno poročilo "Slovencu".) Nedavno sem imel po posebnem o-pravilu priložnost, pokloniti se Eksce-lenci, poveljujočemu generalu našega ozemlja. Navadno imamo mi civilisti vse preveč pretirano mnenje o taki visoki osebi. Predstavljamo si jo kot silno strogo, same neizprosne komande sposobno, ki ima pred očmi le bojno črto in vse svoje misli osredotočene le na to, kako veroloinnega Laha čim prej in čim bolj naklestiti. A temu ni tako. Skromni civilist se zavzame, razočaran je, ko stopi pred tako visoko in mogočno osebo. Vsa časniška poročila o poveljnikih se skladajo v tem, da so proti vsakemu pričakovanju čuda prijazni in vljudni. — "Prosim, sedite! Zelo me veseli... — Česa želite? — Če le mogoče, se Vam rade volje ustreže! — Kako ste zadovoljni z mojimi vojaki? Hodijo radi v cerkev, h spovedi? Verni, pobožni vojaki, dobri vojaki! Sv. Križ, to je prvo, ta hodi vedno pred nami! — Kaj pa ljudstvo, to dobro ljudstvo, je li preskrbljeno z živežem?" — "Eksce-Icnca, tudi zato sem prišel..." — "Ljudstvo mora biti preskrbljeno, zadovoljno!" — In otroci?... lločemb, naj hodijo vsi otroci v šolo, kolikor mogoče, do same fronte! Pouka jim treba, šola naj jim blaži grozne utise vojne! In tako dalje, nebroj vprašanj, — pač očetovska radovednost in skrb! In njegove oči, sicer resne, a sama milina jih je! Vse mu moraš in moraš zaupati, če bi ne, vest bi te težila, kakor pri spovedi! Z očmi ti prodre v dušo in ašel bi v nji neodkritosrčnost. _ Da, te oči! Mile so, sama dobrot- ljivost, a enkrat so le vsplamtele, ko je govoril Ekscelenca o bivšem ziste-mn na Primorskem, o iredenti, o cesarju in domovini neomajno udanih Slovencih in Hrvatih. — "Tako ne »me in ne sme nikdar več biti!" Stal je pred mojo malenkostjo visoki, gotovo prerano osiveli mož z vso svojo impo-zantnostjo z ognjem v očeh in roko dvignjeno — poveljujoče. — Molk... In odkrito je povedal nadalje Ekscelenca svojo sodbo in izkušnje o našem ljudstvu, o Slovencih. Takih sodb nismo bili navajeni slišati in to tem manj od oseb, ki niso naše narodno- sti. Strogo pravičen mož, ki tehta svoje besede po tem, kar vidi in izkusi, in tako je prav! Pravičnost nad vse! Pred tabo sovražnik in le ž njim imaš delo in skrbi, okoli tebe in za tabo pa skrajno zanesljivo, docela zaupno, odkritosrčno in iz srca hvaležno ljudstvo! Pa ta pogum, da, junaštvo, mož starčkov, otrok, možkih in ženskih, ki tiče v ljubljenem domu, ki opravljajo svoja dela sredi sovražnega ognja, — nak, tega ljudstva ni mogoče razumeti, — vse spoštovanje mu in ljubezen! — Pa še ta izprememba med severno fronto in soško! Tod človek glede na prebivalstvo brez vse skrbi lahko počiva, gre lahko sam ure daleč po opravilih, a povsod, povsod le prijazni, odkriti pogledi, srčni pozdravi, hvaležne oči in polne udanosti, da vidiš skozi nje v globino zveste, ljubeče duše! — Pa še enkrat — begunci! Doma, vsaj v bližini naj ostanejo in počakajo velikega trenotka, ko se bodo mogli vrniti domov. Nič v barake! To ni zanje! Delajo naj, pomagajo naj kmetom pridno, otroci pa v šolo! Potrudili smo se mi, vojaki, zanje! V vsaki vasi, kjer le mogoče, čeprav tik fronte, a šole se morajo odpreti! — In delo na polju? Tudi za to skrbi Ekscelenca z vso vnemo. "Kako bo naš vojak veselo spet prijel za plug —* sredi vojnega vrvenja!" In res povsod orjejo vojaški konji, vojaki orjejo ali poganjajo, vojaki delajo po poljih, po vrtovih, Ekscelenca pa nadzoruje vse to sveto delo po okraju — v bližini tudi sam, drugod pa po svojih zaupnikih. Pa tudi druga gospodarska vprašanja, zlasti poti in cesta se zdaj pod mogočno roko Ekscelence kar bliskoma rešujejo, med tem ko so poprej ležali njih načrti iz teh ali onih vzrokov leta in leta po predalih in v glavah posameznikov. Ako le mogoče in je pot, cesta količkaj pomena, pa se zgradi, razširi, zboljša. Ob cestah pa potrebna korita, vodovodi, vse lično iz cementa, na njih pa kak spominek na soško armado in svetovno vojno. "In ako bi mogel in utegnil, še več, še več bi storil v prid dobremu ljudstvu, v prid okraju!" Tak je Ekscelenca naš general! Zlato srce, vredno velikega moža! Spoštovanje mu! Klobuk doli pred takimi možmi! Taki so prijatelji in očetje ljudstva! Človek jih mora ljubiti! —J. Abram. --n Finančni minister o gospodarskem položaju in o novem vojnem posojilu. Z Dunaja se poroča: Finančni minister dr. vitez pl. Leth je sprejel zastop- nike časnikov in jim podal nekaj pojasnil glede novega vojnega posojila. Finančni minister je izjavil, da so dani po njegovem mnenju ugodni pogoji za oddajo posojila; opozarjal je na velike in važne uspehe naše armade na vseh frontah in označil tudi gospodarski položaj kot ugoden v primeri z dosedanjo vojno dobo. Plačevanje da*kov je prav dobro, posebno razvoj dohodninskega davka, tobačni dohodki in dohodki iz davka na žganje in sladkor so zelo zadovoljivi. Splošno je uspeh direktnih in indirektnih davkov na enaki višini kakor pred vojno, deloma je uspeh še boljši. Vloge pri hranilnicah in bankah se dvigajo ter podajejo raw veseljiv dokaz za to, da so se sredstv^ ki so jih zadnja posojila odtegnila trgu, v krožnem toku gospodarskega življenja zopet nadomestila. Velik del kmetijske in industrijske produkcije j< dosegel velike dobičke in tudi za široke sloje delovnega prebivalstva se nU' di mnogostranska prilika za dober zaslužek. ■7 I Vst na karte! Dunajski listi straše, da bo izšla v kratkem cesarska naredba, ki bo uveljavila tudi za porabo mleka posebne karte. Dognali so namreč, da se ^ nekaterih gospodarstvih porabi preveč j mleka celo za živali, dočim ga drugod i še ljudem primanjkuje. - $ Uživanje življenja. Življenje je prekratko, da bi ga ub>' jali z mukami. Uživati ga hočete, ce ste pri delu, če ste pri jedi, če počivat6 j Ali popolnoma uživati ga ne morete« če vaš prebavni ustroj ne deluje gladko in vas vaš želodec neprestano op"' minja, da ni v redu, da ne more zala' gati vašega telesa s potrebnim zneskom energije in moči; če vam kva'1 j počitek, ko se počutite neudobno. To* da prav nič vam ni treba trpeti «a " j način, če se vam nudi zanesljivo zdravilo. Uživajte Trinerjevo amerišk" zdravilno grenko vino nekaj časa re no po navadilih in kmalu se počutite kakor novo bitje. Vaše vsak' danje dolžnosti vam ne bodo nic veC breme, ampak zabava; veselo bos'® uživali svoje jedi in se prijetno PocU|i pri počitku. V lekarnah. Cena $1-'^' Jos. Triner, izdelovatelj, 1333-1339 > Ashland ave., Chicago, 111. * * * Bolečine v hrbtu, v sklepih, v mis|' cah itd. brž izginejo, če rabite Tri'l£f * Liniment. V lekarnah, 25 in 50c; P pošti, 35c in 60c. — Adv. zapeka, slaba prebava, otrpla jetra in njeni znaki kakor nečisti jezik, zguba slasti, sploš" na slabost, slabokrvnost in želodčne neprilike naredijo vas zelo bolne. Zakaj bi ne rabili Neprebava, OH □ □ □ □ □ □ SEVERA« Balsam of Life s? na na □□ en (Severov Življenski Balzam) ob pravem času ter bi stem pre-prečali še bolj slabih posledic? Delovanje tega zdravila J® hitro in uspešno. Je tudi tonika, ki uspešno krepča. Zagotovi vam radno delovanje črev ter odpravlja utrujenost, osvežuje in zmanjša napade. Mirujoči upliv tega zdravila ga stori velike vrednosti v slučajih ponavljajoče mrzlice. Okrepčuje slabotne ljudi ter se zato priporoča ženskam v času bolezni-Cena 75 centov steklenica. Bol V Želodci! Mr- M- SoMcowiak, Coburg, Weitvllle, • Iud., nam Jo pisal: "MoJa Jona Jo Imela, bol v želodcu toda boloCino »o prenehale potem ko Jo rabila Severov Življenski Balzam." Kadar kupujete zdravila, zahtevajte vedno Severova in glejte, da Jih dubito. f^m narji v»epovnodl prodajajo Severove 1'rlpravke. Ako bluSaJno lekarnar ulmu katerega zahtevate, naročit« ga od naa. W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, low« gg A. Nemanich, St. A. Nema»ich> Jl' Chicago Phone 2575 A. Nemanich & So* B-AJSTK: Real Estate Insurance Loans RentM V lastnem domu 1002 N. Chicago St., Joliet, 111* Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po =3%= in jamčimo absolutno varnost. Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na dežel«. Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) al1 gi poškodbi. Kupujemo in prodajamo, ali posojujeino denar na Steel Stoc i Pošiljamo denar na vse kraje sveta po dnevnem kur»o. Fosojujemo denar na zemljišča in hiše. Izvršujemo terjatve in poslujemo kot administratorji, zervatorji ter v vseh enakih zadevah. varuhi, j IZ STARE DOMOVINE. j KRANJSKO. — Ustavljen obrat. Iz Litije poročajo: Tukajšnja predilnica je ustavila ves svoj obrat. Do 600 delavk se je razkropilo po svetu. Zaposlenih je le se IS delavk, ki snažijo stroje. Pohvalno moramo omenjati, da daje tovarna dnevno podporo delavkam, ki ne dobijo drugje dela. Tudi jim daje brezplačno stanovanje še nadalje, dokler se spet obrat ne prične. — Pred sodiščem. Dne 17. aprila sc je pričela pri deželnem kot izjemnem sodišču v Ljubljani razprava proti Martinu Zupet iz Zaboršta, Josipu Štrukelj z Brega, Josipu Štrukelj ml. 'z Št. Ruperta, Antonu Godec iz Gro-belna, Francetu Slugovec iz Preddvo-ra> Janezu Zupet iz Močvirja, Lovrencu Strniša iz Podgrada, Gašperju Strniša iz Sv. Križa in Frančišku Strniša 12 Radgonce. Zagovarjati se morajo zaradi umora nekega orožnika, o kate-rem smo svoječasno poročali. ~~ Bovški begunci na Gorenjskem. K-malu bo leto dni, odkar smo morali nagloma zapustiti domače ognjišče in bezati pred zavratnim sovražnikom — verolomnim Lahom. Ker se je moral ta beg zgoditi kar najhitreje — v par urah — ;n ker se nam je reiclo, da naj Sl vzamemo s seboj le najpotrebnejšo obleko in živeža za tri dni, si je vsa-0 vzel le nekaj malenkosti, a v hipni razburjenosti pobral v največ slučajih e manj vredne stvari, dočim je kaj boljšega popustil. Tolažili smo drug drugega, da se itak kmalu zopet virne-m° in prav zato nismo hoteli bežati Predaleč. Pomikali smo se iz ene vasi v drugo, oddaljujoč se vedno bolj od d°mačega kraja. Konečno smo >se "tavili pod Mangartom, v prijaznem tr8u Bela peč, kjer je obširna tovarna 2a verige (Stahlwerke Weissenfels) in Jc bilo torej upati na delo in zaslužek. ies je dobil marsikateri delo v tej tovarni, drugi so pomagali na polju, z°Pet drugi v gozdu pri lesu itd. _To-a ^aj je ob tej neznosni draginji zaslužek ubogega dninarja, ki nima niti Pedenj zemlje, na kateri bi si pride-la' vsaj nekoliko zelenjadi ali krom-P'rja! Ijela peč ima jako malo polja, tako da pridelek ne zadošča niti potre-airi domačinov. Kjub temu so nam )r'' ®e'opečani pomagali, kolikor so le mogli. Toda kaj boš dal, ko sam ec nimaš'- V tej hudi stiski pa nam je žu^k*1 P° tukajšnjem preč. g. spod''" 1 ranc Zaicu. Imenovani go-naš JC k3"1 ubo8'm beguncem ves čas "lvanja v njegovi fari prav po ocetoVsko naklonjen. Le sam Bog ve, kolikokrat je skrivaj in na tihem po-t ,8 ' zdaj enemu, zdaj drugemu, a to KO skromno, da ni vedela niti levica, nju J6, St0rila desnica. Po posredova-tulli blagega gospoda dobivamo n V"l1 koruzno moko gotovo množi v '. akor domačini, kar je neprecenlji-kjer-r°ta' Posebno tukaj v tem kraju, Na" 26 Ce'e mesece ni videti kruha, dov ,Preblagi dobrotnik pa ni bil zaje J.en samo s tem, ampak deloval da Za nas" Ni se "strašil ne tru-s ' "e Potom, ne stroškov, dokler ni-o dobili tudi nekaj denarja, obleke Pust,TmPIrja- Prišl'.smo ob vse, za-svetu 1-Sm0 doni in imetje, šli smo po sVoj "e vedoč kam in s tem prinesli »as i„"'e,V,na oltar domovine; a Bog ca, Vodl.' in llam naklonil blaga sr-skušv "naj° sočutje z nami in nam *abiliJ? "militi žalostno sedanjost. Po---i,- -e" naših dobrotnikov ne bomo \ , 0Zefa »ravanja iz Bovca št. 43. sed^ni1Ia
