Stev. 25. V Ljubljani, dne 24. junija 1926. Mesečna priloga ..Novice v slikah«. Poštnina plačana v gotovini. Leto XXXIX. 0U.ll« Jugoslovanske kmetske zvcie. - Cen« 3H Din /.a cel« leto. — 7.» inozemstvo 60 Din. — To«« ■notna Stt iilU 1 Illn. — V iiiHeratnem (IpIu vsnka drolma vrstic« ali nje prostor 10 »In. ® Izhaja vsako sredo ob 6 zjutraj. — Spisi in dopisi naj s« pošiljajo Uredništvu ..Domoljuba", ■aroftita* reklamacije Iu Insorati pa llpiaTnlžtm „D»molJnba" r Ljubljani. Kopitarjeva ulica Stev. «. Narodni poslanec Vlad. Pušenjak: Nov davčni zakon. Vendar enkrat! smo vzkliknili, ko smo dne 26. maja dobili v roke novi davčni zakon, katerega obljubuje vlada že od leta 1920. naprej. Radi večnih obljub so nastali štirje zakonski načrti, izmed katerih se je j.rvi že 1. 1922 predložil Narodni skupščini, a ni prišel nikdar v pretres in razpravo, drugi in tretji načrt se v obče nista predložila, šele četrti načrt je po preteku 6 let |,red!ožen Narodni skupščini z resnim ramenom, kakor zatrjujejo vladne stranke, da se o njem razpravlja in da čimprej stopi v veljavo. Ali bo isti postal zakon, je pri večnih krizah in nestalnosti vladne večine dvomljivo, gotovo pa je, da zakon ne bo tako na.»io izvršen, kakor tudi, da izenačenje davkov ne bo tako kmalu izvedeno, ker manjka mnogo predpogojev za možnost izenačenja davkov v vseh pokrajinah. Novi davčni zakon je potreben, ker so sedaj v veljavi štirje davčni sistemi, kater! s> največ krivi, da vlada tako pretirava davčno neenakost v celi državi, novi davčni zakon je pa tudi potreben z ozirom na jasna določila ustave. Ustava določa, da je davčna dolžnost splošna, da mora davke plačevati vsakdo brez razlike, da so davki enaki v celi državi in da se naj davek odmerja po davčni moči in progresivno, to 'ie pravi: ščiti se naj gospodarsko šib-[kejše, davčno breme naj se stopnjuje pri gospodarsko močnejših, pri večjih dohodkih. Kljub jasnim določilom ustave, kljub veliki nezadovoljnosti radi pretiranih bremen so vlada in ž njim vred vladne stranke odlašale s predložitvijo novega davčnega zakona; povdariti se mora, da je nemala jaslus-a opozicije, osobito Jugoslovanskega *hil>a, da je predložen novi davčni zakon in sp izvolil odbor, ki naj vzame nov zakon v pretres. Kako izgleda novi zakon? Na prvi pogled je utis zadovoljiv. Jako •ugodna vpliva dejstvo, da odpadejo vse državne doklade k neposrednim davkom, ki znašajo od 70 do 170 odstot. pri posameznih vrstah, da odpade 500 in 30 odstot. izredna doklada, da so odpadli nekateri davki, da so znižani davčni odstotki pri dohodninskem davku, da se splošno vpe- ljejio davčne knjižice, da bo pri določevanju davčne postave za večino davkov posloval davčni odbor, v katerega izvoli vsaka občina po tri člane, to je pelovico vseh članov; ugodno vpliva, da se davčni zakon naslanja na prejšnji avstrijski zakon, ki je bil priznano dober, a ne na slab madžarski zaklon, kakor je to bilo pri prvem načrtu davčnega zakona. Davčni zakon obsega sledeče vrste davkov: 1. davek na dohodek zemljišč, 2. davek na dohodek zgradb, 3. davek na dioihodek podjetij, obra-tovališč in zanimanj (občna pridobnina), 4. davek na dohodek rent, 5. davek na dobiček podjetij, ki so zavezana javno polagati račune, 6. dohodnino. V veljavi pa še cistanejo in sicer v sedanji višini invalidski davek, koimorska doklada, vojnica in davek na poslovni promet. (»lavne liibe. Vrlinam zakona stoje nasproti l velike hibe, katere sio v stanu uničiti vse ugodnosti, katere nudi zakon preobremenjenim pokrajinam. V prvi vrsti je treba grajati, da manjkajo mnoge važne določbe v zakonu, katere se naj urede s pravilnikom ali uredbo, katero izda finančni minister sam ali pa v sporazumu z ministrskim svetioim. Navajam na pr. novo ugotavljanje katastrskega čistega dohodka zemljišč v celi državi, sestavo katastra zgradb, delni oprost od rentnine za denarne zavode Iti hranilnice, oprost kulturnih in dobrodelnih zavodov io'd plačanja pridobnine, oprost od predložitve davčnih napovedi, popis davčnih obvezancev, način pregleda poslovnih knjig, odobritev odloga plačila Itd. Slabe izkušnje s pravilniki k raznim zakonom In samovolja mnogih ministrov, ki ne uvažujejo gospodarskih razmer, nam veleva, da zahtevamo, da se že v zakonu ugotovijo temeljna načela za označena dalekosežna vprašanja. Protiviti se moramo nameri, da se občinam nalaga dolžnost, da morajo pomagati in sodelovati pri pobiranju davkov, da morajo vsako leto do'konca meseca februarja Izvršiti popis vseh davčnih ob- Koncert glasbenega društva »Ljubljane« pri Sr. Gregorju o priliki Krekove prireditve 25. julija bo za naše kraje izreden dogodek. Pri prireditvi sodeluje tudi godba dravske divizije s kapelnikom gospodom dr. čerinoin. vezancev, kakor tudi namere, da more finančni ravnatelj postaviti v posameznih občinah svojega poverjenika, ki naj sodeluje pri popisu davčnih obvezancev. V nasprotju z dosedaj veljavnimi zakoni osobito s srbskim zadružnim zakonom, ki se je razširil na celo državo, se ukinja davčna prostost zadrug, katere bodo v bodoče mtora'e plačati pridobnino v znesku 5—15 odstot. čistega dobička, nekatere zadruge celo v znesku 10—20 odstot. čistega dobička, kakor tudi rentnino na obresti vk)g v znesku 10 odstot., na ostale obresti in rente celo 15 odstot. Na novo se uvaja rentnina od obresti plcsojil, katere do sedaj nismo poznali. Eksistenčni minimum pri dohodnini, kateri se je po zaslugi Jugosl. kluba povišal na 20.000 kriom, je v novem načrtu določen z 14.000 kronami, kar je mnogo premalo. Ojačanje centralizma pomenja določba da m/ora v bodoče finančni minister odobravati samoupravne doklade (občinske, okrajne, cestne itd.). Neiskrenost cele davčne reforme dokazuje odločna izjava v razlagi zakotfia, da je potrebno, da dobi država po novem zakonu večje dohodke iz neposrednih davkov kakor doslej. Ako bi predpis r zakonu označenih davkov ne dal zasoljenih rezultatov, sme 'inanfni minister v sporazuma z ministrskim svetom uvesti posebno do-klad». katero pooblastilo gre vsekakor predaleč in more brez sodelovanja Narodne skupščine znatno zvišati vse davke. Neresnost vlade glede velevažnega vprašanja izenačenja davkov izhaja i iz določbe, da re začne predpis in plačilo davkov po tem novem zakonu 1. jan. 1927. V vsaki državi se je jedrno do dve leti po sprejetju novega davčnega zakona potrebovalo za vse tehnične priprave, kakor tudi za ustvarjanje vseh predpogojev za UHANI r. ČUDEN Pralamovo ulica »1.1 pravilno izvajanje zakona, a pri nas, ko se niti ne ve. ali in kedaj bo Narodna skupščina sprejela dvčni zakon, se smatra, rok od par mesecev zadosten za oiivotvorjenje enega izmed najvažnejših zakonov. Kakor bi bilo želeti, da se davčno izenačenje izvrši čimprej, vendar je rok 1. jan. 1927 neresen ni se i/ tega vidi, kako vlada neresno jemlje ta zakou. Potrebni predpogoji m iieuačeuje davkov. V Srbiji. Črnigori. Bosni in Hercegovini mora se šele ustvariti kataster, ozi-loiua ugotoviti katasteivki čisti dol*xiek. a ko se lune pravilno predpisati semljiški davek iu vse druge davke. V iakouu se ta namen določa rok 10 let. katori je brez-dvomno prekratek, ker ni dovolj strokovnega osobja ua razpolago; dokler pa ni ustvarjen kataster in ugotovljen katatterski čisti dohor: skuša doseči izenačenje davkov v celi riavi, zahtevamo {*; odločno. le tedaj . omo ta zakou glasovali, da se iz istega dstranijo vse one določbe, katere ne ■lenijo davčnih olajšav, temveč so v stanu itak pretirano davfeno breme še povesti. zahtevamo, da se vsa važna vprašanja ačelno v zakonu rešijo, a ne prepuste sa-no1.}, ministra. zahtevamo osobito, da se . k io i.-redr.a doklada, katera pomeni verami lah. kjer dvačni aparat brezhibno posluje, kjer davčni vijak neusmiljeno deluje. Vlada in v a-.in« večina je odgovorna ..'. prx\i .icui zalvoc, kateri bo ustvaril notno davčno zakonodajo za celo državo .> d ^a desotiet a. jato je njena dolžnc coio po', očmi — ueraosni davki. Največja izbira '' E - Ijabj-Hi. it? 1I> 21 G. dr. Žerjav popravlja. Grdobije, ki jih kupičijo slovenski liberalci — seveže kol sem bila 20 let stara, sva se poznala. Da. gospod župnik, in bolje bi oi : stori:, če bi bil to pno poročil. Dva po-j greba bi si bil prihranil.< | Žalostno ie to. gospod doktor ste rajnkega zdravil za jeterno bolezmio, umrl je pa za želodčno. Ne/ ar.:Rež! Ce jaz kog.;. dravim u jetrno boleznijo, tudi na isti umre, razumete?* NOVINAR. Orlovska prireditev ljubljanske ekspoziture v Ljubljani nn Stadionu dne 27. junija 1926. Ekspozitura, ki obsega kamniško, ljubljansko, ribniško in vrhniško okrožje, ima 27. junija celodnevno prireditev v J.jubljani. Spored je sledeči: Dopoldne od 7—8. ure zbirališče za člane ob justični palači (Cigaletova ulica), za članice Medi-jatovo dvorišče (dvorišče Vzajemne zava-if.ainice, Dunajska cesta), narodne noše se zbirajo v Trdinovi ulici (ulica med Dunajsko cesto in Cigaletovo ulico nasproti vhoda na Medijatovo dvorišče). Od tu bomo šli po Pražakovi ulici, Miklošičevi cesti, Stritarjevi ulici, mimo škofije, po Poljanski cesti in Zrinjskega ulici v cerkev sv. Jožefa, kjer bo ob 9. uri sv. maša s cerkvenim govorom (govori g. dr. Rozman). Po f,v. maši bo obhod po mestu in sicer čez sentpeterski most, po sv. Petra cesti, Prešernovi ulici in Dunajski ce*!i. Po prihodu na Stadion bo skušnja. Popoldne ob pol 4. bo pa JAVNA TELOVADBA NA STADIONU. Na .topijo člani s prostimi, orodnimi, lahko-alietskimi vajami in članice s prostimi vajami. Pri lahki atletiki bo gotovo zanimal občinstvo stafetni tek (tekma) med ljubljanskim, kamniškim in vrhniškim okrožjem. Polovična vožnja ie dovoljena. Vsak udeleženec naj kupi na vstopni postaji cel v o/ni listek in ga da žigosati (vlažni žig). V Ljubljani listka ne sme oddali. Na sta-ei nu naj pri blagajni, ko kupi vstopnico, zahteva še izkaznico za polovično vožnjo, ki stane 1 Din. Drugje se izkaznice za polovično vožnjo ne bodo dobile. Narodne noše naj pridejo vse v Ljubljano. Nobena narodna noša naj ne ostane (loma. V Ljubljano bodo prišli tujci na velesejem in bodo občudovali naše narodne noše. Pravi vtis bodo dobili le, če nas bo veliko. Pokažimo, da nas je nekaj. p Shod na Limbarski gori pri Moravčah je prav lepo uspel. Predsedoval je Jožef Poznič, govoril pa dr. Hodžar. Po predsedniku shoda predlagana zaupnica klubu in načelniku je bila soglasno sprejeta. Videlo se je, da je ljudstvo odločeno vstrajati v