Samo 200 komadov Koledarjaza 1.1900 je še v zalogi, za to raj gazite brzo po njem, kt*ri ga še nemate. Velja le 25 centov. GLAS NARODA. List slovenskih delavcev v Ameriki. Goebel umrl. McKinley se noče mešati v tuckyske zadeve. Ken- Frankfort, Ky., 2 feb. Tudi danes ima Kentucky še vedno dva da 86 bliža konec. Bližnji sorodniki so se zbrali pri smrtni postelji in duhovnik je opravil običajne moLtve. Goebel je mirno zaspal brez smrtuega boja. Ko se je zvedelo, da se Goebelu bliža zadnja ura, zbrala se je velika množica pred Capitol hotelom, so bili z revolverji in nožmi governerja. Republikaupc Taylor I Vsi m,, a i«Voiverji m nozmi in njegovi pristaši imajo v posesti oboroženi in skoraj vsak je imel državno poslopje, demokratje pa steklenico whiskeya. Med ,,živio-ostalo stolico. Taylor ee ima boje- klici" na Goebela slišati so bile vati z največjimi težavami, kajti | klet^ine na milico in republikance, razun njegovih republikanskih Demokratski policiji se je posrečilo uradnikov in republikanskih čla- vzdržati red. nov milice, ga noče nihče ubogati. Ko so Goebelu zatisnili oči, iz-Banke nočejo sprnj^mati njegovih dali so senatorji sledeči razglas: menjic in radi tega bod« prišel še Ljudstvu v Kentuck3'ju. Z ve-v navskrižje z milico, ako ne bode liko žalostjo Vam naznanjamo smrt dobila svoje plače senatorja Viljema Goebela. V Goebel je bil danes še živ in slednjih trenotkih je svetoval svo-mogoče je vendar, da ostane še pri jim prijateljem ostati mirnim in se življenju. Naj brže ga bodo moral i v vseh rečeh ravnati po zakonih, še operirati, da odstranijo množino Mi, njpgovi prijatelji in čestilci krvi, ktera se je nabrala v prsih, Vas prosimo v tej uri žalosti Be ako to prestane, pot m je rešeno zdržati vsak« ga nasilstva. Ako bi njegovo življenje. Proklamacija, bil še pri življenju, želel bi, da bi ktero je Goebel predvčerajšnem oni, kteri se iznenujf jo njegovi pri- izdal za preosnovo milice, po mne- f j ate 1 ji, ne omadeževali njegovega nju republikancev nima postavne imena. Postava je nad vsem. Pri- veljave, k^r ni podpisana tudi od šla bode zopet v veljavo in vsa kri- državnega tajnika kakor je pri za vifa, ktero je prestal on in njegova konih predpisano. stranka, bode zopet poravnana." Franklin okrožno sodišče v Ken- Ko je izšel razglas, bilo je Ijnd- tuckyju je izdalo ustavno povelje, stvo zelo ginjeno. Povsodi so bile ktero generalu Coliieru prepove- videti solzne oči in čulo se je duje zadrževati postavodajalstvo v ihtenje in plakanje. i z pol nova nju uradnih dolžnosti \ Zastopniki demokratov so zahte- državni hiši. Toda vojaka, kt^r; vali od sodnije in tudi dobili ustav- je nesel povelje poveljniku milice uo povelje proti Tayloru in Col- eo zaprli, povelje pa raztrgali in v lieru. Ako bode demokratskim ogenj vrgli. članom postavodajalstva prihodnji Washington, 2. febr. Mc- ponedeljek na novo zabranjen VBtop Kinley se je danes 2 uri posvetoval v državno poslopje, potem bodo z svojim kabinetom glede zadev v proti Tayloru in Coliieru postopal Kentuckyju. Konečno so prišli do sodnijskim potom. xak!jučka, da iz Tavlorovega poro- w • x:i x - •, , . . . . V Frankrortu je mirno. čila še ni razvidno, da bi bila v ™ . . Kentuckyju izbruhnila vstaja, toraj . T. \ Vn k. f ° Ky ' 4" feb' Ne' ---- , , - J deljski mir je danes motilo le ma zvezna vlada nima pravice segati vmes. McKinley je uvidel, da je tu zanj zelo kočljivo vprašanje, kajti ako bi že sedaj s Tavlorom potegnil, lahko bi se reklo, da je podpiral tolpo morilcev ee zveznim vojaštvom brez najmanjšega legalnega povoda. Se le potem, ako bi demokratje v Kentuckyju napadli državno milico, ali si ustanovili svojo milico, bi zamogel McKinley reči, da se je proti pripoznani državni vladi rabila sila in opravičevalo bi, ako bi poslal tja zvezuo vojaštvo. Pačj>a je McKinley oficijelno pripoznal Taylorja governerjem. Zastopniki Kentuckyja v kongresu so bili danes popoiudne pri McKi nleyu in ga svarili, naj s nikar ne vtika v državue zadeve Kentuckyja, češ, ljudstvo države bode brez prelivanja krvi rešilo svoje lastne homatije, ako jih v miru puste; demokratje so dosedaj pcveem le postavno poistopali in bodo tudi v bodoče tako ravnali. McKinley je na to odgovoril, da se bode izogibal rabiti silo in zvezne vojake bode le potem poslal v Kentucky ako bi se drugače ne mogel napraviti mir. V Frankfortu so demokratje od j vseh krajev države dobili pomoč, i Po cestah se giblje po dnevi in po noči razburjena množ ca in vsi sf videt" pripravljeni na spopad s Tay-lorovo milico. Demokratje govore o zmagi nad republikansko milico in imajo že pripravljene vrvi, s kte-rimi bocio Taylorja obesili. V Kentuckyju se bliža kriza. F r a n k f o r t, Ky. 3. febr. Danes večer je umrl senator Viljem Goebel vsledcane, ktero mu je prisade! minoli torek zavratni morilec, ko seje hotel podati v državno poslopje. Vsi poskusi zdravnikov ohraniti ranjenca pri življenju bo bili zaman. Poskusili bo vsa zdravniška sredstva, toda kmalu uvideli, lo streljanje. Demokrat Brawner je avakrat ustrelil z revolverjem na svojega stričnika republikanca Murraya in ga obakrat ranil. Povod streljanju je bilo pričkauje o političnem vprašanju. Zločinca ui nadlegovalo niti vojaštvo niti policija. Na drugem kraju je sin mestnega majorja, kteri je že od ranega jutra prepogostoma pokušal whiskey, ustrelil revolverjem na zid, ob kterem so stali vojaki. Za del ni nikogar. Odvedli bo ga po licaji predno so ga zamogli vojaki zgrabiti. Ker je ves dan deževalo, so bile ceste skoraj prazne, le . Capitol hotelu, kjer leži Goebelovo truplo na mrtvaškem odru, so se drenjali politikarji in razmotrivali svoje načrte za bližnjo bodočnost Vr cerkvah so pridigovali duhovniki o blaženosti miru in opominjeval. ljudstvo ostati mirnim v razburje-uih časih. Lou Walkerja, kterega je milica zaprla, ker je poskušal Tayloru izročiti sodnijsko povelje, bo izpustili iz zapora. Na Goebelovo mesto je stopil podgoverner Beckham. Takoj potem ko je storil uradno prisego kot governer, izdal je po velje, da naj se poveljnik milica razpusti. Collierovim naslednikom je imenovan general Castleman iz Louisville. Nadejati se je miru. Frankf ort, Ky., 5. feb. Po. litičui položaj se danes ni spreme-uil. Ljudstvo težko pričakuje izid posvetovanja odvetnikov obeh strank v Louisville, kamor je višji sodnik telegrafičuo pozval vse člane prizivnega sodišča. Louisville je sedaj središče demokratične delavnosti v državi. O polunoči bo se zastopniki obeh strank sporazumeli. Demokratje bo v nekterih točkah odnehali, dobili pa skoraj vse glavne točke. Republikanci se uajbrže ravnajo po navodilih iz Washingtona. Zločincu, kteri je ustrelil Goebela, še vedno niso prišli na sled. Šerifa J. E. Sutto-na, kteri se je izrazil, da dobro vč kdo je to storil, imajo še vedno v zaporu. Njegovi prijatelji trdijo, da mož ni pri zdravi pameti. 40 dni se hoče postiti. Milton Rathburn iz Mount Verona je pričel 22. januvarja 40-danski post. Takrat je tehtal 207 funtov in misli, da bode do 1. marca 47 funtov lažji. Že minolo spomlad seje postil 26 dni in zgubil pri tem 43 fuutov. Zjutraj ob pol 7. ure vstanp in gre v kopel. Ob 7. uri pije čašo vode. Ob 8. uri Be pelje v New York po svojih opravkih. Pote m se tehta in meri svoj život. O poludne pije drugo čašo vode in ob 5. uri Be pelje v Mount Vernon. Tretjo čašo vode pije ob 7. uri; uro krasneje pije še več vode in ob polu 9. uri gre spat. Mož pravi, da se pri tem prav dobro počuti, da ne čuti ni kakega gladu. S tem upa predebelim ljudem pokazati sredstvo kako se znebiti debelosti in obvarovati pred kapon in drugimi boleznimi. Mnogo navdušenih pristašev pač ne bode našel. Demanti na obrežju. Nedavno so našli ob obrežju pri Far Rockaway draga kamenja velike vrednosti. Od tistega časa je videti vsak dan veliko ljudi na obrežju, kteri vkljub hudemu mrazu z lopatami brskajo po pesku, in iščejo zakladov. Frank McCuffy je našel pred nekterimi dnevi de-mant, kterega je zgubila bogata gospa iz Washingtona in obljubila tistemu, kdor bi ga našel §400 nagrade. Poštar Lamb je našel pri Bprehodu ob obrežju