Ano (Leto) XIII. (8) No. (Štev.) 26 “ESLO V ENIA LIBRE” BUENOS AIRES. 7. JULIJA (JULIO) 1955 VALOVI SVOBODE § Na predvečer ameriškega narodnega praznika, ki ga vsako leto slave dne 4. julija, je ameriška radijska postaja Ra¬ dio Free Europe, mreža radijskih oddaj za- osvoboditev Evrope, slavila svojo peto obletnico. Ob tej priliki so govorili pred¬ sednik ZDA general Eisenhower, držav¬ ni tajnik Dulles in v imenu demokrat¬ ske stranke njen voditelj Adlai Steven- son. Vsi štirje so v svojih govorih pro¬ slavljali ta lep jubilej. Pet let je ta ra¬ dijska mreža v svojih oddajah branila ideale svobode in pravega miru v Evro¬ pi in v svetu, vsem narodom, ki so za železnim zastorom pa je skušala ohra¬ njati vero v skorajšno osvoboditev in ideale demokracije, ki bodo zavladali v njih deželah, ko bo odstranjen komuni¬ stični režim, ki jim ga sedaj nasilno ohranja sovjetska vlada iz Moskve. Skoraj pet let je cela vrsta držav v Srednji in Zahodni Evropi med drugo Svetovno vojno svoje radijske aparate na skrivaj vrtela na oddaje Londona in Washingtona. Vsi so bili trdno prepri¬ čani, da iz teh oddaj zveni resnično prava napoved svobode in pravega miru ter reda v svetu. Novice teh postaj so še širile po vseh domovih okupirane Ev¬ rope, prodirale so daleč tja proti vzhodu Evrope. Napovedim iz Londona in Wa- shingtona so verovali narodi v Češkoslo¬ vaški, Madžarski, Avstriji in Poljski, Romuniji in Bolgariji. V drugi polovici vojne pa so na ozemlju bivše Jugoslavi¬ je komunisti Titove vrste začeli pobija¬ ti te oddaje s svojimi oddajami, ki so jih med naše narode nastavljali iz Tifli- sa. Toda te oddaje je poslušalo le malo ljudi, še manj ljudi pa je bilo takih, ki so jim verjeli, še manjši pa je bil odsto¬ tek takih, ki so si želeli, da bi se napo¬ vedi radijske postaje iz Tiflisa uresni¬ čile. Narodi v Jugoslaviji so verovali sa¬ mo v svobodo, ki so jim jo oznanjali iz zahoda in tako svobodo so si tudi za¬ služili. Toda leta 1945 je svoboda zavalovala pri nas in drugod v Evropi tako, da je dala prav napovedim titovske radijske postaje v Tiflisu. Komunistična diktatu¬ ra ni zajela samo Jugoslavije, Moskva jo je raztegnila tudi nad tiste narode v Srednji Evropi, ki takih prorokov v Ti¬ flisu niso imeli. Val iz Tiflisa se je o- krepil še z viharjem iz Moskve, v Evro¬ pi je železni zastor podredil komunistom celo vrsto držav, ki so poleg Jugoslavi¬ je postale sateliti Moskve. In ta val za- sužnjevanja se s koncem vojske še ni ustavil. Leta 1948 je bila temu bloku na¬ silno priključena še. Češkoslovaška, val prave svobode se je moral umakniti da¬ leč proti zahodu. Trajalo je dolgo časa, da so se na za¬ hodu zavedli nevarnosti, ki jih prinaša tako valovanje svobode. Daši so povsod bili na razpolago dokazi in priče o tem, kaj'se dogaja s svobodo v Evropi, je še¬ le po daljših priravah vzniknila radijska postaja RFE. Njen obstoj sovpada pri¬ bližno z izbruhom sovražnosti na Kore¬ ji. šele tedaj, ko je komunizem od mir¬ nega zavojevanja prešel v oboroženo ak¬ cijo, je dobil v Evropi tribuno, ki spet pošilja za železni zastor valove upanja in blagovest tistim, ki sužnost trpe za¬ radi zvestobe svobodi. Toda po prvih letih navdušenja nad takim delom — gotovo nad 90 odstotkov prebivalcev za železnim zastorom v Ev¬ ropi tke svoje niti lepših dni na novice tega radijskega omrežja — se je kaj kmalu pojavilo valovanje, ki zanaša svo¬ bodo v čudne tokove. Kakor je po letu 1943 titovska radijska postaja v Tiflisu f pačila sliko svobode za novo