  • ?t"?eSCt,et»ic<> * Praznoval Le, ,V krogu svoje rodbine ,St v I-j«b ? • rok°vičar in banda-" tclesii j„ ,' Slavljcnec, na.duhu L?1'10 in? niaH-"0 ČVrst' žc nad let .,Ub,janskela J1V° delujc k°l č'an v in in r'ševaU1,"rOS!°V0lj,u'«a Kasilne V' ^ £ dor0i,tVa ter spretno °miran0 obT gnjCm Vodi sv se slave imenitni možje in hvalijo njihova dejanja; bode pa tudi prav, če napišemo nekaj vrstic v spomin pripro-stemu in poštenemu staremu obrtniku, ' 1104 Chicago St- Soba 508 Woodruff Bldg , Joliet -:CHICAGO PHONE 298:- Kadar imate kaj opravite s sodnijo obruite se k meni. G. Svetlicicli J. Horwath THE CAPITOL BAR 405 CASS ST., JOLIET, ILL. Edina slovenska-hrvatska gostilna ▼ osredju mesta. Kadar se mudite na vogalu N. Chicago in Cass St. vstopite k nam za okrep- čila vseh vrst. DOBRODOŠLI1 Poskusite JSTcrsro Pivo Old Lager STEKLENICA H«««« re BOLJŠA in okusnejša pijača, kot katero drugo pivo. -IZDELUJE GA- Joliet Citizens Brewing Co. Oba telefona 272 Dobite je vselt boljših salunih v Jolietu 430 STRANI OBSEGA Veliki Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St.. New York, N. Y. PRIMORSKO. — Iz Gorice, 15. apr. Življenje v Gorici. Uradno se iz Gorice malo pa kratko poroča. Gotovo se vam zdijo poročila včasih vsakdanja. Isto velja o dopisateljih od tu. Prav tako. Važne stvari se na kratko najlažje pove— brez pomembnosti na dolgo vezati pa je pusto. Življenje pa nain ni tal^o enostavno kakor poročila. Pomislite. Knjiga brez črk, brez besed —I odprta, debelo tiskana, to je naše junaško ždenje tu ob fronti. Naše baterije tam zadaj so nam dolgi pomišljaji — črta za črto — pazno štejemo njihovo moč, kadar se gibajo. — Naši topovi so pravi klicaji, večji ali manjši, kakor pač kateri tuče. Naši zrakoperi nam rišejo obrobne okraske — vinjete za platnice; — gibčni so in drzni ti sokoli, pa glas imajo rezek kakor bojna trobelj, Mestna' Hranilnica Ljubljanska Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. NAJVEČJA. SLOVENSKA HRANILNICA! Koncem leta 1915 je imela vlog.......................K 48,500,000,— Rezervnega zaklada ..................................K 1,330,000.— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po brez odbitka. Hranilnica je PUPILARNO TARNA in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane Hfcnc domače hranilnike. f Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5% odstotkov, izven Kranjske pa proti 5yi odstotkov obrestim in proti najmanj tri-četrt odstotkov odplačevanju na dolg. > mm j^iiM^II Amerikanski Sloyenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na lete.....$2.00 Za Združene države za pol \eta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj »e pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo, AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, i913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. CERKVENI KOLEDAR. maja Nedelja Valens. " Pondeljek Helena, dev. Torek Sreda Četrtek Petek Soboto Deziderij, škof. Janezja. Urban, muč. Filip ner. Magdalena Pac. ČETRTA NEDELJA PO VELIKI NOČI. Smrt. Nekaka otožnost se nas loti, ako či-tamo današnji evangelij, ki nam poroča Jezusove zadnje, posloVilne besede pred njegovim vhodom v nebesa. Ako se v kaki družini oče odpravlja na daljno pot, tedaj je cela družina žalostna in pazljivo posluša na očetove zadnje opomine. Kp je Jezus govoril zadnje svoje besede se je tolika žalost lotila apostolov, da ga nihče ni mogel vprašati — kam da gre. "Zdaj grem k njemu, kateri me je poslal, in nobeden zmej vas me ne vpraša: Kam greš? Temuč ker sem vam to govoril, je žalost napolnila vaše ure." V tih besedah je zapopadeno neko rahlo očitanje. Ojstro očitanje pa zaslužijo oni kristjani, ki nikdar ne pomislijo, da bodo tudi oni morali enkrat zapustiti ta svet, ki žive prav tako, kakor bi imeli za vedno ostati na tem svetu. Da bi nas ohranila misel na smrt čuječe, premiš-lujmo nekoliko smrt. Misel na smrt ali onega zgrabi v gledališču, plesišču ali pa salonu ,druzega zopet na poti na železnici ali na ladiji, zopet tretjega umori mej obilno pojedino. Marsikateri umrje "v spanju, zopet drugi v grehu. Cesar Vespazian je umrl med prepirom, Teodorik je umrl vsled strahu in modrijan Diodor vsled sramu. Nabal in Abiud sta umrla nenadoma pri altarju, ko sta prižigala kadilo, sv. Homobon je umrl, mej tem, ko je pfe-peval hvalo Gospodu, sv. Galdin je umrl na prižnici, sv. Andrej Avelin mej sveto mašo. Mnogo jih umrje nenadoma. Kdo ti torej jamči, da ne boš umrl tudi ti nenadoma? Dobro pa vemo, da je od smrti vse odvisno, da je od dobre ali slabe smrti odvisna neskončna, srečna ali nesrečna večnost. Ker je pa ura smrti tako negotova, zato je torej potrebno, da smo vedno pripravljeni na smrt. — Mislimo pogostokrat na smrt. Ta misel je sila koristna. Saj nas opominja sv. Duh sam rekoč: "V vsih svojih delih se spominjaj svojih Župnijska šola je edini prostor, kjer se verski nauki in svetna veda lahko združita, ker so vsi otroci ene vere. Župnijska šola edina jamči za versko svobodo in svobodno bogočastje. Vzroki neutemeljenih dvomov. Kljub nepobitnim dejstvom, katera dokazujejo, da je ves sum neutemeljen trde vendar mnogo amerikanci, da ima cerkev črne naklepe, ker širi krščansko vzgojo in dolže katoličane nezvestobe. Vzrokov neutemeljenega sumničenja ni treba dolgo iskati. Mnogi protestanti so se prepričali, da se je vse storilo za protestantovske šole, da bi bile dobre za katoličane in pravijo, da jim katoličani nasprotujejo brez vzroka. Mislijo, da so šole, ki so dobre za protestante, dobra tudi za katoličane; seveda bi sami- ne bili zadovoljni s šolami, katere bi bile za katoličane. Prepričujejo se tudi, da so javne šole ravno to, kar je treba vladi; da te šole dajejo prostost veri in svobodo bogočastju, da so to šole tiste vlade, ki ne nasprotuje in ni naklonjena ni- poslednjih reči, in vekomaj ne boš t grešil." -kaki veri. Zato trdijo, da ni vdanost In res! Sv. cerkev bi ne imela toliko do države, če kdo ne mara javnih šol. svetnikov, ko bi ne bili tega opominja sv. Duha tako pridno poslušali. V samostanu Chairveaux, kjer je mnogo let živel in kjer je tudi umrl sv. Bernard so imeli na dvorišču vedno izkopan grob za onega, ki bo prvi umrl. K temu odprtemu grobu so menihi prihajali vsak dan in vprašali so se, kdo izmej nas bo položen v ta grob. Ta misel na smrt jih je obvarovala greha in vkrepila v dobrem Smrt pa naj si stavi pred oči tudi grešnik in zlasti on. Smrt bo vpraša la, kako dolgo pa nameravaš še živeti v grehu? Ako ga pripelje pot na pokopališče, najde grešnik tamkaj grob človeka, s katerim je morda smrtno grešil. Za tega je že zdavno odbila zadnja ura, grešnika pa še čaka. Na pokopališču vidiš morda grob človeka, ki je bil napuhnjen in ošaben, zdaj leži mirno in nihče se ne zmeni več zanj. Marsikdo je tam pokopan, ki je nad vse stregel svojemu telesu z lišpanjem požrešnostjo in pijanostjo in z nečistostjo. A, ako odkoplemo grob, tedaj vidimo, da je to nekdaj tako negovano telo zdaj vreča ostudnih črvov. Marsikdo leži tam, ki je kopičil denar premoženje, katero zapravljajo zdaj veseli dediči, njemy pa ni ostalo prav ničesar. Kristjan, smrti ne uideš, ali se je bojiš ali pa ne bojiš. Ne boj se smrti, pač pa se boj nepripravljene smrti, boj se greha. Živi vedno tako, kakor bi moral še danes umreti. Vprašaj se tudi ti mnogokrat: "Quo vadiš?" Kam gres? REV. J. P. GOVOR REV. D. I. McDERMOTTA O ŽUPNIH ŠOLAH. Priobčuje Rev. J. Plaznik. Marsikdo se vprašuje, kaj vendar misli katoliška cerkev, da ustanavlja svoje šole. Zakaj, se sprašujejo, ustanavlja katoliška cerkev župnijske šole, ko je država obilo preskrbela za svetno izobrazbo katoliških, kakor tudi drugovernih otrok? Zakaj cerkev oropa svoje otroke raz-upitih prednostij, katere nudijo neizčrpni viri javnih šol in jih sili, da se zadovoljuje z manjšim dobičkom, katerega nudi župnijska šola zavoljo slabših sredstev? Zakaj nalaga cerkev svojim članom dvojno breme, da podpirajo župnijske šole, ko jih država prisili, da plačujejo davek za javne šole, od katerih ničesar ne dobe? Zakaj loči cerkev svoje otroke od drugih otrok po deželi? Tako vzdržuje plemensko, narodno in versko razliko; če bi pa pustila svoje otroke v javno šolo, bi pomagala državi odpraviti plemensko, narodno in versko razliko; na ta n sipin bi olajšala, oziroma izbrisala nasprotstva? Zakaj daje cerkev povod sumnji, da ima podel namen, ker ovira državo, da ne more združiti narodnostij in ver, da ne gredo v javne šole, kjer se pre-narede, kakor v topilnem loncu, v prave amerikanske državljane? Zakaj daje cerkev s svojimi šolami povod sumničenju, da hoče razrušiti Ko se je ta narod ustanavljal, se na selniki, povečini protestanti, niso strinjali v verskih zadevah; zato niso mogli vpeljati državne vere. Treba je bilo ustanoviti vlado brez cerkve, vlado, ki ne bi bila naklonjena Kaki veri ali ji nasprotovala. To naj varuje vse vere. Na ta način ni treba nikoli državi priseči z nemirno vestjo. Na ta način dobi vsakdo versko svobodo in svobodno bogočastje.' Pod zaščito te vlade, ko je država sestavljala šolski sistem, bi bila morala jamčiti versko, svobodo vsem o-trokom javnih šol. Da ne bi država bila naklonjena eni veri' in nasprotovala drugi, da se izogne verskih bojev med stariši in otroci, je morala šola izločiti vsak verski pouk, kateri bi spadal le eni stranki. Ker imajo otroci različne vere, bi bila vpeljava verskega poduka v javnih šolah isto, kakor strankarstvo in pro-zelitovanje najgr|p vrste, ker bi šole prisilile stariše, da podpirajo zavod, ki ropa otroke njihove vere. Če bi se to smelo zgoditi, potem bi imeli združitev države in vere, česar nam manjka. Da se pa ognemo zla, treba je bilo izločiti vsako vero iz javnih šol in prepustiti verski pouk, domu, cerkvi in nedeljskim šolam. Mnogi amerikanci ne poznajo namena katoliške cerkve, ker mislijo, da so javne šole nepristranske v verskih zadevah; mislijo, da so to, kar je general Grant rekel, da bi morale biti — ne katoliške, ne protestantovske, ne judovske in ne neverne, — šole v katerih bi se ne naredilo nikako znamenje ali rekla beseda, katera bi žalila verski čut otrokov ali starišev; zavoljo tega sumničijo katoliško cerkev, da ljubi temoto in nasprotuje ljudovladi. (Nadaljevanje sledi.) JUTRANJA ZARJA. marsikomu ni prijetna, marsikdo se ogiblje, kolikor mogoče te misli, vendar pa je misel na smrt vsakteremu-koristna. Kar piše sv. apostol Pavel o sodbi, to velja tudi o smrti. On pravi: "Zakaj sami dobro veste, da bo Gospodov dan tako prišel, kakor tat po noči." Kakor pride tat nepričakovano, prav tako nepričakovano pride smrt. Smrt je jako neredna dekla. Ona ne pozna nobenega reda, nobene vrste glede starosti ali mladosti, glede bogastva in vboštva; glede hudobije ali čednošti. Ona pograbi vsaki čas na vsakem kraju v vsakem položaju. Smrt ne gleda na starost. Kaj ne, dragi bravec, sam o sebi misliš, ne bom še umrl, umrl bom v pozni starosti, ali pa k večjem v pozni, zreli moški dobi. Zdaj ni nevarnosti, tako sem še krepak, da si upam prestati vsako bolezen. Kako se motiš, ako misliš tako! Smrt ne gleda na starost. Sv. evangelij nam pripoveduje, da je Jezus tri mrliče obudil. Kdo pa so bili ti mrliči? Ali so bili mar stari ljudje? Ne. Obudil je Jairovo hčer, mlado deklico, Naimskega mladeniča in mladega Lazarja. Vsi trije so bili tedaj še mladi. Poglej v lastno skušnjo! Ali nisi nikogar poznal, ki je moral umreti mlad? Smrt se torej ne ozira na mladost, ona nas pa zgrabi tudi povsodi. Tega slaven sistem javnih šol in da hoče ljudi imeti v nevednosti. Zakaj je cerkev s svojimi šolami izrott- strmu, da so katoličani sovražni ljudovladi, katera gleda na svoje šole kot svojo obrambo in se na nji zanese, da bodo vzdrževali vlado? Doslednost nepobitnih dejanj. Dejstvo, da so se katoličani vedno skazali zveste državi v vsaki težavi in veliko žrtvovali, bi moralo prepričati vsakega sodržavljana in tudi nasprotnike, da ni nikake nezvestobe v katoliški cerkvi, če goji krščansko vzgojo. Dejstvo, da katoličani podpirajo javne in župnijske šole, kaže, da skrbe za vzgoje in ljubijo učenje. Prepričanje, za katerega plačujejo, je tako živo, da so zanj pripravljeni umreti. Dejstvo, da veliko število učenih, vernih in domoljubnih amerikancev, kateri se ne skladajo s katoliško cerkvijo, kažejo nezadovoljstvo in pomanjkljivost javnih šol, bi moralo prepričati amerikance, da so katoličani na pravem potu s svojim šolskim vprašanjem. Dejstvo, da imajo Anglija in Nemčija, Kanada in Belgija, verske šole, da te protestantovske dežele podpirajo katoliške šole in katoliške dežele podpirajo protestantovske šole, bi pač moralo dokazati, da katoliške šole niso nastale iz nasprotstva, ampak zato, ke rvlada dopušča versko prostost. Med strašnimi grozotami svetovne vojske se poraja nov čas. Drugačne bodo po vojski meje držav, drugačne zveze narodov, drugačni tudi ljtidje. Vsi so šli skozi ogenj preskušnje. Vsi seveda ne bodo izšli boljši. Že šfcdaj se vidi, da tudi groza razdejanja in smrti nekaterih ne poboljša. Ako človek ne kroti strasti, te v takih časih še podivjajo. Zato vidimo, kako Nekatere ženske skrunijo žensko čast, kako nekateri moški vpričo smrti hlepe po grehu. Drugi bodo pa izšli iz te preskušnje očiščeni in utrjeni, junaki in junakinje krščanskih kreposti. Ali mislite, da se bo fant, ki je gledal stokrat smrti v obraz, še koga na svetu bal? S krščanskim pogumom v srcu je premagal vse skušnjave. Utrjen zoper mraz- in vročino, zoper žejo in lakoto, zoper vse, kar je težko in hudo, bo prišel domov, a utrjen tudi zoper prilizovanje in grožnje, zoper vabe in omame, zoper vse, kar se imenuje skušnjava in greh. Pa bi se on, ki se imenuje skušnjava in greh. Pa bi se on, ki se ni menil ne za sramotenje tovarišev, ne za vabljenje zapeljivk, strašil doma groženj verskih nasprotnikov ali vdajal njih obetom in prema-mam? Očitno je nosil svetinjico na vojaški čepici, Vpričo vseh je molil v baraki ali v jarku, hodil je do smrti truden v cerkev k spovedi in obhajilu, pa bi se tak preizkušen junak ustrašil tega ali onega, ki bi smešil njegovo versko prepričanje! Po vojski se bo še le prav pokazal blagoslov Marijinih družb. Ta in oni bi bil omagal, če ne bi bil nesel v vojsko s seboj ob-ljnbe, ki jo je napravil svoji nebeški materi, in vednega spomina nanjo. Kako srečen se bo vrnil, če je ostal zvdst tvoji obljubi in neomadeževan! To bo junak, ki bodo mlajši s spoštovanjem gledali nanj. In takih junakov bodo cele vrste! Blagor njim in blagor našemu ljudstvu! A ne samo fantje v vojski, tudi mnoga dekleta dmna in mnoge žene so šle skozi ogenj in si zaslužile zmagoslavni venec junaštva. V mamljivih hipih in težkih urah so se ohranile neomadežane, tako da celo posirovelim napadovavcem vzbujajo globoko spoštovanje. Kaj je pa tudi lepšega kakor dekliška nedolžnost sredi omam in zakonska zvestoba sr^ili podivjane in razbrzdanosti! Hvala Bogu, še živi krščanska krepost nieil našim ljudstvom, in, preskušena v vojski, bo le še lepše zasijalat Najbolj pomlajena med vsemi krepostmi bo pa izšla iz te vojske krščanska ljubezen. Strašna bo beda, ki jo bo vojska zapustila za seboj: toliko sirot, ovdovelih žen, osamelih mater, bolnih in onemoglih vojakov, podrtih domov, razdejanih cerkva, opustošenih polj. Kdo bo pomagal? Storilo se bo to in ono, a brez krščanske ljubezni prave pomoči ne bo. Če bi ne bilo na sveti krščanske ljubezni, bi se moral človek neutolažljivo