574
Listek.
frančiškan o. dr. lian Markovic. Dobro došla vsakomur, ki se le količkaj zanima za narodno in cerkveno zgodovino. „Knjižara dioničke tiskare" v Zagrebu je izdala posmrtno delo rajnega Ivana Kukuljeviča Sakcinskega pod naslovom ,,Napisi sredo-vječui i novovjeki ua crkvah, javnih i privatnih sgradah u Hrvatskoj i Slavo nij i" Mladi profesor Josip Modestin je v drobni knjižici priobčil zanimivo zgodovinsko razpravo ,,K ritička potraživanja i poskušaj pragmatizovauja u području povjesti dubrovačke od 1205 do 133 I. godine. — Jugoslovenska akademija znanosti i umjetuostij je izdala 103. in 104. knjigo glasila svojega ,,Rada" s to-le vsebino: Demografski izvidi u Hrvatskoj, od dra. F. Vrbaniča; o državnom ustrojstvu republike Dubrovačke, od dra. K. Vojnoviča; Današnji trpanjski dijalekat, od Mateja Milasa; Panike proti vješticam u Hrvatskoj, od 1. Tkalčiča; Sadanje stanje gospodarske nauke, od dra. B. Lorkoviča; O najstarijoj lir-skoj i epskoj poezij latinskoj s komparativnega gledišta, od dra. M. Srepela; O postanju latinskoga b.-imperfekta i b.-futura, od dra. M. Srepela; Nekoji rezultati opažanja oblaka na nautičkoj školi u Bakru, od prof Mohorovičiča; O vitoperiin plohama četvrtoga stupuja sa tri dvosiruka pravca, od dra. Segeua; Kloritoidni škriljavac iz Psuuja, od dra. M. Kišpatiča; Prilog teoriji Descartesovega lista od dra. Vladimira Varičaka; Vlastitost skupina stecišta na Descartesovega lista, od dra. Zahradnika; Prilog k teoriji strophoide, od dra. Zahradnika; Izvješce potresnoga odbora za god. 1888 i 1889., od dra. M. Kišpatiča. Razven tega je akademija izdala 23. knjigo ,,Starin"; knjigo ,,Statuta lingua crdatica conseripta" (ali hrvatski pisani zakoni), katero so uredili dr. Fr. Rački, dr. V. yagič in dr. /. Crnčič; a izdala je tudi svoj ,,Ljetopis za g. 1890", iz katerega posnemljemo, da je akademija to leto imela dohodkov in troškov okolo 20.000 gld., da je izdala 11 knjig, in da je glavnica narasla na 39S 04.0 gld.; galerija slik se je pomnožila na 320 umetnin.
»Srpske narodne pjesme.« Skupio i na svijet izdao Vuk Stef. Karadžic, Knjiga prva, u kojoj su različne ženske pjesme. (Državno izdanje). Biograd, štamparija kraljevine Srbije, 1891 Velika 8°., str. LXXX -f- 062 in 2 lista not. — Odveč bi bilo govoriti o srbskih narodnih, zlasti ženskih pesmih, po katerih je srbsko pesništvo zaslulo po vsi Evropi, samo to omenimo, da je ta nova državna izdaja (obsezajoča vsega skupaj 800 pesmij) vrlo ukusna in lepa. Izdajatelj g. Ljub, Stojanovič jo je uredil po tretji dunajski izdaji z leta 1841., zajedno pa pod črto označil, v kateii prejšnji izdaji (z leta 1814, 1815. in 1825.) je bila dotična pesem že prej natisnjena- Dodal je knjigi tudi posveto, predgovor in pogovor prvi knjigi prve izdaje ; posveto, predgovor in rečnik drugi knjigi prve izdaje ; posveto, predgovor in rečnik prvi knjigi druge izdaje in predgovor prvi knjigi tretje izdaje, končno pa še napisal pogovor o tej najnovejši državni izdaji, kjer pravi, da se je pazilo, kako bi se točno ponatisnila Vukova izdaja. Cena je knjigi mehko vezani 3 dinare (1 gld. 50), trdo vezani 4 dinare (2 gld.); dobiva se po vseh državnih knjigarnah kraljevine srbske
Stojan Novakovid, znani srbski književnik, imenovan je za pravega člana poljske akademije v Krakovu na mesto pokojnega Miklošiča. Novakovic je zajedno član srbske akademije, filozofskega društva v Carjem Gradu, jugoslovanske akademije v Zagrebu in carsko-ruske akademije  v Peterburgu.
XVIII. knjiga »Starih pisaca hrvatskih«, katero izdaja Jugoslovanska akademija v Zagrebu, obseza »Pjesni razlike Dinka Ranjine, vlastelina Dtibrovačkoga « Najprej čitamo pesmi Fr. Lukareviča in Marka Ranjine na čast Dinku Ranjini, potem obširen životopis   Dinke   Ranjine   in   predgovor o   njega   pesmih,   katerega je spisal   naš rojak,

Listek.