Evropo, ta¬ ko je spet vozel okoli titovske Jugosla¬ vije tisti, ki ustvarja negotovost o tem, kaj bo z novo svobodo evropskih naro¬ dov. Omrežje RFE opogumlja vse naro¬ de za železno zaveso, da naj verujejo v osvoboditev od komunizma in v demo¬ kracijo, ki bo zavladala v njihovih de¬ želah. Vera, ki jih je prevevala skozi vso drugo svetovno vojno, mora biti e- naka tudi danes. Toda v to mrežo pada nevarna razpo¬ ka, ki jo predstavlja titovska Jugosla¬ vija. Kakor v sovjetski Rusiji in drugih kom. državah, preganja narode v Jugo¬ slaviji prav tako komunizem. Toda ta komunizem ima poseben položaj na za¬ hodu. Val svobode, ki pljuska ob meje Rusije in njenih satelitov, se mora ob mejah titovske Jugoslavije ustavljati ali POZIV PREDSEDNIKA GRMA PERONA ZA POMIRJENJE IN SODELOVANJE PREOSNOVA VLADE V zvezi z dogodki 16. junija smo po¬ ročali, da so vsi ministri zvezne vlade dne 23. junija t. 1. dali predsedniku re¬ publike generalu Peronu ostavke na Svoje položaje, da bi predsednik lahko imel popolnoma proste roke pri reše¬ vanju vseh vprašanj, ki so v zvezi z do¬ godki 16. junija. Do srede 29. junija o ostavkah mi¬ nistrov ni bilo nobenega sporočila. Te¬ ga dne popoldne ja pa Državna radijska postaja objavila, da je minister za no¬ tranje zadeve in pravosodje Angel G. Borlenghi podal ostavko na svoj poio- ?aj v vladi. Minister Borlenghi je istega dne popoldne tudi sam povabil časni¬ karje na tiskovno konferenco ter jim je povedal, da je dal predsedniku dne 23. junija “nepreklicljivo ostavko” na svojo mesto v vladi. Prebral jim je besedilo ostavke same, nato jim pa podal pre¬ gled glavnega dela notranjega ministr¬ stva od 4. junija 1946, ko je prevzel ta resor do dneva ostavke. V razgovoru s časnikarji je tudi omenil, da notranje ministrstvo trenutno preučuje zakonski osnutek o spremembi volilnega zakona v tem smislu, da bi število poslancev odgovarjalo bolj proporcialno številu od¬ danih glasov vsaki politični stranki. Naslednjega dne je Drž. radijska po¬ staja sporočila, da je predsednik repub¬ like general Peron sprejel ostavke mi¬ nistra za notranje zadeve in pravosodje Angel-a 'G. Borleghija, ministra za pro¬ sveto drja Armanda Mendez San Mar- tin-a, ministra za promet ing. Juan-a Maggi-a in ministra za poljedeljstvo ter živinorejo notarja Carlos-a Hogan-a. Na njihova mesta je imenoval nove ministre. Imenovani so bili: za ministra za notranje zadeve in pravosodje Dr. Oscar Edmurdo Albrieu, narodni posla¬ nec, za ministra za promet ing. Alberto Jose Iturbe, za ministra za prosveto dr. Francisco Marcos Anglada in za mini¬ stra za poljedeljstvo. ing. agronomije Jo¬ se Maria Castiglioni. Novi ministri so bili zapriseženi v petek popoldne. Prisegli so na Boga in na evangelij, kakor predpisuje ustava. Svojim štirim sodelavcem ki so zapu¬ stili njegovo vlado, se je predsednik general Juan Peron zahvalil za zve¬ sto sodelovanje in tovarištvo, nove mi¬ nistre ja pa prav tako pozdravil kot svo¬ je sodelavce, znance, prijatelje in tova¬ riše. Tako je bila vladna kriza rešena. • Prejšnji petek popoldne je bila tudi seja Tajništva Glavne delavske konfe¬ deracije. Na njej je bilo sporočeno, da je glavni tajnik CGT Eduardo Vuletich iz “zdravstvenih razlogov” podal ostavko. Njegova ostavka je bila sprejeta. Za no¬ vega glavnega tajnika CGT je bil dolo¬ čen dosed. Vuletichev namestnik Hugo (jq Pietro. Biv. notranji min. Angel G. Borlenghi je dne 2. julija odpotoval z letalom v jilontevideo, kjer je izjavil, da je prišel (ja zato, da si bo