prstan z de mantom, kteri je vreden $400 in drugi možje izkopal iz peska zlato uro z verižico. Vse te zaklade so po letu zgubili letoviščarji. Hudo de-ževanje in morBki valovi bo izprali veliko peščeno obrežje in tako so postali zgubljeni zakladi bolj vidni. Pridelanje ledu ob Hudsonu. Hudson, N. Y., 3. febr. Ob Hudsonu bodo v pondeljek zjutraj pričeli rezati led od Albany do Kingstona. Največje ledenice so že postavljene. Led bodo spravljali, kakor le hitro mogoče, ker je že zima skoraj pri koncu. Led je 9.10 palcev debel. Velika nesreča na železnici. Rochester, 2. febr. V Sava-nah, N. Y., se je rano zjutraj pripetila velika nesreča na West Shore železnici. Ob tem času je čakal proti iztoku vozeč vlak naglavnem tiru na drug vlak, da bi ga pustil mimo. Drugi vlak je pridrvil, toda namesto da bi se poslužil izogiba-lišča, vozil je dalje po glavnem tiru in z veliko silo trčil ob tam Stoječi vlak. Obe lokomotivi sti bili razdjaui in več naloženih vozov je treščilo iz tira. Pri nesreči sta bila dva zaviralca usmrtena in dva moža od železniškega osobja poškodovana. Običajno kaznovanje. Rochester, N. y.f 3. febr. Pred tremi leti je bil Charles Benedict v West Webster krivim spoznan, da je streljal na soseda. Med tem, ko je bil proti poroštvu na prostih nogah, je vložil ugovor proti odloku, kar pa nikdar ni prišlo do obravnave. Včeraj večer so trije našemljeni možje udrli v Benedictovo stanovanje in ga od-tirali na samoten kraj, k er je stal pri ognju pomenljivi kotel s katranom. Ne da bi spregovorili besedico, slekli so od mraza tresočega Rtinn/i mfa nnlil C M 1__i____° Iz delavskih krogov. Veiikansk požar. m - | , , „.. .Milijon dolarjev škode. F i 1 a d e 1 f i, a, 3. febr. V ladje- s t t nnia A r . ~ atavhifičili n™™ «, J L.OU1S, 4. febr. Danes acavoiscin Crampa so danea popo- 7iT,fro: ^ „ ludne Daznaoili da štrajk kter, ie ? ? 8';VBrU8m Broadway trajal od avgusta 1 J e poravolo '' Ve'.'kaU9k poi"' J s 1., je poravnan, ne pomnijo že mnoeo let in kteri prizoali ""V™ »"^"i. "" do.a^ev , škode. Tisoče ljudi je gledalo ve- n d i a n a p ol i s, Ind., 3. febr. likansk prizor. V hiši kjer je na-Zborovanje .United Mine Workers' stal ogenj pripetila se je kmalu je danes lepo končalo. Obravnave potem razstrelba in na mah je bilo s podjetniki o zaslužnej lestvici so petnadstropno poslopje v plamenu se po kompromisu obeh delov po- Pihal je hud veter od s.verozapada voljno rešile. Novi zaslužek bode in se pozneje obrnil na drugo stran zagotavljal premogarjem povprečno kar je provzročilo, da se je razširil 2-i odstotkov zboljšanja. Premo- ogenj na vee strani, ter uničil po-garji iz Pennsylvanije, Ohio in slopja desetih tvrdk. Poleg tega je Indiana so zadovoljni z delova- bilo več poslopij poškodovanih njem; oni iz Illinoisa pa le de- Jeden gasilec je bil us m r ten in več °ma' druzih več ali manj hudo ranjenih. S t. P a u 1, Minn., 3. febr. Slu- S t. L o u i s, Mo., 5. febr. John žabniki „Great Northern Pacific" Cummings, stražnik v trgovin: železnice, kteri so se zastonj pogajali Penny & Gentles, je bil včeraj večer da bi družba jemala czir na njih P° zaslišanju v zapor odtiran, češ pritožbe, so danes glasovali gledč ua sumu, je da je zažgal ali iz nepre-štrajka. Pri štetju glaBov se je po- j vidnosti ali navlašč. Škodo cenijo kazalo, da ni bilo dveh tretjin glasov za štrajk in zato izostana štrajk. Navzoči uradniki se odpravljajo za odhod, ker zaključek glasovanja ne dopušča na daljno postopanje. sedaj 81,500.000. Neka žena, ktera stanuje nasproti te trgovine v kte rej je požar nastal, zagotavlja, da je videla malo pred vzbruhnenjem ognja kako je nek mož, podoben o. ■ .stražniku v prodajalnici prižigal pritožbe. Uveplienke. dummiog9 ae izgovfr- Sera nt on, Pa., 4. febr. Pri- Ja» da je bil ob času, ko je požar tožbeni odbor Lackawanna train- i nastal doma. menov je imel danes tu tajuo sejo in sklenil z glavnim poslovodjem Lackawanna železnice, Russellom, kakor hitro mogoče se pogajati Velik požar. V Brownsville je dne 2. februva-rija rano zjutraj nastal požar, kteri je vpepelil šest poslopij. .19 J^vogih I-ako so pritožbe trainmenov, od- J® vPePehl še8t F bor noče povedati, dokler ne bode žldovsklh je zguhilo streho govoril z Russellom, kar se bode 1D VS° 8V°je imetJe- Ogenj je naetal vsekakc zgodilo pred glavnim zbo-1 Pn kroiaču ^ — rovanjem ravnateljev železnice, ktero se ima vršiti 20. februvarija. Proti „boycottarji". Spokane, Wash., 1. febr. Posestniki Galland Burke pivovarne, ktera je izključila svoje unijske de lavce in zato jih sedaj organizi rani delavci boycottali, so od tukajšnjih sodnij zahtevali ustavno povelje proti baycottarji. Tožba boycottanih bosov je naperjena proti osmimi člani uuije, uredniku Freemens Labor Journala", in iz datoljBki družbi omenjenega lista. Provizoričnega ustavnega povelja dosedaj niso mogli dobiti in o predlogu za izdajopermanentnega, se oode pri višjem sodišču Spokane couutyja še le obravnavalo. 'r----------a, c* neaocega Benedicta, polili s katranom in ga poleg tega hudo pretepli. Kakor je vedel in znal, splazil se je domov. Njegovo zdravje ni v nevarnosti. Sedaj iščejo zločince, o kteri h nimajo ne sluha ne d*ha Roparji v poslopju za prevažanje. Pet roparjev je 5. febr. zjutraj vlomilo v Staten4Island poslopje za prevožnjo, nasproti Elizabeth purtu, premagali nadzornika Jožef Loofa, ga zvezali in mu zamašili usta. Potem bo z dinatom razstrelili denarno omaro, toda vplenili samo $150 v gotovini. Loof je nadzoroval to poslopje in bil po odhodu poslednjega parobrodaj sam v poslopju, ko je nakrat pet z revolverji oboro-roženih zamorcev vlomilo v poslopje. Obupno boročega nadzornika so pobili na tla, ga zvezali, vrgli v kot in se potem podali na delo. Roparji so se nadejali boljšega plena, ter hudo kleli, ko so v žepe pospravljali neznatno svoto. Pri odhodu so preiskali tudi nad-zoruikove žepe in ko niso nič našli, ga bili v obraz. Tovarna smodnika zletela v zrak. S c ran ton, Pa., 3 feb. DaneB zjutraj je zletela v zrak tovarna Consumers Powder Co. v Stores Junction na gori Moosic. Jednega moža je raztrgalo na kosce, jeden je smrtno in več druzih hudo poškodovani,-. Razstrelba se je pripetila malo popreje predno se je pričelo delo ia že nekteri delavci došli na delo. Škode je nad $20.000. pri krojaču Goldmanu, ko je nameraval otajati zamrznjene cevi vodovoda. Prebivalcev v onem kraju seje polastil velik strah in v malo minutah je bila na cesti plakajača množica, ktere kričanje je bilo sli-šati daleč na okrog. V veliki razburjenosti so pozabili takoj pozvati gasilce in to še le potem storili, ko je plamen že švigal pri oknih. Ko so dospeli gasilci, se je ogenj prijel že sosednje hiše. Predno so o tajali zamrznjene cevi vodovoda, bila je že cela vrsta hiš v plamenu. Provzročene škode je $14.000. Hujše nego vojska. Albany, 4. febr. Državni delavski statistikar John McNackin primerja v svojem letnem poročilu Število v minolem letu v državi New York pri delu ponesrečenih osob z onimi padlimi v špausko-amerikanski vojski. Pri tem je pričel do zaključka, da je delavec v mirovnem č&su večjim nevarnostim izpostavljen, nego vojak v vojski. L. 1899 je bilo v državi New-York kakih 700 osob pri delu usmr-tenih in kakih40 000 poškodovanih, od kterih 6C00 več nego tri mesece ni moglo prijeti za delo. V|yojski na Kubi pa je bilo usmrtenih 280 mož in 1577 v bitkah ranjenih. Poročilu je pridjano priporočilo, da bi z boljšali dotične postave v varstvo delavcev. Dalje pravi poročilo, da se je od 1. 