boju za svoje pravice in da se število pristašev drugih strank vedno bolj krči. se na L Katoliško prosvetno društvo v Škofji ■Loki priredi, kakor je bilo že objavljeno, v dneh 13. do 16. avgusta t. 1. s sposebnim vlakom romanje na Trsat in hrati poučen izlet v naše Primorje. Spored je naslednji: Vlak odhaja iz postaje Škofja Loka v petek dne 13. avgusta ob 9. zvečer in pride na Sušak v Soboto 14. avgusta okrog 9. dopoldne. Iz postaje Sušak takoj skupen odhod na Trsat, kjer bo kratek nagovor in blagoslov. Po slovesnosti v cerkvi razporeditev prenočišč. Popoldne ogled gradu Frankopanov, pristanišča in okolice. Ob 7. zvečer pete Jitanije. — Zjutraj 15. avgusta ob 5 tiha sv. maša s skupnim sv. obhajilom. Ob pol 6. govor, sv. nmša s petjem in poslovitev. Od 7. do 9. ure prehod na Reko in ogled iste. Ob 10. odhod posebnega parnika na otok Krk, kjer se ustavimo za pol ure v mestu Malinska; od tam mimo Kraljeviče v pristanišče Bakar (obstanemo pol ure) in nazaj na Sušak, kamor dospemo ob 4. popoldne. — Iz postaje Sušak se odpeljemo ob 7. zvečer in pridemo v Škofjo loko dne 16. avgusta ob 7. zjutraj. — Čas odhoda in prihoda vlaka je določen tako, da imajo posetniki iz Gorenjske takojšnjo zvezo z rednimi vlaki. V vlak bo mogoče še vstopiti na sledečih postajah: Medvode, Št. Vid-Vižmarje in Ljubljana gl. kolodvor. Skupna prenočišča bodo oskrbljena v samostanu, ljudski šoli in event. po potrebi v gimnaziji na Su-šaku. I)a bo mogoče tudi pevcem izven Škofje Loke sodelovati pri pevskem zboru, se bo seznam pesmi naknadno objavil. — Ker so priglašenci izrazili željo za daljšo in zanimivejšo vožnjo po morju, smo se odločili za že omenjeno progo, tako da bo vožnja po morju trajala 5 ur in bo stala le 25 Din za osebo. Ta vožnja ni obvezna; kdor se je pa želi udeležiti, naj obenem z vplačilom 150 Diu za železniško vožnjo vplača še 25 Din. — Prijave in vplačila sprejema najkasneje do 1. julija društvena blagajničarka gna. Mlnka Debeljak, Škofja Loka, ki izda izkaznioe s sporedom. To izkaznico naj vsakdo dobro shrani, ker volja kot potrdilo za vplačani znesek in istočasno kot vozni listek. — >Katoliško prosvetno društvo v Škofji Loki«. . d Romanje na Sv. Vižarje. Priglasilo sc je toliko romarjev, da bomo imeli poseben vlak, ki odide iz Ljubljane 10. julija zjutraj 7.45. Do Ljubljane se pripeljemo z navadnimi vlaki. Posebni vlak bo ostal na vseh postajah do Radovljice, le v Mednem in Bitnju ne. Na postaji, kjer vstopite, vzemite navadni vozni listek do Planice, z istim se peljete nazaj zastonj. Pokazati pa bo treba posebno izkaznico, ki jo v kratkem dobite. Polovična vožnja je od Kresnic in od Domžal. Vožnja iz Ljubljane do Planice stane 34.50 Din. d Poziv vsem cerkvenim pevskiui zborom ribniške, kočevske in cerkniške deka-nijel Prosimo preč. gg. župnike, da orno-gočijo udeležbo vsem vsem cerkvenim pevskim zborom, da bodo dne 25. julija pri Sv. Gregoriju ob Krekovi prireditvi lahko na mestu vsaj že pred drugo uro popoldne. Pri slovesnih petih lita-nijah na prostem bo odpeval mogočen zbor sestavljen z vseh teh pevcev z glasbenim pesmi, to pravočasno naznanimo. Pri instrumentalni sv. maši na pnostem, ki jo j daruje preč. g. prošt Andrej Kalan, bo pela ■ »Ljubljana:: in igrala vojaška godba. 1 d Amerikanske romarje iz Jugoslavija atnerikanska vlada ne pusti v Čikago. Izmed 77 jugoslovanskih udeležencev jih je nigolo v Čikago samo 13, drugi morajo čakati v Newyorku. Morda jim bo končno !e uspelo, da pridejo še pravočasno do Čikage. d Evharistični kongres v Cikagi je do-: sedaj največji, kar |ih je bilo. Amerikanci j so sami sebe prekosili. Sprejem papeže-i vega odposlanca je bil tako veličasten, da j cela Amerika stoji pod velikanskim vtt-i som in tudi drugoversko in brezversko j časopisje obširno in z velikim spoštova-j njem poroča o kongresu. (Pljunilo na kon-i gres bi edino le »Jutro« in slavna pisate-; Ijica o sv. Trojici in Materi božji dr. Žer-j javova »Domovina«.) Na kongresu je na-i vzočih 10 milijonov ljudi — torej malo j manj kot ima Jugoslavija vseh prebival-I cev z otroci vred. Došlo je 12 kardinalov in 400 škofov. d V prvih 78 mesecih obstoja Jugoslavije (to je v šest in pol letih) je bil^i i Pribičevičeva in Žerjavova stranka v vladi 57 mesecev — glasovala je za centralizem j vidovdanske ustave, za vse proračune in davke, uvedla zamenjavo kron, da smo morali dati 4 krone za 1 dinar, dasi je bila takrat krona toliko vredna kot dinar, kon-fisciralo se nam je Se 20 odstotkov pri za-! menjavi, glasovala je za takšni zakon, ki j slovenskemu gospodarstvu pije kri, med i tem pa so liberalci dobtčkanosno zase in j za svoje časopise kupčevali v škodo drža-i ve in privatnikov. Medtem so propadale j naše šole, naše bolnice, naše ceste, naše ■ planine, naša kultura — vse je šlo in gr* } navzdol. Zato danes liberalna stranka na j Slovenskem razpada v 100 kosov, ker se j vsak boji, da bo priletelo na njegovo gk-! vo blato, ki so si ga nakupičili liberalci v j letih umazanih kupčij, iz katerih vzdrlu-i jejo svoje časopisje. d Zopet nova dobrota Žerjavovega coh-tralizHia. Sklicujoč se 119 člen 26. Zakona o tisku zahtevam, da na Vas članek pod naslovom »Zopet nova dobrota Žorjavovega centralizma v 24. številki »Domoljuba« od 17. t. m. na tretji strani v drugem stolpe« priobčite v zakonitem roku in na načig predpisan v zakonu sledeči popravek: M res, da sem jaz glasoval za centralizem, res pa je, da sem se dosledno od os v obojenja naprej zavzemal za čim širfio dekoncentra-cijo državne uprave in za oživotvorenje fiim širših samouprav. Zlasti som se zavzemal za to, da se provedejo v ustavi predvidene samouprave okrajev in oblasti, k«r bi nedvomno tudi glede naeih cest prineslo izboljšanje. Ljubljana, dne lf. .junija 190«. Dr. Gregor Žerjav, narodni poslanec. Proti kmetu. Naše kmeteko ljudstvo trpi in nima nikjer zaščite. Plačevati davke — to je njegova pravica, sicer se pa nih$» zanj ne zmeni. Ne menijo se tudi za to kje 100 vzel denar za plačilo davkov. Zgled, kako se postopa z našim kmetom je prodaja kmetskih pridelkov na ljubljanskem trgu. Pretekli teden so prinesli na trg prve domače češnje. Tuje češiy« sq plačevali Ljubljančani po 10—1.5 Din kilegram, da v začetku tudi po 20. Ža doma&e pa J» tržnto nadzorstvo določilo prvi dan o&m Din 5, drugi dan celo 4 Di«. In to m ii^vo UHANI r. ČUDEN Ptalarnovo ulica ll.t pravilno izvajanje zakona, a pri nas, ko se niti ne ve, ali in kedaj bo Narodna skupščina sprejela dvčni zakon, se smalra, rok od par meseccv zadosten za oživotvorjenje enega izmed najvažnejših zakonov. Kakor bi bilo želeti, da se davčno izenačenje izvrši čimprej, vendar je rok 1. jim. 1927 neresen ni se iz tega vidi, kako vlada neresno jemlje ta zakon. Potrebni predpogoji za »enačenje davkov. V Srbiji, Črnigori, Bosni in Hercegovini mora se šele ustvariti kataster, oziroma ugotoviti katastereki čisti dohodek, ako se hoče pravilno predpisati zemljiški davek in vse druge davke. V zakonu se za ta namen določa rok 10 let, kateri je brez-dvomno prekratek, ker ni dovolj strokovnega osobja na razpolago; dokler pa ni ustvarjen kataster in ugotovljen katasterski čisti dohodek, ne more biti govora o ize-načeju davkov v celi državi. Izenačiti se mora poslovanje davčnih oblasti v celi državi, ako se hoče doseči točen in pravilen predpis in plačilo davkov v celi državi, ker sicer ee bo kljub novemu zakonu zgodilo, da se bodo davki točno in pravilno plačevali le v onih pokrajinah, Kjer i sedaj davčne oblasti dobro poslujejo. Naše stališče. Pozdravljamo nov zakonski načrt, kateri skuša doseči izenačenje davkov v celi državi, zahtevamo pa odločno, ie tedaj Lom o ta zakon glasovali, da se iz istega odstranijo vse one določbe, katere ne pomenijo davčnih olajšav, temveč so v stanu /e itak pretirano davčno breme še povečati, zahtevamo, da se vsa važna vprašanja načelno v zakonu rešijo, a ne prepuste sa-H: volji ministra, zahtevamo osobito, da se ukine izredna doklada, katera pomeni ve-krajinah, kjer dvačni aparat brezhibno posluje, kjer davčni vijak neu.smil.jeno deluje. Vlada in vladna večina je odgovorna za predloženi zakon, kateri bo ustvaril e notno davčno zakonodajo za celo državo za dolga desetletja, zalo je njena dolžnost, da sprejme vse one predloge, kateri se bodo v obrambo ogroženih davkoplačevalcev, ki ječe pod pretiranimi davčnimi bremeni, stavili in se zaveda tega, da se s tem zakonom rešuje vprašanje, ki naj-globokejše posega v gospodarsko življenje v .seli državljanov. Glasno odgovornost pa nosi Radičeva stranka, brez katere nimajo radikalci ve« čine; od njenega nastopa je odvisno, ali se bo zakon v toliko spremenil, da bo resnično izenačil davčna bremena v celi državi in prinesel davčne olajšave preobremenjenim pokrajinam ali pa ostal zakon nespremenjen in s tem nespremenjeni ali še celo povečani — neznosni davki. Največja izbira vs*korr«(iiega sukua in lilačerine »a moške olilokc A. & E. SKABERNE - Ljubljana, Mestni trg 10 G. dr. Žeriav popravil«. Grdobije, ki jih kupičijo slovenski liberalci — seveda tisti, ki to stvar razumeta — že od prevrata sem, so tako ogabne, da so se tekom 7 let cele skupine od njih odcepile ter se priključile drugim svobodomiselnim strankam prav zato, da ee ne okužijo v tem liberalnem smradu. Ne bomo tu ponavljali, kako so na milijonske škode države in privatnikov delali razne grde kupčije, iz katerih so vzdrževali sv oje brezversko in podlo časopisje, ne bomo omenjali, kako so glasovali za centralizem in ga povsod ovirali ter s tem oškodovali Slovence za stotine milijonov, da Slovenci sedaj po zaslugi liberalne gospode ginejo v gospodarski bedi. Ne bomo ponavljali, kako gotovi liberalni kolovodje v Belgrad u satansko grde in obrekujejo Slovence, kar Slovencem zopet donaša ogromno škodo, vsem je znano, kako so ti gotovi možje preganjali in na cesto postavljali uradnike in učitelje samo zato, ker so spuščali ob času svoje moči podivjane tolpe da so ubijale naše ljudi, kako so preganjali in sramotili in še sramote vse, kar je verskega. Znano je, kako so ti ljudje ponarejali pisma in listine, da bi očrnili poštene ljudi in zasejali zmedenost med katoliške vrste (kdo se ne spomni, kako so ponaredili pismio kardinala Gasparija). V zadnjem času pa je zopet prišla na dan grdobija, vsled katere so si celo dosedanji prijatelji te liberalne gospode od sramu zakrili oči. Edini Slovenec pri konzulatu v Diisseldorfu