razjokati ob pogledu v strašno prihodnjost. A hvala Bogu, z vojsko, ki je odkrila toliko divjega sovraštva, je nanovo oživela v dušah tudi krščanska ljubezen. Krščanska ljubezen hodi kakor sestra usmiljenka po bojnih poljanah ter tolaži ranjence, krepi bolne, dviga umirajoče. In ista krščanska ljubezen hodi po domači zemlji ter briše solze sirotam, tolaži osamele matere in žene pomaga, kjer je pomoč potrebna. Poganstvo te ljubezni ni poznalo. Zato je pa tudi vse, kar dandanes služi ranjenim, bolnim, onemoglim vojakom ter sirotam in vdovam, nastalo pod toplim dihom krščanstva. Pa naj se zdi na zunaj še tako tuje veri in krščanstvu! Krščanski duh je ustvaril napravo "Rdečega križa" (saj že križ sam spominja na krščanstvo). A prav tisti krščanski duh je ustvaril napravo "Rdečega polmeseca". Tudi nekrščan-ski narodi se ne morejo upirati lepoti in toploti krščanske ljubezni. Po ljubezni, je dejal Kristus, da bo svet spoznal njegove učence. Zato je bila krščanska ljubezen vedno poseben znak zares krščanskih časov. Zgodovina je polna prelepih zgledov čudovite krščanske ljubezni. Nate le enega, ki se mi pravkar ponuja, ko berem življenje sv. Bazilija! Leta 367. je bila v Mali Aziji strašna lakota. Vlada si ni vedela pomagati. Sila je bila tako velika, da so starši prodajali svoje otroke. Veliki žitni trgovci so poskrili žito, da bi ga v'največji stiski za zlato odtehtavali. Tu je vstal Bazilij, preprost duhovnik v mestu Cezareji. Z gorečo besedo je začel šibati trdosrčne oderuhe. Da pa ne bi ti dejali, lehko je govoriti, ko mu samemu ni treba nič dati, je započel veliko pomožno delo za stradajoče. Po svoji bogati materi je bil podedoval veliko premoženje. Vse to je dal v sklad za uboge. Ta zgled je ganil premnoge, da so tudi prispevali več ali manj. Sedaj je nakupil ob morju žito in ga spravil v deželo. Na trgu v Cezareji je odprl ljudsko kuhinjo. Opasan s predpasnikom je stal pri kotlih in sam delil ubogim juhe in prikuhe. Na večer je pa odložil predpasnik in zajemalko, šel na prižnico in tu imel svoje sloveče pridige o trpljenju in potrpljenju, o trdosrčnosti in krščanski ljubezni. Vsa Cezareja se je čudila moči krščanske ljubezni. Pozneje kot škof se je Bazilij še posebej zavzel za uboge. Začel je zidati bolnišnice, sirotišnice in hiralnice. Zunaj Cezareje je nastalo celo mesto in vse sto je bilo velik dom krščanske ljubezni. V sredi je sezidal velikansko cerkev, ob cerkvi skromno hišo zase, zakaj bivati je hotel med svoijmi ljubljenci, med ubogi-pii in bolnimi, potem se je pa vrstela zgradba za zgradbo, tu bolnišnica, potem hiralnica, spet bolnica za gobave, pa spet samostan za menihe in hiša za duhovnike, hiša za zdravnike, za strežnice, gostišča za tujce in potnike, potem vrtovi za bolne, ki morejo že na zrak, zadaj gospodarska poslopja in delavnice, obrtna šola, res celo mesto. Cezarejski meščani so se pritoževali pri vladi, da so oškodovani, ker se vse seli v novo mesto, a vlada jim je mogla le odgovoriti, da novo mesto ni noben trg za kupčije in dobičkarstvo, ampak le kraj usmiljenosti in ljubezni, zoper to pa ona ne more ničesar storiti, biti mora marveč tega le neizrečeno vesela. Z besedo in zgledom je skrbel, da so se tudi druga mesta zavzela za uboge. Tako so po vseh večjih krajih nastale bolnišnice, hiralnice in sirotišča. Ali ni ta zgled iz davnih časov kakor nalašč tudi za naš čas? Kaj tako velikanskega seveda ne zmore vsak, ne v vsakem času; mi že tudi imamo sirotišča in bolnišnice; in gotovo je, da bo po vojski sila velika, in tudi tu bo zmogla največ krščanska ljubezen. Krščanska ljubezen se bo zavzela za sirote ter jim poskrbela za vzgojo; kr- Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, Oi Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., Joliet, HI Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau At«* Brooklyn, N. Y. Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovencev", ® Nassau Ave., Brooklyn, N. Y. ščanska ljubezen se bo zavzela za bolne doma ter jim usmiljeno stregla; krščanska ljubezen bo pomagala povsod, kjer bo pomoč najbolj potrebna. Kjer je pa ljubezen, tam je Bog, in kjer je Bog, tam je dobro! Krščanska ljubezen, ki se vzbuja v srcih, je kakor jutranja zarja novega časa! — "Domoljub". SV. OČE MISLI SAMO NA MIR. Ljubljanski "Slovenec" z dne 15. aprila t. 1. prinaša sledeči članek: Zadnje dni je italijansko časopisje pisalo, da se vrše pogajanja med Vatikanom in Francijo. To je mogoče, prenagljena pa bo vest, da je obisku zadnjega francoskega poslanika pri Vatikanu gospodu Nisardu pripisovati nalogo, da Vatikan za čas vojne imenuje internuncija v Parizu, republika pa novega vatikanskega poslanika. Pred nekaj dnevi smo prinesli zanesljivo vest, da je sv. oče angleškemu ministrskemu predsedniku Asquithu mnogo govoril o miru, da vera v človekoljubje na svetu ne bo popolnoma izru-vana. Sv. oče je izjavil, da je krivo mnenje, če katera vojujočih se držav trdi, da čas za mir še ni prišel. Papež je trdno prepričan, da vsi narodi zahtevajo mir. Volja narodov se mora upoštevati, predno ljudje izgubijo vse upanje na bodočnost. Včerajšnja "Reichspost" prinaša izjavo visokega dostojanstvenika rimske kurije, ki pravi, da časopisje, ki toliko pisari o obiskih angleškega poslanika in gospoda Nisarda, prav nič ne pozna pravega mišljenja Benedikta XV. v tem trenutku. Papež je ves prevzet misli delati za mir. Dokler mir ni zagotovljen, papež drugega vprašanja ne bo predložil. Napačno je tedaj, če italijansko časopisje skuša trditi, da se da ptpež voditi od želje, da se iz-premeni garancijsko postavo in dovoli, da se udeleži mirovne konference. Iz ravno teh misli laškega časopisja je sedaj nastala govorica, da gospod Ni-sard posreduje med Vatikanom in Francijo. Nisard biva trajno v Italiji in je še vedno v osebni zvezi zrimski-mi kardinali; ni čuda, da je pri svojem rimskem obisku obiskal tudi papeža in kardinala državnega tajnika. Na kako diplomatično posredovanje je težko verjeti in se bo za to izbralo kako drugo osebo, ne pa starega popolnoma gluhega gospoda Nisarda, ki je takoj svojo disponilnost zamenjal s popolnim odstopom in živi v Florenci v palači svoje soproge. Angleški poslanik Howard pa ravno tako obiskuje vsak teden državno tajništvo kakor drugi njegovi tovariši. To je vse, kar se da pametno reči o njegovih obiskih. Glede kardinala Merciera in potovanja kolinsk'ega nadškofa kardinala Hartmanna v Bruselj, je isti dostojanstvenik izjavil, da se pri. razgovoru o podrobnostih ne sme izgubiti izpred oči celega razvoja te zadeve. Kardinal Mercier, kakor se je prvotno govorilo, ni odgovoril na pismo generalnega guvernerja. Prešli so že tedni in od nobene strani se ni napravilo nobenega koraka več. Lahko se tedaj reče, da je spor manj napet. Kakor poroča "Koelnische Volks-zeitung", je kardinal Hartmann poto- val v Bruselj s privolitvijo papeža. "Reichspost" poroča, da je kardinal Mercier kardinalu Hartmanu v zadnjih letih vedno izkazoval zaupljivo spoštovanje. Cerkveno političen pomen tega potovanja v zadevi Mercier leži na dlani in ravno to naj bi bilo najboljši dokaz, da hočeta nemška vlada in sv. stolica v tej zadevi postopati v popolnem soglasju. Glede internuncija za Pariz pravi "Reichspost", da bi to imenovanje bilo v očitem nasprotju z običaji rimske diplomatične šole. Francija po svojem prebivalstvu katoliška država, bi morala pri Vatikanu akreditirati poslanika. To pa more storiti le tedaj, če popolnoma revidira svoj zakon o ločitvi cerkve od države. "Znamenja na nebu!" "Horacke Listy" poročajo: Dne 2. aprila, med 4. in 5. uro popoldne sta se videli na nebu na straneh zapadajo' čega solnca še dve drugi solnčni obli s kosi širokega kroga, v čegar središču je bilo pravo solnce. Pojav je traja' do solnčnega zap^da in je imel mnog0 občudovalcev, ki so si ga različno raz* lagali in ga spravljali v zvezo s sedanjimi svetovnimi dogodki. V resnici pa nimajo take in enake prikazni na nebu prav nobene zveze z dogodki na bojišču. FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zopf ogenj pojdite k ANTONU SCHAGEK North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke. Izumi prinesejo bogastvo! Izuttinikotti in onim, ki želijo kaj izumiti bode moja Slovenska knjižica in popis izumov pokazala pot. Na zahtevo pošiljam oboje na lastne stroške. Obvestila in nasveti zastonj! Pregledavanja o mogočnosti P*" tentiranja kakega izuma popolnoma brezplačno. in točno, kajti moj urad se nahaja v Washingtonu, v mestu, kjer so oblasti za patentiranje-Pišite še danes slovenski na: A. M. WILSON službeni odvetnik za patente, 31 1 VICTOR BUILDING WASHINGTON, D. C. Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino -POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ- POPOLNOMA PREPRIČAN —-DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE- ZANESLJIVO IN TOČNO v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, v primernem času. V stari domovini izplača denar c. k. pošta 100 kron pošljemo zdaj za $14.30 Ml GARANTIRAMO VSAKO POŠILJATEV Pisma in pošiljatve naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC BANK DEPT, JOLIET, ILL. Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) V ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. omaga_tij>o naši moči. In * p0 1 zeflrtio, da bi 'jim druge naselbine biu^r.svoji mo£L Mi vali • upaJ >n smo se izvrstno zaba- ' mo d* I™0 d0bili ?5075' In ,ni žeIi" » a bi poslali na Gorenjsko stran, svoiW iUkaj Sami Gore"jci' da bib0'j p0ma«a!i- In Vas prosim, da ven xT°tem v list Amerikanski Slo-Stev' aselbina sv. Jožefa v Valley, sla»a£$5075°" WaSh" dar0vala in p0_ s Pozdravom Jožef Stare. * * * arovi fare sv. Štefana, P. O. Rice, Minnesota. ŽeXoVV- štefana.............$2S 0° C>ekl -t ' SV" Rož"ega Venca.. 20.00 Andr • t dr" sv" R®žnega venca. 5.00 Mal; 7egat.................. 10-00 jCfTLegat.................- Joff^t« .................. 5.00 Pet!r S lvnik .................. 3.00 5°Vf drUŽina ............ 2 50 Št,"CYouk.................... 2.00 2.00 & Legat / -drej k Juri; 1, KaP"s 2 Hudovernik ........... 1.00 1.00 1.00 1.00 Ale- llerci»K ■ . s>mnič Val„ "C lan!"1!« ^i, -egat aiiev T Jože v" Jože{ fapus ...... Jože otrche ...... Jani>a«...... Neža K' mer .....' Franks..... ' JosJakec •■••' JurijJ^°Pič..... ^arij^ijančic arija - st'n - -- ennan............. 1.00 !ane"jekl;lan ................- 1-00 ...................i.«« ^Potrti-......................................1-00 i JanpJetl ...............................1.00 I Sm^'^n........................1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 i 1.00 J,oh»na -i... ^^L SpaB,enkush .. ........... \ Z lOretermi UM lo-"c Seliš Jo; žig škar { ^ °'ej Sch„ St.. f ml. 1.0CN 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 j> fruccn,an...;;;:::::: 1:00 t. IV eter"el Jar- tr K* fi i, •teme 'uPan ,n..................25 Miha Simnič .................. .25 Louis Peternel .................25 J. C. Heim.....................25 Mat. Hudovernik, ml............25 Anton Zumer ..................25 Tomaž Oman ..................25 Skupaj................$130.00 Prej poslanih $40.00. Skupaj 170 dolarjev. Nabiral Janez Poglajen, zastopnik lista. Vsa čast mu! * * * Šesti izkaz darov. Farani sv. Štefana, P. O. Rice, Minn. ......................$130.00 Naselbina Sv. Jožefa, Valley, Wash....................... 50.75 Gregor Cesar, Joliet...........50 Matt. Gregorčič, Joliet..........50 Neimenovan, Deary, Idaho..... 1.00 Jakob Hlebajna, Sartell, Minn.. 2.00 Philip Hergula, New York, N. Y 2.00 Skupaj.................$186.75 —o— Poprejšnji darovi: I. Amerikanski Slovenec.........$ 50.00 Slovenian Liquor Company.... 10.00 Anton Nemanich, Joliet....... 10.00 Math. Simonich (predsednik The Eagle prodajalne), Joliet 10.00 Rev. John Plevnik, Joliet...... 10.00 Filip Gorup, Joliet............. 5.00 Jos. Klepec, Joliet............. 5.00 John N. Pasdertz, Joliet....... 5.00 John Petric, Joliet............. 2.00 Anton Rovšek, Clinton, Ind____ 1.00 Joseph Legan, Joliet.......... 1.00 George Stonich, Joliet......... 1.00 Imbro Kožar, Joliet........... 1.00 Frank Klenovšek, Joliet........25 Jos. Kolenc, Joliet.............25 Ant. Libersher, Joliet...........25 II. Škof J. Trobec, Rice, Minn..... 15.00 Rev. John Trobec, Rice, Minn.. 10.00 Marija Trobec, Rice, Minn.... 5.00 Johana Trobec, Rice, Minn____ 5.00 Marijana Trobec, Rice, Minn.. 5.00 Mihael Bambič, Joliet......... 1.00 John N. Simonich, Joliet...... 1.00 Jos. Keber, Joliet..............25 III. Marko Papich, Joliet............$5.00 Anton Tolcni, Tioga, Wis........50 John Pelhan, Houston, Pa........50 Geo. Pavlakovich, Denver, Colo.. 1.00 John Klun ml., Denver, Colo____ 1.00 Primož Skumautz z družino, St. Cloud, Minn.............. 5.00 Mary Slivnik, St. Cloud......... 1.00 Ivan Salmič, Whitney, Pa----.... 1.00 Anton Žagar, Whitney.......... 1.00 Anton Velikonja, Whitney....... 1.00 Franc Jezeršek, Whitney....... 1.00 Franc Rom, Whitney........... 1.00 Mike Ludenič, Whitney ........ 1.00 Franc Sladic, Whitney..........50 Alois Hostnik, Whitney..........50 Neimenovan, Whitney ...........50 Jurij Hoenigman, Whitney.......50 Ivan Rugelj, Whitney...........50 Anton Krajšek, Whitney.........50 Franc Koleno, Whitney..........50 Josip Salmič, Whitney...........50 Ivan Krajnčevič, Whitney........50 Jakob Podržaj, Whitney.........50 Ivan Mužnjak, Whitney.........50 Franc Tratar, Whitney.......... 