pripravil potovanje za Severno Ameriko in Ijvrppo. V torek je z letalom odpotovala v Rio pa morajo ti valovi menjati svojo bar¬ vo in celo vsebino. Jug-oslavija sme ime¬ li komunistični režim, ako ta ni “pod¬ rejen” Moskvi. Nekateri so šli celo ta¬ ko daleč, da so menili, da bi tudi Kitaj¬ ska lahko ohranila Maocetunga in ko¬ munizem, ako bi se ta oddaljil od Mo¬ skve. Isto bi bilo z drugimi državami za železnim zastorom. Čudna svoboda — ko¬ munizem bi naj bil po tem tolmačenju diktatorski samo tako dolgo, dokler bi bil podrejen Moskvi. To valovanje pa je lahko za Evropo usodno. Sedaj je komunizem v neke vr¬ ste karanteni, ko je “zaklenjen” za že¬ leznim zastorom. Titov in drugi “dovol¬ jeni” komunizmi pa bodo valovanje, ki ga trenotno skuša odrivati RFE proti vzhodu, razširili proti zahodu (in kaj vse danes pišejo na zahodu o Titovi di¬ plomatski akciji v zvezi s “pomirjenjem” med obema taboroma). Valovi tifliške raclijske postaje v 1. 1943 in pozneje ni¬ so bili tako nevarni Evropi, kakor pa je za pravo svobodo in demokracijo v Evropi nevarno tisto valovanje “svobo¬ de”, ki gre mimo valov RFE. de Janeiro, odkoder bo potovala dalje proti New Yorku, žena biv. notr. mini¬ stra s hčerko Adaliho. Z njim je/Odpoto- val tudi biv. podtajnik v notr. ministr¬ stvu dr. Abraham Krislavin v spremstvu svoje družine. V torek dop. je predsednik gral Pe¬ ron zopet lahko začel vršiti predsedniške funkcije v vladni palači, ki je bila pri let. bombardiranju upornikov dne 16. ju¬ nija precej poškoddvana. Tega dne je imel tudi govor na narod. Prenašale so ga vse radijske postaje. V njem je glede zadnjega upora dejal, da je prepričan, da so se uprle samo nekatere enote vojne mornarice z name¬ nom, da bi umorili vrhovnega poveljni¬ ka vseh argent. oboroženih sil. Pri tem so računale na pomoč skupin civilistov, ki pa ne pripadajo političnim strankam. Politične stranke pri uporu niso bile u- deležene. V zvezi s tem priznava, da je prepričan, da politične stranke ne bi mo¬ gle pristati, da bi zločinsko streljali na neoborožene ljudi. Prepričan je tudi, da so te stranke sedaj, bolj za zakonitost, kakor pa za nasilje in da je vedno manj političnih prvakov, ki bi namesto miru želeli nemir. Niti previdnost, niti mo¬ drost nista v nasprotju s pogumom. Za¬ to naj bo 16. junij zgovoren pouk za vse. Naj bi dal Bog, da bi vse ta trdi nauk prepričal o nujnosti, da bi še bolj utrdili suvereno pravico naroda, ki pri¬ haja do izraza samo na en znan način: z odločitvami večine, V nadaljnjih izvajanjih je omenjal, da je bilo po dolgih letih prvič slišati ne¬ kaj glasov opozicije, ki so izrazili željo po miru in sporazumevanju med Argen¬ tinci. Tem odgovarja, da bodo v njem našli vedno dobro voljo in potrebno od¬ ločnost, da se to ds-.seže. Nadalje pravi, da je. najvišji interes domovina in da peroni stično gibanje ne bi imelo nobenega razloga za obstoj, če ne bi služilo narodu in “da smo mi mož¬ je, ki ji služimo, samo gorivo za nadalje¬ vanje njenega obrata”. General Peron zatem poudarja, da obstoja skupen cilj za vse Argentince, proti kateremu ne more biti noben državljan. Peronisti in opozicija imajo zato nekaj skupnega. “Združimo se torej in služimo temu skupnemu, pa četudi smo v drugih stva¬ reh različnega mišjjenja.” General Pe¬ ron naglaša, da bo s svoje strani storil vse, da do zboljšanja medsebojnih odno¬ sov pride. V nadaljnjih izvajanjih pa pravi, da tudi ne bo opustil nobene pri¬ like, da ne bi prišlo do koeksistence in BI A BE INBEPEf9EICIA En el mes