1886 do 1899 pri 3553 podjetjih število delavcev za 56.321 osob pomnožilo. Pri istih podjetjih se je skupna svota plače od $141,184 845 do leta 1896 na $162,645.649 pomnožila. Samo pri predilnicah in stavbenih obrtih so plače padle, toda le na neznatno. Posebno pomnožila se je delavnost v obrtih za ohleke, pri plinu, elektriki, raz-svitljavi, pouličnih železniach, a trojih za kovine in usnjarski obrtniii Leta 1897 je bilo od januvarija do konca marca četrti del vseh unii-skih ljudi brez dela. Potem se je pa odločno na bolje obrnilo. Dvojni umor na parobrodu. Na parobrodu ,.Thomas Slowey" sta bila te dni dva moža umorjena. Kapitan Alwin O. Collins pravi,* da je Jožef Victor, jeden umorjenih prouzročil prepir, kteremu je sledil krvav pretep. Victor je mučil ka-pitanovega psa, in ko mu Collins isto prepovedal, pobil ga je Victor na tla. Kapitan je potegnil nož, da bi se branil, toda Victor mu ga' je potegnil iz roke in ga hotel za-bosti toda Collinsova žena je skočila vmes in bila raujena. Potem je Victor zabodel z nožem Elmer Kippa, da se je mož mrtev zvrnil na tla. Kako je bi 1 Victor usmrten noče kapitan nič vedeti, misli pa, da je padel in si razbil glavo. Dalje trdi kapitan, da ui res, da bi ga bil njegov sin Lawrence Collins s kolom pobil na tla. Kapitana in njfcgovgeo sina so zaprli. Udrla na ledu. Sag Harbor, N. Y., 4. febr. Charles Berdan in Viljem Thomas-son sta se danes zjutraj ob Morris Cove udrla na ledu in utonila. Oba zapuščata žene z velikimi družinami. Radodarni Carnegie. Andrew Carnegie je baje pripravljen demokratom 81,000 000 pričevati k njihovem volilnem zakladu, ako bi ti agatacijc proti imperializmu stavili svojim glavnim načelom. Žrtve petroleja. Hartford, Conn., 4. febr. N Linden Place stanujoča zakons Morton sta se danes zjutraj ta£o hudo opekla, da ni misliti na tev njunega življenja. Mož je po neprevidnosti prevrnil na kuhinjski p-či stoječo posodo 9 petrolejem ktero se je v istem hipu užgalo, kar je prouzročilo nesrečo. v jezi umoril. Filadelfija, 4. febr. V sa-raotnej stranskej ulici v bližini doma štev. 2032 Wood St. so včeraj večer našli truplo 121etuega dečka Hugh Dugana, na njem je bilo takoj spoznati, da je bil umorjen. vo i® »mel razbito in več ran na njej. Umora sumljiv je bil 19-letni Chas. Weissboru, kteri je delal v bližini v nekej pekarni in imel že večkrat prepir z Duganom. 1 red 4 tedni je Weissborn dečka hudo pretepal in mu celo~pretil da ga usmrti. Weissborn je spo' cetka tajil zločin, potem pa priznal. Povedal je namreč, da ga je Dugan mnogokrat nadlegoval • včeraj ga je zopet srečal in pričel zmerjati. Nato ga je vrgel na tla in šel svojo pot ne zmenivši se za dečka; šel v gledišče potem pa domu spat. Iz postelje so ga policaji vzeli m v zapor odtirali Seveda. .. misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi I . Toda... ako si kdaj pokusil SUPERIOR STOCK pivo, potemjveš, da je boljše nego dobro. — Iitoje NAJBOLJŠE . Ako pošiljate novce v staro domovino obrnite se vedno na FR IfKSER & CO. 109 Gre^owieh otr^ New York. Bosch Brg. Co. LAKU LINDEN, . . - aiCH prodaja se povsodi v sodčekih in steklenicah. Entered as second clas matter at the New York, N. Y. Post office October 2. 1893 „GLAS NARODA". List Blovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in uredniic: Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, ca pol leta..............$1.50, Za Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, „ „ „ pol leta . . . . „ 3.50, , „ „ čatrt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve številki, „Glas Naroda" izhaja vsako sredo in soboto. ,GLAS NARODA" („Voice of the People") Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti B6 ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Mon >y Order. Pi i spremembi kraja naročnikov Drosiino, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi >vnika. Dopisom in pošiljatvam naredite bas lovom: „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City. smemo za^Rat 0 umoru v Kentuckyu. O napadu in vsled njega nasto-pivšej smrti, ktera je demokratskemu kandidatu Goebelu pretrgala nit življenja, ni iskati le iz zgolj človeških uzrokov, ampak prav smelo mu je prištevati politične uzroke in smemo to smatrati narodno nesre-olitični umor je s tem postal zap^aten in Be bode uvrstil zgodovini Zjed. držav glede enacih slučajev, kVe ri Be hvala Bogu le redko kedaj pojavijo, veliko redkeje, nego v kakej drugej deželi; prouzročil pa je mnogo več javnega razburjenja, nego marsikak drug zname nit politični dogodek, to pa zato, ker ponujajo uaše vladne razmere zelo veliko sredstev v mirno porav-navo takih političnih sporov. Pač pa nam v tem slučaju nemarno one tolažbe kakor smo jo imeli že v marsikakem slučaju, to je, da se je umor ah napad izvršil v blaznosti, ali ko ekscentrični napadnik ni za-mogel brzdasti svoje strasti. Dasi je atentat, ali napad na Goebela še • zelo prikrita stvar, je vendar toliko znano, da je mogoče sklepati o kakej zaroti; in celo ako nekteri listi zatrjujejo, da je to Čin krvnega maščevanja, kar bi sicer dobro slikalo razmere v Kentuckyu, in bi v vna-njih državah kaj čudno pisali o teh razmerah ; Beveda to poslednje zatrjevanje nema nikake podlage. Ta žalostni slučaj bodo smatrali kot madež Zjed. držav, ali pa ga bodo saj njih sovražniki ali zaviBt-neži v to izrabljali. Obsojevanje razmer v Kentuckyu je popolnoma opravičeno; nikakor pa ni obsojati vse prebivalstvo, ravno tako pa ni mogoče vsega prebivalstva smatrati nedolžnim glede tacih razmer. Težko gi je tolmačiti zakaj je velik del tega prebivalstva ostal v takej nravnej surovosti, kakoršuo nikjer drugej ne najdemo, niti na dalnem zapadu ne, ko so še pred nedavnim ljudje Be pričeli zavedati civilizacije. Kentucky je vendar jedna upjstar-jših zveznih držav (1792) in imel ven-\ar toliko prilike kakor vsaka dru-sja država postati deležen blagora civilizacije. Divji značaj zemlje nikakor ne dela razliko pri tej državi od druzih goratih držav, tudi glede naseljevanja ni bila zaprta ali obdana v kitajskim zidom. Naseljenci kažejo tam, da se hitreje popolnoma udomače in poprimejo navad in šeg starih prebivalcev, in imajo ti i kaj malo vpliva na razvoj novejše d6be, tako je ostala zemlja te drža ve še vedno tako napojena s krvjo kakor bila priborena od njenih pra- stanovalcev, namesto da bi krvne madeže oprala, si še novih nako- puje. Zakaj je bilo v tej državi tako in tudi ostalo, si nemoremo tolmačiti. Ali pa smemo v istini gojiti upanje, da postane drugače? Ali ne bode gnev, kterega bodo na ves narod navalili v tujezeu»stru zaradi poslednje surovosti v Kentuckyu, prav nič pomagal ali dirnol one kroge, kteri so sodelovali pri tem sramotnem činu, ali ga pa molč§ odobravali, ali se narod še ne bode vzbudil v razsvitljenem veku in z gnjusom od sebe pahnil surovost in krvoločnost? Ali ne bi bilo pred vsem na mestu, da bi merodajni krogi spoznali, da je skrajni čas, da narede konec zmešnjavam, ktere so se pojavile pri njih državnej vladi? Kaka razlika pa je konečuo za občni blagor, ako je na čelu vlade demokrat ali republikanec? Ali ima narod kako korist pri tem? To vprašanje se da kaj lahko rešiti, saj ni nič druzega nego pojanje po moči in plenu več politikarjev, kteri med meščani skrbuo vzgajajo strankarstvo, in ako drugače ne gre celo ščuvajo, da se spozabijo v surovosti. Blažiti duh in vzgajati plemenita čustva, to naj bi bila naloga pravih domoljubov. Straukarsko vlado pri današnjih naših političnih razmerah nemoremo tako brzo odpraviti, ali različno politično mnenje ne bi nikdar smslo t: ati do osobnega sovraštva, fanp :ma in surovosti; vsak izobražen človek, ali kdor sploh se hoče izobraženega nazivati, bi moral radovoljno pripoznati mnenje večine, ktera se določi pri volilnej omari, in to znamenuje tudi politično zrelost naroda, ktera je temeljni pogoj vspešne samo-stalne> vlade. Iz tega žalostnega dogodka bi se dalo marsikaj priučiti, toda ne samo za prebivalce Kentuckya, temveč za veB ameriški narod; ako se bode pa to tudi zgodilo, je pa drugo vprašanje in nikakor nemoremo jamčiti. dajo ADglijo in poslanik Mason je mogoče sprevidel, da angleško sovražno mnenje na Francoskem bi utegnilo tudi njega tirati v kake neprijetnosti in se zato raje umak-nol. Včerajšnji (od 5. febr.) govor britskega kolonijalnega tajnika Chamberlaina v angleškej zbornici nam kaže oni duh prenapetežev in surovo povišanje samega sebe, ktero Anglijo pri vseh evropejskih narodnostih dela tako malo priljubljeno, da ne rečemo celo sovražno. Najbrže bode odmev tega prenapetega govoraChamberlainaAngležem samim v francoskih listih se kaj situo oglašal. Ali Angleži si imajo sami sebi