je bil na zahtevo liberalcev prestavljen zato, ker ao ga obdolžili, da je klerikalec. Krik v javnosti je bil tako silen, da je vzbudil g. dr. Žerjava, ki je tudi mislil, da se mu je treba braniti s — popravki v >Slovencu«. Seveda, g. dr. Žerjavu je dobro znan novi strogi tiskovni zakon. In po tem zakonu, katerega načrt so sestavili radikali in radičevci v zaščito korupcionistov, mora vsak časopis, torej tudi »Slovenec* prinesti popravek. In kar je v tiskovnem zakonu še prav pesebno za popravkarje ugodno: list ne sme h popravku prinesti nobene opombe ali pojasnila. Popravek se mora celo prinesti, če dotični, ki popravek pošlje, trdi očividno neresnico. »Slovenec^ je moral prinesti na podlagi strogega tiskioivnega zakona kar štiri popravke g. dr. Žerjava. Vsa Slovenija se je veselo nasmehnila učenemu gospodu doktorju, kdo je pa tem zgovornim popravkom verjel, naj g. doktor povpraša med svojimi pristaši. To bo kisel obraz! DOBRO BLAGO! NIZKE CENE ! manutaktrir. trgovina na debelo in drobno LJubljana, Miklošičeva cesta 7 ima najlepšo in največjo izbiro raznega sukna, hlačevine, volnenega blaga za ženske obleke, barhenta, flnnele in drugega perilnega blaga po izredno nizkih cenali. Naročniki »Domoljuba«, kupujte manu-iakturno blago le pri »OBLAČILNICI- S PO 5VETU 1 Konferenca Male antante na Bledu Pretekli teden sto se zbrali na Bledu zuna-nji ministri Male antante t. j. naše države Češkoslovaške in Romunije na posvetovanje. Razgovarjali so se o vseh važnih zadevah, ki se tičejo vseh treli držuv. Sklenili so, da bodo te države še nadalje ostale zaveznice in da bodo na jesenskem zasedanju Društva narodov v Ženevi druga drugo podpirale in soglasno nastopale. Razpravljali so tudi o Slovencih na Koroškem, vendar niso v tem oziru nič po. sebnega sklenili. Glede Rusije si ohrani vsaka država prioste roke. Ob tej priliki so se zbrali na Bledu časnikarji iz vseh treh držav, ki so imeli svoje zborovanje pod vodstvom našega poslanca g. Smodeja. Ljudsko glasovanje (pUbiscit) o razlastitvi imovine nemških knezov v Nemčiji. V Nemčiji se že dalje časa bije med strankami hud boj glede imovine bivših knezov. Dočlm socijalisti in komunisti zahtevajo, da se knezom vsa imovina vzame (razlasti) in to brez odškodnine, so ostale stranke za pravično rešitev tega vprašanja. Ker se ta zadeva ni mogla rešiti v parlamentu, je prišlo dio ljudskega glasovanja, ki se je vršilo zadnjo nedeljo. Za to glasovanje so se vse stranke vneto pripravljale in agitirale. V mnogih kraiili jo prišlo med vročekrvneži do Bpopp.dov. Komunisti in socialisti so pri glasovanju propadli. Kulturni hoj v Nemški Avstriji. Avstrijski socialisti hočejo dobiti ves vpliv na mladino, zato z vseini sredstvi poskušajo, kako bi dobili vse šolo v svojo oblast in učni načrt popolnoma spremenili. Predvsem hočejo izriniti iz šol krščanski nauk. Prosvetni minister dr. Schneider, ki je krščanski soeijalec, je ponekod, kjer so socijalisti v večini radi ljubega miru deloma ugodil njihovim žeijam. Proti temu pa se je dvignila vsa katoliška Avstrija, Minister je moral že odstopiti. Krščansko ljudstvo prireja zborovanja, na katerih poudarja, da ne bo tu pustilo socijalistom, da bi mladino polagoma polagoma odtujili veri. Francoska vlada odstopila. Radi padanja francoskega franka je finančni mini-' ster "odstopil. Za njim pa so odstopili vsi ostali ministri. Vrše se pogajanja za se-stavo nove vlade. Star par se je poročil, on 70, ki se je poročil v tretje, ona 68. Po j>oroki je ženin rekel župniku, la je bila moja prva lju- bezen , Re s je,c se je oglasila nevesta, »ze k« sem bila 20 let stara, sva se poznala. »Da, gospod župnik, in bolje bi W storil, če bi bil to prvo poročil. Dva pogreba bi si bil prihranil.« »Žalostno je to, gospod doktor, & sle rajnkega zdravil za jeterno bolezni) , umrl je pa za želodčno.« , > Ner.amnež! Če jaz koga zdravim « jetrno boleznijo, tudi na isti umre, >a' umete?« felll NOVIffAO. \M pmaaa—11 w«i—WMB«»M8>aMwiniii»iiiiin' i»iw,M Orlovska prireditev ljubljanske ekspoziture v Ljubljani na Stadionu dne 27. junija 1926. Ekspozitura, ki obsega kamniško, ljubljansko, ribniško in vrhniško okrožje, ima 27. junija celodnevno prireditev v Ljubljani. Spored je sledeči: Dopoldne od 7—8. ure zbirališče za člane ob justični palači (Cigaletova ulica), za članice Medi-jalovo dvorišče (dvorišče Vzajemne zavali, auiice, Dunajska cesta), narodne noše se zbirajo v Trdinovi ulici (ulica med Dunajsko cesto in Cigaletovo ulico nasproti \hoda na Medijatovo dvorišče). Od tu bomo šli po Pražakovi ulici, Miklošičevi cesti, Stritarjevi ulici, mimo škofije, po Poljanski cesti in Zrinjskega ulici v cerkev sv. Jožefa, kjer bo ob 9. uri sv. maša s cerkvenim govorom (govori g, dr. Rozman). Po sy. maši bo obhod po mestu in sicer čez šentpeterski most, po sv. Petra cesti, Pre-fe rtiov i ulici in Dunajski cesti. Po prihodu na Stadion bo skušnja. Popoldne ob pol 4. Do pa JAVNA TELOVADBA NA STAMONL. Nastopijo člani s prostimi, orodnimi, lahko-atietskimi vajami in članice s prostimi va-jami. Pri lahki atletiki bo gotovo zanimal občinstvo stafelni tek (tekma) med Ijub-i Ijnnskim, kamniškim in vrhniškim okrož-l iehov. Posamezne fare imajo kar jx> 30 otrok v bolnici. Na nekaterih krajih so se postavile zasilne bolnice. Šole so vse zaprte, zbiranja so vsa prepovedana. pogrebi se smejo vršiti le v domačem krogu. Zato otroka pokopljejo kar domači. drugi ljudje ne smejo zraven. V bolnicah velika večina otrok ozdravi, po deželi pa jih umre do 50%. Treba bo največjega napora, da se bolezen ne zanese po ostali Sloveniji. d Za župnika v Adlešiče v Beli krajini je prišel g. Alojzij Peček, doslej kaplan v Stopičah pri Novem mestu. d Nove železniške postaje. V nedeljo 13. junija je bila otvorjena nova postaja na progi Prage rs k o—Oriuož — Osluševci. — Pred koncem tega leta bo otvorjena postaja Lipoglava med Poljčanami in Ponikvo. d Škoda po poljskih miših. Poslanec Brodar in Štrcin sta stavila vprašanje na min. Puclja radi škode, ki so jo v nekaterih krajih napravile poljske miši, cso-bito še v kranjskem in enem delu kamniškega okraja. Poslanca navajata neprecenljivo škodo, ki so jo kmetje utrpeli vsled poljskih miši zadnji dve leti >n vled česar je letošnja škoda toliko bolj občutna. Najboljši posestniki kupujejo žito za kruh bi seme, kakor tudi krmo, vsled česar so se posestniki močno zadolžili, ter je njih gospodarsko stanje nevzdržno. Zahtevata cenitev škode, na kateri podlagi naj bi se potem razdelila izdatna državna pomoč. d Plače znižujejo. Prva hrvatska šte-dionica v Zagrebu je sklenila znižati plače svojim uslužbencem za 20 odstotkov. Primeru hrvatske štedionice bodo sedaj gotovo sledili tudi drugi denarni zavodi. Privatne nameščence čakajo torej težki časi. d Stanje bolnikov v Sloveniji. V bolnicah je bilo dne 29. maja 2966 bolnikov. V splošni bolnici v Ljubljani 568. v bolnici za ženske bolezni v Ljubljani 110. bolnica za duševne bolezni v Ljubljani 263. in bolnica za duševne bolezni na Studencu 432. Ostali bolniki odpadejo na druge bolnice. d Stanovanjski iakon. Vlada bo predložila narodni skupščini predlog, da se stanovanjski zakon podaljša še za eno leto. S predlogom o podaljšanju stanovanjskega zakola pa bodo združena še razna druga določila, ki razširjajo pravice hišnih posestnikov-. Stanovanjsko zaščito bodo odslej uživali le še državni nameščenci, upokojenci. delavci in invalidi. Stanovanja s tremi sobami sploh ne bodo več zaščitena. d Poštna hranilnica. S 1. julijem prične poslovati poštna hranilnica tudi v naši državi, kakor smo jo poznali svoj čas v Avstriji. d Dijaški konvikt na Rakovniku. Povojni časi postajajo vedno težavnejši posebno za katoliško ljudstvo. Pred vojno je vse polno dijakov kmetskih starišev vršilo po mestih svoje študije. Sedaj ni več tako Stroški za vzdrževanje dijaka v mestu so tako narastli, da jih večina kmetov ne zmore več. Marsikak talent, ki bi bil pre(j vojno brezdvomno našel pot v mestno šole. je sedaj izgnbljeu. Da se temu nekoliko opomore, je vodstvo salezijanskega zavoda na Rakovniku sklenilo otvoriti dijaški konvikt, v katerem bi imeli dijaki popolno oskrbo s primeroma manjšimi stroški kakor kje drugje. Za šolsko leto 1926-27 se sprejemajo dijaki, ki obiskujejo prvi in drugi razred državnih gimnazij. Sprejemajo se pa le zdravi, marljivi dijaki, ki so dovršili ljudsko šolo oziroma prejšnji gimnazijski razred z dobrim uspehom in so lej>ega vedenja. Gojenci bodo imeli v zavodu vso oskrbo, instrukcije in vzgoja j>o načelih čast. Janeza Bosca. Kdor želi 1 tozadevnih informacij, naj se obrne na vodstvo Salezijanskega zavoda na Rakovniku (Ljubljana), da se mu pošlje pro-spekt s Sprejemnimi pogoji. d V ŠkoLii Loki se olvori dne 29. 6. t. ), razstava obrtnih vajeniških del, katera se bo vršila približno 14 dni v prostorih deške osnovne šole. Kdor se zanima za napredek našega obrtnega naraičaja, je ljubeznivo vabljen, da si to naše prvo delo vseh strok obrtništva pobiižno ogleda! d Kristus v Indiji, časopisi jx>ročaio, da je neki angleški laziskovalec našel v budističnem b-mplju v Indiji stare rokopise, v katerih stoji, da se je Kristus v svojih mladih letih mudil tudi v Indiji. Iznajdljivi pa so razni raziskovalci, da p>o«tanejo slavni. d Boljševiška imena. Boljše vi k i so krst odpravili. Otroku kar tako dajo ime in ga puste, da zraste kot jjopoln pegan. Po raznih boljševiških koledarjih so natisnili imena, katera priporočajo namesto starih krščanskih. X. pr.: Bakun (jo slavnem komunistu Bakuninu), Troj (Trocki), Lunacar (Lunačarski), Uljan (Uljanov-Ljenin). Soli-dar (proletarska solidarnost), Prol (prole-tarec). Za deklice si izmišljujejo imena: Protesta, Revolta, Dekreta. Engesina (po socialistu Engesu) itd. Rusko ljudstvo pa nič kaj ne mara za te novotarije. d Kakor dobljeno — tako izgubljeno. Neki uradnik v Bečkereku je zadel v razredni loteriji 100.000 Din. Srečni dobitnik! si je takoj kupil Fordov avto. s katerim pa je takoj povozil nekega 62 letnega kmeia ter ga zelo poškodoval. Mož zahteva odškodnino — 100.000 Din. d Strašni nalivi so bili zadnji teden P° celi Evropi, zlasti vzhodni, v Rusiji in Romuniji. Na stotine ljudi je utonilo v hitro narastlih vodah, ki so zajele cele vasi. Na progi BukareŠt—Jassv je voda zajela cel vlak in je utonilo 250 potnikov. V meslu Pišnev se je porušilo 22 hiš. Reke vedno prinašajo nova trupla. d Vročina v Južni Srbiji. V Južni Srbiji je nastopila na enkrat' huda vročina, kakršne še ljudje ne pomnijo. Termometer je kazal 56 stopinj na solneu in 36 v senci. d VpisoTanjo lifenk t dekliško mešf!ui>l(« » Marijinem domu t Kočevju, ki jo pod vodstvo® u.