de julio recuerdan ambas Americas el dia de la Independencia, da¬ do que ese es el mes de las respeddvas fechas patrias: en USA 4 de julio, en la Argentina 9 de julio. Hace 139 anos el 9 de julio de 1816 prodamo el Congreso Nacional en Tu- cuman la independencia de las Provin- cias Uitidas del Sur y su forma de go- bierno republicano. Asi resulto com- pletada la revolucion de Mayo del 1810. Quedaron asi rotos todos los lazos que trababan todavia su soberania politica. Los generales San Martin y Belgrano completaron la lucha por la indepen- Tia con organizar la Nacion politica- mente. Gozando la libertad politica siguio Argentina la estructuracion de su admi- nistraciddn estatal. Pero no ha podilo entonces llevar a cabo el ideal perfecto, , © A M NEO D Mesec julij je v obeh Amerikah posve¬ čen svobodi, ko posamezne države pro¬ slavljajo obletnice svoje neodvisnosti. Zedinjene Ameriške Države so jo slavi¬ le 4. julija, Argentina se je bo pa spo¬ minjala 9. jul ; ja. Pred 139 leti je 9. julija 1816 leta na¬ rodni kongres v Tucumanu proglasil po¬ litično neodvisnost združenih provinc na jugu in objavil republikansko obliko vla¬ davine. Majska revolucija iz leta 1810 je bila tako v celoti izvršena. Dežela je pretrgala zadnje vezi, ki so še omejeva¬ le njeno politično neodvisnost. Generala San Martin in Belgrano sta lahko za¬ ključila osvobodilni boj v službi politič¬ no organizirane države. V politični svobodi je nato Argentina gradila dalje svojo državno upravo. Ni dado que muchas de sus fuentes de ri- queza se hallaban en las manos ajenas. Por eso en la mišma časa de Tucuman en el ano 1947 el actual presidente de la Nacion general Juan D. Peron proda¬ mo tambien la independencia economica de la Argentina. Ahora tcdas las fuen¬ tes de la riqueza nacional se hallan en las manos nacionales. Nacicnalizados son los medios de transportes, los puer- tos modernizados, las mercaderias ar- gentinas se transportan con vapores na¬ cionales, en todas las partes se realizan grandes obras publicas: camir.os, puen- tes, ferrocarriles, construcciones para colegios, hospitales etc. Con los Argentinos nos alegramos en esta fecha patria tambien los eslovenos articomunistas, agradecidos por la hos- pitalidad que gozamos en esta nuestra nueva patria. V I S X O S T I je pa mogla zgraditi v popolni meri, ker je bilo njeno veliko naravno bogastvo v glavnem še v tujih rokah. Zato je se¬ danji predsednik gral. Juan D. Peron r isti hiši v Tucumanu 9. julija 1947 pro¬ glasil še gospodarsko neodvisnost drža¬ ve. Tako so sedaj vsi viri naravnega bo¬ gastva v Argentini v domačih rokah. Podržavljena so vsa prometna sredstva, pristanišča moderniz ; rana, po morju plo¬ vejo argentinske ladje z argentinskim blagom, po vsej republiki se izvajajo velika javna dela: grade se ceste, mosto¬ vi, železnice, šole, bolnišnice itd. Z vsem argentinskim narodom bodo na praznik narodne neodvisnosti poveza¬ ni tudi protikomunistični slovenski na¬ seljenci z zahvalo, da so v tej gostoljub¬ ni deželi dobili svojo novo domovino. sožitja med peronisti in ostalimi politič¬ nimi strankami. Prepričan je, da tudi ne bo tako težko doseči, da ne bi prišlo do sporazuma, da politični hoji ne bodo več tako ostri in tako brezkoristni. Pra¬ vi, da je tudi prepričan, da nasprotniki peronistov ne morejo pa tudi ne mislijo odstraniti vseh pridobitev, ki jih je pod njim dobil argentinski narod. Lahko jih pa zboljšajo. Zato jim bodo pa še hva¬ ležni. Brez okrnjevanja socialne pravič¬ nosti, gospodarske neodvisnosti in su¬ verenosti bo argentinsko ljudstvo z za¬ upanjem sprejelo vsak sporazum o skup¬ nih in ločenih političnih akcijah. Za dokaz svoje dobre volje predsednik gral Peron naroča s vem svojim prista¬ šem, da se morajo zadržati napram svo¬ jim političnim nasprotnikom popolnoma mirno. V tem premirju bo pa pričakoval rezultate svojega poziva in ponudbe za sodelovanje. NA TRHLIH TEMELJIH ženevska konferenca bo trajala komaj kaj več ko šest dni (general Eisenhotver je že sporočil MoskVi in drugim, da mu izvajanje njegovih ustavnih dolžnosti ne dovoljuje, da bi se mogel muditi v Že¬ nevi kaj več ko šešt dni), pa se nanjo veže vkljub temu toliko problemov, da bi taka in tako široko zasnovana konfe¬ renca štirih najvišjih na svetu morala trajati vsaj nekaj tednov, ako bi hotela spraviti z dnevnega reda vsaj glavne te¬ žave, ki ločijo vzhod od zahoda. Glavno vprašanje v Evropi je gotovo ureditev položaja Nemčije. Od tega je odvisen razvoj miru v Evropi. Toda to vpraša¬ nje je takorekoč že odloženo z dnevne¬ ga reda. Kancler Adenauer bo verjetno mogel potovati v Moskvo šele v mesecu oktobru; če upoštevamo dosedanjo prak¬ so o tem, kako so zavezniki urejali ta¬ ke probleme (na pr. podpis avstrijske pogodbe na Dunaju), tedaj si moremo lahko izračunati, kdaj bi bilo vprašanje Nemčije godno za končni podpis. Po vsej verjetnosti bi se njoglo to zgoditi šele na kaki novi konferenci štirih, ki bi bi¬ la nekako sredi prihodnjega leta. SOVJETSKA VOJAŠKA MOČ Ker o Nemčiji na obzorju še ni obri¬ sov o tem, kako bi se moglo to vpraša¬ nje urediti, se vedno bolj kaže, da bodo v Ženevi mogli najobširneje razpravljati samo o tem, kako omejiti tekmovanje v oboroževanju in kako položiti temelje za splošen dogovor o omejevanju oborože¬ vanja in o postopni razorožitvi. Kot uvod v ta del pogajanj so sovje¬ ti pripravili zanimivo presenečenje. Tik pred proslavo ameriškega narodnega praznika (to je dne 4. julija), so v Mo¬ skvi slavili da* sovjetskega letalstva. Tokrat so prvič pokazali najnovejša so¬ vjetska letala za civilno uporabo in pa glavne vrste za vojno letalstvo. In to¬ krat so zlasti ameriške opazovalce v ve¬ liki meri presenetili. Sovjeti že imajo najmodernejše vrste velikih štirimotor- nih letal za civilni promet in to na ra¬ ketni pogon, poleg tega pa so prvič iz¬ vajali polete z novimi bombniki in lov¬ ci — bombniki, ki so določeni za atom¬ sko vojskovanje. Novo civilno Štirimo- torno letalo se lahko hitro predela, v štirimotorni bombnik, sposoben s svojim tovorom strahotnih bomb doseči vsak del sveta. Takoj naslednji dan je bila v Moskvi proslava ameriškega narodnega prazni¬ ka na ameriški ambasadi in na slovesno¬ sti je prišel tudi generalni tajnik komu¬ nistične partije Kruščev. Podajal je tam izjave, v katerih je zlasti opozarjal na to, da imajo sovjeti tako orožje in tak položaj, da v Ženevo ne bodo prišli kot tisti, ki morajo kaj prositi ali pa da bi se pogajali kot manjvredni ali kot sila, ki se z zahodno koalicijo ne more me¬ riti. To je definitivno mimo! Vsa ameriška politika pa je slonela na tezi, da se bodo s sovjeti vedno po¬ gajali samo “from a point of strength —• s točke sile in oborožene moči.” V Moskvi pa so s svojimi letali pokazali; da se je jta točka zamajala. V Ženevi se (Nadaljevanje na 2. strani) IZ TEDNA V TEDEN USA: Po vsej Severni Ameriki so z velikimi slovesnostmi praznovali dan neodvisnosti 4. julija. Proslave so imeli tudi na vseh diplomatskih zastopništvih USA v tujini. V Moskvi je