50 Mihael Tratar, Whitney..........50 Ivan Resnik, Whitney............50 Ernest Brcar, Whitney...........25 Josip Brcar, Whitney............25 Ivan Odlazek, Whitney...........25 Jurij _Frigelj, Whitney............25 Matevž Zavrl, Whitney...........25 Ivan Arh, Whitney..............25 Franc Prijatelj, Whitney.........25 Alois Švigelj, Whitney...........25 Martin Kočevar, Whitney........25 Anton Slapšak, Whitney.........25 Ignac Bredač, Whitney......... .25 Vinko Resnik, Whitney..........25 Ivan Zafutta, Whitney............25 Josip Oberster, Whitney.........25 Ivan Keržič, Whitney............25 Jurij Konredina, Whitney........25 Marko Ludenič, Whitney.........25 Anton Mauser, Hostetter, Pa.... 1.00 Anton Rak, Hostetter.............50 Josip Plankar, Hostetter.........50 Ivan Rolih, Hostetter............50 Franc Šegula, Hostetter..........50 Anton Mrgole, Hostetter.........50 Martin Žabkar, Hostetter........50 Ivan Resnik, Hostetter...........50 Josip Zakrajšek, Hostetter........50 Franc Jordan, Hostetter..........50 Matija Mihelič, Hostetter........ .50 Franc Povhe, Hostetter..........25 Jakob Skaza, Hostetter..........25 Franc Kuhar, Hostetter..........25 Jakob Povše, Hostetter..........25 Franc Žabkar, Hostetter..........25 Anton Lamovšek, Hostetter......25 Jakob Enci, Hostetter............25 Karol Salmič, Hostetter..........25 Ivan Gorub, Hostetter...........25 Martin Kuselj, Hostetter.........25 Anton Troha, Hostetter..........25 Ivan Jamšek, Hostetter..........25 Alois Marušič, Hostetter.........25 Luka Lušina, Hostetter..........25 Anton Gracar, Hostetter.........25 Ivan Kovač, Hostetter...........25 Alojzija Zafutta, Hostetter.......10 IV. Zlatomašnik Ignacij Tomazin, Albany, Minn...............$20.00 Matt Flainik, Douglas, Ariz.... 10.00 John P. Pasdertz, Chicago, 111.. 2.00 Nick Karin, Whiting, Ind...... 1.00 John Lousha, Hartford, Ark.... 1.00 Marie Lousha, Hartford, Ark... 1.00 Jos. Križnar, Joliet..............50 Ant. Križnar, Joliet..............25 Fr. Pintar, Joliet................25 Michael Trost, Joliet........... 1.00 Josip Žlogar, Joliet..............25 Jakob Vode, Joliet............. 1.00 Mathias Kraker, Wahpeton, N. Dak...................... 1.00 Jos. Perme, Forest Grove, Mont. 1.00 Frank Razinger, Sartell, Minn .. 1.00 Rev. John C. Gruden, St. Paul, Minn........................$ 5.00 Frank Razinger, Sartell, Minn.. 3.00 Jos. Gersich, Joliet............. 1.00 Anton Petric, Girard, Ohio..... 1.00 Frank Perovšek, Willard; Wis.. .50 Jakob Swan, Valley, Wash.....65 Mary Swan, Valley, Wash.......50 Janna Erven, Valley, Wash......35 Rose Burya, Valley, Wash......25 Michael Burya, Valley, Wash.. .25 vano velika. Vse hvale je vredno, da se je veselica zaključila brez najmanjšega prepira, kar se rado pripeti pri plesnih veselicah. Društvo sv. Lovrenca, spadajoče v prej imenovano Zvezo, namerava prirediti prihodnji mesec ob plači veselico v korist blagajne in bolnikov, katerih je bilo precej in jih je treba izplačati. .Cenjeno občinstvo je vabljeno, da se udeleži v velikem številu te veselice, da tako pomagajo svojim sobra-tom in rojakom. Zadnji čas se je v našo naselbino naselilo veliko bratov Bolgarov, kateri se pečajo z delom v rudnikih. Kakor je razvidno, so precej podjetni, a kar je še bolj hvale vredno, so tudi složni med seboj. Ravnokar so ustanovili svoj Bolgarski klub v prostorih neke trgovine, kjer imajo tudi; svojo brivni-co, odprli pekarijo kruha in grocerij-sko trgovino. Med njimi vlada sloga, zato jim je obstanek zagotovljen. Ravno to se med Slovenci pogrfeša in se bode pogrešalo, dokler bodemo drugim narodom tlako delali. Navedem tukaj le en žalosten slučaj. Eden izmed prvih slovenskih naseljencev je odprl trgovino manufakturnega blaga na nekem vogalu v slovenskem oddelku mesta pred par meseci. V bližini so tudi tri judovske trgovine iste vrste blaga. Dne 13. maja so imeli delavci tukajšnjih rudnikov plačilni dan. Odpravim se zvečer po mestu. Pridem v trgovino rojaka. Bila je do malega prazna, izgledalo je kakor kak drugi navadni dan; kupim nekaj stvari in jo mahnem nalašč mimo judovskih trgovin. Kaj najdem? Kakor v cerkvi se je gnetlo v prodajalnah moškega in ženskega spola, samega slovenskega občinstva. Tako se Judje mastijo s slovenskimi žulji, oni, ki se v to dobro zastopijo. Slovenec, ti samo trdo garaj še nadalje — drugim v korist! Z. Skupaj................$249.60 Šesti izkaz darov ............. 186.75 Skupaj................$436.35 Op. Milodare v krajih Whitney in Hostetter, Pa., je nabral g. Ivan Salmič, ki nas je kar iznenadil s poslatvi-jo nabrane vsote. Pač lep zgled drugim! Iz St. Clouda pa nam je poslal milodare g. P. Skumautz in pisal: "Tu Vam pošljem mal dar za podporo ubogim sirotam v slovenski domovini. To naj bi storil vsak Slovenec." Zgledne so tudi te besede. Prosimo nadaljnjih darov! Denar naj se pošilja na naslov: Amerikanski Slovenec, Joliet, 111. iz slovenskih naselbin. » Joliet, 111., 17. maja. — Cenjeni g. urednik: — Prosim za malo prostora v Vašem listu. Ker skoraj vsak dopisnik začne od dela in vremena, bodem jaz pa o "igrah", ozir. o predstavah. V nedeljo 14. maja je bila predstava v Sternovi dvorani. In sicer jc Dekliška Marijana družba priredila dve igri: "Boj za doto" in "Pri gospodi". In res je, da igralo se je izborno, da mislim je bil vsak zadovoljen. Zapele so tudi nekaj lepih pesmi. In deklama-cija: Slovenska dežela v svoji lepoti in Slovenska dežela v svoji žalostni obliki, to je bilo res nekaj v srce pretre sujočega. Tako je bilo od začetka do konca vse v lepem redu ali progra mu izpeljano. Toliko o tem. Kam pa v nedeljo 28. maja? Gotovo zopet v Sternovo dvorano, kjer priredi dr. "Triglav" igro "Trije tički". Program je jako bogat. In sicer so nam tudi Rev. John Plevnik obljubili nagovor za zvečer. Kar se tiče pesmi, bo mo peli sledeče: "Ljubezen in pomlad" poje moški zbor; druga "Hišica očetova", tudi moški zbor; tretja "Oj z Bogom, ti planinski svet", poje mešan zbor; četrta je "Ko bi bila jaz ptičica", tudi mešan zbor. Tako da bo zares nekaj lepega. Torej v nedeljo 28. maja vsi na to prireditev, ker potem bomo imeli poči tek do oktobra ali novembra. Pozdravi Martin Rakar, Ely, Minn., 16. maja. — Dne 13. maja je imelo žensko društvo sv. Ane št. 11, spadajoče v S. H. Z., veliko veselico in ples v Jos. Skaletovej dvorani. Udeležba občinstva, posebno mladih plesalcev ifi plesalk, je bila nepričako- raznotero sti. »•Vi K g S«! S iS Svojemu narodu. V Pragi umrli veleindustrijec Milan Kasalovsky je zapustil "Ustredni Matici Škplski" 200,000 K, "Narodni Jed-noti Severočeški" 20,000 K, "Narodni Jednoti Pošumavski" 20,000 K, češki cesarja Franca Jožefa otroški bolnišnici 20,000 K. voditeljev sovražnih držav. Govori y Londonu, v Parizu, v Petrogradu in v Rimu so si tako podobni, da se mi ni potrebno ž njimi natančnejše pečati. Angleški ministrski predsednik As-quith smatra za predpogoj vseh mirovnih pogajanj popolno in končno uničenje vojaške moči Prusije. Istočasno je pa rekel v svojem govoru, da pogreša v mojem govoru mirovnih ponudb Nemčije. O mirovnih ponudbah razpravljati, ki se stavijo z druge strani, je pripravljena vsaka stranka. Vzemimo enkrat slučaj, da predlagam gospodu Asquithu, naj se usede z menoj za mizo, da prouči možnosti miru, gospod Asquith pa prične Ks svojim neobhodno potrebnim popolnim uničenjem vojaške moči Prusije; razgovor bi se končal, še predno bi se pričel. (Res je! Veselost.) Na take mirovne pogoje nam ostane le en sam odgovor z našim mečem! (Živahno pritrjevanje.)... Mir, ki nastane po tej vojski, mora biti trajen. Ne sme se nahajati v njem kal novih vojska. vsled razširjenja svojih gospodarskih vezi z osrednjima silama, ne kaže več tistega pasivnega odpora, kakor ga je kazala še pred nekaj tedni. Poročevalec prav,i da v Rumuniji za nas počasi deluje tudi neka sila, ki jo sicer naš sovražnik šteje za svoje zaveznika, namreč: čas. Oratorij "Quo vadiš?" Te dni so z velikim uspehom proizvajali na Dunaju glasbeno delo poljskega skladatelja Nowoviejskega Sien-kiewiczew "Quo vadiš?" Pogovor papežev z Asquithom o miru. Neki italijanski državnik je vprašal Asquitha, angleškega ministrskega predsednika, o razgovoru s papežem. Asquith je zatrjeval, da je papež veliko govoril o miru, ki si ga hrepeneče želi, da se iz src ne izruje vera pa ljubezen do ljudi. Papež je rekel: Napačno je, če kaka vojujoča stranka še trdi, da še ni prišel čas za mir. Papež je trdno uverjen, da vsi narodi zahtevajo mir. Volja narodov se mora spoštovati. Koliko premore Nizozemska. V vojaškem oziru Nizozemska ne pomeni mnogo. V vojski postavi kakih 184,000 mož. Nizozemska ni vo-f jaška država in tudi nima nobene pomembne mornarice. Prebivalstvo šteje 6 milijonov. Dragocene pa so nizozemske prekmorske kolonije, ki obstoje povečini iz otokov (Java, Sumatra, Borneo itd.). Jasno je torei, da bi se Nizozemska proti Angleški ne mogla boriti, ker bi bila v nevarnosti za kolonije. Bližnja bodočnost bo pa pojasnila, zakaj se Nizozemska pripravlja, in če niso njene priprave samo demonstrativnega pomena zoper angleški pritisk na gospodarskem polju. General Kusmanek, branitelj Przemysla, ki se nahaja v u-jetništvu, je dobil za Božič zelo zanimivo darilo. Gospe ameriškega poslaništva v Petrogradu so mu po posredovanju ameriškega Rdečega križa poslale celo zbirko raznih koristnih potrebščin in tudi nekaj pijače. Kusmanek je bil prijetno iznenaden ter se je presrčno zahvalil. Pomenljiv govor nemškega državnega kanclerja. V nemškem državnem zboru je kancler Bethmann-Hollweg med drugim podal predvsem sliko o vojaških uspehih osrednjih velesil od zadnjega njegovega govora p'red četrt letom; nato se je pečal z brezuspešnimi nadami sovražnikov, ki so mislili, da bodo Nemčijo izstradali. Soglasno se naznanja, da je ozimina dobra. Četudi spada lanska žetev med najslabejše, Nemčija prestopi z izdatnimi prehran-ki svojega krušnega žita v novo žitno leto. Vprašanje miru. Glede tega izvaja državni kancler: Ko i«m izjavil 9. septembra, da smo pripravljeni govoriti o miru, sem rekel, da o enaki pripravljenosti pri naših sovražnikih ne morem videti nikjer n.obenega sledu. Kako prav sem sodil, jc dokazalo vse, kar smo slišali iz ust Bolgarski generalisimus o koncu vojske. Berlin, 13. aprila. Bolgarski generalisimus Žekov, ki se je mudil nekaj dni v Berlinu, je imel razgovor z zastopnikom lista "Voss. Ztg.", je odgovoril na vprašanje, če bo res še to poletje vojska končana: Brez pomisleka rečem: Da! Poletje nam bo prineslo mir, časten mir. Voz štirisporazuma je tako zavožen, da ga ne more nihče rešiti. Vsi kulturni narodi hrepene po^ miru; vojsko bi rada nadaljevala le pe ščica ljudi, katere lahko z imeni na štejemo: Briand, Poincare, Grey, Son nino, Salandra, Izvolski, Sazonov. na prqdaj: 1) Hiša, 418^2 N. Bluff *st., 8 sob, klet, hlev, vrt, plin, izvrstna voda, sko-ro sredi mesta. 2) Hiša, na koncu N. Clement St., in 8 lot, lepo obdelanih in ograjenih, plin, voda, hlevi. 3) Prazne lote na Elizabeth St., Center St., Clement st. in corner Bridge st. & Broadway. Vse je v najlepšem redu glede abstraktov itd. Vse se dobi po zmerni ceni, na malo odplačilcf in lahke mesečne obroke, ali po dogovoru. Proda se radi smrti. Vprašati pri gospe Mauser, 1506 N. Broadway, Joliet, 111. 50t4 Rumunija. Berlin, 12. aprila. Dopisnik "Berliner Tageblatta" poroča iz Bukarešta: Splošen vtis iz položaja je danes ta, da Rumunija ne bo ničesar začela proti osrednjima silama in njunima zaveznikoma, dokler bosta armadi Nemčije in Avstrije še zmagoviti, dokler enten-ta ne bo imela znatnih uspehov na vzhodu, zahodu ali pri Solunu, ali dokler države odločilne važnosti ne stopijo na njeno stran. Poročevalec pravi, da Rumunija goji še vedno, čeprav le majhno nado, da ji bo razvoj dal priliko, da se pridruži ententi in tako uresniči svoje narodne želje na Sed-mograškem in v Bukovini. Na drugi strani pa Rumunija ne zavrača docela skupnega postopanja z osrednjima velesilama in da danes, ko je prisiljena Naznanilo! Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, da sem otvoril svojo novo mesnico in grocerijo na vogalu Cora in Hutchins cest, kjer imam največjo zalogo svežega in suhega mesa, kranjskih klobas, vse vrste gtocerije in drugih predmetov, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko področje. Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam. Moje blago bo najboljše, najčisteji« in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem John H. Pasdertz Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, III r B O cork tip CIGARETTES T« v» 11SOC1 kade NEBO ZAKAJ? Tobak-najboljši Sestava-izvrstna Kajenje-hladno Okus-poln Duh-izboren Izdelek-popoln prodaja se povsod Kuponi v vsaki škatljici veljajo za denar ali za krasna darila Pišite po katalog daril Nebo Department 95 First St, Jersey City, N.J. P. Lorillard Co. Ine_ Established 176ft Coffee Mill. 140 whole coupona. Hahway Automatic lighter. 75wbolecoupon» Ace Eightrday Alana Clock. 