pripisati; ako nimajo prijatelje in nihče ž njimi ne sim-patizira in to zato ker imajo take širokoustneže kakor je Chamberlain na čelu kolonijalnega urada, kteri pa še posebno Nemcem in Francozom preseda. S takim bahaškim zagotovljanjem pa pač ne bode oviral, da se ne bi Francoska sedaj resno lotila ,,egipskega vprašanje" ker preveč se na Francoskem sline cede kako bi Francozje počivali v senci piramid, k temu pa zelo veliko pomaga spomin na zmage Napoleona. Toraj ako bodo Angleži še kaj dolgo ščuvali in izzivali, utegnejo si še na drugej strani nakopati vojno, iz ktere utegneje oditi, ali bežati s krvavimi glavami. res malo preveč, mi smo zadovoljni dati 380 gold, za mežoarja, kar bi bilo po našem mnenju dovolj in si ga tudi upamo dobiti za ta denar, ali on hoče, da se njegova želja izpolni, in da se v petih podružnih cerkvah ne bode služba božja več opravljala dokler ne privolimo kar zahteva in te prizadete cerkve so : sv. Ivana, sv. Jerneja, sv. Jurija, sv. Marije Magdalene, sv. Jakoba in sv. Marije Pomočnice. Pa vse bi še šlo, ako bi z lepa postopal, ali v nedeljo 24. dec. je nas z roparji in tacimi psovkami in žalivimi besedami pital ; prvi g. kaplan pa je moral dati denarje nazaj ljudem, ker g. župnik ni dovolil maševati v imenovanih podružnicah ; ta gospod je zelo spoštovan in priljubljen pri nas, ali mora spoštovati ukaze g. župnika. To vse je resnica in nisva nič pretirala. Pozdrav vsem rojakom v daljni Ameriki. Jakob Z—č, Josip G—k, iz Dolenje Pake. in Dopisi. Egiptovsko vprašanje. Pariško, Angležem sovražno časopisje smatra, da je sedaj naBtal oni ugodni trenotek za razmotriva-nje ,,egiptovskega vprašanja". Kar človek želi, to upa in veruje celo včasih. Tako se v t^m slučaju godi Francozom,ker spomin na,,blama-žo pri Fashodi" jih še v srce zbada Kavinistično časopisje prigovarja Rusiji, da naj ugodnega trenotka, ko ima Velika Britanija vsled vojne v Transvaalu zvezaue roke, nikari ne zamudi, temveč davno gojeno namero, si v sredozemskem morju pridobiti trdna tla, kakor hitro mogoče izpolni. Objednem naj Rusija vporabi ves vpliv v Abesiniji, da prepreči preveliki vpliv in gospodarstvo Velike Britanije v Sudanu. Pariški listi so raznesli vest, da je Anglija nameravala Italijo pridobiti, da bi ta odposlala v Egipt iu Sudan vojne oddelke, ko bode Anglija svoje vojne oddelke odpo-klicala od tam in jih poslala v južno Afriko. Ako je Anglija v istini od Italije kaj tacega zahtevala, ali pričakovala, je pač bila le mnenja, da bi odposlala posadko v Kassalo, kjer je bila po nesrečnej abesinaki vojni italijanska posadka nadomestena po angleškej. Italija se bode pa pač varovala še v nadaljne italijanske sanjarije podati; njene v poslednjem času nastale dobre razmere b Francosko jo bodo v tem pač resno svarile. Tudi zvezne države Nemčija in Avstro-Ogrska bi mogoče ugovarjali ako bi Italija v Afriko še jedenkrat šla na led. Te dve države bi pač italijauski vladi na vsak način Bve-tovali, da naj le svoje roke proč dene od te kaše in le lepo pripusti Veliki Britaniji in Francoski, oziroma dvozvezi, da afrikanske zmešnjave nad seboj poravnajo. Angleški poslanik Mason v Pari zu je odpotoval te dni v Rivero, kjer namerava dalj časa prebiti na dopustu, to pa smatrajo kot dokaz, da so razmere med Francosko in Anglijo postale napete. Pariški listi sedaj pjecej robato napa- pjec* Rodine pri Črnomlju, 12. jan. Gospod urednik prosim Vas, da sprejmete moj dopis v predale lista, ker vem, da bode zanimtl marsika-kega rojaka, kterih je dosti v Ameriki iz naše župnije, ali iz soseščine. Veliko pritožb je sedaj čuti v naši župniji gledč našega župnika, ker ta ne ravna z nami kakor bi moral, mož nas vse drugače uči, nego z nami postopa; preje je bil ta mož v Črnomlju za kaplana 12 let, potem pa prišel v Semič. V Črnomlju smo imeli preje župnika, kteri je bil res pravi dušni pastir in vzoren duhovnik, kterega je vse čislalo, a ravnal je tudi prav krščansko z njemu izročenimi ovčicami, ali ljubi Bog nam ga je vzel. Po Bmrti tega čislanega, v obče spoštovanega gospoda je pa prišel sedanji, kteri pa ne postopa z nami lepo. Prva stvar, ktero je odpravil, je bilo zvo-nenje, sedaj mora vsakdo plačati za zvonenje od velikega zvona 5 gold., da zvoni mrliču; od klopi smo preje plačevali po 1 gold, na leto in bo lahko tri osobe sedele, sedaj pa moramo plačevati po 24 gold, od klopi na ženski strani. A vse to smo farmani potrpeli, ali sedaj je nam pa hotel zopet nov davek nakopati in sicer za farnega mežnarja, pri davku po 2 kr. od goldinarja, kar bi na leto nanašalo nad 800 gold. Nikakor pa ne mislite dragi rojaki, da bi toliko dobil mež-nar, nikakor ne, večinoma bi šli ti denarji v drug žep. Tej želji gospoda pa mi župljani nismo hoteli ugoditi in zato nas tožil pri okrajnem glavarstvu, toda opravil ni nič. Na to se je pa tako razsrdil in dal, na prižnici oznaniti, da ne bode nobene maše o Božiču v Petrovi vasi, Otavcu in Tuševem dolu, kar se je tudi zgodilo in bili bo ljudje, kteri so prišli v te podružnice na tak velik praznik brez službe božje, dasi je bila to že stara navada; ravDO tako se je nam dozdevalo, kakor bi bili druge vere. Narod je zelo nezadovoljen sedaj, nekaj bi jih radi imeli, da bi odšel od tukaj, drugi zopet, da bi mu vse privolili kar le hoče, češ, drugače bode napravil, da nas bode toča obiskala, ali teh hvala Bogu ni veliko. Več župljanov pa je pisalo na knezo-škofijski ordinarijat, da bi nam poslal boljšega dušnega pastirja in bi laglje bolj katoliško živeli. Nekaj jih je pa celo, ki so tako razburjeni, da ne pridejo več v cerkev dokler bode ta gospod pri nas za župnika. On pa nam pravi, da naj le pišemo kamor hočemo, da ga od te stopnje nikakor ne bodemo vzdignili. (Mož ima tudi prav, kot instaliranega župnika ni mogoče kar tja v en dan odsloviti. Ured.) Naš župnik zahteva od te revne župnije Sterksspruit, 29. jan. V dobro poučenih krogih priznavajo, da so Boerci pred Ladysmithom zgubili 1100 mrtvih in 600 ranjenih. (Iz omenjenih poročil je razvidno, da so velike zgube Boercev pro-uzročili naskoki na Ladysmith, a ne v bitki pri Spion Kopu.) Modder River, 1. febr. Od včeraj popoludne gori ob Veldtu velik ogenj, kteri se razteza dve milji med Jacobsdalom in Kopjes Damom. Britiški častniki menijo, da Boerci z ognjem mislijo prikriti svoje gibanje. Gorelo je vso noč in gost dim je zabranjeval, da ni bilo mogoče videti gibanje Boercev, kteri so Be najbrže pomaknoli proti Barkly West in Komdodsbergu. Topničarstvo je na obeh straneh živano streljalo, toda škode ni provzročilo. London, 2. feb. Vojni urad je zelo molčeč, kakor bi varoval veliko skrivnost in vojaški zvedenci si namežikujejo kadar govorč o ponovljenem prodiranju proti La-dysmithu. Skrivnost obstoji najbrže v tem, da se bode lord Kitchener z velikim delom Gatarceve in Frenchove armade napotil proti Ladysmithu. Skušal bode pri Co-lenso priti okolu boerskega krila, ali pa nasprotnika prisilil v boj, kar bi Bullerju omogočilo Boerce naravnost napasti. Po Blednjih cenitvah imajo Boerci ob Tugeli nad 19 000 mož. Od tega števila je 7000 mož pri Ladysmithu, ravno toliko mož stoji Bullerju nasproti in 5000 mož imajo v rezervi. Toraj zamo rejo Bullerju vsak čas postaviti nasproti 12 000 mož in sicer kjersi-bodi, ker so njihove prednje straže na hribih o sovražnikovem gibanju dobro poučene. Kaj Be sedaj ob Tugeli godi, je težko povedati. Vojui urad molči in cenzor »e Bmeja. Iz Spearmans Campa se brzojavlja, da je tam vse mirno. Vojaki so se odpočili od bojev poslednih dni. V taboru Be širi vest, da so prelazi ob Drakeus-bergu le slabo zasedanj, in da b; bila sedaj ugodna prilika na iste tvegati naskok. Iz Kapstadta se brzojavlja, da je general French, poveljnik britiške divizije pri Colesbergu vjel 800 Boercev. Vojui urad glede te vesti še nima oficijelnega potrdila. Streljali na heliograf. SpearmansCamp., 3. feb. Med naskokom na Spion Kop je poročnik Martin od kraljevega osobnega polka z večimi pomočniki poBtavil heliograf, na vrhu gore, kjer so kroglje najgostejše frčale. To je bilo največje važnosti, ker so Angleži na obe strani