veleposlani¬ štvo preredTo proslavo na svojem vrtu. Slovesnosti sta se udeležila tudi Kru¬ ščev in Bulganin. Zgodilo se je prvič, da se je te proslave na ameriškem velepo¬ slaništvu v Moskvi udeležil prvak ZSSR. Kruščev je imel glavno besedo in je izja¬ vil, da “bodo na konferenci v Ženevi mogli priti do pozitivnih rezultatov, če bosta obe strani prišli tja z iskrenostjo,” Na vprašanje, kaj meni o možnosti no¬ ve vojne, je Kruščpv odgovoril: “V bor¬ bi bodimo oboji,' mi Rusi in vi Ameri- karci, na isti strani, pa bo vse v redu.” V prejšnji številki smo objavili poroči¬ lo, da bo Tito napravil uradni obisk t Moskvi na povabilo Kruščeva in Bulga- nina. Objava te novice je v zahodnem svetu povročila veliko presenečenje, ker ni nihče za to vabilo vedel. Dulles pa je nekaj dni zatem presenetil ameriške časnikarje, ko jim je na vprašanje, kaj meni o Titovem obisku v Moskvo, izja¬ vil, da “bi tudi USA simpatično spre¬ jela kakršno koli željo Tita, tia bi na¬ pravil obisk v Washingtonu.” Časnikar¬ ji so nato opozorili Dullesa, da je bila ta¬ ka želja Titu že pred meseci v Washing- tonu odklonjena, on je pa dejal: “Ne vem ničesar o kakršni koli izmenjavi pogledov glede njegovega obiska naši deželi.” ČILE: Stavka prevoznega osebja v državi, predvsem v Santiago in Valpa- raiso, je paralizirala promet. Ustavljen, je tudi prevoz čez Ande. Vojska je orga¬ nizirala zasilno prometno službo. Stav- karji zahtevajo zvišanje plač. BRAZILIJA: Pristaniška stavka v Santosu, največjem izvoznem pristani¬ šču za kavo, traja že več dni. Prista¬ niški delavci zahtevajo zvišanje mezd. ANGLIJA: Eden je objavil v parla¬ mentu, da je njegova vlada pozvala tur¬ ško in grško vlado na konferenco v Lon¬ don, kjer naj hi proučili položaj v vzhod¬ nem Sredozemlju. — Eden je zavrnil tu¬ di zahtevo laborističnih poslancev o ustavitni izdelovanja vodikovih bomb. ZAH. NEMČIJA: USA in Adenauer¬ je va Nemčija sta podpisali pogodbo o medsebojni vojaški pomoči, po kateri bo slednja dobila od USA za več sto mili¬ jonov dolarjev vojaškega materiala za opremo svoje nove vojske. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 7. VII. 1955 Letošnje knjige celovške Mohorjeve družbe Mohorjeva družba v Celovcu, prava nadaljevateljica Slomškove ustanove, po¬ staja zopet žarišče kulturnega življen¬ ja ne samo koroških Slovencev, temveč tudi primorskih in posega s svojim vplivom tudi na vse kontinente, kjer ži¬ ve Slovenci. Le vrata v domovino so ji zaprta, kajti njeno dediščino si lasti celjska Mohorjeva družba, danes pod kontrolo titovskih oblastnikov. Pri nas v Argentini je delo celovške Mohorjeve družbe, ki je dobila zopet nazaj svoje prostore na Viktringer Ringu, in od ameriških Slovencev nov stroj, manj znano, dasi je svoj čas Balantičeva dru¬ žina prispevala k njenim, izdajam svoj zbornik Nmav čez izaro. V letošnjem Koledarju vodstvo te izdajateljske druž¬ be podaja imenik vseh po drugi vojni izdanih knjig, ki jih ni tako malo. KOLEDAR Ena najbolj tradicionalnih knjig Mo¬ horjeve je prav Koledar, čeprav se je zadnja leta v Celju že spreminjal v Pra¬ tiko. Celovška je vzela tradicionalni ve¬ liki Koledar (celo v Pengovovi opremi), da poudari svoj namen in svoje delo, čas in njega krščansko ureditev po svet¬ nikovih dneh, ter nudi nekaj branja. V podajanju imen se ozira predvsem na slovanska svetniška imena. V programu navaja svoj pomen kot knjižne bratov¬ ščine (ne politične ustanove) ter hoče program tudi v tem smislu izvajati. Med članki v letošnjem Koledarju nas gotovo