275whole coupon« Povest o dveh mestih. Napisal Charles Dickens, iz angl. prevei Izidor Cankar. (Dalje.) Naglica, s katero se je voz odpeljal • iz vasi in po hribu navzgor, je strmina griča kmalu zavrla. Sčasoma je prešel v korak in se je zibal in ropotal, ves v obilnem sladkem vonju poletne noči. Postiljona, katerih glavo so sedaj obkrožali namesto Furij tisoči komarjev, sta mirno popravljala konce svojih bičev; služabnik je šel peš zraven konj; kurirja, ki je hitel naprej, je bilo slišati v mračni daljavi. Na najstrmejšem mestu griča je bilo majhno pokopališče s križem in novo, veliko podobo našega Gospoda na njem; bila je revna lesena podoba, napravljena od vaškega neukega rezbarja, toda on je posnel podobo po življenju—morda po svojem lastnem življenju, kajti bila je strašno suha in koščena. Pri tem žalostnem znamenju bede, ki je že dolgo rasla, a še ni bila dorasla, je klečala žena. Obrnila je glavo, ko je voz prišel do nje, naglo vstala in stopila k vratom kočije. "Ali ste Vi, monseigneur? Prošnjo, monseigneurl" Z nestrpnim vzklikom, toda z neizpre-menjenim obrazom je monseigneur pogledal vun. "Kaj je? Kaj hočete? Vedno proš- nje! • "Monseigneur. Rotim Vas pri velikem Bogu! Moj mož, gozdar." "Kaj je z Vašim možem, gozdarjem? Z vami ljudmi je vedno ista reč. Ali ne more česa plačati?" "Vse je plačal, monseigneur. Umrl je." "Prav. Sedaj je miren. Ali ga jaz morem oživiti?" "Ah, ne, monseigneur! Toda on leži tam pod malo gomilo uboge trave." "In?" "Monseigneur, tam je toliko malih gomil uboge trave!" "Torej?" Izgledala je stara, pa je bila mlada. Obnašala se je strastno, kakor človek, ki silno trpi; izmenoma je divje sklepala svoje žilave in koščene roke in nato polagala eno na vrata kočije — nežno, ljubeče, kakor bi vrata imela človeško srce in bi mogla čutiti proseči dotikljaj. Monseigneur, čujte me! Monseigneur, uslišite mojo prošnjo! Moj mož je umrl bede; toliko jih umira bede; še mnogo jih bo umrlo bede." "In? Ali jih morem jaz prehraniti?" Bogve, monseigneur; toda tega ne zahtevam. Prosim le, da se postavi kos kamena ali lesa z imenom mojega moža na njegov grob, da se ve, kje nejo z dolgim, tihim vzdihom ter na novo pridržujejo dih. Velika vrata so se zaloputnila za njim in gospod markiz je šel skozi dvorano, strašno opremljeno s starimi kopji, meči in lovskimi noži; še straš neje s težkimi jahalnimi palicami in biči, katerih težo je ob času gospo darjeve slabe volje občutil marsikateri kmet, ki je sedaj že bil odšel k do brotnici Smrti. Ogibaje se večjih sob, ki so bile te mne in že zaklenjene za noč, je gospod markiz šel za baklo po stopnicah do nekih vrat na hodniku. Ko so se ta odprla, je mogel vstopiti v svoje za sebno stanovanje, ki je obstajalo iz treh sob: spalnice in drugih dveh. Visoko obokane sobe z mrzlim, nepo kritim podom, velikim kozlom na ognjišču za drva, kadar so gorela pozimi in z vso razkošnostjo, ki se spodob stanu markiza v razkošni dobi in deže Moda predzadnjega Ludvika iz ro dovine, ki ni imela nikoli prenehati Ludvika XIV. — je prevladovala bogati opravi; toda med njo je bilo tudi mnogo različnih predmetov, ki so bili kakor slike na starih straneh francoske zgodovine. V tretji sobi je bila miza pogrnjena za dve osebi; to je bila okrogla soba v enem izmed štirih grajskih stolpov, ki so imeli streho podobno gasilniku za sveče. Majhna, visoka soba s ši roko odprtim oknom in zaprtimi lesenimi oknicami, tako da je temna noč zrla skozi nje le v tankih, vodoravnih črnih črtah, ki so se izmenjavale s širokimi črtami kamnene barve. "Pravijo," je dejal markiz, ki je gledal, kako pripravljajo za večerjo, "da moj nečak še ni prišel." On še ni prišel; toda pričakovali so ga skupaj z monseigneurjem. "Ah! Najbrže ga ne bo še nocoj; vendar pustite mizo, kakor je. V četrt ure bom gotov." V četrt ure je bil monseigneur gotov in je sedel sam k bogati in izbrani večerji. Njegov stol je stal nasproti oknu; bil je použil juho ter dvignil kozarec bordeauxa k ustom, ko ga je naenkrat zopet spustil. "Kaj je to?" je vprašal mirno, pozorno gledaje vodoravne črte črne in kamnene barve. "Monseigneur? To?" "Pred oknom. Odprite oknice." Storili so. "Torej?" "Monseigneur, nič ni. Ni drugega razen noči in dreves." Služabnik, ki je govoril, je bil okni- —.... ......................o - • I J " v*. ce nastežaj odprl, pogledal vun v prazno temo, se zopet obrnil in čakal zapovedi. "Prav," je dejal hladnokrvno gospodar. "Zaprite jih zopet." . Tudi to so storili ln markiz je nadaljeval večerjo. Bil je napol gotov, ko se mu je roka s kozarcem zopet u-stavila, ker je bil zaslišal ropot koles. Približala so se naglo in obstala pred gradom. "Vprašajte, kdo je prišel." Bil je monseigneurjev nečak. Bil je je zgodaj popoldne le nekaj milj za monseigneurjem. Vozil se je hitro, a ne tako hitro, da bi mogel dohiteti monseigneurja na cesti. Pravili so mu na poštni postaji, da je monseigneur pred njim. Naj mu rečejo (je dejal monseigneur), da ga večerja tu že čaka in naj blagovoli priti. Crez nekaj časa je prišel. Na Angleškem je bil zilan pod leži. Sicer bo prostor kmalu pozabljen, in kadar bom jaz umrla na isti bolezni, ga ne bodo našli in me bodo položili pod drugo gomilo uboge trave. Monseigneur, tako mnogo jih je, tako naglo se množe, toliko je bede. Monseigneur! Monseigneur!" Služabnik jo je odrinil od vrat, kočija se je odpeljala v hitrem diru, postiljona sta pospešila korak, ona je ostala daleč zadaj in monseigneur, zopet spremljan od Furij, je naglo zmanj ševal eno ali dve milji razdalje, ki je bila med njim in njegovim gradom. Sladki vonj poletne noči je dehtel okrog njega in je dehtel, kakor pada dež na vse, tudi okrog prašne, raztrgane in izmučene skupine ljudi nedaleč pri vodnjaku, katerim je cestar s pomočjo modre kape, brez katere ni mogel ničesar, še vedno na dolgo in široko pripovedoval o pošastnem možu, dokler ^o ga hoteli poslušati. Sčasoma, ko niso hoteli več, so se izgubljali drug za drugim in v malih oknih so se zableščale luči; ko so se okna zmračila ^n je izšlo več zvezd, se je zdel o, kakor bi te luči ne bile ugasnile, temuč se le prikazale na nebu. Takrat je gospod markiz bil v senci velike, visokostrešne hiše in mnogih Jcošatih dreves; ko se je voz ustavil, je etneo zamenjala svetloba bakle in velika vrata gradu so se mu odprla. "Iz Anglije pričakujem gospoda Charle-a. Ali je prišel?" "Se ne, monseigneur." IX. POGLAyjE. Gorgonina glava. Grad gospoda markiza je bil ogromno, težko poslopje z yelikim tlakovanim dvoriščem spredaj in dvema ka-menitima stopniščema, ki sta peljali na kamenito teraso pred glavnim vhodom. Sploh je bila vsa ta reč kamenita, s težkimi, kamenitimi balustradami iri kamenitimi žarami in kamenitimi cvetlicami in kamenitimi človeškimi obrazi in kamenitimi levjimi glavami na vse strani. Kakor bi jo bila pred dvesto leti, ko so jo dogotovili, pogledala Gorgonina glava. Gospod markiz je šel iz voza po široki vrsti nizkih stopnic ni pred njim bakla, ki je zadosti motila temo, da je vzbudila glasne ugovore pri sovi pod streho velikega gospodarskega poslopja tam med drevesi. Vse drugo je bilo tako mirno, da je bakla, ki so jo nosili po stopnicah, in druga bakla, ki so jo držali pri glavnih vratih, gorela, kakor bi bila v zaprti državni sobi in ne na prostem nočnem zraku.. Dri{ge-ga šuma razen sovinega glasu ni bilo slišati, če n evpoštevamo pljuskanja vodometa v kotanjo; bila je namreč ena izmed tistih mračnih noči, ki pridržujejo dih po cele ure in tedaj vzdih- imenom Charles Darnay, Monseigneur ga je sprejel vljudno, a rok si nista pddala. "Vi ste se odpeljali včeraj iz Pariza, sir?" je dejal monseigneurju, ko je sedel k mizi. "Včeraj. In Vi?" "Jaz prihajam naravnost." "Iz Londona?" "Da." "Pa ste dolgo hodili," je dejal markiz z nasmehom. "Nasprotno; prihajam naravnost." "Oprostite! Ne menim, da ste dolgo popotovali, marveč da ste se dolgo napravljali na pot." "Zadrževali so me" — nečak je za trenutek obmolknil — "različni opravki." "Gotovo," je dejal olikani stric. Dokler je bil služabnik navzoč, nista nič več govorila. Ko sta dobila kavo in sta ostala sama, je nečak pogledal strica, se srečal z očmi tega obraza, ki je bil kakor lepa maska, in začel pogovor. "Vrnil sem se, sir, kakor veste, da delam za cilj, ki sem zavoljo njega bil odšel. Bil me je spravil v veliko in nepričakovano nevarnost; toda to je svet cilj, in če bi me tudi bil spravil v smrt, jaz bi, mislim, ne odnehal." "Ne v smrt," je dejal stric. "Ni treba reči: v smrt." "Dvomim, sir," je odgovoril nečak, "ali bi se Vi potrudili, tudi če bi me pripeljal do roba groba, da me rešite." Poglobljena znamenja na nosu in podaljšane lepe, ravne črte na krutem obrazu so ocjgovorile dosti razločno; stric je napravil ljubko kretnjo protesta, ki je bila tako očitno navadna oblika dobre vzgoje, da ni mogla pomiriti. "Zares, sir," je nadaljeval nečak, "kolikor Vas poznam, bi Vi utegnili nalašč delati na to, da postanejo sumljive okoliščine, v katerih sem se nahajal, še bolj sumljive." "Ne, ne, ne," je dejal stric veselo. "Toda naj bo kakorkoli," je povzel nečak, ki ga je gledal z globoko nezaupljivostjo, "to vem, da bi me Vaša diplomacija izkušala ovreti z vsemi sredstvi in da bi jih ne izbirala posebno tenkovestno." "To sem vam že povedal, prijatelj," je dejal stric, medtem ko sta mu znamenji trepetali. , "Blagovolite se spomniti, da sem Vam to že zdavnaj povedal." "Spominjam se." "Hvala," je odgovoril markiz zelo sladko. Njegov glas je trepetal v zraku skoro kakor zvok glasbenega inštrumenta. "V resnici, sir," je nadaljeval nečak, "zdi se mi, da sta me Vaša nesreča in moja sreča obenem obvarovali ječe v Franciji." "Ne razumem popolnoma," je odgovoril stric, srebaje kavo. "Ali Vas smem prositi pojasnila?" Menim, da bi me lettre de cachet že bila poslala za nedoločljiv čas v kako trdnjavo, če bi Vi ne bili v nemilosti na dvoru in bi ne stali zadnja leta v senci tega oblaka." "Mogoče," je dejal stric zelo mirno. "Zavoljo družinske časti bi se bil morda odločil toliko Vas nadlegovati. O-prostite, prosim." "Opažam, da je predvčerajšnji vz-prejemni dan bil v mojo srečo tako hladen kot navadno," je pripomnil nečak. "Ne mogel bi reči, prijatelj: v Vašo srečo," je odgovoril stric z izbrano vljudnostjo. "Tega ne vem čisto zanesljivo. Dobra priložnost za premišljevanje, združena z vsemi koristmi samote, bi morda vplivala na Vašo u-sodo mnogo bolj blagodejno, kot vplivate Vi sami nanjo. Toda o tem ni redno razpravljati. Jaz. sem, kakor pravite, v nemilosti. Tista mala poboljševalna sredstva, tisto nežno pomoč družinski moči in časti, tiste drobne usluge, ki bi vam utegnile postati tako nerodne, je sedaj doseči le s po-redovanjem in nadlego. Tako mnogo jih prosi in tako malo (primeroma) jih dobi! Prej ni bilo tako, toda Franciji so se vse te reči obrnile na slabše. Naši ne zelo daljni dedje so imeli pravico do življenja in smrti so-drge, ki je bivala okrog njih. Iz te sobe so odpeljali mnogo takih psov, da jih obesijo; v sosednji sobi (moji palnici) so na mestu zabodli človeka, kakor vemo, ker je stresal neko ne sramno rahločutnost glede svoje hčere — svoje hčere? Izgubili smo mno go predpravic; neka nova filozofija je sedaj v modi; in če hočemo danes braniti svoje stališče, nam to utegne (jaz ne trdim, da nam bo, marveč da nam utegne) provzročiti resnične sitnosti. Vse je zelo slabo, zelo slabo!" Markiz je olikano ponjuhal malo to baka in odmajal z glavo, tako elegantno obupan, kolikor je pač mogel po pravici biti obupan nad deželo, ki je še imela njega, to veliko sredstvo pre-rojenja. "Mi smo tako branili svoje stališče v starih in novih časih," je dejal nečak mračno, "da je, menim, naše ime, bolj sovražno kot katerokoli drugo v Franciji." "Upajmo, da jc," je odgovoril »trie. "Sovraštvo visokih je nehote pokorščina nizkih." "V vsej deželi okrog nas," je nadaljeval nečak s prejšnjim glasom, "ne najdem obraza, ki bi me gledal z drugačnim izrazom kot s temnim izrazom strahu in hlapčevstva." "Poklon," je dejal markiz, "ugledu rodovine, ki smo ga pridobili z nači-fiom, s katerim je rodovina čuvala svoj ugled. Ha!" In nanovo je olikano ponjuhal malo tobaka ter brezskrbno prekrižal noge. Tpda ko si je nečak, opiraje se s komolcem ob mizo, zamišljeno in obupno zakril oči z roko, ga je lepa maska od strani opazovala z bolj napetim izrazom strogosti, ostrosti in nenaklonjenosti, kot se je zlagalo z njeno običajno malomarnostjo. "Zatiranje je edina trajna filozofija. Temni izraz strahu in hlapčevstva," je pripomnil markiz, "bo tako dolgo o-hranil pse biču pokorne, dokler nas bo ta streha," in tu se je ozrl proti njej, "ločila od neba." Do tega morda ni več bilo tako dolgo, kot je markiz mislil. Ce bi mu kdo pokazal to noč sliko gradu, kakršen ie imel biti črez zelo maid let, in še petdeset drugih, kakršni so imeli biti čez malo let, bi mu morda bilo težko razpoznati lastno posest izmed pošastnih v ognju počrnelih in oplenjenih razvalin. In kar zadene streho, s katero se je bahal, bi morda bil zapazil, da loči nebo na nov ničin — namreč od oči onih teles, v katera so cevi stotisoč mušket sesula njen svinec, "Jaz bom varoval," je dejal markiz, "čast in mir domovine, če je nečete Vi. Vi ste najbrže trudni. Ali naj končava pogovor za nocoj?" "Še en trenutek." "Še eno uro, če želite." "Sir," je rekel nečak, "mi smo sejali krivico in sedaj žanjemo njene sadove." "Mi smo sejali krivieo?" jc ponovil markiz z vprašajočini nasmehom in pokazavši najprej na svojega nečaka in nato nase. "Naša rodovina; naša častitljiva družina, za katere čast skrbiva obadva, dasi na zelo različen način. Celo za časa mojega očeta smo storili neizmerno krivice in zlega vsakemu člove-(Nadaljevanje na 7. strani.) DR. A. MATIACA Slovenski Osteopatični ZDRAVNIK 413 Cass Street (nad Crystal teatrom) JOLIET, ILL. Je izkušen in licenciran od državne zdravstvene komisije in ima posebne priprave za uspešno zdravljenje kroničnih in zastarelih boleznih z modernimi električnimi sredstvi. Uradne ure — dnevno 9—12, ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in sobotah 2—S in 7—8; ob nedeljah 10,—12. II ii i 1 1 I N. W. Phone 348 JOHN K Siefanjch :.:Slovenska Gpstilua::: .