gore zamegli dajati znamenja. Trikrat je bil he'iograf razstreljen in trikrat so ga zopet postavili. Zgabe Boercev pri Ladysmithu. London, 3. febr. Iz Spear-mans Campa poročajo domačini, da bo v Blednjih bitkah pri Ladysmithu zgubili Boerci 1000 mrtvih in 600 ranjenih. Tudi je bilo sedem njihovih topov uničenih. L o n d o n, 4. Febr. Iz Durbana se brzojavlja, da je Buller zopet prekoračil Tugelo in sedaj koraka proti Ladysmithu. Kje je prekoračil reko ni znano, samo to seje zvedelo, da je v petek večer to nameraval izvršiti nad Frichards Driftom in se potem pomakniti proti Acton Homes. Ta kraj je iztočno od Ladysmitha in vmes je proBta odprta dežela. Kakor se je zvedelo, so Waltona, posestnika Spion Kop farme pred nekterimi dnevi poklicali iz Durbana v Spear-mans Camp. Razodel je generalu Bullerju, da je gorenja reka na dveh krajih plitva in okolica ne zasedena. Na jednem teh krajev je baje Buller prekoračil reko. Razun lord Robertsovega brzojava 0 položaju v Mafekingu nima vojui urad nikakih poročil iz južne Afrike. Ljudstvo je zelo radovedno in bi kaj rado vedelo, ako so časniška poročila o Bullerjevem prodiranju resnična. Poročevalec je heliografiral „ChrouicIur. iz Liverpoola z 032 pot. ,,I.a Champagne", 4. fe!>r. 1/. Havre z 32S potniki. „Staatendam", 5. febr. iz Rotterdama z 278 jvitniki. ,, Albanu", 4. febr. h Hamburga z 29S potn. „Patria", 4. febr. iz Marseille z 346 potniki. Anchoria", 5. febr. i/. Glasgowa r. 143 put. ..Kensington", 7. febr. iz Antwerpena. I> o s pet i imajo: ,,Kiirst Bismarck" iz Genove. „11. H. Meier" iz Bremena. ,,Trave" iz Kremena. ,,Graf Waldersee" iz Hamburga. ..New York" iz Southamptona. „La Gascogne4' iz Havre. Od pl jul i : ,,Saale", 6. febr. v P.remen. ,,St. Paul", 7. febr. v Southampton. ,, Western land 4% 7. febr. v Antwerpen. ,,Germanic", 7. febr. v Liverpool. O d p 1 j u 1 i bodo: ,,I,a Champagne", 8. febr. v Havre. „Fiirst Bismark", 10. febr. v Genovo. „ Patricia", 10. febr. v Hamburg. ,,Staatendam", 10. febr. v Rotterdam. „New York", 14. febr. v Southampton. ,,Kensington", i4. febr. v Antwerpen. ,,I.a Gascogne", 15. febr. v Havre. „H. H. Meier", 15. febr. v Bremen. „\Verkendam", 17. febr. v Rotterdam. Parniški listki so dobiti po izvirnih cenah pri FR. SAKSER & CO., 109 Greenwich St., New York. ■ T V-r, V, " Jugoslovanska Katoliška Jednota. j ^ Sedež v ELY, MINNESOTA URADNIKI: Predsednik: Jožef Agni5, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pezdirc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.; I. tajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota; II. ,, John Globokar, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agni6, Box 266, Ely, Minnesota. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John Preširn, Box 286, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika I v an Govžeta Box 105, Ely, Minnesota. Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA"- General Torres usmrten. Chicago, 3. febr. Iz Guyg-mas se čez Bisbee, Arizona, poroča tukajšnjim ,,NfWs", da je bil general Lorenzo Torres, poveljnik mehikanske armade v vojski z Yaqui Indijanci v krvavi bitki vsmrten. Poročilo ne naznanja podrobnosti in tudi še ni potrjeno. Dna 27. januvarija so se bojevali Yaquis ludijanci in meksikauski vojaki pod zapovedništvom Torresa v kameniti puščavi, 50 milj iztočno od Guayamo. Yaquis so se morali umakniti, a jih niso zasledovali. Zguba Yaquis je 90 mrtvih in ra-ujenih ; general Torres pa: 89 mrtvih, 210 ranjenih in 5(J pogrešanih. Meksikanskih vojakov je bilo 2000 mož, Yaquis pa 3000. Indijanci, 3000 na številu, bo pod vodstvom tako imenovane ,,svete Terese" iu zasedajo ustje Yaqui reke. Meksikanski vojaki bodo po kratkem počitku v Guayamas unovič poskušali vdreti v gorovje. Ako bi se Indijancem posrečilo priti skozi puščavo, bi m^sto Guayamas, ktero je bilo brez varsva kaj lahko zasedli. Yaquis Indijanci so nekaj let sem že precej civiliziran rod, v svojih gorah kjer biva prostost, se niso še nikdar podvrgli Meksikan-cem, v mnogih krvavih bitkah so vedno ohranili svojo samostalnost. Sedaj so ustanovili ueodvisno državo iu začasno vlado, nje junta se trudi dobiti vojno posojilo v znesku $2.000.000 in to v Zjed. državah. V ameriških mejnih mestih imajo Yaquis mnogo prijateljev iu ti nosijo gumbe z napisom : ,, Yaquis imajo tudi pravico živeti". Velik sneg. London, 3. febr. Ko se j^ danes zjutraj prebudila metropola, bil je Lopdon zagrnjen v dva palca debelo sneženo odejo, ktera se je kmalu spremenila v veliko blato, feueg, viharno vreme iu hud mraz ee poruča iz raznih pokrajin. V Bedfordshire je divjal najhujši enežni vihar, kakoršnega že več let niso doživeli. Isti je trajal ves dopoludne iu pokril zemljo s čevelj debelim snegom. Ž-jlezuiČni promet je ustavljen. V North Hertfordshire je snežilo vso uoč iu v South Bedfordshire še vedno pada goet sneg. Na mnogih krajih j«-težak sneg potrgal t«legrafične žice. N e a p o 1 j, 3. febr. U teden dni tiči Italija sredi zime kakoršue žh dolgo ni občutila. Vsa dežela je z snegom pokrita in povsodi so videti l«deue sveče. K izvaureduemu mrazu pridružila ee je epidemičnn intlueuca. Desettisoč ljudi vseh družbenih slojev od kraljice dolu do berača je napadla bolezen. Vsi ptujci, kteri radi svetega >ta pridejo v Italijo kakor hitro mogoč«-« >pet odidejo, večinoma v Kairo Vsak egiptovski paruik je prf na polnjen s potniki. Njim se pri dru*ujejo tudi premožni Italijani V Kairi kar mrgoli potnikov, pa tudi v Alexaudriji jih je dovolj. |#J rt Vas postreže tako ceno, Kfin r 2a 100 gold, all 200 kron ■ av8tr veJj $4Q go 1D p0. Starine 20 ceutov, kakor Fr. Sak-e e r 109 Greenwich St., New York Miuolo leto je na Slovensko poslal nad $200.000 ah nad pol milijona gold, in vse bilo v redu. Cena, b r z a in p o 6 t e n a postrežba velikansko pomnožuje promet. Evropske in druge vesti. Zupan odklonil plačo. S a u J u a n, Puerto Rico, 3. feb. Včeraj so bili vmeščeni novoizvoljeni mestni uradniki. Majcr Eegozcue, republikanski kandidat neče sprejeti plače. Isto bodo obrnili v dobrodelne namene. V San Juanu so zmagali republikanci z 1080 glasovi izmed 1837. V mestnem zboru je sedaj deset republikancev in pet demokratov. Senor Morales, prejšni mestni major je v Washingtouu. P e t r o g r a d, 5. febr. Kar očito pravi časnikarstvo, da naj 6e Rusija nikdar nesramuje sedajno stisko Angležev vporabiti iu si zagotoviti pristane v indijskem oceanu iu v osrednjem morju. Sedaj je dobra prilika, ktere so si Rusi že dolgo želeli v dosego v svojega cilja, kte-remu je bila Anglija vedno ovirala. Bero lin, 5. febr. Kakor se sem poroča sti se Rusija iu Francosko zjedinili turškemu Bultanu izviti razna vrednostna dovoljenja. Najpoglavituejše dovoljenje je baje brezpogojno odprtje Dardanel za ruske trgovinske in vojne ladije. Buenos Aires, 4. febr. Včeraj je tukaj 93 osob umrlo vsled silue vročine. Toplomer je kazal 120 stopinj v Benci. Drobnosti. Društvo slovenski ,,Sokol" se je baje ustanovilo v Leadville, Colo. Dne 13. febr. imamo sejo v dvorani g. F. Grermoua; k obilnemu pristopu vabimo mladeniče in oženjene. F. D. * * * Zima in pomanjkanje ledu. Vsled večiuoma južnega vremena ni niti ua Kernu v Ljubljani niti na ostalih mestih dobava ledu mogoča. Zbog tega se ga dozdaj ni moglo pridobiti v potrebni muožiui. Isto-tako je drsalcem zimska zabava pokvorjeua. * * * Z str«-he padel. 17. jan. dopo-ludne je padel Luka Sotina, mizarski vajenec pri Pečenku na Rimski cesti št. 10 v Ljubljani raz streho ni seje hudo poškodoval. * * * Cena vožuja klovna. 