-mUj. sester sv. Viucencija Pavelskega — bo v sredo 30. juuija in v fetrlek 1. julija od 8.—12-dopoldne. V 1. razred meščan-" e šole se sprejemajo itfenj;p, ki so uspešno dovršile fetrti razred osnov--- " - ■ ......... . zadnje dokumentov. — V zavodu je tudi osnovna Sola ra goienke. — Vsa pojasnila glede sprejema gojenk daje vodstvo »Marijinega domač, Kočevje, Slovenija. d Požar. V sredo so pogoreli pri Sv. Kungoti nad Mariborom 4 posestniki. Strahovit ogenj je uničil 10 poslopij. Od ve« strani so takoj prihitele na kraj nesreče požarne brambe, toda gašenje je bilo vsled pomanjkanja vode zelo otežkočeno. Morali so gasiti z gnojnico. d Požar v kamniški smodnišuici jo izbruhnil 14. t. m. Pri kuhanju katrana se je vnela neka baraka v smodnišnici. Hišna požarna bramba jo v eui uri ogenj udušila. d Dve novi smrtni obsodbi. Zadnja obravnava sedanjega zasedanja ljubljanske porote je bil slučaj Janeza Jarca iz Vaš pri Medvodah, ki je svoj čas dekle Angelo Kopač, ki jo je zapeljal, ubil. Dasi je fant do konca tajii, so bile izpovedi prič in vse okolnosti umora tako prepričevalne in jasne, da so porotniki vprašanje umora soglasno potrdili. Jarc je bil nato obsojen na smrt z obešenjem. Pred mariborsko poroto je stal hlapec Ivan Pečovnik, ki je bil obtožen, da je 10. oktobra lanskega leta iz samega sovraštva umoril v Javorju pri Črni na Koroškem deklo Lizo Molar. Dejanje ie priznal. Obsojen je bil na smrt na vešalih. d Ljubljanska porota. Alojzij Brezec, ki je bil obdolžien, da je hotel umoriti svojega sina, je bil oproščen, ker se mu ta iiamera ni mogla dokazati in so tudi priče dobro izpovedale o značaju očeta. — Z obravnavo o morilcu Janezu Jarcu, katere izid prinašamo na drugem mestu, sc je poletno zasedanje ljubljansko porote zaključilo. d Mariborska porota. Ivan Per.ša iz Velike Polane pri Lendavi je bil obtožen, da je zadavil lastno ženo, s katero je vedno zelo slabo ravnal. Obsojen je bil na 5 let težke ječe. — Jurij Potočnik iz Štange na Dravskem polju, Franc Rupnik lz, okolice Postojne, fotograf v Mariboru, Janez Mlakar, kmet iz Zlatoličj«. pri Ptuju ter še nekateri drugi so bili obtoženi, da so ponarejali bankovce. Dobili so: Jurij Potočnik 20 let (15 let je že svoj čas obsedel za enak zločin), Janez Mlakar poldrugo leto in Franc Rupnik 3 mesece težke ječe. — Posestnik Martin Čeh s Podvincev pri Ptuju je napadel delavca Avgusta Hojnika ter ga nevarno poškodoval. Obsojen je bil na 5 let težke ječe. — 18 letni Ivan Kampl iz Slovenje vasi pri Ptuju je roparsko napadel Jakoba Toplaka, mu zadal več ran in mu vzel 250 Din. Dobil je 10 let težke ječe. d Plaz je zasul železniško progo Vsled vednega deževja so na progi Sava— Zagorje hudourniki s tako silo udarili v Savo, da so zasuli železniško progo.« Vla-«ovodja prvega vlaka je bil toliko previden, da je počasi vozil in vlak takoj ustavil, ko je videl da je proga 2 m visoko zasuta. Došll delavci so progo očistili in so vlaki nadaljevali svoje vožnje s precejšnjimi zamudami; d Zadnji Čarugov pomagač pod kljunu. Prosluli slavonski tolovaj čaruga je Jo davno pod grudo, a njegov pomagač Pr-Jtjfc Mali se je apretno odtegoval roki pravice1 do pred kratkim. Zadnje dni se j« po- Namakaj z »Žensko hvalo" — peri z „Jelenffm mHom"! To najbolj obvaruje perilo, ki se brez truda popolnoma očteti. SCHSCHTOV NAČIN PRANJA srečilo orožništvu, da je izsledilo Prpiča v osebi lesnega delavca in ga zaprla. Hudodelstva Prpiča Malega nič ne zaostajajo za onimi Caruge. d Boj med Kačaki in kmetom. Pri vasi Koročice pri Prištini je 22 Kačakov iz Albanije napadlo kmeta Vesilja Šabana. Šaban je dva ubil, enega ranil, ostale pa nagnal v beg. d Samoumor radi »bubikopla«. Neki sprevodnik cestno železnice v Myonu na Francoskem se je vrgel nedavno pod tramvaj in obležal na mestu mrtev. V njegovem stanovanju so našli listek, na katerem sporoča, da gre v smrt, ker si je dala njegova žena po modi ostrici lase. — Kako so Iju-djj neumni I Ka j ni imel nobene palico, da bi >ozdravik tak bubikopf?! d Roparski umor v Krapini. V noči na 9. junij so prišli k gostilničarju Adamu Do-ličkemu v Golniku pri Krapini štirje elegantno oblečeni moški, kjer so jedli in pili. Ko je hotel gostilničar Dolički zapreti gostilno, so ga napadli z noži in popolnoma razmesarili. Nato so odšli v prvo nadstropje, kjer so z udarci po glavi onesvestili tudi gostilničarjevo ženo. Skupno ao odnesli 8000 Din. Storilce je izsledila zagrebška policija, ki je slučaj preiskovala. Bili so iz Zagreba ter so se podali v Krapirjo z namenom pridobiti si denarja na vsak način. Storilci so trije že večkrat predkaznovani poklicni tatovi in zločinci ter se nahajajo že vsi pod ključem. d I. B. v Š. Edino higijonski urad v Ljubljani, če Ima kredit. d Krojaški pomočnik bi rad službe pri krojaškem mojstru. Naslov pomočnikov se izve pri uredništvu Domoljuba. d S. M. v Vinkovcih. V Jugoslovanski knjigarni, Ljubljana. ■it Zlatnike v »G&iela« milu so našli dalje sledeči: g. R. Erjavc, Celje, kup. milo pri tvrdki Janka Božič, Celje; ga. Marija Fabijaa gosti Iničarka, Novomesto, kupila milo pi>i tvrdki A. Jane, Novo meeto; g. Ana Rak, kuharica, Sevnica, kupila milo pfa1 tvidki Anton Verblč, Sevnica; a. Marija Štrukelj, Rakek, >ila milo pri Gospodarski zveei na Ra-J g, BrigM Bcvmm JfciHfc milo pri tvrdki J. Mtlller, Zagorje ob Savi; g. Tomo Tomljenovič, Rrod na Savi, kupil milo pri tvrdki Vilko Konig i drug, Brod na Savi; g. Ivan Kučan, Karlovac, kupil milo pri tvrdki »Konzuinc, Karlovac. g. Barbara Mihelič, Selo Brestovec 76, kupila milo prt tvrdki Adolf \Veiss 1 srn, Zlatar Bistrica; g. Ivan Tomljenovič, Bjelovar, kupil milo pri tvrdki Franjo Tomljenovič, Bjelovar; g. Milan Vukasinovič, Topusko, kupil milo pri tvrdki Ilija Škundrič, Topuako. -k Živinorejci. Kdor hoče z živinorejo, predvsem a prašičjerejo imeti dobre uspehe, naj rabi v te namene »Težakovo hranilno in zdravilno olje« za živino. Zahtevajte navodila ia cenike pri M. Težak, Zagreb, Gundulideva ulica 13. * Norootvorjenl zobni atelje Ivana R a d o v a n a se nahaja v Ljubljani, Šelen-burgova ulica 4, I. nadstropje (preje dr. Prossinag). Zobni atelje Frana Radovana pa jo Se v Ljubljani VII, Celovška cesta 14. d »Brezalkoholna Produkcija«, Ljub* ljana, Poljanski nasip 10/VI, pošlje vsakemu naročniku »Domoljuba« zanimiv ee-uik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal! d Kat. proiv. društvu us Vinpolju pri Moravčah priredi na sv. Petra in Pavla dan ob 3 po.poldn« žnloigro v 5 dej.: »Živa zakopana". Vabljeni I n Rnjhenburg. Po navadi se bo tudi letos v»« Sila ob obletnici posvečenja naSe Lurike oerkvf tridnevna pobožnost. Začne se dne 30. junija oft 0. uri zjutraj iu konSa dne 2. julija, na prasnlf Marijinega obiskovanja, z zahvalno pesmijo po po« tifikalui sv. mafii mitoetljivega g. opata trtprtt"« P. Placida Epalle. Pobožnost vodijo vsako l«to gg misijonarji od Sv. Jožeta nad Celjem in ima vsak dan pridige ob 6 zjutraj, ob 10 dopoldne in i 7 zvečer. Častilce Lurške Marije po Sloveniji qg zarjamo na to lepo pobožnost in jih iskreno vabtr za ta Sas pred oltar railoatipolne LurSke Gospe. n Št. Jur pod! Kmnom. Tukajšnja šolska ™ dlna priredi v nedeljo 27. junija Vidovdaoe*« demijo. Med d*e more t iti t bisti-u nit: naroden »rti državi trajno zvest, ker ma »e prvi bc>£ _ lastna korist Tc so »lasti pokazal ca Gcfiiker; k>e? »e velik ie. ocih Hberalcev k: t: h£H nekds- 'navdu-ieni Sokoli prestopil med fašiste pn nas tc postali petoEzci relesrfeAe klike v Beičradis m najnoverš« spričevalo svc»e narodnosti k si dali Hberairi t iadzrietn čase t Prekmurm. Ustanovila se je tam seva stranka proti SLS. Ta nova stranka se ie na ip rt >e odločno potegnila za maiar-eke grofe is s« nato postavila preti S!o-ven:em. Dr ŽeriavcTo »Jutrc« e v svoje® sorraitvu do SLS vihamo pozdravijo tc nražarskc rtrarikc in Šele zdai. ko ie vse Jiudstvo v Pr ekran rja završalo preti nori stranki --e Jutro« hitro obrnilo jadra. Sicer pa fcai v Prekmurju liberalci največ obču>e»o z mažaroni. maiarsko gcvoriio ter se z Maiari zabavajo. p Zverine. Svobodomiseln k> povsod enaki, naj bo ie na Slovenskem, kjer se te strašijo tudi pred umori, kakor so nam pokazali trboveljski dogodki, najsi bo že v Mehiki, kjer uganjajo strahotna nasilja nad katoličani, da se zeraža vesoljni svet, na;-i bo že na Ruskem, kjer so morali sto-tisoči pretrpeti mueeniško »mrl, ker to imeli dr> račno prepričanje kot boljševiJd. Isto se e sedaj pokazalo na češkem. Češka vlada je predložila v zbornici zakonski na-'rt. ki uravnava duhovske plače, ki so bPe dosedaj take. da duhovniki niso mogli živeti. Samo za delo, ki ga opravlja duhovnik za državo, je. kakor je poročal finančni minister, bi morala plačati država petkrat več na leto, če bi nastavila lastno uradr rtvo za vodstvo krstnih, poročnih in mrliških knrig. To^a svobodomiselei so povsod enaki. S satansko besnostjo so se zagnali komunisti in narodni socialisti (to i potratimi caše liberalne stranke) proti konskemu načrta in z divjim zbijanjem v zborni-i hoteli preprečiti sprejetje zakonskega načrta. Razbili so gkoro vse klopi :n mize, ranili so nekatere poslance, dokler ni policija vdrla v zbornico in naredila red. — Zakon pa je bil kljub temu sprejet. lenski jopka rrjn* t«m. spred*) kriiaTa. Kdor r- i*} mmti Df-nri aa?*e* lira. kjer doti prj&erto c Sodnik: >Kdo je to Ana Skomavc?« Priča: .To »e žeca Janeza Skcmavca. Sodnik: >In kdo pa je Janez Skomavc?« Priča: Njen mož.« Vedno najnovejše kU« t* »V.Ukf it bl»i« A. 4. R. ^KABERVK - O« Vitima. fr* 1« 6' so za ?T. JURIJ PRI GROSUPLJEM. Približno 6 k n: od železniške posta >e Grcmpl-e se naLaja podružna cerkev svetega Sikclata z obzidjem iz turških časov s krasnim razgledom. Občinstvu ie znana tudi podzemeiKka «ma Ledenica. — Dne 26 maja t L >e našel g Josip Perme iz Po-uve vasi novo podzemeljsko jamo v ofc.ii-fu imenovane Ledenice, katera 'e zelo pro-rtoraa. ier bogato okrašena z naravnimi krasmiti kapnik: RAKA. (PrcdTttoo del',-) Naš« Izobraževalno društvo prire>a večkrat zanimive igre in skioptična predavanja. Dne 2. mata so naši igralci vpri-z-orili igro - Stari in mladi« ki nam ie predstavljala resne in žalostne razmere iz marsikaterih družinskih krogov. — Dne 15. junija pri telovadni akademiti so pekaza ; naši Orli in Orlice, kaj premore složr.a moč organizirane nadarjene kmetske mlačne, če je ista trdna v katoliških načelih. Slavnostnemu raznolikemu sporedu ie sledilo občinstvo z vso pozornostjo, ter burno odofcrava'o vse nastope. Geste ie pozdravil preds. tr. Fr. Jerak V vznesenih besedah je erisal Orlovo delo. V imenu Orlic ie pozdravila preds. N Metelko. Eaj-ni čar je nudi'a kosova svatba. rajar.