najbolj zanimajo etnografski članki iz ozemlja obrobnega slovenstva, Zemljica pod Matajurjem in njeni ljud¬ je ter Strup, jaz te preženem — stari slovenski zagovori. Zanimata nas dva Članka o Baragi: Baragovar.je v Ame¬ riki pred 25 leti, ki ga piše “Ameriški Slovenec” kot tak, ki je imel največ za¬ slug za obnovitev kulta Baragovega, ter zlasti dopolnila k Jakličevemu Bara¬ govemu življenjepisu, v kolikor se tiče Francije, ki jih je-po pariških arhivih odkril Franc Erjavec pod naslovom Med severo-ameriškimi Indijanci pred sto le¬ ti. Ta ugotavlja, da je bil Baraga fi¬ nančno odvisen bolj od lyonske Družbe za širjenje vere kakor od dunajske. Važ¬ ne ugotovitve za vse baragovce. času primeren je tudi članek o 900 letnici raz¬ kola v Carigradu, ki je rodil ‘ipravoslav- ne” in o težnjah izmiritve z Rimom, ki se pojavlja zdaj prav v Carigradu. Druga polovica Koledarja je posvečena leposlovju, pesmim (Jakopič, Bršlanj- ski, Jenežič, šorlijeva, Limbarski) ter povestim. Med temi zadnjimi moram o- meniti Polančevo Mater čaka, močno so¬ dobno črtico, ter Zore Piščančeve Na valovih življenja in ljubezni, kjer je po¬ dana vsa usoda slovenskih domobrancev po dogodkih iz Vetrinja: poboj doma in selitev v svet, v Argentino, v Kanado... S tem se je celovški mohorski koledar spomnil naše tragične desetletnice, za kar smo mu vsi izseljenci hvaležni. Drugi članki so posvečeni zabavi (anek¬ dotam: krepka Amerikanska — pa za¬ res!), poduku in nasvetom — kot je že tradicija koledarjev. Druga tradicionalna mohorska knjiga so Večernice, katerih 8 zvezek prinaša zgodovinsko povest p. Bernarda Ambro¬ žiča: TONČE S SLOMA. (str. 185). P. Ambrožiča poznamo še iz Slovenije kot ustanovitelja glasila slovenskih OrTc Vigredi, ki jo je urejeval kot “brat Nard- žič”, potem smo ga srečali v Ameriki kot člankarja v Ameriškem Slovencu in Ameriški domovini ,delo, ki ga zdaj na¬ daljuje v tukajšnji Svobodni Sloveniji kot “Oba”; pa tudi kot pisatelja v fran¬ čiškanski Ave Maria, kjer je objavil več povesti, eno teh — če se ne motim — tu¬ di pričujočo povest o Slomškovih dija¬ ških letih. Zdaj je ponatisnjena v Ve¬ černicah, in je prav, da je: je živahen opis Slomškovih gimnazijskih let v Ce¬ lju do nove maše in čez, do zasnove knjige Blaže in Nežica. Začenja se z znanim obiskom župnika Prašnikarja, ki gre svojemu faranu dijaku naznanit smrt matere, o čemer je govoril Slom¬ šek v svojih spisih, konča se z novo ma¬ šo in z omembo zasnove nedeljske šole. V dobro štejem povestopiscu p. Bernar¬ du, da je znal v zgodovinsko snov, ki jo jemlje po Kovačiču, spraviti dramatsko napetost, to je budečo se ljubezen med Slomškom-študentom in pesterno na Slo¬ mu Nežico, ter antagonizem med pro- vizorjem Prašnikarjem, ki hoče Slom¬ ška za šolo, ter očetom Markom, ki ga hoče za Slom. V to približno dveletno šolanje je Ambrožič zanimivo znal vdeti zgodovino tistih let (1816 — dalje) z vpoštevanjem tedanjih zgodovinskih razmer (celjske gimnazije s prof. Zu¬ pančičem in njegovim renegatstvom), la¬ kote ter z organizacijo “rumfordske župe” (motiv, ki se mi zdi tuj...) ter napisal dobro ljudsko povest. Sicer s precejšnjim moralizatorstvom, v kate¬ rem je pokazal na vse vire poznejšega Slomškovega delovanja: ljubezen do je¬ zika, do pravljic, izobraževanja, poprav¬ ljanja ljudskih pesmi itd., tako da tudi literarni zgodovinar ne bo imel kaj pri¬ da oporekati, (morda zamenjanje raz¬ reda “retorika” s predmetom govorni¬ štva, katerega naj bi učil Zupančič.) Prav Ambrožičev izmišljeni