16. jan. zvečer se je pripeljal z gorenjskim vlakom v Ljubljano klovu Martin lilevek iz Teme'^vara. Na kolodvoru ga je takoj vzel policaj v svoje naročje iu ga odvedel, da mu raz-kaže ječe ljubljanskega rotovža. Klovn je bil vstopil v Trbižu v vlak brez vožuega lista, a se je vedel na celej progi do Ljubljane odtegniti kontroli sprevodnika. Blizu Ljubljane ga je sprevodnik le zasačil in prijel in ga na kolodvoru izročil policaju. * * * Ljnbljanskih društev je vBeh skupaj 148, mej njimi 108 slovenskih in 30 nemških. * * * Vodovod v Postojini. V seji avstrijsko delegacije je posl. dr. Fer-jaučič, opozarjajoč na vsakoletne vojaške vaje v Postojini, interpeli-ral vojnega miuistra, če hoče podpirati prizadevanja poBtojinske občine za pridobitev državne podpore v svrho naprave vodovoda. Iz Borovnice se poruča ,,Slov Nar.14 17. januvaija: Danes zjutraj "b polu 2. uri prebudil uas je iz najboljšega spanja žalosten glas zvona, kličoč nas na pomoč. Velik svit izza hriba oznanjal nam je požar. Tukajšue gasilno društvo in velika množica druzega ljudstvi hitelo se proti kraju nesreče, in prišedši na Breg, v pol ure oddaljeno vas, ugledali Bmo v uajvečjem plamenu vodno žago iu živiuski hlev, imovina trgovca in posestnika Fr. Sviglja. Rešiti se ni dalo nič in le veliki vstrajnosti in spretuosti gasilcev, kakor tudi pomoči druzega ljudstva ju zahvaliti, da se je ogenj omejil le ua omenjeni poslopji, ker drugače bi bil tudi le par korakov v stran stoječo hišo, kozolec iu veliko zalogo lesa ogenj vpepelil. Posebno pohvalno je še omeniti ondotna dekleta, katera so se vedla jako čvrstvo iu pri gašeuju mnogo pripomogla. Poškodovanec je bil sicer zavarovan, za žago pri „Phouixu", za hlev pa pri „Slaviji"; žal, da škoda presega gotovo trikrat zavarovalnino. * * * Izpred sodišča. 13. jau. se je pri okrožnem sodišču v Novem mestu vršila obravnava, ki kaže, kaka morala vlada časih v katoliških konsumnih društvih. Že pred meseci, še predno se je sodišče a to stvarjo bavilo, se je šepetalo, da se v konsumnem društvu, čigar ustanovitelj je menda znani Petrič, gode čudne stvari, toda nihče ni hotel nič gotovega reči. Nakrat je prišla vest, da je sodišče dalo aretovati poslovodjo, ker se je v blagoslovijo nih prostorih konsumnega društva pečal z nedorastlimi dečki. Vest je bila resnična. Poslovodja, ki je imel poprej v Ljubljani jako ugodno službo, kdo gaje zapeljal, daje prevzel službo v konsumnem društvu v Radečah, ni znano —je bil resnično kriv. 13. jau. je stal pred Bodi-ščem v Novem mestu, a proti je pričalo pet paglavcev. Sodišče ga je obsodilo na osem mesecev težke ječe. * * * Zimsko nenormalno vreme na zdravje šolske mladine po nekod letos ne upliva ugodno. V Idriji bo zaprli rudarsko ljudsko šolo zaradi davice, ki seje med otroci pojavila, po Gorenjskem pa nadlegujejo otroke ošpice i. dr. Sv. Pavel je pred durmi, toda njegovega mraza še ni čutiti. * * * Nesreča. Dne 10. jan. popoldne je šel posestnik Fr. Kraljič iz Med-vedca, županija Škocjau pri Turjaku, z svojim pastirjem v gozd, ne daleč od svoje hiše drva sekat. On-di Bta zakurila ter drva k ognju znašala. Kmalo priskaklja za svojim očetom tudi petletno dekletce, in sicer boso. Oče ji veli, naj gre k žrjavici ter se ondi pogreje. Deklica sluša očeta, pri ognju za-dremlje iu v tem seji vname obleka. Na njeuo vpitje je prihitel pastir in za njim oče, ker je bil bolj odaljen, nego prvi, ki je ogenj na deklici pogasil ter se pri tem sam občutno spekel. Deklica : ,,Kajneda ata, sedaj sem pa zgorela?" Nesli so jo domu, kjer je bila do zadnjega pri popolni zavesti ter je v četrtek zjutraj umrla. * * * Kristjanska usmiljenost. — Pišejo v „Soči": Iz Špitala ob Dravi je bila neka obitelj od ondotnega županstva potirnim potem poslana domov na Ponikve, ker je oče umrl iu mati ni mogla za 4 otročiče skrbeti. Iz Bovca jih je poslala ondotna potirua postaja kar peš z enim spremljevalcem do Kobarida, —ali uboga mati, katera je morala prtljago nositi in slabotni otročiči, kateri so tudi vsaki svojo culico nosili, »o opešali — ter niso mogli uikakor dalje. Hodili so iz Bovca do Kobarida dva dni.—Vsem so se smilili, katerikoli so videli te borne reve v tako hudi zimi, slabo oblečene trudno po cesti kresati. — Vprašanje : Ali ni bovška potirua postaja od dežele plačana, da take borne ljudi in majhne Blabotne otroke do bližnje postaje vozi? Hoče menda štediti? Kje je kristjanska usmilje nost? Večkrat se pa vidi mlade zdrave vlačuge voziti, ker te so že toliko prementene in zvite, da no« čejo hoditi. .......-L, Iz Cel ja se piše Slov. Narodu: Dne 19 t. m. stali so celjski ,muzi-kantje', na čelu jim sin celjskega župana Gustav Stiger mlajši, pred c. kr. okrajnim kot kazenskim sodiščem v Celji. — Obtoženi so bili še med drugimi Adalbert Kospiir, trgovski akademik, znani čorbar Ferdinand Gollitsch, stenograf dr. Jabornpgg-a, Janez Perisicb, mestni oče Fric RaBch, slavni Viljem Oechs z svojo nadebudno hčerko, da so napravili dne 9. avgusta 1899 lepo, četrt ure trajajoča ,pod-oknico4 gospodu Žimniaku, vpili tamkaj „Abzug", ,,pereat Žimniak", grozili s palicami, pljuvali in žvižgali, poBebno mladi Stiger, da se je tako napenjal, da je bil v lice rudeč kakor puran. — Muzikantje so seveda trdili, da so popolnoma nedolžni, in da samo slučajno prišli tjekaj, kjer je razburjena nemška sodrga tulila, pa okr. sodišče se je prepričalo, da je stvar nekoliko drugačna ter je obsodilo štiri teh mu-zikautov iu sicer: Adalberta Kos-sut-ja na globo 40 kron ali 4 dni zapora, Gustava Stiger-ja na globo 20 kron a^li 2 dni zapora, Ferdinanda Gollitecha na globo 80 kron ali 8 dni zapora, Janeza Perisicha na globo 40 kron ali 4 dni zapora. Ostali ,,junaki" so takrat odleteli, kajti, če bo se tudi sukali med tulečo sodrgo, ter odmirali usta, oni vpili nekaj, oni zopet pljuvali itd., vendar sodnik ni mogel za dokazano vzeti, da so vpili kaj razžalji-vega, ali da so z sramotilnim namenom pljuvali na ulici. * * * Glavo so odsekali v Torgauu, okraj Merseburg, kleparskemu pomočniku Franu BriLuuerju, rodom iz Opave. Rabelj Reiudl mu je odsekal glavo. Briiuner je sebi v zabavo umoril neko jekle, Vil;emino Fbtzsch, katero je prej onečastil. Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za 820.40 100 kron avstr. veljave, pridelati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. G. Frank Štupar v Clevelandu, O. Vaše pismo smo sprejeli, toda dopisa nemoremo tiskati, ker bi se Slovenkam preveč zamerili. Žal, da je mnogo resnice v dopisu, da premnogo Slovenk na nečasten način izrabljajo prostost v tej deželi. Nekterim manjka povsem vsaka trohica izobražbti, se tukaj preoblečejo, denejo klobuk na glavo in menijo: sedaj sem pa ,,madam", premalo potrpe v siužbah, da bi se privadile gospodinjstva, h ltro oženijo, in ako v zakonu ne gre vedno vse lepo in dobro pa zapuste moža in še seboj odneso kar ni njihovega ; kakor se je Vam zgodilo, tako se je tudi že drugim. Naj nam ne zamerijo Slovenke, ako to povemo, ker ni v obče na vse naslovljeno, pač pa na take, ktere mislijo, da se sme tukaj s zakonom tako igrati kakor ščeti-narji z mehom ; vsemu temu je kriva zaostala, ali pa popolno pomauj-njkanje izobražbe. SVOJI K SVOJIM! , FR. SAKSER H oficijelni zastopnik raznih prekmorskih m parniskih družb P H 33 m k/SS <35 m : - tU t si : \ 5! '2* l 109 GREENWICH ST., m\ YORK. se priporoča SLOVENCEM in HRVATOM, kteri potujejo sl3a,:r?o čLoTm o^^±zci_o ali želč koga sem vzeti za parobrodne listke raznih prekmorskih parniskih družb po izvirnih cpnab. Listki za drugo kajito so dobiti od $37 naprej. — Listki za medkrovje po izvirnih cenah, kakor tudi železnične listke § i cM © §<.i fš H i§ H i 0 m «0 - C. {■J »a v Be strani po ZJED. DRŽAVAH ali v STARO DOMOVINO. < BSr Sedaj je čas, kdor želi koga to spomlad vzeti iz s ": ::s stare domovine naj se edino na nas obrne, ker pri nas ima : vse prednosti, imamo dobre zastopnike v stari domovini, } . f-i kakor tukaj in se za ljudi pobrinemo pri naselbinski oblasti. < : -i i Dalje se priporočam rojakom za pošiljanje DENARJEV V STARO DOMOVINO iu to izvršujem najhitreje in najceneje. Velikanski denarni t promet znamenuje solidno postrežbo. Nikdo ne more tožiti o c ' zgubi kake svote. i ■: j M v J S m m a p S f _ Potujoče rojake opozorujem, da naj mi vedno naznanijo njih odhod brzojavnim potom izCHICAGE, MONTRE ALA, BUFF ALE in tacih krajev, kjer pridejo na železnico, ktera vodi v NEW YORK, ali pa naj jim di.tični agent, pri kterem kupijo železuični listek, dobro napiše brzojav kedaj in po kteri železnici dospejo v New York, da jih počakamo na kalodvoru. Varujte se ljudi, kteri se za m^ne izdajajo, izrabljajo moje ime in ijudi neusmiljeno derejo. Vsakdo naj pazi na številko 109 GREENWICH STREET, vsi izgovori o mufanju, odpoto-vanju, ali da je z menoj kdo družabnik (partner; je sleparija. V vseh navedenih slučajih se rojakom in rojakinjam za solidno, pošteno postrežbo priporočam z velespoštovanjem /v. lO FR. SAKSER, ... 