-> s petjem mladenk in gojenk. Pogumen in ljubek :,e bil nastop malih deklamatcrjev in deklamatcrke. Z občudovanjem smo gledali drzr.e skupine članov. Tudi pevske točke so izpadle dovršeno. Trudapclno delo je bilo zopet venčano s prelepim uspehom. Orlovska mladina, na delo za vzore kr?-postnega življenja' — Bog živi! SVINE PRI MORAVČAH. Umri je tukaj daleč na okoli znf.n kot voznik romarjev La Brezje g. Jakob Cerar. po domače Klemen v starosti 77 let. Bil je mož poštenjak, splošno spoštovan. So- j vražnika ni imel. saj njegov miroljubni značaj sovraštva ni prenesel. Bil je vedno I naročnik .Domoljuba« in pa nest volivec SLS. Zadnja leta ni moeel hoditi, zato se je dal pripeljati na volišče, dobro vedoč, da. če pripomore s svojim glasom katoli- j Iki stranki, pripomore tudi katoliški veri. Počivajte v miru. dragi oče Klemen! TREBNJE (Orlovska prireditev.; Dne 4. julija se nam obeta ve'ika slovesnost. Novomeška orlovska e. -p-.zitura namreč ta dan prire^jila ras lop bo proslavil 15 letak bo nas c-^sek pa to p^iatu i-jivu.'co svo-jeea obste-ja. Že na predvečer bod ;av:jj kiesovi po hribih okoli Trebnh. .-Ja ^ drugi dan v središču nekaj po~ebr.- _a. _ Ob pol 9. dopoldne bo sprejem -tr,v na kolodvoru, nakar bodo Orii z t,- ■ \j;a. dins-kega doma iz Ljubljace "!.-"•. v cerkev k sv. ma-i. Takoj po rpra- . j nam h«-x-c jo Orli pokazati nekaj e< \eea — jta. fetni tek iz Starega trga v Tre- -e. §est (•d-eko-.- bo plavilo po 10 teka e,. ki s« lx«Io kosali za darilo ekspoziture, ki bo odsek v-zmagovalcu izrr!o na-tof-ili z rajalr^m y in prr~timi va'ami, za njimi č!ar Orli'i. Na orodju nastop' ve<- vr-' ? z nižji in višji oddelek, za r zbrana »rsla. lahkoafleti i h ; z'?.-'i /juiirriv skok s palico, nt f - Hrlic bo ta rigniVO simI>ol!Čra i s "eva tožl>a<. Nb jeve^-anejša I-o • celokupne orlovske r .'r:.re Ti Med <'jmor ti bo slavnostni --ednika Orlov-ke p^izve/e i r. in p;e>l-ednika d^rna'*.-? ci-ei- plana riprnjlra 'V !OV«4 JI i ' zabava na vrti; p. K. Jiika: me! iz igrala godI«3. pe- -ki zl- ri nam 1 ptvali! Trebanjski f*J>ek je pa f bogat sre^olo'. Za u 'e'eže"*v ]»■» • na tudi polovična vtžnja: ti naj V;:j listek do Trebnia. vem'ar rrrr.i t c>~an i. mokrim žigom fne po-! vstopi!. Izkfzni^e o i; !-cddajsl ekspo?ib.?rni o H^mik r-a redihe v Tre! njem. Ker bo ?o> i • d i lev rr-c nekaj p<"- etn^a. za!o r ne zamudi pri'ike in rn>; sipjrne ti sle 'at. ' pri o ob tetter. riiilo •m i k 'i >1 •.<•'.• 1.0 ■ v;ua Skp-'... 'tr.p ir ka- i'.. !.'<) pre-fskrhd lo* oi|e» rel ta ;.i- • kjer i lo •i pri-; r i i 0- niliče !e po- KAMNIK. Prosvetno drulho Kamnik- je pričelo z gospodarskimi predavanji. Pno predavanje se je vršilo dne 13. t. m. ob pol 10. uri. Predaval je veterinarski nadzornik g. Černe iz Ljubljane o živinoreji. Predavanja se je udeležilo -50 mož in fantov. kmetskih gospodarjev, ki so dveurne-mu predavanju z zanimanjem sledili. Koncem predavanja so navzoči sklenili, naj se vrfijo še tri predavanja zaporedno o živinoreji in sicer dne 20. t. m. Tretje predavanje pa bo praktično ocenjevanje živine po enotah v kakem večjem hlevu KOSTANJEVICA. Mlekarska zadrueac se ;'e u-.an> \-la v Kostanjevici, ki smo jo težko { a! o-\ali. 2e v januarju r.as ie navdušil za to mi^el g. Fr. Krištof pri gospodarsk• ii lo-čaiu. Bali smo se nekaj čaca. da r? bo iz tej:a nič. Sedaj pa se je vendar 7«" ' 1,1 bila res mlekarna zelo potrebna. P< ' 'rt vsaj za mleko do!-i;i marsikak groš. ko a vseh krajih in koncih takn manjka denarja. Mlekarna izdeluje surovo ma-!ojn sir. Mleka odpošiljati od nas ni mo.^1', ker smo predaleč ck1 železnice. — • berce«-. kakor pravimo tukaj ošpicam. nekaj časa nadlegujejo otroke, zla ti -e šolsko mladino. Zclaj se naselijo v to. z|!aj v drugo družino. — Kap je zadela Marijo Golok letno ženo sobnega slikarja. Pva dni se je nekoliko slabo počutila. ^ peteK 11. junija pa je kar naenkrat izdihnila. — Naele in neprevidene smrti varuj nas. o ' Gospod! LAPORJE. Kruta smrt jo ugrabila dne B. .junija po dolgi, mučni bolezni 25 letnega mladeniča Jožefa Pirš, kmetskega sina iz Ho-Snice v najlepši dobi življenja. Pokojni je bil splošno priljubljen in vzoren Čebelar, služil je v vojski v bivši Avstriji eno leto, potem zopet dve leti v Srbiji v Nišu kot topničar, od koder si je prinesel kal bolezni. Rajnega Jožefa priporočamo v moljev in bia,» spomin. STANGA. Roma »k i shod pri Sv. Antonu v &tan-gi se je na dan sv. Antona v nedeljo, dne 13. junija ob najlepšem vremenu in inno-gobrojne množice romarjev in častilcev sv. .Antona častno izvršil. Letos smo združili romarski shod sv. Antona v šfangi s tridnevnimi duhovnimi vajami domačinov za odpustke svetega leta. Popoldne v soboto okrog 2. pa so že pričeli prihajati romarji Dolenjci, ki so do večera napolnili cvikev in vse prostore. Po kratkem poji«! rovu romarjev po domačem g. župniku so >•<> vršile slovesne večernice in potem izpovedovanje ter molitve in prepevanje romarjev je celo noč odmevalo v dol s prijaznega grička štangarskega. — Po jutranji službi božji se je do 8. ure hribček popolnoma izpraznil, da se je potem do drug«- službe božje ob 11. zopet napolnil z romarji G o r e n j c i, a še v obilnejšem številu kot zjutraj. — Ob slovesni službi službi božji z navduševalnimi govori, v kiasno zunaj in znotraj prenovljeni romar-si.i cerkvi ter v najlepšem vremenu je vladalo vseoboe svečano razpoloženje vernih iVsUlocv sv. Antona. — Prihodnja romarska shoda pri sv. Antonu v Štangi bosta: A libijsko nedelj« in nedelj« |i« sv. Simonu in Judi v jeseni. ŽLKI1K PRI MEDVODAH. Naša znamenita cerkev sv. Marjete "bhaja lotos 400 letnico svojega obstoja. Sezidana je bila baje iz materiala bivšega K'"atlu na Jetorbenku. No nedeljo sv. Mar. [de 1H. julija bo ob 10 sv. maša in potem Ll"goslovitev starega prenovljenega znamenja. Vse obiskovalce sv. Katarine va« lunio, dii se to nedeljo spotoma oglase pri nas. ST. PETER PRI NOVEM MESTU. Orlovski tabor se vrši dne 27. t. m. v •lačkovcu, ne pa v Spačkovcu, ker vasi P«! tem imenom v naši župniji ni in jo je Pomotoma napravil tiskarski škrat. Na Prireditev rte vabljeni v obilnem številu sosednji odseki in krožki. Bog živi! STRANJE PRI KAMNIKU. Zapustil nas je naš dosedanji č. g. župnik Jožef Cegnar in odšel v Smlednik. "]im smo izgubili vzornega duhovnika, Jterega bo pogrešala vsa fara. Tiho, pa eumorno je deloval v Stranjah 21 let. 'Jegova ponižnost, miroljubnost in pobož- nad 'C b',a ZUana da,eč naokoli' Bil jc ^ vse vesten veroučitelj. Mnogo se je ' voval za svoje farane, kar dokazuje, da sv VakP nccieljo in praznik daroval dve , ' ,la.S| (er vsako prvo nedeljo v mesecu Povedoval že pred 4. uro zjutraj. Bolela Fantovski večeri v pismih. XIII. KAJ IJO Z MENOJ? Ali bom bajtar ali gruntar, ali naj se držim doma, ali naj grem za delom v mesta, ali naj bom za hlapca ali rokodelca, ali naj grem v fabriko ali k železnici, aH naj se lotim tesanja ali jo poberem h kna-pom? — Odgovor na ta in podobna vprašanja ni tako lahak, pa tudi ne enostaven kot je bil pred 50, 100 in še več leti. Tedaj je sledil sin ponavadi poklicu očeta, če je bil oče mlinar, so bili po navadi tudi sinovi, če je bil strojar, so se izučili pri njem strojarstva, čo je bil kmet, so mu sledili v kmetistvu. Današnje dni pa je v marsikaterem oziru ta red prevožen. Nastala je mašina, prišle so nove iznajdbe, nastali so novi obrti, fabrike, pa tudi polno novih poklicev in služb na železnici, pri tramvaju, pri telefonu, trgovini, pisarnah in vsepovsod tudi drugod. Prav zato pa je za mladega fanta, ko zapusti šole, težko, p« važno vprašanje, kam naj se obrne in še težje je to vprašanje večkrat za starše mladih fantov, posebno, če- jih imajo več spraviti h kruhu. — Tudi se ne da to vprašanje za vsak slučaj posebej rešili. Treba je pač vpošte-\ ati posebej zmožnosti fanta ali dekleta, pa tudi moč in starost otrok, do kaj ima otrok veselje, koliko je nadarjen, kje bo prej prišel do trajnega in gotovega zaslužka, kje bo manj nevarnosti za njegovo dušo, skratka, kje bo mogel darove in zmožnosti pa tudi milosti, ki mu jih je Bog naklonil, najvspešneje porabiti. 0 vsem tem bosta oče in mati skupno prevdarjala in skupno odločila, pa tudi molila in to ne šele takrat, ko ko otroci odpuščeni iz šole ali pa že sploh prestari, da bi jih mogli spraviti ti kruhu, kamor bi jih želeli, ampak že od rojstva za vsakega otroka posebej. Pri tem razmišljanju pa bodo morali tako starši kakor otrok, ko dorašoa, paziti zJaati na tole: 1. Najbolje je, da sc nekaj izučiš aU vsaj do dobra izpopolniš v poklicu, za katerega si se odločil. - če imajo kmečki starši dovolj premoženja, je to velika dobrota. Ne staršem, ne otrokom ni treba ve-liko misliti, kam se bodo vtaknili. Delajo kot člani domače družine na polju, kjer «e dela ne manjka, ko pa odrastejo, smejo pričakovati primerne dote — pa je vse rešeno. Pa koliko je takih očetov, ki bi bili tako s tisočaki založeni. Pri nas so prav redki. Naše kmetije so malokje take, da bi same redile družine, ali če jo rede, nc preostaja zemlje nič. Po večini smo Slo. venci bajtarji, gostači, dninarji, delavci, uradniki In razni uslužbenci, ki smo veseli, če imamo denarja za sproti; gozdov, njiv, hranilnih knjižic nimamo, da bi mogli otrokom izgovarjati dote. — Pa tudi, kjer je denar, je precejšnje vprašanje, če bodo znali otroci doto, za katero niso posebej trpeli, prav obrniti. Taki otroci se dostikrat leni, zmehkuženi, zapravljivi, razbrzdani, katerih čaka več ali manj žalostna prihodnjost. Najboljša dota je torej za mlade ljudi znanje in primerna izobrazba uma, volje in srca, da si morejo doto in kruh sami poiskati. Taki otroci imajo ponavadi že v zgodnji mladosti več aH manj jasen cilj pred seboj, za katerega delajo, trpijo in se ga veselijo. Iz takih ljudi pridejo očetje in matere, ki imajo smisel za družino in občino, za vero in cerkev. Taki ljudje znajo pomagati sebi in so