- vino domače in importirano, ;|gj| fino žganje in dišeče smodke. |j=jj [gl 915 N. Scott St., Joliet, I1L jf|] John Grahek ...Gostilničar... 999 Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržita najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog. The Will County National Bank of Joliet, Illinois. Prejema raznovrstne -lenarne ttlo(p t«"- pošilja denar na vse dele *vet» Kapital in preostanek $300,00ft.0f E. WILSON, predsednik Dr. J. W. FOLK, podpredsedm^k HENRY WEBER, kašir Oba telefona 215. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši CEMENT, AP NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago Phone 225. I Oscar J, Stephen Sobe 801 lu 202 Barber Bldg. JOLIET ILLINOIS JAVIM \OTAH C* Kupuje in prodaja zemljišča S v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva pro- 2! ti ognju, nevihti ali drugi po- £ škodbi. ^ Zavaruje tudi življenje proti §j nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notar- ^ sko stroko spadajoča pisanja. S? TELEFON 7612. 1012 N. Broadway JOLIET, ILL Garn»ey, Wood & Lennon ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, ILL Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les Metropolitan Drug Store N. Chicago 4 Jackson St* Slovanska lekarna + JOHNSONOVI * "BELLADONNA* OBLlZi HIMinAaMiiioimin REVMATIZMU SLABOSTIH » ČLENKU HROHOST1 PLJUČNIH IN (KSIH MfUM BOLESTI r KOLKU MRAZENJU » ŽIVOTU BOLESTIH » ČLENKIH VNETJU OPRSNH NRSKi NEVRALQA PROTINU PREHLAJENJU OTRPLOSTI M&C BOLESTIH » LEDJU SLABOTNEM KHŽU BOLESTIH t KK2U HUDE« KA&JU $ Govori nemško in angleško, p ffiKSK^bfi^lfi^Sli^JJi^K^SfiSK^ TROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČ/H SMODK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" Sc. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: Če boš kupoval od nas, ti bomo vM* lej postregli z najnižjimi tržnimi cf nami. Mi imamo v zalogfvsakovrst" nega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, lath, cederne stebre, desk i" šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi s« pri nas in oglej si našo zalogo! Mi M bomo zadovoljili in ti prihranili dena* w. jr. LYONS Naš office in Lumber Yard na vogl" DES PLAINES I NCLINTON STS. I 108 Jefferson Street, JOLIET, ILL. ZA Zavarovanje proti požaru, mala in velika posojila pojdite k A. SGHOENSTEDT & C 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. Izjava veščaka. ARMAND GAUTIER, član francoskega zavoda, ki je spisal slavno delo glede preživljanja in hrane, je v svojem govoru pred zdravstveno akademijo izjavil sledeče: t; I i ' / ■ t S "Vino koristi delavcu, ki težko dela, pa nima dovolj močne hrane; koristi starčku, kojega moč že peša; koristi in pomaga rekonvalescentu; pomaga ljudem, ki žive v gorah; preiskovalcem, ki se mude v mrzlih, močvirnatih, nezdravih krajih; pomaga vojaku v zimski kampanji—kratko rečeno, vsakemu, ki živi v neugodnih razmerah, ki zahtevajo veliko življenjske sile, katero je treba v najkrajšem času nadomestiti. Energija od vina pa je navadno najhitrejša in neposredna." Trinerjevo Ameriško Zdravilno „----------------Grenko Vino ■ vsebuje vso ohranjeno silo zrelega vina, ima vse njegove zdravila,tvene moči, katero Se povečujejo raznovrstne zdravilne rastline in korenine. To izvrstno /davilo čisti drobovje odstranja zapeko prežene slabosti, glavobol, itd pospešuje prebavo vrača slast do hrane okrepčuje ves sestav odstranja pobitost nabira energijo vzbuja delavnost povečuje uspešnost Ako hočeš torej biti in ostati zdrav, je to vedno potrebno rabiti Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino DOBITE JE V VSEH LEKARNAH. CENA EN DOLAR- JOSEPH TRINER, I7nci AVftTFT I 1333-1339 South Ashland Ave. CHICAGO, ILL. Za udarce, otekline, bolečine v mišicah, trde členke, poskusi Trinerjev liniment. Boš zadovoljen. Cona 25c in 50c, po pošti 35e in ttOc POVEST O DVEH MESTIH. (Nadaljevanje s 6. strani.) ■ Urada telefon Chicago 100 Q J Stanovanja telefon Chicago 8247 I J OSI P KLEPEC ♦ 7 JAVNI NOTAR O • 1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL. 0 žaa i iri 11 mt ^ n^i ■ ^ ..aii^ii^iiHii^ii^n Joliet Steam Dye Hoose Profesional Cleaners and Dyer« STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass Chicago Phone 4444, N. W. 483. JEDEN AKER ZADOSTUJE. Ako si morete postaviti skromno hišo na svoje lastne stroške, pripravljen i sem vam prodati jeden aker ali več zemlje. Na roko plačate majhno vsoto, ostalo pa na mesečne obroke. Jeden aker zemlje meri 132x330 čevljev, jednako šestim ali sedmim mestnim lotam. Ako si sedaj postavite hišo, »i prihranite najemnino kar vam bo v veliko korist na stara leta. Blizo poulične železnice. Za podrobnosti vprašajte GEORGE WARNER YOUNG, Woodruff Bldg. Joliet, 111. R. F. K0MPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT i • I V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Ave. J Telefon: South Chicago 579. Chicago Telefon 4253. Anton Kezele HRVATSKO-SLO VENSKA GOSTILNA C - 201 Ruby Street Joliet, Illinois. II - 1 Vsi rojaki, Hrvati i Slovenci, so do-6 brodošli. Tu bodete dobro postrežem Iz najboljšo pijačo in smodkami. v o - "*** " JI Kadar se mudite na vogalu Ruby andBroadflay ne e || pozabite vstopiti v " H MOJO GOSTILNO i ll kjer boste najbolje posteeieni. U| Fino pivo, najboljša vina in smodke. ; Wm. Metzger I JI Ruby and Broadway JOLIET i I ------ e I i I | I \ T I . I Samo pri rnoni Be dobe patentirana in garan-l! tirana sledeča zdravila: za rast in proti spadan-1U ženskih in moSkih las, kakor tudi za rast mo-B lekihbrkin brade; za revmutizem kostibolj ali trganje v nogah, rohah in križu, za rane, opekline, bule, ture in kraste, itd. Kateri bi rabil I moja zdravila bez uspeha, grrantiram 1600. Pi-1 Sito takoj po cenik. "Koledar" in žepna knjiga . I od 80 strani vredna B dolarjev za vsakega ki Jo * prebere Pošljite 6centov v markah, nukar vam •0 I pošljem Koledar in knjižico. JACOB WAHČIČ t 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio. K«iiIwiffAY> i 106 Loughran Bldg. > J Cass and Chicago Sts. JOLIET j ? Pcsojnje denar na zemljišča. / S Insurance vseh vrst S / Surety Bonds. f i N Steam Ship Agent 1 { Both Phonea 500. \ zaloga barve, varniša in stenskega papirja je naj popolne) Pri nag dobite "Ready Mixed" | \ ff "arvo galon po_______________________ IN $1.35 DO $2.00 Varniš $1.35, $1.50 do $5.00 Stenski papir po 2\q roll in več Izplačalo se vam bo, da se oglasite pri nas za barve in stenski papir. Vabimo vas, da nas poletite. Hansen-PetersenCo. 503 Cass St?, blizu Sčott Street JOLIET, ILL JOSEPH ZUPA>CiC Stara slovenska gostilna 1121 E. S. Grand Ave., Springfield, 111. Bell Phone 7899. Točim fino Anheuser & Busch St. Louis pivo, domače vino in žganje ter dišeče smodke. Vsi rojaki dobrodošli! NAZNANILO. Svojim znancem in prijateljem na znanjam, da sem se preselil v novt prostore, in sicer iz 209 Indiana St. ni 1005 N. CHICAGO ST. Tu vam vsem lahko postrežem, ka kcfc sem vam doslej, s fino pijačo vsel vrst. JOS. LEGAN, GOSTILNIČAR, 1005 N. Chicago St. Joliet, 111 SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. Neg tega izdelujemo še mnogo dragih sladkih pijač za krepčilo. belopiyo To SO naši domači čisti pridelki, kole izdeluje domača tvrdka. .Joliet Slovenic Bottling Co. N. Scott St. i Joliet, 111 J»lefom Chl. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. 344 škemu bitju, ki je stopilo med nas in našo udobnost. A kaj bi govoril o1 času svojega očeta, ko je enak Vaše- j mu? Ali morem ločiti brata-dvojčka, I sodediča iri neposrednega naslednika svojega očeta od njega samega?" "To je storila smrt," je rekel markiz. "In je spustila mene," je odgovoril I nečak, "navezanega na sistem ki mi j je strašen, ki sem odgovoren zanj in j ki ga vendar ne morem izpremeniti; jaz izkušam izpolniti zadnjo prošnjo z ustnic ljubljene matere in ubogati zadnji pogled njenih dragih oči, prose-čih me, naj bom usmiljen in naj pomagam, in ginem, ker iščem podpore in moči zastonj." "Bodite prepričani, nečak moj," je dejal markiz, doteknivši se s kazavcem njegovih prsi — sedaj sta stala ob ognjišču — "da je boste vedno iskali zastonj, če je boste iskali pri meni." Vsaka izmed lepih, krepkih črt v jasni beloti njegovega obraza je bila kruta, zvijačna in globoko zarezana, ko je z mirnim pogledom in njuhal-nico v roki stal pred svojim nečakom. Še enkrat se je doteknil njegovih prsi, kakor bi bil njegov kazavec oster vrh majhnega meča, s katerim mu poln nežne obzirnosti prebada telo, in je dejal: "Prijatelj ,jaz bom umrl in skrbel, da ostane sistem, v katerem sem živel, izza mene." Ko je to izpregovoril, je še zadnjikrat ponjuhal in uteknil njuhalnico v žep. "Bodite pametni," je nato pristavil in pozvonil z zvoncem,'Id je bil na mizi, "in sprejmite svojo naravno usodo. Sicer ste izgubljeni, gospod Charles, Vam pravim." "Ta posestva so zame izgubljena in Francija tudi," je odgovoril nečak žalostno. "Jaz se jim odpovedujem." "Ali je oboje Vaše, da se morete odpovedati? Francija morda, toda pose- r stva? Ni sicer vredno, da bi o tem ; govorila — toda ali so že Vaša?" j "Nisem si jih hotel z besedo, ki £ sem jo uporabil, lastiti. Ce jih pode- , dujem po Vas jutri —" ^ < "Kar ni verjetno, kakor si laskam." j "—ali črez dvajset let —" "Izkazujete mi preveč časti," je de- , jal markiz; "vendar mi je to mnenje , ljubše." ••—jih bom pustil in živel na drug način in kje drugje. Sicer pa ni veliko puščati. Kaj je še tu razen puste bede in razvalin!" "Ha!" je vzkliknil markiz, oziraje se po razkošni sobi. "Na prvi pogled je tu dosti lepo; toda če pogledate natanko pod nebom in ob dnevni luči, je to okrušen stolp potratnosti, slabega gospodarstva, za-, dolženosti, rubežni, zatiranja, lakote, golote in trpljenja." f "Ha!" je nanovo vzkliknil markiz 0 zelo zadovoljno. d = "Če to posestvo postane kdaj moje, n ", ga bom izročil rokam, ki so bolj spo- jj J sobne oprostiti ga polagoma (če je s S sploh mogoče) teže, ki ga tlači, da bo g J bedno ljudstvo, ki ga ne more zapustiti n i in ki je bilo izžemano do skrajne meje 5 potrpežljivosti, v drugem rodu manj y S trpelo; toda to ni moje delo. Proklet- s 5 stvo je na njem in na vsej deželi." , i S "ln Vi?" je vprašal stric. "Ne zame- r J rite moji radovednosti, ali blagohotno s S namerjate živeti od svoje nove filo- r J zofije?" c S "Moram živeti od tega, od česar bo [ S morda treba enkrat živeti tudi drugim ( S rojakom, čeprav so plemenite krvi — s S od dela." . i J "V Angliji na primer?" 1 S "Da. Rodbinska čast je v tej deželi ; J varna pred menoj. Rodbinsko ime ne ( J bo trpelo tudi v nobeni drugi, ker ga : J nikjer ne nosim." $ Na glas zvonca so razsvetlili sosed-5 njo spalnico. Luč je iz nje jasno sve-5 tila skozi vrata. Marl^z je gledal tja J in prisluškoval korakom svojega slu-$ žabnika, ki je odhajal. J "Anglija Vas mora zelo mikati, dasi i niste imeli tam veliko sreče," je nato S pristavil, obrnivši svoj mirni obraz z nasmehom k nečaku. "Rekel sem že, da slutim, da se imam za svojo slabo srečo v Angliji zahvaliti Vam, sir. Sicer pa je to moje pribežališče." "Bahavi Angleži pravijo, da je pribežališče mnogih. Ali poznate nekega rojaka, ki se je zatekel tja, nekega doktorja?" "Da." "S hčerjo?" "Da." "Da," je dejal markiz. "Vi ste trudni. Lahko noč!" Ko se je kar najvljudneje poklonil, je bilo nekaj skrivnostnega v njegovih besedah, da se je nečak močno zavzel. Obenem so se mu tanke, ostre črte o-krog oči in tanke, ostre ustnice ter znamenja na nosu napele v sarkazmu, ki je bil satansko lep. "Da," je ponovil markiz". "Doktor s hčerjo. Da. Tako se začenja nova filozofija! Vi ste trudni, lahko noč!" Prav toliko bi koristilo izpraševati katerega izmed /kamenitih obrazov pred gradom kakor izpraševati njegov obraz. Nečak ga je gledal zastonj, ko je šel proti vratom. "Lahko noč!" je dejal stric. "Upam, da bom imel užitek videti Vas jutri zopet. Spite dobro! Luč gospodu mojemu nečaku v njegovo sobo! — In zažgite mojega nečaka v posteči, če Vas je volja," je pristavil natihem, preden je nanovo pozvonil z malim zvoncem in poklical služabnika v svojo spalnico. W. O. VH)0NE\ PRAVDNIK-ADVOKAT, 4th fl Joliet Nat Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. Naznanilo ! Cenjenim rojakom v Jolietu nazna njam, da prodajam vse vrste pijačo kakor: SEHRINGOVO, PORTERJEVO IN CITIZENS PIVO v steklenicah in sodčkih. Istotako najboljše domače vino, žga nje in razne druge pijače. Naročite po telefonu — Chicago tel 4086. Pripeljem ob določenem času na dom zastonj. Jerry Laurič 210 RUBY STREET, JOLIET, ILL. Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257, Louis Wise 200 Jackson Street JOLIET, ILL. gostilničar VINO, ŽGANJE IN SMODKE. Sobe v najem in Lunch Room. Sloveniko Katoliško Samo.tojno Pod. Druitvo Marije Vnebovzete (S. C. M. B. Society of St. Mary's Assumption) Ustanovljeno 15, avgusta 1909 ^fefclt^ Organizirano 2. aprila 1910 PITTSBURGH,__PENNSYLVANIA. GLAVNI ODBOR: Predsednik:...................FRANK ROGINA, 36—48 St., Pittsburgh, Pa. Podpredsednik:....MATH. MAGLESICH, 3440 Ligonier St., Pittsburgh, Pa. Tajnik:.......JOSEPH L. BAHORICH, 5148 Dresden Way, Pittsburgh, Pa. Zapisnikar:........GAŠPER BERKOPEC, 4927 Plum Alley, Pittsburgh, Pa. Blagajnik:.........JOHN BALKOVEC, 5145 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: Joseph Pavlakovich, 54 Low Road, Sharpsburg, Pa. John Šutej, 5113 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. Frank Mihelich, 4808 Blackberry Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNI ODBOR: Joseph Jantz, 4502 Buttler St., Pittsburgh, Pa. Frank Trempus, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. Anton Zunich, 1037 Peralto St., N. S. Pittsburgh, Pa. Bolniški obiskovalec: WILLIAM TOMEC, 4811 Butler St., Pittsburgh, Pa. Društveno Glasilo je: "AMERIKANSKI SLOVENEC", Joliet, 111. Vsa pisma in denarne zadeve se naj pošiljajo na tajnika. Vse pritožbe pa I. porotnika. Rojaki! Pristopajte v to društvo, katerega cilj je: Pomagati onemoglim. Večja družba — Boljša podpora. Društveno Geslo: "V slogi je moč." | LJUDSKA BANKA | Vložite svoj de- | nar m obresti v I ■ mutt liiFl naive^°in nai" | |yj|j I | II močnejšo banko | ^ olietu Hranilnica pSezHVan?iuTice 5 Uiil"«VU in DpžaTe Illinois, i 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. i 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. j First National Bati k ) PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 Služabnik je prišel in odšel, gospod markiz pa je hodil gorindol v spalni skunji, da se udobno pripravi za spanje v tej soparni, mirni noči. Ko je : stopal brez šuma v svojih mehkih copatah po sobi, se je gibal kakor rafi-! niran tiger; bil je podoben pravljične-1 mu začaranemu markizu, zakrknjene in hudobne vrste, katerega začasna iz-premenitev v tigra je bila ravnokar minila ali se je ravnokar bližala. Hodii je od enega konca svoje razkošne spalnice do drugega, pregleda-i vaje nanovo slike s svojega potovanja, ki so mu nehote silile v spomin; počasno vožnjo po hribu navzgor ob solnčnem zahodu, zahajajoče solnce, vožnjo navzdol, mlin, ječo na pečini, malo vas v dolini, kmete ob vodnjaku in cestarja z modro kapo, ki je kazal na verigo pod kočijo. Ta vodnjak ga je spomnil na pariški vodnjak, na malo truplo ob vznožju, na žene, ki so se sklanjale nad njim, in na dolgega moža, ki je dvignil roke in kričal: "Mrtev!" "Sedaj sem se ohladil," je dejal go-gospod markiz, "in grem lehko spat." Pustil je samo eno luč goreti na velikem ognjišču, zagrnil lahke svilene zavese krog sebe ter slišal, kako je noč pretrgala svoj molk z dolgim, tihim vzdihom, ko je legel, da spi. Skozi tri težke ure so slepo strmeli kameniti obrazi na zidovju v črno noč; skozi tri težke ure so konji tolkli ob ■ jaslih v hlevu, psi lajali in sova delala ' šum, ki je bil zelo malo podoben onemu šumu, ki ga ji običajno pripisujejo ' pesniki. Toda to je trdovratna navada teh bitij, da komaj kdaj govore to, kar jim je predpisano. ' Skozi tri težke ure so slepo strmeli ' kameniti obrazi na gradu, levji in člo-• veški, v noč. Mrtva tema je ležala na ' vsej pokrajini, mrtva tema je zakrila ; vse, česar še ni zakril prah na cesti. s 1 Na pokopališču ni več bilo mogoče , " razločiti malih gomil uboge trave; po- , doba na križu je bila morda stopila < " dol, kajti ničesar več ni bilo videti na j " njem. V vasi so spali obdavčevavci 3 1 in obdavčeni. Sanjajoč morda o po- \ jedinah, kar se lačnim navadno zgodi, | i ali o udobnosti in počitku, kakor iz-mučeni suženj in upreženi vol, so nje . suhi prebivavci zdravo spali in bili siti in prosti. Skozi tri mračne ure je potekal vodnjak v vasi neopazen in neslišan in je padal vodomet v gradu neopažen in neslišan — obadva sta otekala kakor minute, ki so curljale iz studenca časa. Nato pa so se njune sive vode pošastno zalesketale v svetlobi in oči kamenitih obrazov na gradu so se odprle. Postajalo je svetleje in svetleje, do- k kler se ni slednjič solnce doteknilo vr- tj hov mirnih dreves in razlilo svojo sve- t; ; tlobo po gričih. V jutranjem žarenju j, ' se je zdelo, kakor bi se bila voda graj- j, • skega vodometa izpreinenila v kri in ' kakor bi kameniti obrazi bili zardeli. Pesem ptic je bila glasna in jasna in c ' ob robu velikega okna spalnice gospo- j da markiza je majhna ptica žvrgolela r najslajši napev, ki ga je znala. Najbliž- j ji kameniti obraz je pri tem, kakor j se je zdelo, bulil ves začuden in je izgledal z odprtimi ustmi in visečo spod- l njo čeljustjo kakor preplašen. , Tedaj je solnce izšlo popolnoma in s va= se je začela gibati. Mala okna so ; se odpirala, vegasta vrata odpehovala , in ljudje so hodili vun, še trepetaje , mraza v svežem, dobrem zraku. Nato j se je začela redkokdaj olehčana dnev- , na muka. Nekateri so šli k vodnjaku; drugi na polje; možje in žene sem kopat in grebst; možje in žene tja pogledat po izlakotarjeni in živini in odgnat suhe krave na pašo, kolikor je je bilo najti na robu ob cesti. V cerkvi in ob križu nekaj oseb na kolenih; in čakaje zadnje molitve, izkuša privezana krava ob vznožju najti med zeliščem kaj za zajtrk. Grad se je budil pozneje, kakor se je spodobilo njegovemu stanu, toda budil se je počasi in gotovo. Najprej sp po-. rdela samotna kopja in lovski noži, ■ kakor so rdela v starih časih; nato so ostro zablestela v jutranjem solncu; i potem so se odpirala vrata in okna, i konji so se v hlevih ozirali preko pleč : proti svetlobi in svežemu zraku, ki je valovil skozi vrata, listje se je svetilo ! in šumelo ob železnih mrežah oken, i psi so se jezno trgali na verigah in so i nepotrpežljivo vzpenjali, da jih odve-žejo. Vsi ti vsakdanji dogodki so spadali i v red življenja in novo jutro. Tfcda i gotovo ne glas velikega grajskega zvona, niti letanje po stopnicah, niti zmedene postave na terasi, niti tekanje in drvenje tuintam in povsod, niti hitro sedlanje konj in agla ježa. Kateri vetrovi so naznanili to naglico sivemu cestarju, ki je že bil na delu vrh hriba nad vasjo s svojo dnevno hrano (in ni je bilo veliko nositi), zavito v zavoj, ki bi se vrani ne izplačalo pobrati ga na kupu kamenja? Ali so ptiči, ki so nosili nekaj zrn od nje v daljavo, izpustili eno nanj, kakor slučajno sejejo setev? Naj bo, kakor ho-i če, cestar je tekel v soparnem jutru po i hribu navzdol, kakor bi šlo za življe-1 nje, do kolen v prahu, in se ni ustavil, i dokler ni prišel do vodnjaka, r Vsi ljudje iz vasi so stali okrog vod-njaka, pobiti kot vedno, in so tiho še-> petali, ne da bi kazali kaj drugega razen napete radovednosti in začudenja. , Krave, ki so jih tri prgnali nazaj in i privezali na prvo stvar, ki jim je bila j pri roki, so jih bedasto gledale ali le-- žale ter prežvekovale hrano, ki so jo bile pobrale na kratki paši, ki je pa ni bilo vredno prežvekovati. Nekateri ljudje iz gradu in nekateri s poštne postaje in vši od davčne gosposke so bili več ali manj oboroženi in so se zbrali na drugi strani male ulice ter T sami niso vedeli, kaj jim je storiti. • Cestar se je bil že prerinil v sredo gru- i če petdesetih posebnih prjateljev in se 1 je tolkel z modro kapo po prsih. Kaj ■ je vse to pomenilo in kaj je pomenilo, i da se je gospod Gabelle naglo vrgel na I konja, na katerem je že sedel služabnik, in oddirjal, dasi je konj nosil dvoj- = no težo, kakor nova inačica nemške ,-balade o Leonori? Pomenilo je, da je bil gori na gradu en kamenit obraz preveč. Gorgonina glava je ponoči zopet pogledala poslopje in je pridela še en kamenit obraz, ki je manjkal; kameniti obraz, na katerega je čakala okrog dvesto let. _ Ležal je na blazini gospoda markiza. Bil je podoben lepi maski, ki se je nenadoma prestrašila, ujezila in okame-nela. V srcu kamenite postave, ki mu je pripadala, je tičal nož. Okrog i ročaja je bil ovit papir in na njem je , bilo načečkano: "Spravite ga hitro v grob. To od : Jacquesa." X. POGLAVJE. Dve obljubi. : Več mesecev, po številu dvanajst, je : prišlo in minilo in gospod Charles I Darnay se je nastanil na Angleškem kot učitelj francoskega jezika in fran- i coskega slovstva. V našem času bi ; bil profesor; tedaj je bi učitelj. Bral > je z mladimi ljudmi, ki so imeli dovolj P i časa in zanimanja za študij tega sve- £ - tovnega živega jezika, in je gojil v > njih zmisel za zaklade njegove znano- - sti in poezije. Znal je razen tega tudi 1 , pisati v lepi angleščini in prevajati v . lepo angleščino. Takih učiteljev ni i bilo tedaj lehko dobiti; bivši princi in - bodoči kralji še niso postajali učitelji i in iz glavnih knjig Tellsonove banke a še niso počepali obubožani plemiči, da i- se obrnejo med kuharje in tesarje. Kot e učitelj, čigar nadarjenost je pouk ne-" navadno omilila in oplodila, in kot a eleganten prevajavec, ki je podajal več a kot zgolj besednjaško znanje, si je ■i mladi gospod Darnay kmalu pridobil ime in dela. Razen tega je tudi do-'> bro poznal razmere svoje domovine in I zanje so se ljudje vedno bolj zani-e mali. Tako mu je šlo z veliko vztraj- II nostjo in neutrudno delavnostjo po sreči. On ni pričakoval, da bo hodil v Lon-: donu po zlatem tlaku ali ležal na cve-1 tlični postelji; če bi bil imel take ve-r like nade, bi mu ne bilo šlo po sreči. Pričakoval je dela in ga je našel in " ga je opravljal, kakor je najbolje mo-■ gel. V tem je obstajala njegova sreča. Nekaj časa je prebil v Cambridgeu, " kjer je bral z nižjimi učenci kot nekak j " tihotapec, ki so m udovoljevali, da uti-" taplja prepovedano blago evropskih jezikov, namesto da bi nosil grščino in latinščino skozi mitnico. Ostali čas je bival v Londonu. Od tistih dn ipa, ko je bilo v paradižu vedno poletje, do naših, ko je v pokrajinah padlih večidel zima, so možje vedno hodili po isti poti — po poti Charlesa Darnaya — po poti ljubezni za ženo. Ljubil je Lucijo Manette od tiste ure, ko je bil v nevarnosti. Še nikdar ni slišal tako sladkega in ljubega glasu, kot je bil njen sočuvstvujoči glas; še nikdar ni videl tako nežnolepega obraza, kot je bil njen, ko ga je gledala ob robu groba, ki je bil zanj izkopan. Toda o tem ji še ni bil govoril; od umora na zapuščenem gradu tam daleč za težkimi vodami in dolgimi dolgimi, prašnimi cestami — na trd nem, kamenitem gradu, ki se je tud sam izpremenil kakor v meglene sanj< — je minilo eno leto in on ji še ni nit z besedico odkril svojega srca. (Dalje prih.) s m m m m sžsiaMij m s m s sn s »s m BLIEDI MJESEC. (Humoreska. Spisal Avgust Šenoa. Prevel Starogorski. S "Fertig!", vsklikne vlakovodja na zagrebškem kolodvoru. Para zažvižga, vlak se jame premikati, premika se, premika se hitreje in hitreje, pa žic! zdirja proti Štajerski. "Za vraga," vsklikne zdajci eden izmed trojice mladeničev, ki so stali na kolpdvoru, in vrže srdit svojo gorečo kubo ob tla. Bil je človek rjavkast, vitak, čil, no, prava živa hrvaška kri. "A kaj te jezi, Gjuka?" ga vpraša tovariš, — razmršenih las in nališpa-nega lica s kozjo brado, — skakaje na tankih nogah, kakor komedijantska punčka na železni žici. "Joško!" reče tretji mladec drugemu, naslanjaje se ob steber in mirno pu-šeč, "Joško tebi se vedno vspenja glavica po višji politiki, a vendar si slep, kakor oni zakajeni seržen na tvoji pipi.i Mar nisi videl ono lepo plavolasko v tretjem vagonu, za katero so se obračale Gjukine oči? In kako se mu je zlodejka sladko nasmihala, dokler je ni pasja para odnesla v štajersko deželo." "Mila ode u jagode," je deklamiral Joško, zroč na svojega morskega ser-žena. "Za vraga!" se namrši Gjuka, oziraje se za belkastim železniškim dimom, ki se je izgubljal vse bolj proti Štajerski. "Pri "zlatem žrebetu" je Gjuka s svojima tovarišema v zlatem bokalu brz opotopil sladki spomin na zlato-laso vilo. * * * Tudi Gjuki je prišel hitro čas, da ga pasja para odnese iz Zagreba. Kam? Na Dunaj, da se uči za doktorja. Sestra mu je dala na pot sladek kolač in srčen poljub, mati pečenega purana in — iskren blagoslov, a oče lepe nauke in kaj je najvažnejše, debel ovitek onih rdečkastih podobic, katerih gospod financminister Plener, a bog-me tudi mali gospodje doktorji — posebno pa če so Hrvati — silno mnogo potrebujejo. Mladi doktorji so velika gospoda, a Plenerjeve podobice spadajo, ako tudi ne po zoologiji, a na vsak način po naravi v skupino krilatih ptic. Logična posledica teh dveh primerov je pogosto — mrak v doktorjevi denarnici. Iz tega zopet sledi, da se mora mlada gospoda vsled različnih potreb z onimi vrstami ljudmi, ki jih drugi smrt niki imenujejo upnike, mladi doktorji pa manikejce, spuščati v diplomatično občevanje. Tudi Gjuka je imel seveda manikej-cev v obče, a posebej enega, ki ni bil samo krivoverec, nego — pravi pagan. Ta pagan je bil, pleno titulo, gospod Vendelin Vencliček, "tailleur des habits pour messieurs", ali po slovensko povedano — krojač. Gospod Vencliček je bil človek napetega, kratkega nosa, debelih, naježenih obrvi, vedno se smehljajočega lica, brez brk, ali bradak a la Gorilla, — telesni krojač medicinske fakultete, a manikejec par excellence. Gospod Vencliček, ta pritlikovec, vi hrač, človek brez brk, je navijal mlado toktorijo po Alservorstadtu, kot krvo ločen pajek uboge mušice. Posebno nesrečna muho je bil naš Gjuka, katerega ime se je istotako blestelo v črni knjigi Vendelinovi. Gospod Vencliček je bil sicer istotako — dober Slovan, kakor Gjuka, ali krojaški računi se žalibog ne kompenzirajo s slovansko vzajemnostjo. Drugi manikejci so obiskovali Gjuka vsaj v času, ko se navadno delajo vi-zite, ali komaj je posijalo solnce Gjuki skozi okno, evo ti že Venclička pri Gjukovih vratih, kjer je že žgolečim glasom povpraševal dremajočega doktorja, ali je že prišlo iz Zagreba debelo pismo. In to se je godilo bogme vsak božji dan. Nekoč se pa naš Gjuka razsrdi in sklene, da se bo ogibal krojačevih sitnosti. / Vsako jutro je vstal zgodaj, pa hajd v Prater. Do tja ne seže Vencličkova mreža, si je mislil naš Gjuka. Nekega