109 GREENWICH STREET, NEW Y0RK.4 ' KJE JE ? ANTON STRAŽIŠAR, doma iz Begunj, župnija Cirknica, pred 14 me seci je bil v Jolietu, 111. Kdor rojakov vč za njegov naslov naj ga naznani njegovi ženi Frančiški Stražišar, Begunje štev. 10, pošta Cirknica, Kranjsko, ali Antonu Obreza, 3091 8th Ave., Johnstown, Pa. KJE JE? MARTIN BLATNIK, doma iz Lopate okraj užemberk, v Ameriko je prišel pred 11 leti, domu je pisal pred 2 leti poslednjič, takrat je bil v Carbon Hill Njegov naBlov bi rada zvedela njegova sestra: An» Blatnik, omožena S k u 1, Box 103, Elyria, Minn. (17. fb.) Kje je? JOHANA STRŽINAR, omožena ŠTUPAR, doma iz Vrhnike pri Ljubljani. Mene je zapustila, kt sem del na delo in {obrala kar se je ednesti dalo. Roj; ke opoz >rujem pred to žensko, da se z »pet^ kdo n* opeče pri njej. Frank Š upar. J Cleveland, Ohi. . Kje je? MARTIN PECHA VAR, pred pet -mi leti je bil v Jolietu, 111., sedaj pa ne vem kam je odšel. Rojake prosim, ako o njem kaj vedo, da bi blagovolili naznaniti njegovemu rojaku: John Pechavar, Gar-ryoven, Iowa. Vabilo na veselico, ktero priredi slovmta podporno društvo sv, Vida v CLEVELANDU, O., v soboto, dne 24. februvarija 1900 v Union dvorani 1696 St. Clair St. Vabljena so vsa tukajšnja slovenska in hrvatska društva, kakor i drugi rojaki; člaui teh društev so vstopnine prosti, ako imajo seboj društvena znamenja. Vstopnina 25 centov, dame so proste. Igrala bode tukajšnja slov. godba. Začetek ob 8. uri zvečer. K obilnej udeležbi vabi Odbor. Cleveland, O., 5. febr. 1900. Kje je? FRANK J A K L vasi, okraj Žui -je bil v Aurori. bi rada zvedela rojake, ako kdo jnj naznanili po ua J a k 1 i c h, moreland Co. I komadov, ktere siT beres. 1'opolno, čudežno glasbeno 0r<5fc. Na usoče spričeval «1 zadovoljnih kupcev ► pravno. I o ni iijrača. Tehta = spričeval cxl zadovoli ,,Veliko boljše nego smo se nadejali", tako pravijo. To ni igrača. Teht; vred 16 funtov. Llepa godbena skrinjica velja samo $6 00. Isto Vam pošljemo i »3-00 po ekspresu. Agentje zaslužijo denar, ker se lahko proda. Pošljite 2ct cenik itd. Standard Mfg. Oo., 45 Veaey St., New York, p- O. Box 2853. Vojaško pismo. (Vaška humoreska pu P. K. Kuseggerju.) „Ali ni tukaj kravja Jera?" je za-klical v globokem basu možki glas skozi hlevsko okence, ,,pismo iz poŠte imam, last je Jere Deteljice Ali ti ni tako ime Jera?" Mlada, rudečelična in rumeno-lasa dekla je ravno sedela pod ru-mino kravo, med nogami pa imela golido, se je sedaj vzdignila : »» Se- veda sem jaz Jera, gotovo sem, toda — upam da si tako dober in me malo počakaš, zaradi tega moram gospodarja vprašati, kako se prav za prav pišem. Dozdeva se mi pač, — Deteljica, da prav gotovo". Potem pa nekaj bolj tiho in zaupno: „Ali je na pisemcu tudi kaj zapisano? in od koga je?" ,,Celo od cesarskega vojaka. Ta je predaleč v deželi, da bi sem za-mogel polukati skozi okno, toraj vzemi ti njegovo pismo. Sedaj ga ne bodeš več poznala Jerica, Auže Ponigel se piše". „Oh joj, joj", je zavriskalo dekle, ,,»em se sedaj ustrašila! oh jej 1" — Polovica mleka je polila po ste-Iji. Potem pa počasi šepetala: ,,Sedaj sem pa škodo napravila, oh, oh, sedaj sem škodo napravila!" Poštni sel je odišel. Jera si je roke in prste lepo obrisala, prepa-snikom, in potem z nekim strahom vzela pisemce raz okno. Pogledala je je, obrnila tudi: ,,Moje žive dni de nisem dobila pisma, Auže je pisal. In zapečateno je tudi. Kdo mi ga odpre 1 Jaz ne, ueupam si ga*' Gledala iu ogledovala ga je še dol go, šla je v najbolj temen kotiček, ker je „rmena" tako zvedavo nanjo zrla. „Ni ti potreba vsega vedeti Zelo skrivno je odprla pismo z velikim naporom in strahom — „kaj mi neki piše, kako se mu godi? Zdrav bode vendar. Ako mora na posled celo na vojsko iti, moj Anžel" Krava je zaropotala z verigo in zamukala. Poznala je Aužeta prav dobro; saj se spominja kako je nek r obtičal med oknom — to je bil^rav debelo okno. Konično je pismo odprla, razgrnila in\iresenetena je zaklicala Jerica:,,To je neumno, to je prav neumno!" Njegova slika je bila gorej na vogalu pisma, njegov pravi „kontrofe" s čelado na glavi, z belo suknjo in višnjevimi hlačami, sveže in lepo slikano iu brke je imel. „Oh joj mene! Kako lep je, seveda, prav lep. In kako so mu zraetle brke, kako dolge so! — No Anže, kaj mi neki piše? — Joj, joj, sedaj pa neznam brati. Kdo bi me pa navadil ! Da bi kdaj kako tako pismo dobila, kdo bi si pa to v mladosti mislil. Toda tu imaš, sedaj ne znam brati I" Pritisnila je list na usta, potem pa počasi roko spustila na prsa in je vtaknila v nederje. Hkrati se je zganola. „Ne, ne, Anže to ne sme biti!" Potem pa še bolj živahno šepetala: „Prosim te za vse na svetu, to ne sme biti!" — Pozneje pa kakor bi se iz sanj zbudila: „Ker sem bila mnenja, da bi bil on sam — ker je tukaj tako čedno naslikan". Odložila ga je v temnem kotu na postelj. Sedaj se je zunaj oglasil klic: „Jera, za božjo voljo, kaj pa je danes s teboj, ali si celo padla v golido? Tako mlado dekle, kakor-■i ti, je vedno moja ranjca mati rekla, ne bi smela biti niti tako dolgo brez dela, kakor golob pobira zrno. Ko sem bila še jaz mlada, sem skočila čez tri plote, ako sem videla ležati kako pero! In dandanes! — ti moram pomagati iz kravjega hleva?" Gospodinja je bila. Brzo skriti pismo pod oprsnik, na kterem se je danes vrvica raztrgala, in brzo na delo. V službi, v kmetski službi, je pač težka stvar; ako bi tako dekle hotelo misliti na fanta, oh to ne sme biti, to bi bil greh, velikgreh!" Jerica je za onega dne vse narobe delala. Steljo na dvorišču je skupaj brskala s korcem za moko, in ko je imela v kašči napolniti vrečo sč žitom, je hotela to storiti z gnojnimi vilami; in ko je imelaopoludne ješpren soliti, je vso sol stresla|,v škaf vode. Saj je imela na srcu nerešeno zagonetko pisanja — o uboga Jerica! Popoiudne, ko je vpregala lisaste krave, da bi ž njima šla pod lipo po krmo, rekla je sama Bebi: ,,Tina zna že brati, saj nosi v cerkev molitveno knjižico!" Tina je bila krčmarja Poliča pa-starica, ktera je ob žegnanjih tudi pomagala gostom postreči, in ta je tudi Anže ta Ponigla poznala, prav dobro poznala. Tina pa je bila Je-rična družica kadar ste šli h kaki procesiji. Med tem pa>na o drugej ni vedela, da ste si obe ozirali za Anžetom; on sicer ni nobenej to povedal, da je obema dober. Kadar sti ob Rešnjem telesu šli za procesijo v belih oblekah z vencema na glavi, je marljivo prebiral debele jag de na moleku in niti jedne besede govoril; v tacih stvareh pravi ljubimec ne povč nikomur drugemu nič nego spovedniku. Tako je potem šel na vojaški nabor; premerili bo ga — imel je uprav pravo mero, čvrst je tudi bil; in tako so ga pri vojakih obdržali. Prav čeden vojak je postal Anže; cesar vzame vedno v svojej deželi najlepše fante; to bi tudi jaz storil. Sedaj je od onega časa minolo že poletje. Krave Bte kobacale po stranskej poti proti lipi, voz je ropotal in Jerica, ktera je na njem sedela in bila zatopljena v sladke misli, se je ueusmiljeno pretresala. Seveda vse to streeanje in skakanje bi si že pustila dopasti, ako .bi lfa brati znala in se to učila. Za umreti je skoraj, ako ima kdo pismo v roki, pa ne ve, kaj je v njem. Dospela je že do tja kjer se gojzd jenja in travnik prične — Bedaj je hkrati od veselja zaupila in skočila raz voz. Zagledala je Tino, ktera je za plotom grabila listje. „Si ti tudi tukaj, Tina!" je zaklicala; ,,pridi malu Bemkaj k me ni, pomagam ti odstraniti iz plota dva kola". Toda koli bo bili dobro zabiti in luknje v plotu ni bilo mogoče tako hitro napraviti. Tako ste si obe na plot naslonili in puBtili kole tam kjer so bili. ,,Nemaš pojma kaj novega imam pri sebi", rekla je Jerica veselega obraza, ,.vojaško pismo od Anžeta, li čuješ od Aužeta in njegov kontrofe je tudi zraven, in zame, za Jero Deteljico