pomembni tudi za srečo drugih. Kolikor ved neukih in neizobraženih ljudi v deželi, toliko večja množica prosjakov, ki iščejo dela in s katerimi se igrajo razne kapitalistične družbe. Kolikor več neukih ljudi, domačinov, toliko več strokovno izobraženih tujcev, ki zavzemajo v raznih službah najpomembnejša mesta. Misli dalje na važ- ga je nepokornost in nehvaležnost izgubljenih ovčic, a njegovo plemenito srce ni poznalo jeze. — Hvaležni mu ostanemo vsi zvesti mu farani, pred vsem še Marijine družbe, katerim je bil skrben voditelj, Ohranili ga bomo v najhvaležnejšem spominu. Za vse, kar je storil za nas, naj mu Bog povrne tisočkrat! BEGUNJE PRI LESCAH. Kakor se čuje, bo v kratkem prišel poročat g. Žerjav. Ali nas ne tepe dovolj centralistična ustava, po kateri nimamo Slovenci nobene politične moči? Slovenci hočemo avtonomijo, to je: hočemo od ljudstva odbran pokrajinski zbor, ki bo dajal postave, primerne za Slovenijo, da nam ne bo Belgrad vsega narekoval. Slovenci ne maramo s svojim denarjem drugim pomagati, sami pa hirati. Ali naj komandirajo belgraj-ski korupcionisti in naši liberalci, kakšna naj bo vzgoja v šoli? Kdor hoče sebi in drugim slovenskim kmetom dobro, ta mora biti za avtonomijo. Kdor pa hoče biti za av- tonomijo, mora biti za Slovensko ljudsko stranko. Ljudstvo pa mora vztrajati pri volitvah, dokler tega ne dosežemo. Možje In vsi drugi, bodimo zavedni! — Opozorili bi javnost na naše gostilne. Kako je s policijsko uro? Imamo dve gostilni, pa v obeh vedno vse polno. V gostilno se mora iti, naj stane kar hoče, ni škoda ne denarja, še veliko manj pa ljubega zdravja in časa. Ne> kateri fantje se v cerkvi na koru zelo grdo obnašajo. V čast jim to ni. Prav bi bilo, ako bi se ustanovilo kako društvo. Zakaj veliko nas je, ki bi radi drugačne izobrazbe, kot se jo dobi v gostilnah. SV. MIKLAVŽ NAD LAŠKIM. Dne 30. maja je umrl v vasi Vodiško naše župnije Janezi Centa. Pokojni je bil v 66. letu starosti. Pred 17 leti je tukaj kupil posestvo. Doma je bil iz Roba pri Velikih Laščah na Kranjskem. Bil je vedno natš somišljenik in naročnik Domoljuba. Svetila mu večna hi6! nost zlasti strokovno izobraženih ljudi za naše slovenske razmere. (Nadaljevanje.) Drugi Kolumb. Ves avet se je zanimal za junaško vožnjo po zraku iz Španije v Južno Ameriko v Buenos Aires, ki jo je pod vzel in izvedel španski poveljnik Franco. Franeo je pn i preletel po zraku cel Atlantski ocean, zato ga časte in slave kot zračnega ali drugega Kolumba. Ni pa toliko znano svetu, da je Franco vnet katoličan. Pred svojim slavnim poletom je šel s svojimi prijatelji in občudovalci v cerkev v Palosu, da je tam molil pred isto podobo Matere božje kakor nekdaj Krištof Kolumb. Velika množica ljudstva ga je spremljala. Navdušenje in pobožnoat je prevzela letalca tako, da je glasno zakiical: >Božja Mati, čudodelna Gospa, pomagaj nam, da srečno dosežemo Buenos Aires, cilj nase vožnje!« Po srečnem poletu je šel zopet najprej y cerkev, da se zahvali za božjo pomoč pri nevarnusti polni vožnji. Kmalu pa je opazil, da moti službo božjo, ker ljudje le n;e-ga opazujejo in zanemarjajo sveta opravila. Zgodilo se mu je celo, da so ga v cerkvi pozdravili s ploskaujem. Od tedaj ne obiskuje več slovesnih služb božjih v takih oerkvah, kjer bi vzbudil pozornost. Seveda so ženske bile najbolj navdušene za mladega junaka, ki je drzno ukrotil ocean in njegove vetrove. Nekoč so ga foto- KaJirali v družbi mnogih žena in deklet. ?ka južnoameriška žena ga je vprašala, kaj bo pač rekla njegova žena doma, ko ga bo videla na sliki v druščini tujih žensk. Nato je Franco mirno odgovoril: »Moja žena ve, da je ona zame vse in jaz zanjo vse. Ona tudi ve, da more računati na mojo zvestobo do smrti.c To je pač znamenita beseda krščanskega junaka. Judje. Jndjo in boljševizem: Nh splošno se misli, tla je povzročitelj italijanskega fašizma pred vsem Mussolini. V resnici so pa zadaj v veliko večji meri tajne judov-sko-fraraasonske sile. Mussolini je le orodje v rokah tistih, ki bi radi izpodrinili krščanstvo. Tako ima velik vpliv na Musso-linija minister notranjih del Finzi, ki je zaveden jud. Prav tako ima velik vpliv na javno politično življenje v Italiji judinja Marjeta Sorfatti, ki je nedavno izdala živ-fcenjepis Mussolinija. Eden najzagrizenej-pib pristašev fašizma je jud Samuel Belli-Jii, ki ga podpirajo italijanski fašistovski kolovodje Olivet, Orois in de Verona, ki ao prav tako judje. Poleg tega je v italijanskem parlamentu 35 zastopnikov jtidov, J v senatu 24. V diplomatski službi ima ,. talija 40 judov in iztned njih jih je mnogo poslanikov in generalnih konzulov. Po »učiliščih predava 840 profesorjev — ju-■S mnogo pa jih je nastavljenih tudi na livnih mestih pri mornarici, pravosodij in vojaštvu, dasi je vseh judov v Ita-koraaj 50.000, Judje in svete detela. Judje mislijo z |5K> resoobo sadobitl popolno nadoblast v fttjestini. Zato so sklenili vsako leto po- vprečno naseliti v obljubljeni dežoli do 40.000 svojih rojakov. In res, L 1925 je do-šlo 34.000—35.000 judov; pokazalo pa se je, da Palestina ni zmožna preživeti vsako leto novodošlih 40.000. Močno namreč raste tudi v Palestini brezposelnost. Zato so uvidevnejši sklenili, da naj pride v Palestino vsako leto le 20.000 evropskih judov. Protestantski škof proti ločitvam zakonov. Škof protestantske cerkve v Newyorku, W. Manning, je letos v postu imel govor, v katerem je obsodil naraščajoče število zakonskih ločitev v Ameriki in pezval protestante, naj se v t^m vprašanju odločno po* stavijo v isto vrsto s katoličani, da se z združenimi nvnn.i borijo proti ločitvi zakona. Tako pravi škof: »V največ slučajih je edini povod za ločitev zakona ta, da zakonca ali eden izmed njih hoče skleniti novo zvezo, če pa danes dovolimo mežu in ženi, da nekaj ča. a živite skupaj, potem se pa pod varstvom zakona ločita in vstopita v novo zv -o. potem to dejansko ni nič drugega kot prehod od eno- k dvoženstvu. Loiitev zakona povzroča red >o nizkotno in sebično nagnjen ;e in pojmovanje, ki osebni užitek postavlja nad vse druge ozire.f Papež podelil 900 železničarjem sv. obfta-o. Prav lep zgled za izpopolnitev krščanskega življenja med moškimi so dali rimski cestni železničarji. 1300 jih je prisostvovalo sv. daritvi sv. očeta in 900 jih je prejelo iz njegovih rok Najsvetejše. Ostali niso mogli še k mizi Gospodovi, ker spovedniki niso zmogli izredno velikega navala k spoved-nicam. 55 duhovnikov razžalil in bil obsojen. Škof iz Montpelliera in 54 duhovnikov njegove škofije je zmagalo / tožbi proti županu v Beziersu, M. Bompardu, ki je v svojem listu žalil duhovnike. Bompard je bil obsojen na 25 frankov kazni, po 25 frankov mora plačati vsakemu duhovniku, ki ga je tožil in to razsodbo mora objaviti v listu, v katerem je izšla žalitev in še petih drugih tiskovinah, ki jih bodo tožitelji izbrali. Udarec kitajskim misifonom. Na Kitajskem je zadnja leta neprestana državljanska vojna. Ruski boljševiki so zato v tej deželi našli ugodna tla za širjenje svojih naukov. Predno pa bodo Kitajci dovzetni za komunistične nauke, jim je treba vzeti vero in zaupanje v duhovnike misijonarje. Dvignili so zato veliko agitacijo proti krščanstvu in misijonarjem, češ, da so tujci. Komunisti, ki se bahajo s svojim mednarodnim programom, so na Kitajskem, ker jim tako bolj kaže, postali naenkrat najvoetejši narodnjaki, ki pridiga- jo, da morajo Kitajci pognati vse tuica Evropejce in odstraniti vso navlako t* so jo leti prinesli v deželo, posebno bj* vero. Boljševiški agitatorji so p0 kitajskih mestih raznesli in razobesili tisoče !epa. kov, ki poživljajo Kitajce v boj proti mj". sijonarjem. Propovcdnike krščanstva imenuje proglas »poe imperijalizma«. »Kričati-stvo je vraža in prazna vera« pravi dalje oklic. »Krščanske šole in cerkve so sredstvo za duševno suženjstvo in celo bol-niče služijo političnim namenom. K-Sčan-ska ljubezen do bližnjega je strup za Ki-tajce.« Končno poziva proglas vlado, naj zapre vse krščanske šole in kitajske otroke, da takoj opuste učenje v kitajskih učilnicah. Zveza kitajskih dijaških društe. j» prisilila ministra za prosveto, da je i^'dal zakon, ki prepoveduje vse verske šole in ostro zabranjuje pouk vsakega vero-nauka. Če bi ta načrt postal zakon, bo dobilo misijonstvo ra Kitajskem smrten udarec. Dobre knjige. Sveti Alojzij Gotizuga, zaščitnik krščanske mladine. Za 200 letnico kanonizacije priredil prof. dr. Jož"f Debevec. Založil Glasnik presv. Srca Jezusovega v Ljubljani, Zrinjske^a 0. S slikami 189 iu 23 strani. Cena broširanemu izvodu 20 Din, vezanemu v polplatno 25 Din, v celo platno 30 Din. Poštnina 1.50 i'in več. — Starejši življenjepbi sv. Alojzija so že davno pošli. Velika je bila potreba in povpraševanje p« novem lepem Alojziievem življenjepisu. Z: to se veselimo, da je 2'Vi letnica svetnikovi kanonizacije pospešila to delo. Posebno pf nas veseli, da je tu priel za j>ero poznava lec in ljubljeni prijatelj naše mladine prof. dr. Debevec. Pisatelj > Vzorov in lx)jev je tu vzorno opisal junaške boje prvega vzornika krščanske mladine. Z mladeniško živahnostjo kar ]K>tegne /.a seboj mladega či-tatelja na torišče in v dobo junakovo. Nio dolgočasnega, nič duhomornega ni v tem življenjepisu: vabeči naslovi, živahen opis prizorov, ki zanimajo mlado srce. Mojstrske in dramatično je opisana petdejanska ipera med očetom in sinom za dosego poklica. Jezik izbran, slog izglajen. pa tako poljuden, da bo po tem delu segala izobražena in pre prosta mladina. Zlasti so okusno nasejani ljudski pregovori. Srečno se je naslonil p satelj na najzanesljivejše Alojzijeve življenjepise Alojzijevih sošolcev in redovnih s»j bratov; vendar je vkljub temu slovenski življenjepis samostojen; krajevne in dovinske pripombe ga delajo Slovence« zanimivega. — Dobiva «e v vseh knjigafj nah ali pa naravnost pri: Upravi Glasn'*1^ Ljubljana, Zrinjskcga 9. Gospodarska knjige- Našo gobe. Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob. S 75 barvani® tabelami. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena Din 50.