dne — bilo je popoldne — je pohajal naš nadebudni Gjuka po Praterju, kar zagleda pred seboj — ono lepo plavolasko, v katero se je zaljubil na zagrebškem kolodvoru. "Ah," vsklikne radostno Gjuka, ne znieneč se za starko kraj plavolaske. Plavolaska se milo nasmehne, ali starka jo odvleče v omnibus, zakaj jelo je dežiti. Tudi Gjuka je hotel v omnibus, ali baš, ko se je zaletel za vozom, pogleda skozi omnibusovo okno križast nos Vendelin Vencliček — a naš Gjuka v beg! Lepo se je sprehajati po Praterju, ako je lepo vreme, ali slabo, če je deževno. Doma preži Vencliček. Niti kavar-nar noče čakati, dež pada celi dan, kam se obrniti? Kam, nego k Milanu. Ta stanuje blizu. Milan je bil čuden človek. Z nikomur ni govoril v hiši, hodil je svoja pota, ne gledaje ne na desno ne na levo, no, Milan je pravi pravcati sin junaške krajine. Gjuka potoži Milanu svoje težave, proseč ga, naj mu da zavetišče pred arcimanikejcem — Vendelinom. "E, pa ostani tu. Evo knjig, cigar, jaz grem pa na univerzo. Bog!" reče Milan, potisne klobuk na nos in odide Gjuka si zapali cigaro, leže na divan in jame motriti sobo. Na levi strani so bila vrata, od koder se je čul tu in tam šum ženske obleke in nič več. Gjuka vzame z mize zvezek izvirnih hrvaških novel in jame čitati. "Bedarija!" vsklikne in vrže knjigo v stran. Cigara mu slabo gori. Na stropu sobe je bila naslikana ne ka pisana zvezda. V njo je Gjuka uprl oči in štel žarke Pri tretjem žarku se spomni plavo laske, Vendelina in omnibusa, in zopet vsklikne. "Bedarija!" Šteje dalje. "Vidiš," jel je modrovati sam s se boj. "Ako bi ne bil tako len, kakor si bi lahko obiskal svojo rojakinjo Mili co. Še nikdar je nisi videL Mlada je in stanuje pri teti na Dunaju. Oče ti vedno piše, naj jo obiščeš. Ali kje za zlodeja stanuje? Oče mi je dal naslov a jaz sem ga izgubil. Bedarija!" V drugi sobi, za omaro, je začela biti ura in takoj nato je zasvirala pesem "Bliedi mjesec, tebi tužim —" Gjuka nastavi ušesa in posluša uro In pesem preneha. Gjuka, broječ zopet žarke na zvezdi — jame žvižgati: "Bliedi mjesec —" V tem zaori iz druge zaklenjene sobe tanko žensko grlo in to v hrvaškem jeziku: "Bliedi mjesec —" "Bliedi mjesec? — Koga zlodeja? Hrvatica?" skoči Gjuka. Iz druge sobe se je slišalo, kako je navila roka zopet sviralnico. Ura zopet zaigra. Gjuka zopet žvižga, hrvaški glas zopet peva, in tako dva-, petkrat. Gjuka hoče pogledati skozi ključavnico. Ali na drugi strani stoji omara, Konečno se opogumi in vpraša: "Oprostite, lepa rojakinja, koliko je ura?" "Pet, gospod rojak!" se odzove od druge strani mil glasek. . Gjuka je hotel nadaljevati svoj razgovor, ali tam je nekdo stopil v sobo, stara žena po glasu, ki pozove mlajšo, da pripravi stvari za pot. Gjuka plane na ulico, ali bi morda ne zagledal svoje rojakinje na oknu. Ostro je gledal v okno, žaluzije se počasi odpro, bela ročica se prikaže, a sedaj — se pojavi na oglu ulice—Vendelin Vencliček. In bedni Gjuka zopet pobegne. Drugi dan prihiti na vse zgodaj k prijatelju Milanu. "Milan! Za Boga, povej mi, kdo je tvoja gospodinja in ali ima hčer, — re ci, govori!" "Ravno pred dvema urama se je odpeljala na deželo," odvrne Milan. "Oh, to je zopet bedarija! Ne veš, kako se li imenujejo? Tista mlada Hrvatica?" "Glej, tega nisem vedel. Ne vem, kako se imenujejo." "Ali ti res stanuješ tukaj že dva meseca?" "E, staro sem videl, ali mlade ne." "Oh, bedarija nad bedarijo!" vsklik ne Gjuka, in se udari ob čelo. "Pa zakaj?" odvrne hladnokrvno Milan. ♦ * * Krojaška nesreča ni več mučila Gjuka. Nekoliko Plenerjevih podobic jo umiri Nekega dne v jutro potrka zopet nekdo na Gjukina vrata. Že je mladi doktor mislil, da je zopet kateri — manikejec, kar stopi v sobo — njegov oče. Objela sta se, poljubila, in nato ne nadoma reče oče: "Gjuka, odvedi me k Milici. Sedaj sem jaz — njen varuh." "Dragi oče," zajeclja mladi doktor. "Ti nisi bil pri njej? Nesrečnež! To sem si pa že mislil. Hajd! Sedaj mo raš! Ona je na vasi v — Dornbachu." Oba sta se odpeljala s fijakerjem v v bližnji Dornbach. V poletnem stanovanju ju je sprejela prijazno stara teta. Milice ni bilo v sobi, ker se je odšla sprehajat v vrt. Gjuka ni vedel, kaj naj stori, kako naj odgovarja na vsa tetkina vpraša nja. , A še bolj ga osupne ura sviralnica, ki je jela svirati: "Bliedi mjesec —" Tetka je poslala po Milko. Za trenutek zaori v predsobi zvonki glas in v sobo prihiti Milica — ona lepa plavolaska iz zagrebškega kolodvora, ona Milanova sosedinja in smejoča se, vsklikne: "O, dragi stric! O, gospod Gjuko! O poznam vas od davna, po fotografiji, po zagrebškem kolodvoru in po "bliedem mjesecu!" "Da! Po "bliedem mjesecu", spregovori zbegan Gjuko. * ♦ * Ko sta pozneje Gjuka in Milica, mož in žena, na večer gledala sijaj meseca, je pogostokrat rekla mlada gospa: "Glej, to je ta 'bliedi mjesec'." "Ali sedaj mu nimam več ničesar tožiti," reče Gjuka, poljugivši žena. --- Avstrijski vojni ujetniki na Sardiniji. V italijanski zbornici je sardinski poslanec Sanjust vložil vprašanje, koliko je resnice na govoricah, da razsajajo med avstrijskimi vojnimi ujetniki na Sardiniji nalezljive bolezni. Salan-dra je odločno zavrgel te govorice češ, da sta se pojavila samo dva slučaja pegastega legarja. KiiSIM^M^MSiiifj^ifi ,--1 ffi ZA KRATEK ČAS. si iifi Dolga pridiga. Nek mlad duhovnik je imel zelo dolge pridige, vsaj mlačnim ljudem so se zdele dolge. Nekega dne začne gospod v cerkvi govoriti in govoriti. Bile so večernice. Ker je bil kratkoviden, ni koj opazil, da mu ljudje kapljajo iz cerkve eden za drugim in da je cerkev kmalu skoraj prazna. On govori dalje, dalje. Naposled se priplazi po kolenih cerkovnik na prižnico in pravi: "Prosim gospod, kadar bodo končali, naj še cerkev zapro! Tu je ključ, in grem tudi jaz domu." Boji se. "Kako pa izgledaš? Rekel si, da me boš danes pri očetu zasnubil, a name sto da bi bil oblekel črno, salonsko suknjo, pa prideš v najslabši svoji suknjo?" "Veš, draga moja, meni je že enkrat neki bogati oče, ko sem snubil njegovo hčer, črno obleko — strgal... oficir je videl ta prizor in je vojaka vprašal, zakaj je civilista pustil v vojašnico. "Saj sem mu branil, — je dejal vojak, — a potem mi je rekel osel, krava, bik in tepec, in mi še grozil z brcami, pa sem ga pustil..." "Zakaj?" "Ker sem mislil, da je najbrže oficir, ki se je civilno oblekel." Bolno tele. "Teletu je vedno slabše, kaj praviš, Janez, ali bi poslali po živinozdravni-ka?" "O, zakaj? Od lani sta ostala še dva mala pulverca, ki jih je bil doktor dal našemu Pepčku, ko je na ošpicah zbolel. Teletu bo prav gotovo pomagalo!" Ni treba. Prva dama: "Ali se še kaj zanimate za kak šport?" Druga dama: "No, sedaj mi tega ni več treba, ker sem že poročena." Posledica slabega vremena. Kmetica trem letovičarjem: "Sobo za vas sem zopet pripravila. Letos boste pa' morali plačevati po 20 K te densko za hrano in stan." Letovičar: "Kako to?" Kmetica: "Vsled slabega vremena tičijo vsi ostali gostje vedno doma." Slabo naletel. Mož pride pozno domov; stroga pridiga od strani žene ga čaka. Zato pusti suknjo, klobuk, čevlje v veži in se splazi kar mogoče tiho v spalnico. Srečno pride noter, kar se mu zazdi, da se je žena zbudila. Hitro se vsede k otročji zibelki in mrmraje poje neko pesem. Žena se res zbudi in ga vpraša: "Kaj pa vendar delaš tam?" Mož se pa v naglici izgovori, rekoč: 'Že celo uro tukaj otroka zibljem, da bi vendar zaspal." Žena: "Saj otroka ni v zibelki, saj je pri meni v postelji. Natančen popis. Neki jetnik, ki je bil za več let v ječo obsojen, je ušel. Jetniški nadzornik to naznani orož nikom in pristavi: "Nosil je kratke hlače in suknjo enake barve." Filozofija kmeta. "Pet kron sem našel. Zdaj ne vem, ali bi fantu hlače kupil, ali dekletu o-bleko. Ker pa obema ne morem u-streči, in da ne bo prepira, je najbolje, da jih zapijem." Smola in smola. Gospod vozniku: "Pot do postaje je kratka; lahko bi me bili prej pripeljali, kakor v pol ure." Voznik: "Jaz sem v društvu 'Milosrčnost do živali' in zato počasi vozim.. . Ali ne dobim nič napitnine?" Gospod: "Jaz sem v 'Družbi treznosti' in ne dajem nikoli napitnine.'' Po ovinkih. » Ona: "Kje pa si bil sinoči tako dol- go? On: "Pri prijatelju." Ona: "Kje pa je bil tisti prijatelj?' On: "V oštariji." Ne boš. 'Minka, soseda zmiraj trdi, da si ti meni podobna." 'Kaj? Jaz tebi podobna? Ti si lah-kj meni, a jaz pa tebi nikoli." Prva skrb. Postrešček: "Tukaj je zaboj piva!" Gospodinja: "Jaz ga nisem naročila.' Postrešček: "Vi ne, ampak dijak, ki pride jutri k vam stanovati." Razlika. 'Kaj se pa tako kislo držiš?" 'Oh, ko sem tako nesrečen. Mlado žen oimam, pa je zmirom bolna." "O, prijatelj, jaz sem še vse bolj nesrečen. Staro ženo imam, pa je zmirom zdrava." Pri skušnji. Profesor: "Kolikokrat so šli zedinje-ni vladarji z vojsko nad Francoze?" Dijak: "štirikrat." Profesor: "Naštejte!" Dijak: "Enkrat, dvakrat, trikrat, štirikrat." Oficir je... Neki civilist je hotel v vojašnico, a na vratih ga je ustavil, za stražo postavljeni vojak in vnelo se je živahno besedovanje, konečno je pa civilist ven dar šel v vojašnico. V bližini stoječi POHIŠTVO — SIDEBOARD $9.00, Oak Dresser $7.00, Sanitary Couch $2.25, Quartered Oak Dresser $14.00, Go-Cart $2.50, Trunk $1.50, Clock $3.00, Iron bed $1.00, Springs, Mattresses in drugo pohištvo se proda poceni na 511 ]/2 Cass St., Phone 4039, Joliet. 50t2 'RUMMAGE" PRODAJA OBLEKE itd., vogal Cass St. in Eastern Ave., torek in sredo 23. in 24. maja 1916. LOKALNI ZASTOPNIKI (ICE) "A, S." Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, 111. ? John Kočevar. Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leop. Kušljan. Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Delmont, Pa.: Jos. Pavlich. Denver, Colo.: George Pavlakovich. Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerich. Gilbert, Minn.: Frank Ulchar. Gowanda, N. Y.: Frank Zore. Great Falls, Mont.: Mat. Urich. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: John Radež. Iron Mountain, Mich.: Louis Berce. Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans.: Peter Majerle. La Salle, 111.: Anton Kastello in Jakob Juvancic. Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gričar. Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg (Cleveland): John Lekan Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Sneller. Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs,, Wyo: Leop. Poljanec Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, III.: Frank Gorentz. Springfield, 111.: John Petemel. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Stambaugh, Mich.: Aug. Gregorich. Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar. Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. West Allis, Wis.: Anton Skerjanc. Whitney, Pa.: John Salmich. Willard, Wis.: Frank Perovšek, Youngstown, O.: John Jerman. V onih naselbinah, kjer zdaj nimamo zastopnika, priporočamo, da se zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselRni. Spoštovanjem, Uprav. "A. S." Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.00 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.50 Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.00 Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ...................$7.00 Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.50 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.00 Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic; za ...........................$9.00 Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12.00 Rock and Rye, Quarts, zaboj v 12 steklenic) za ...................$6.00 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.00 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6.00 Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................75c Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. k . ____I Joliet. ill. PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOIS NAPRODAJ HIŠA S 8. SOBAMI IN lot 57x132 ft. na vogalu. Prodam, ker se mislim preseliti na farmo. V hiši je vse moderno urejeno za gretje, gas in elektrika. Več pove John Verščaj, lastnik. 1410 N. Elizabeth St., Joliet. 47t4 R ešetca (Screen Door* & Window) vam najbolje naredim po najnižje ceni. Istotako popravljam okna in vdelam ter nadomestim šipe. VSE DELO JAMČIM. Če pri meni dobite ceneje, zakaj naj bi plačevali drugje višjo ceno. POZOR ROJAKINJE I Ali veste, kje je dobiti najboljše so po najnižji ceni? Gotovo) V mesnih Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in prek*' jene klobase in najokusnejše ®es0. Vse po najnižji ceni. Pridite torej * poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba i* naše geslo. J. W. LOVE LOVE COURT 206 N. Scott St. Phone 1001 STENSKI PAPIfi Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj* in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskeg« papirja po nizkih cenah. Ne pozabite torej obiskati nas * našej mesnici in groceriji na vog»" lu Broadway and Granite Street Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113. A Jexander Chi. Phone 376 JJaras^ 120 Jefferson St N. W. 927. JOLIET, ILL Luka Pleše HRVATSKO-SLOVENSKA . GOSTILNA dO- kjer točim najokusnejše pivo, fi°a mača in importirana žganja in v ter prodajem dišeče smodke. Se vsem priporočam v obilen ob,s 1014 North Chicago St., Joliet, III®- Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se Imptiuje EAGI^E EXPORT ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company Ota telefoai 405, S. Bluff St.. Joliet, 111-