je to pismo". — Tina je obe roki kviško vzdignile in rekla: „Daj, pusti mi malo pogledati!" Obe sti gledali naslikanega vojaka. Skupaj sti stikali glavi; Tine roki ste se tresle in hotela Jerici papir iz rok iztrgati: „Ne, ne, ne dam ti ga!14 je rekla Jerica, ali prosim te, prečitaj mi ga, zato pa smeš vedeti kaj jo v njem. Ali ni tako Tina, saj branje pisma mi ne bodes odrekla?" Nato je druga pristavila: „Veš Jerica,Ho je sicer tako, in povedati hočem. Glej, tiskano znam že čitati, toda pisanega se pa nikdar nisem učila. Iz srca bi ti rada ustregla, ako bi bilo mogoče". Jerica je bila čuvši te besede zelo pobita. „Oh tako", je rekla polu glasno, „toraj pisano ne znaš brati. To mi je sedaj zelo neljubo; kaj naj sedaj počnem? Neznam si pomagati. Tudi nobenej drugej osobi v občini ne zaupam ! Kaj meniš Tina ako bi v božjem imeuu vendar poskusila z branjem pisanega! — mogoče pa pojde, Tina!" „Zajednega pač vem, kteri bi zual," je rekla Tina nato, ko je nekoliko premišljevala in bila ne gotova; „starega Kleščena mislim ta je zelo učen človek", „Starega Kleščena — misliš?" „Saj ga poznaš, starega gluhega moža, — ta je popolnoma gluh, saj veš". „Seveda, dobro, toda — Tina, veš stvar je taka, ta ne bi smel nič vedeti kaj je z Anžetom. Moj jerob je Kleš£en". ,,Tim bolje!" je zaklicala Tina. ,,Ne, ne, nikakor ne, Tina. Veš ta ne sme vedeti.... ali bodeš stala rmenal Ali mi res ne obstaneš rmena !.... On nikakor nemara, da imam zvezo z Anžetom, taka pisana sukna, pravi jerob, ne meni pošteno, in dobro vem, da to ne trpi 1" Toraj mu tudi ni potreba o vsej stvari nič vedeti", rekla je Tina; ,,ali mora pismo gl a s n o brati? G 1 a b n o naj ga čita, tebi naj ga čita in ti povem pri njegovi nemosti ne bode razumel nobene besede — prav nobene besede". (Konec prihodnjič.) Francoska parobrodna družba Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avstria). Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih oh^ io uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street; Palace Meal Market, Jos. Asselin, Prop., 337Fifth St., Calumet, Mich. Za praznike imamo lepo zalogo finesra prekajenega mesa, kokoši, zajcev in mladih prašičkov. Naša posebnost so ndF kranjske klobase. Posebno pozornost bodem dajal j Slovencem! La Champagne La Gascogne La Touraine La Normandie La Bretague L' Aquitaine 8. febr. 1900. 15. „ 1900. 22. „ 1900. 1. marca 1900. 8. „ 1900. 15. „ 1900. Izvrstno bodo postrežem potniki v hotelu du Trocadero ob obisku pariške razstave. Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 32 BROADWAY, NEW YORK. Slovenska babica. MARIJA LUKAN, babica z 20tlet-uim izvrševanjem tega posla Be priporoča Slovenkam v Clevelandu, O., in okolici in naznanjam, da bivam v hiši štev. 63 Oxford St., govorim tudi hrvatski in nemški. Obečam največjo pazljivost in najboljšo postrežbo, W a razpolago imam več dobrih spričeval. (l.mj.) MARIJA LUKAN, 63 Oxford St., Cleveland, O. Naznanilo. Rojakom naznanjam, da sem sa-časno preselil svojo trgovino b knjigami iz Clevelauda, O., v Pittsburg, Pa., ter se priporočam za nadaljna1 naročila knjig, kterih imam vsakovrstnih pripovednih in krasno vezanih molitvenikov. Denar naj sel mi blagovoli poslati objednem z| naročilom. Cenik pošljem na zahte-vanje poštnine prosto. Ako me hoče kdo osobno obiskati naj se oglasi 5102 Buttler Street, Pittsburg, Pa. MATH. P0G0RELC, 5102 Butler Street, Pittsburg, Pa. Slovencem in Hrvatom nazna njam, da sem odprl Miners Exchange Saloon, 700 E. Cooper Av., Aspen, Colo. V njem točim izvrstno pivo Denver Milwaukee, od te pivarne sem tudi agent, dalje vsakovrstne žgane pijače, fine smodke dobiti so dobra jedila in pre n o t i š č e. V obilen obisk se priporočam (l.jl.) MAT. MAUTZ, lastnik KOLEDAR „Glaa Naroda" pro prodajata v Clevelandu, 0.: John Grdina, trgovec, 1751 St. Clair St n Jacob Widmar 1196 St. Clair St V Anaconda, Mont., M. J. Kra kar, 501 E. 3th St. V Calumetu, Mich., je dobiti Koledar" v grocerijski prodajalni ci pri Grahek in Sunich. Denarje najceneje in najhi treje pošiljaš v sta ro domovino, ako se obrneš na F r. Sakser, 109 Greenwich St., New York, za 100 kron je treba poslati $20.40 in za pošto 20 ceutov, ali za 100 gold S40.80 in pošto 20 centov. FRANC ČUDEN, f trgovina z urami, srebrnino in zlatenino LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovža) LJUBLJANA | m. WL S Priporočam rojakom svojo povsodi znano, bogato g" zalogo vsakovrstnih švicarskih stenskih in žepnih ur, p, verižic, nlianov in drugih zlatih in srebrnih predme- p-tov po najnižjih cenah. fC Ceniki pošiljajo se zastonj poštnine prosto. _ IF :i"rrn"i-------f '1*1*1*"......I* •iVi----ifi-i- -----1------- *[*-• •■"-* '*"*"*r*"*"*'*f'*"*J13E Ifi*^M'l't'Vt'l'I'l'l'4'1'f 'll't*'I t'I'H H'l'l' '1'1't*^ KNAUTH, NACHOD & KIIEHNE No. 11 William Street Prodaja in pošilja na vbo dele sveta denarne nakaznice, u en j ice, in dolžna pisma. Izposlnje in izterjnje zapuščine in dolgove. bremen Bahnhofgasse štv. 29 Bremen. Na prodaj iz proste roke posestvo in hiša pri metliškem mostu na Hrvatskem pri veliki ceBti, ki vodi iz Metlike v Karlovec in na Ozel, nahaja se ravno na vogalu, kjer se cesta loči na Karlovec in Ozel. Hiša je pripravna za vsako t r g o v i n o, je dvonadstropna, poleg nje lep vrt in se na njem lahko pridela vso zelenjavo, ktera se doma rabi skozi vse leto; dalje je pri hiši velik hlev za 20 konj prostora, velika z i -d a n i c a in veliko dvorišče, to vse je obzidano s kamenjem ; okolu posestva so dve velike njive. To posestvo zato prodam, ker ne mi-1 ^ alim iti več v stari kraj in imam 1 §/ tukaj vso družino. Cena in pogoji se zvedo pri M a r k o t u S o d j a, Crested Butte, Culo., ali pri Anton Sodia, selo Pravotina štev. 49, poŠta Ribnik, Hrvatsko, Austria. jedina slovanska tvrdka, ktera potnike iz jBremena v Ameriko namo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljuje. Vožnja Čez morje traja samo 5 do 6 dnij. OglasilaMn vprašanja odgovarjajo Be v vseh jezikih takoj, točno in vestno. KAREŠ in STOCKI, BREMEN, BAHNHOFGASSE 29. Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na nove urejeni SAZ,OOiV, kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAR BAY, MICH. f f<13» f f5x» f gžx» £ O » i J ■» « O c -tp^h merno nizke, delo dobro in trpežno. Najnižja cena trovrstnih harmonik je £18 do 835 in naprej. Izvršu em tudi na 6 in 8 glasov. Razpošiljam jih s pravico, da si jih lahko vsak ogleda na Express Office. Glede nataučnejih pojasnil se je pismeno obrniti na: John Venzel, 30 King St., Cleveland, Ohio. -ftn rrtfrnT.a --TTrSi'n ..aa,-.-«!...-«— Naročajte se na KOLEDAR „Glas Naroda" ZA LETO 1900. Cena 25 centov, Vina na orodaj. Dobra rndeča in Črna vina po 40 do 55 centov galoua s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vBakdo pošlje tudi novce ali Money Order. NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street., San Francisco, Cal. POSESTVO in HIŠA Stev. 34 v Cerkljah, okraja Krško na Dolenjskem, poleg hiše je vrt z lepim sadnim drevjem. Posestvo je pri veli-kej cesti in pri tem tri velike njive tu li v lepem kraju. To posestvo za to prodam, ker ne nameravam iti več v stari kraj in imam vso družino tukaj. Cena in pogoji se zvedo pri: John Stanko, 1706 St. Clair St., Cleveland, O. (1. ap.) JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih orgelj se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenjšim 3 glasnim od $25 naprej in treba dati $5 „are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno. JOHN GOLOB, 203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala: Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da harmonike izdelane po John Golobu imajo 5iste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiš pri vsakej godbi na žice, trobente ali piš£ali. H 1! m m H H m m m n H H SI »__in_i|f_it Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vloge jg po 4% brez odbitja novega rentnega davka. Denar — tudi amerikanski — Be jej lahko pošilja naravnost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda". HflMMil n ^P H m !H UlulOluIululuj MMOO IOI l_l