— Sedaj ob začetku barske sezones naj si to knjigo omislivs ka slovenska hiša, da se okoristi z gobani ki nam jih v veliki množini nudijo n asi g| zdovl. Koliko vrst različnih najboljših P j,tmije v gozdovih, ker jih naši ljudje ne poznajo. Knjiga obsega ločna navodila za razlikovanje užitnih gob od strupenih, tudi 75 umetniških tabel v naravnih barvah izključujejo vsako pomoto v izberi. Za opisi slede navodila o uporabi gob, o sušenju, vlaganju v kis, o gobovem ekstraktu, praških o gobovih juhah in o pripravljanju vsakovrstnih gobovih jedi. Razno. Zveza katoliških mornarjev v Angliji, Znano je, da je za duševno življenje mornarjev zelo slabo poskrbljeno. Sedaj so mornarji sklenili, da si sami pomagajo. Ustanovili so posebno zvezo, ki hoče skrbeti za službo božjo zlasti v vseh važnih lukah sveta. Zveza katoliških mornarjev prav lepo napreduje. Ima že 10.600 (lanov. To je pač razveseljiv pojav. To je zrakoplov! V Ameriki bodo napravili zrakoplov, ki bo še vse nekaj dru-jrega kakor od nas v ..Domoljubu« že opisani ZR 111., listi, ki se je v predlanskem oktobru peljal iz Evrope v Ameriko. V 'Ameriki je družba za gradbo zrakoplovov, kise imenuje Goodyear (izgovori: gudjir). Zato se bo novi zrakoplov imenoval Good-\ear-Z< jipelin 1. Ho 60 metrov daljši kakor ZR II J., vzel bo vase trikrat toliko pli- na, potovalo bo z njim lahko 100 potnikov, za seboj bo vlekel lahko 20 aeroplanov, vozil bo pa iz Amerike v Evropo dva dni. Največja ladja sveta. Na Angleškem gradijo sedaj ladjo, kakršne doslej Še niso zgradili nikjer. Vsebovala bo 60.000 ton; tona je nekaj manj kakor tri kubične metre. Pred vojsko so imeli največje ladje sveta Nemci, imenovale so se Imperator, Vaterland in Bismarck, imele so pa 50.000, 56.000 in 59.600 ton vsebine. Mirovna pogodba jo Nemce prisilila, da so morali te ladje izročiti., in se vozijo sedaj pod drugimi imeni po morju okoli. Gotovo je že kdo bral imeni Majestic ali Leviaihan. Sedaj Nemci ne gradijo več takih ladij; pravijo, da se ne splačajo in da so najbolj splačajo tiste, ki imajo okoli 30.000 ton vsebine, če bereš o velikosti ladje razne številke, si jih navadno ne predstavljaš dobro. Postavi ladjo po koncu, pa boš imel takoj drugo predstavo. Ljubljanski grad se dviga nad Ljubljano 64 metrov visoko; ladja, ki je 200 m dolga, je torej trikrat tako visoka kakor ljubljanski Grad, če jo po koncu postaviš. Ladja Bismarck je bila 290 m dolga, torej več kot šestkratna višina Grada. Sedaj v delu se nahajajoča angleška ladja bo 300 m dolga; torej tako visoka kakor je od Tacna do sedla med Grmado in Šmarno goro. To je pa že nekaj. Danes gradijo zmeraj bolj motorne ladje, to so take, ki jih kurijo s petrolej jem. Doslej Angleži takih ladij niso dosti marali; že zato ne, ker imajo toliko prev moga doma. In kaj beremo? Ravno nov* ladja bo motoma, s petrolejem kurjena1. Doslej je največja motorna ladja »Satur-nia« iz Trsta; vsebuje 25.000 ton, torej daleko manj kakor nova angleška. d Letošnji Ljubljanski velesejem se otvori 26. t. m. Med številnimi inozemJ »kimi gosti, med katerimi so zastopane' najodličnejše osebnosti, sta k otvoritvf prijavljena tudi avstrijski poslanik na na» šem dvoru gospod Hofinger in poljski po^ slanik na našem dvoru ekscelenca Oken* ski. — n Prostovoljno gasilno društvo Kostrevmea-* Lupaira priredi dne 4. julija veliko veselico i bfflf goalovljenjent dom« in brizgalne ter s prosto zabavo? UČENCA z« kamnoseSko obrt sprejme tako* KARI, NOVAK, kamnoseški mojster, št. Vid pri Ljabljatni. — Popolna oskrba v hiši. 3980; ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA, dobro izurjenegj in VAJENCA sprejmem, Ivan Pretnar, Vižmarjef Št. Vid nad Ljubljano. 4J32' Mlin in Jana 6la naprodaj v Horjulu poleg! milil III LOlfa žnpne cerkvc. Pojasnila prj hranilnici in posojilnici v Horjulu. 4142" Mi IN blizu Lit'l'e s 3 orali zemljišča, naprodaj llll_0W vas Vintarjevec, štev. 43, ieleenišUS1 postaja Lilija. I5TEK - aasB Pati ick A. Seehan: Nodlag, Povest irskega dokleta. Ko je gledal po mrzli, pusti pokrajini, je zapazil ®sno zavito žensko postavo, ki je s počasnim, težkim 'orakoni stopala po poti. Za trenutek je. obstala in se ato obrnila na malo stezo, ki pelje od kovačnice roti cesti. Tu so ji očividno moči opešale, kajti iz-egmla je eno r0k0j kakor b;ja siepn jn otipala Krek ter nato težko padla obenj. Redmond je skočil ' "'»o in zaklical materi: ■'Hitite, mati! Že zopet je neka reva pri jarku!« •''Gospod nas varuj hudega!« je dejala mati. »Kaj e bo konca?« , VzeIa ie fikledo mleka (v katero je vlila malo Pf0 £0lle), kos domačega kruha in odšla. Stopala je strahom in previdno in se približala na nekaj ko-,0v mestu, kjer je ležala obnemogla ženska. Ker strahu pred kugo ni upala priti bliže, je po-J ,ai10 "a velik kamen, kakršen se pri kovačnici eo skledi mleka, 'kar skoči velik, sestradan ovčarski pes preko bližnjega jarka, prevrne mleko, pograbi kruh s svojimi shujšanimi, m rjavimi Ičeljustmi in zbeži po stezi proti cesti. Ženska Sedaj jo le meni prepusti,c je dejala dobra mati. >Le meni jo prepusti! Če mi je Bog vrnil njo, ki sem si jo pred tremi leti želela za hčer, l>o gotovo še vedno našla mater v meni.' tn Redmond je poljubil mater in rekel: >Mati, vedno ste mi bili dobri, jaz pa vam nikoli tako kot bi moral biti.: Minilo je nekaj dni; močna narava tega gorskega dekleta, ki ga je trda vzgoja okrepila in osvežila, se ni dala premagati in Nodlag je zopet mogla hoditi in se tuintam pritekniti kakega majhnega dela. Čim bolj je okrevala, tem lepša je bila; toda njena lepota je bila sedaj bolj duhovna, kakor bi bilo gorje in lakota zabrisala vse trše poteze in pustila na obrazil le pro-sevajvčo in skoro nadzemeljsko ljubkost, da s? je Redmond ni upal pogledati. Med njima je zavladala neka plašnost, tako da »e je Redmond bal ostati z njo za trenutek >am, in zdelo se je, da občuje tudi Podlag rajša z materjo kakor s sinom. Nekega dne pa, malo tednov potem, ko jo je Previdnost rešila, si je Nodlag ogrnila svojo črno ogrinjalko — Redmond je bil zdoma po opravkih — poljubila staro ženo, ki ni zapazila, kako pomenljivo je to storila, in zapustila skromno kočo ter od^la zopet po svetu. Ko je Red Kasey prišel domov, je skoro okame-nel. Sedaj so ga že vdragič nade prevarile. V svojem razburjenju je pripisoval N:*ilagin beg vsem mogočim vzrokom, samo ne pravemu. Jezil se je na mater, jezil na Nodlago, jezil na samega sebe, ker ni porabil tako krasne priložnosti. Tedaj je začel premišljevati. kaj bi se sedaj detlo storiti. Vprašal je mater, po kateri poti je odšla Nodlag. Sklenil je oditi v* dekletom in jo nazaj pripeljati ali izgubiti za vedno. Stare žena ni vedela povedati, kara se je Nodlag napotila; mislila je, da je odšla samo k 'studencu. Red je naenkrat odložil svoj usnjati, tuintam prežgani predpasnik, pokril svoje sajaste, rdeče lase z grobo kapo in odbitek Urno ie stopal v hrib, in sko-Jivši preko hudournika, se vzpel na strm grič .odkoder se je videlo po oesti več- milj daleč-. Toda dekliške Nodtaeine postave ni zagledal Pobit se je £rnil in »el po oesti proti zahodu, s pobešeno glavo Inbre* nade v duši. Prišel je že do polovice mostu, je stari Kdmond Connors tisti zasneženi večer >vopH Nodiagino mater. ko je Nodlag bila še t, in kjer je bedna mati premišljevala/ali ne bo otrok M>e&n«iši mrtev v potoku kot v strašnem k ti I Itlimvta iu ......--- dani ograji mostu. Bila je bleda tn prestrasena kakor bi bila zakrivila kak zločin, in to je razorozilo jezo : mladega kovača. Približal se je in sedel na ograjo zraven nje. Ona je vsa trepetala. M yi "O RŽ —ji E mmmm K IN NJEGOVO CURKA;TO ŽIVUENIE Otroška pravljica. Prevedel dr. Joža I.ovreruV XXVII Velika bilka med Storžkom in njegovimi prijatelji: ker je eden izmed njih ranjen, so orožniki prijeli Storžka. Ko je pridirjal Storžek na obrežje, je z radovednimi očmi pogledal na morje, a ni zapazil nikjer morskega volka. Morje je bilo gladko ko zrcalo. -Hej, kje pa je morski volk? je zaklical. obr-nivši se proti tovarišem. -Zajutrkovat je šel! je odgovoril eden izmed njih smejaje se >Ali pa je legel na posteljo, da malo zaspančka! je dodal dragi in se tako smejal, da je hotel počiti. Storžek je ob teh porogljivih odgovorih in trapastem smehu uvidel, da so ga tovariši neusmiljeno grdo povlekli, ko so mu natvezli nekaj, kar ni re.-, in ga zavedli na napačno pot. Zato jim jo jezen rekel: >In zdaj? Kako mezgo ste še zvarili,, da bi me namazali z njo kot ste me z zgodbo o morskem volku? -Mezga je goiova!... so odgovorili v zboru po-balini. »In bi bila?< >Da si zamudil šolo in prišel z nami. Ali te ni sram, da si vsak dan tako točen in priden nri {KKikti. Ali te ni sram, da se toliko učiš?, »In če se iaz učim, kaj vam to škodi?- »Škodi in še kako! Do tal na? pritisne in učitelja si ne upamo pogledati v obraz ... >Zakaj ne?« »Zato, ker šolarji, ki se pridno uče, potisnejo take, kot smo mi, ki se ne maramo učiti, vedno v kot, kakor bi bili kaka obnošena coklia. A mi ne maramo biti coklja, tudi mi damo nekaj našel.. »Kaj naj tedaj napravim, da vam ustreženi ? »Naveličati se moraš šole, učenja in učitelja, ker teh troje so naši največji sovražniki.: .-In če bi se hotel še učiti? »Potem ti pa že pokažemo, ob prvi p. Piki se splačamo!.. »Skoraj bi se vam smejal!.. je rekel dondek in stresel glavo. >Ej Storžek! je zavpil največji izmed dtčakov iu se zagnal vani. Kaj si prišel sem, da bi se tu ši-rokoushl m šopiril in repen čil ko petelinček! Veš ee se nas ti ne bojiš, -e tudi mi tebe ne! Pomisli da si ti sam, a nas je sedem! >Sedem ko naglavnih grehov! je rekel Storžek m se od srca nasmejal. >Ali ste slišali? Nas vse je žalH! Imenoval nas je sedem naglavnih grehovl.. .< Puit»v0 Saharo si rtlmo vroJo kot p4 Vfas'h i" Pa turifS mm ta,„ in je let. umri v Sahari t Oudney na prehlajenju •Sajrefji uirai, kj , »ploh mogoč-. je 2;3 . ® P®»i P« niflo Zunaj v nebesnem prostoru jej vsckJ ta mra? ' 0, t,- ženski-! feua anie-riikega predsednika ie ? "letov - ■ lma „! vado da ftre virt^i »prehod, polju in ,J0 gozdu. z v .-:•„; koraki «f •• v letoviiču tod. taKe, k. se iice; sploh nit ne ganejo, so Tabele nato [.osnemati predsednico in delati dolge sprehode Nekaj dobrega je torej le naredila Najbolj r»i;irj. l- tO a ns-tt»nejo v i-t i.:.!jnatb izvodih Srečen potapljač. V Avstraliji jc mlad 15-leten potapljač dcbil v morju školjko z biserom, k: je med najlepšimi iKi sv j Rev.-n ie šel zi'j.. !j od doma, bortat se ie vrnil zvečer domov ; školjko je proda! nam; č takoi, za tri milipne dinarje Božate neveste. Na 7uiaj Am tri kanci pravilo. da |im r.i nič za naslove in da so vsi ljudje enaki. A bogate Američanke gredo najrajši v Evropo po ženine, na Angleško; tam so ie 5 ari iepi naslovi doma, harm, grof itd. Amerikanci so seveda jezni, k^r r're denar i 1 dežele, in jc neki list naštel imena vseh o-.ih bogatih nevest ki so se od leta 1916. dalje v Evropo poročile. Dota našteti!) nevest ere od en.