575
prof.  M.   Valjavec, in končno na 225.    straneTi    »Pjesni  razlike«.    Knjigo krasi  dovršeno izdelana podoba Dinka Ranjine.
Spomenik Kačičev. Dne 27. m. m. so razkrili v Zagrebu spomenik ndrodnega pesnika Milovana Kačiča. Izdelal ga je sloveči kipar Ivan Rendič v Trstu, postavilo pa ga je mesto zagrebško. Hrvaški ban Khuen He"dervary je v obširnem slavnostnem govoru slavil Kačiča ter napdsled odkril spomenik, na katerega so društva položila vence. Pri sijajni slavnosti je bilo zbrano vse, kar je odličnih mož v Hrvaški, prišlo pa je dokaj Kačičevih rojakov  iz Dalmacije. Navdušenje je bilo nepopisno
Operne predstave hrvaške. Kakor smo že poročali, pričele so se dne" 1. velikega srpana operne predstave v gledališči zagrebškem Podjetnik g Ivo pl. Hreljanovič je sestavil igralno družbo med katere člani so starejše igralne moči hrvaške, kakor gospa Lesic-Kindersberger, gospodičina Micika Freudenreichova in gospodje Anton ml., Hreljanovič in Teruzzi. Novi sili sta tenorist Aristido Tranfo in gospodičina Wimber-gerjeva. Obče se priznava gospodičine Blaženke Kerniceve lepi glas in izborna igra. Zbori so sicer majhni, toda zadoščajo dobro svoji nalogi; sdsebno je pohvaliti vojaško godbo domačega polka zagrebškega — Doslej so se predstavljale opere »Trovatore«, »Faust« in »Mali vojvoda« ; na predvečer pa, ko se je odprla jubilarua gospodarska razstava v Zagrebu, to je dne 14. m. m , opera »Nikola Subič Zrinjski«, pri kateri je sodelovalo pevsko društvo »Kolo«. Hrvaška kritika sploh jako hvali podjetje Hreljano-vičevo,  in izvestno ni neupravičena želja,  da bi se dajale opere tudi pozimi.
f Vasilije Zivkovič. V Pančevu je umrl pravoslavni dekan Vasilije Zivkovič, ki je zlasti v mladosti svoji priobčeval različne pesmi po srbskih listih. Posebno znani sta njegovi  pesmi   »Rado ide Srbin v vojnike«   in  »Ti plaviš zoro  zlatna«.
-f Jan Neruda. V Pragi je umrl dne" 22. m. m. sloveči pisatelj Jan Neruda v 57. letu dobe svoje. Neruda si je pridobil izredne zasluge za književnost češko, tako da so ga celd nazivali češkega Heineja. V obilih spisih svojih je sicer semtertja posnemal Heinejeve potopisne obraze, veuder se kaže tudi v manjših delih bistro opazovanje in živa karakteristika narodno-češkega življenja. Zlasti se je prikupil občinstvu po listkih, katere je dolgo let pisal »Narodnim listom«, in po novelah, zajetih iz praškega življenja. Izmed njega spisov imenujemo sdsebno »Kozmiške pesmi«, »Arabeske« in » Malostranske povesti«. — Soustanovnik novodobne književnosti češke, bil je izvestuo tudi jeden nje prvih sedanjih pisateljev.
Lepa nagrada. Že leta 1840 je odločil general Arakčev nagrado najboljšemu spisu o vladanji carja Aleksandra L, toda doslej se ni prisodila nikomur. Kakor poročajo sedaj, izplača se ta nagrada leta 1925. o stoletnici smrti Aleksandrove; do tedaj pa bode narasla na — poldiug milijon rublje v ! Srečni pisatelj, kateremu bode prisojena, mora biti porojen  Rus,  in delo mora biti seve"da pisano  v ruskem jeziku.
¦j- Stepan Zlatovič. Pred nekaj meseci je umrl v Šibeniku, v samostanu Sv. Lovre frančiškan o. Stepan Zlatovič, dober poznavalec hrvaške zgodovine, ki je izdal več spisov zgodovinske in arheološke vsebine. Pisal je tudi »Hrvatske županije i gradine iz Dalmacije« ; tega dela sicer ni dovršil, vender poročajo, da skoro izide z obširnim životo-ptsom Zlatovičevim. Pokojnik je ostavil več sto turških listin, katere je zbiral po samostanih in jih prevajal  v   hrvaščino.
Listnica   Cvetko  („Prvi poljub") :
„Vetrič je pihljal, ko sama Tam na vrtu sva   sedela, Se celd drevesa nama O ljubezni so šumela."