-sja milijona tolarjev do 40 milijonov, 2-t skupaj je imelo 134 milijonov dolarjev dote. P.-zncje pridejo zraven seveda Je dediše ne itd. Žena bodi pokorna! V Ameriki hočejo ne-kateri odpraviti _ besedilo pri sklepaniu zakona. k: pravi, da mora biti žena možu pokoma. Skof Irv. JoHn-son je na to zelo M. -,n praM. da mora ostati vse. tako. kot |e bil . Reče: »Žena moza nima toliko rada, da 1 se vdala nte^vem vodstvu. Sa tudi tedaij n., bo ljubila, ie « zakon ne bo ,SK,e>c po starem načinu. V žena posluša, ne z Domov se v rneš s krvavim nosom k Kukuk k . Čak, jaz te naučim kukati k je zakričal najbolj divji izmed pobalinov. >Na, eno ta čas na račun in jo shrani za večerjo!« Jn ko je tako reke), mu jo je že prismolil s pestjo okrog glave. A je bilo kot sc reče bot za bot, ker dondek je odgovoril, kot je bilo pričakovati — urno z drugo pestjo in od trenutka do trenutka se .je bitka bolj razvnela in se razvila v splošen boj, ne boj, mesarsko klanje. Čeprav je bil Storžek sam, se je vendar junaško branil. S svojimi nogami iz najtršega lesa je tako sijajno deloval, da je zadrževal sovražnika vedno v primerni oddaljenosti. Kamor so mogle njegove noge doseči in zadeti, tam so pustile v spomin podpluto frno liso. Pobalini, razdraženi, ker se niso mogli spopasti kot bi želeli, so začeli misliti na bombardiranje. Razvezah so svoje šolske nahrbtnike in ga začeli kamenjali s katekizmom, z G a n g 1 o m , s Črnivcem, s O e r n e j e m , z W i d e r j e m , D r u -z o v i č e m in z drugimi šolskimi knjigami, a dondek, ki je imel bistre oči in bil prebrisan, se je vedno pravočasno sključil, da so padle knjige, ki so frčale nad glavo, vedno v morje. Predstavljajte si ribe! Ribe, misleč, da so one knjige užitne, so se tropoma zbirale na površju, a ko so okusile kako stran ali ovitek, so koj vse izpljunile in se namrdnile, kot bi hotele reči: >To blago ni za nas, vajene smo kaj boljšega k Mod tem ko se jc bitka v najhujšem ognju nadaljevala, je prilezel iz vode počasi počasi na obrežje velik rak in zavpil z glasom zamrzle trombe: Nehajte, otročeta otročasta! Take ročne bitke med olroci se končajo redko dobro. Vedno se primeri kaka nesreča!...« Razvezali so nahrbtnike in ga zsčoli kamenjati s katekizmom, z Gangkni ... in z drugimi šolskimi knjigami. Ubogi Rak! Kol bi govoril vetru. Se zguba Storžek se je ozrl, da bi ga srdito pogledal, In mu je robato zaklica!: Izgubi se, račja zopemost! Bolje bi naredil, če bi posrkal dve kroglici lišaja, da bi pozdravil svoje premrzlo grlo! Spravi se rajši v postelj in spoti se k Ta čas so pogledovali pobalini, ki so bili že pri kraju s svojimi knjigami, na dondkov nahrbtnik in se ga polastili, preden bi mogel reči ne. Med Storžkovimi knjigami je bil tudi obsežen zvezek, vezan v debelo lepenko, a hrbet in obrobke je imel iz kozje kože. Bil je Traktat o aritmetiki.1 Mislite si sami, kako je bil težek! Eden izmed pobalinov je zgrabil debeli zvezek, ga nameril na Storžkovo glavo, ga zagnal z vso močjo, kar je je imel v roki, a mesto da bi pogodil dondka, je zadel v glavo enega izmed tovarišev, ki je postal bel ko oprano roblje in ni rekel dragega ko: mama, pomagajte... umiram!...« In zvrnil se je po pesku. Ob pogledu na mrtveca so jo dečaki preplašeni pobrisali in v nekaj minutah ni bilo videti nikogar več. 1 Učena razprav« o lažuustvu. V suknji hranilna knjižica. V Parizu je vrgla neka žena že zelo obrabljeno suknjo svojega moža med smeti, smetar jo je od-odpeljal. Kako se je ustrašila, ko je prišal mož domov in ji je povedat, da je imel v suknji zašite vse svoje težko prihranjene denarje, okoli 30.000 dinarjev! Iskali so smetarja, pa nismo čitall, če so denar dobili. Alkohol v Ameriki. Čeprav jc prepovedan, ga vendar prav veliko popijejo. In kar je najbolj značilno, vdani so mu ravno taki, ki bi morali • biti drugim za zgled. Sedaj je mornariški minister Wilbur odredil preiskavo pjo-ti upravitelju vojaške bolniJHvcc, ki se bo moral zagovarjati zaradi pijanosti in nepo-stavne posesti alkohola. Včasih jc bilo vse bolniško osobje pijano. Pokvarjena mladina. 15ieten deček na Francoskem je položil v$-lik kos železa na železniško tračnico ta jo je obdal s kuponi kamenja. Nato se je vle-gel za grm in jc čakal,' kako bo, ko Bo vlak s tira skočil. K sreči je vrglo samo lokomotivo ven, drugih voz pa ne. Počitnice. Angl. kapitan Courtney ima nalogo, da preskuša nove aeroplane. Sedgj si je vzel počitnice in pravi, da bo letal nap dni z ženo po zrakjj okoli, prost vseh zem-skih skrbi. Meh za smeh. Policaj je privedel postopača pred Komisarja. Komisar: »Kje ste rojeni?« Nič odgo ra. Komisar: »Ali ste čuli, kaj sem Vas vprašal? Kdaj je vaš rojstni dan?« Postopač: »Kaj vas to briga, saj mi ne boste nič dali.« Komisar: »O pač, štirinajst dni.« France: »Kaj pa da si tako nabrskan, Miha?« Miha: »Kako ne bi bili Celo dopoldne sem se trudil, da sem vrabca lepo premikal v kanarčka. Ponaredba se mi je tako posrečila, ba bi bil kmalu sam ve-rova|i da je kanarček.« r ranče: »To vendar ni vzrok za jezo.« , Miha: »To ne, pač pa to, da mi je on'i kateremu sem ga prodal, plačal s podrejenim 100 dinarskim bankovcem.« I Neki vojak je večkrat prosil za do-|RUS.' vsakokrat s kakim drugim vzrokom, j 0je zopet prišel po dopust, češ, da mu Ia ter ga .želi videti, mu stot- Pravi: »To je pa res čudno, jaz sem Ptl ravno včeraj prejel pismo od vaše žene, v katerem me prosi, naj vam nikdar ne dovolim dopusta, ker vas ne mara videti. »Torej ne dobim dopusta?« reče vojak. »Ne,« odvrne stotnik. Vojak se obrne ter gre, a pri vratih se ustavi ter reče: »Gospod stotnik, ali vam smem čestitati?« »Smete, čemu pa?« »Ker sta dva tako izborna lažnivca v stotniji, jaz namreč nisem oženjem« Filozof: »Povej mi, kaj kdo čita, pa ti povem kaj je dotični.« Prijatelj: »Vedno ne boš zadel. Tu imamo n, pr. mojo ženo, katera vedno bere kuharsko knjigo.« Filozof: »No, in?« Prijatelj; »Pa ni kuharica.« »Kakšna razlika je med kačo in glaso-virjem?« »Ne vam, kar povej,« »Nobene, Oboje se piše s črko »o«, »Kaj, kača in glasovir?« »Ne, oboje,« »Povej no, Berta, kako si se seznanila s svojim drugim možem,« »Veš to jc bilo prav romantično. S prvim možem sva šla na sprehod. Ko se je moj drugi mož pripeljal za nama z avtom ter ga povozil. To je bil začetek najinega prijateljstva.« Tone: »Več kot pol ducata zdravnikov je obupalo nad Čebinom.« Jože: »Kaj pa mu je bilo?« Tone: »Njih računov ni hotel plačati.« Neki samec je bil na glasu, da ni nikdar odgovoril na kako vprašanje z »da« ali »ne«. Dve prijateljici sta se zarotili, da ga bodeta privedli do tega, da bo rekel »ne«. Ko ga srečata, mu ena teh dveh veli: »Kaj ne gospod, Robinson, da ste vdovec, ali ne?« »Gospa, baš v toliko sem vdovec, kakor more biti moški, ki ni bil nikdar oženjen.« Neki župnik se je poslavljal pred odhodom na drugo župnijo. Pred cerkvijo stopi k njemu najstarejši farman: »Torjjj vi nas zapuščate, kaj bomo zdaj počeli?« »Le potolažite se, Dobernik, kmalu boste, dobili boljšega, kot sem jaz.« »Ne verjamem,« pravi nato starček, kar pomnim, smo jih imeli pet, pa vsak Ja bil slabši od prejšnjega.« l/llliorirn d»l,r0' Pr'Jn° in »naino. z veilct l\Ul 1(11 ILU tpričcvjli, sprejme trgovina na deželi. - Ponudbe upravi lista pod Dolenjsko 3S67. Hrastov okrogel LES tuJ. CELE PARCELE ati GOZDOVE. KUPUJE »ZORA* d. z o. z. » Črnomlju. 1537 KOKB-ČBBm NRJBOLJŽI Pft hRJCEMEJŽI! Skladi«. UIBUANA METELKOVA 1» OJi-rto dnu. UlaiiUaik aUlno t»o: Najuspešnejše sredstvo za re»o dom»ie žmne ft brezdvomno »MASTIN« ki pospešuje rast. odebelitev in omastitev domače, posebno klavne »Tine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilna zahvalna piSmat Cena 5 «ka! it Din, 10 škat 80 Din LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovžaj. Ljubljana, Mestni trg 4 pakrrtiteljstvaai ij. »ti VI. LHIMJANSHI \mm\ 0ELESE3EM »ajitartlia Ia aa|k*l| attikaaa tosao4arv;i rrnlin mil d:la«. itnmUi monii. omrainot m iumstkijcev Sjiltlrlja«! sa ui» prrofrftM pot.tli* — cw( krtikeitkarttJaa ro«U UTMOVUtl KilO m mk«rrjta»ja blagi KMMčlintt UGITOUOJI upra»l!aj« do SO' »n'ln-nja na vseli vlakih (t»tf! k'i»UHI run $.0.1.) CEMA D.fl 30.-. UUCEMEiU MIUU IA IZLETE I« OJISU «t»5«W KUIEV M KOPAUit «V»E $U)VEMJL »omu- (tuitni „$<«««a iaaa". r.«i mu. mM STJJt0YA*J» KUMMJEM Lafltiuciic sa Mt > <»>niit ia»4ih. gasaa-da~,kih drultrtti. p:'j !i:> plu-nah Mi., iti Fabiani & Jurjovec UUBUAM, STRITARJEVA ULICJI 5 Velika zaloga moškega in ženskega blaga u spomladanske In letne obleke. Lepa izbira svilenih rut ln šerp. Krajami ia tivilje, pilite p« noret. Uspešno zdravijenje golše. Med najvažnejšimi odkritji ie zdravljenj« golie in debelih \rato\r r jodovo 74ra.ilno »oho. Sloviti d majski utenjas v >ejč:li»m profesor l>r. vil. U agner pl. Jaureg* in mnogi drugi zdravniki sklicujejo ae na tozadevne iz-kuioje ln poročajo o neitevilnih ozdravljenjih ; v Švici »o r.a primer z goliami obolele ljudi celih krajev oprostili le nadloge. Gre Iu za pov;em neškodljivo zelo uiin' u-jo£o zdravljenje > pitjem, ki prav posebno izt>orno vpliva iiKli na »plodni pocutek. Naie zdravilne soli »o že tisoče osvobodile golie in debelega vratu. Zahtevajte na a poročila o zdravljenju m v porabi, kateri bo zelo rad pritrdil v>ak zdravnik. Osnova!! smo ra/po&iijalnice v vseh državah ia Vam pošljemo popolnoma zastonj ca* popis, ki Vas bo zanimal. Dopisnica zadoi£a in takoj Vam ga dopoiljemo. August MSrzke, Berlin -Wilmersdorf Bruchcalertlr. 5. obl. 925. RAZPRODAJA! Kolesa več vrst in šivalni stroji Kdor misli kupiti, naj si jih ogleda, da ne zamudil JOS. ŠELOVIN-ČUDEN, Ljubljana. Mestni trg 13. Ne pomaga nič! Prepričajte se! Kar jc res. ie pa Sc res! Da je najboljši nakup dobrega. trpežnega blaga ra moške in ientke obleke, le pri domači, znani trgovini pri HŠNIKU l|ui>l|ana. Lingarjeva ulica Največja izbira svilnatih rut in šerp I KAUCUK PETE IN P0TPLAIE morate nositi ob vsakem času. „Palma" ni rav košje, ker daje elastično, prijetno hojo, marvef ie za vsakega praktičnega in itedljlvega človeka neobhodno potrebna, ker je mnogo trpežneji* in ce* nej^a kot usnje. En poskus Vas bo takoj overil Poslej ne boste hoteli nositi čevljev brei ,,1'aline* mnMiifiiiiii!iitfftiintHiiiHiumiiH«Kii