del — idi¬ la ob Nežici, ki naj bi dala Slomšku spodbudo za njegovo najbolj popularno knjigo, je največja vrednota povesti, po¬ leg lahkega jezika in živahnega sloga. Povest kliče po drugem delu, zlasti po življenju v Celovcu kot spiritualu, ko je svoje bogoslovce učil slovenskega ro- doljubja, pa takega, ki se v letu 1848 ni hotel vdinjati “socialnemu prevratu”. Toda ta doba bi zaslužila že večjega študija dobe in zlasti kulturno-političnih orisov. Bil bi pa lep način, popularizi¬ rati Slomška med Slovenci. In kdo ima večjo dolžnost podpirati tako pisanje kot Mohorjeva družba, ki ji je Slom¬ šek bil ustanovitelj? Poleg teh dveh najbolj tipičnih mo- horskih knjig naj omenim samo še dru¬ ge letošnje knjižne izdaje: na prvem mestu ponatis v lepi obliki (kopije ljub¬ ljanske izdaje, le na debelejšem papirju) SVETO PISMO NOVE ZAVEZE (Jere, Pečjak, Snoj) I zvezek Evangeljski listi in Apostolska dela. Potem Janeza Kopača C. M. življenje¬ pis svetega Petra in svetega Janeza E- vangelista pod naslovom NA NEPRE¬ MAGLJIVI SKALI. Na podlagi svetega pisma podaja Kopač vednost o svetem Petru, predstavniku Skale-Cerkve na zemlji ter sv. Janezu, ki v Apokalipsi podaja njeno bodočnost. Zanimiva je zla¬ sti razlaga tega Razodetja. Poljudno pisana apologetična knjižica znanega kitajskega misijonarja, ki sedaj deluje med kanadskimi Slovenci. Posebnost pa je tudi izdaja zglednega življenjepisa moderne junakinje lajične- ga apostolata, Irke Edel Guinnove, ka¬ kor ga je opisal škof na Filipinih Dr. Leon Josef Suenens pod naslovom JU¬ NAKINJA APOSTOLATA in jo je v dveh zvezkih poslovenil z avtorjevim do¬ voljenjem pesnik Rafko Vodeb, podrav- natelj zavoda za širjenje svete vere v Rimu. Je to živahen in moderen živ¬ ljenjepis irske uradnice, ki se vsa posve¬ ti z največjim uspehom delovanju Mari¬ jine legije (nekake katoliške akcije) v okviru katere kot lajikinja izvrši čudo¬ vite stvari duhovne prenovitve na poljih, ki so navadnemu duhovniku večinoma nepristopna. Življenjepis, ki ni sladak, ne sentimentalen, temveč živ, sodoben, kakor je življenje teh let (do 1944), v katerih je delovala na Irskem, in pozne¬ je v Afriki. Bila je izredno aktivna de¬ lavka ljubezni do bližjega in Marije, ki ji je bila vir vse moči, tako da ljudstvo, kateremu je nosila pomoč, veruje, da je z njo umrla moderna svetnica. Bogat je torej letošnji knjižni dar Celovške Mohorjeve družbe. Za Argenti¬ no, kjer ji je poverjenik g. Anton Ore- har, veljajo vse te knjige skupno z veza¬ nim Svetim pismom (60 pesov. Gotovo ne predrago, da bi si jih ne mogle naba-« viti naše družine, nadaljujoč tako tradi¬ cijo, ki so jo naši domovi v Sloveniji izvajali že skozi sto let! Naj celovška Mohorjeva, ki dela za mejami, poveže vse zamejske katoliške Slovence spet v eno mohorsko družino. Tine Debeljak. CLEVELANDSKO PISMO Cl. 27.VI.55. V nedeljo, 19. t. m., smo bili clevenad- ski in okoliški Slovenci pri lurški Ma¬ riji na Chardon Rd. To romanje je pri¬ šlo že kar v navado, menda tako kot vaše v Lujan. Letos je bila udeležba po¬ sebno velika, ker je bilo romanje na¬ menjeno spominu vetrinjskih žrtev. Ude¬ leženci so podpisovali listine, ki jih bo škof Gregorij v nedeljo 3. julija polož ! l na Marijin oltar v Lemontu. Dopoldne in popoldne ie—škof posvetil—udeležence Mariji. Romanja se je udeležilo okoli 1.500 oseb. V nedeljo pojde večja skupina Cleve- landčanov v Lemont k skupni posvetitvi brezjanski Mariji. V Lemontu se bo ta dan zbralo gotovo nekaj tisoč Sloven¬ cev, da počaste svojo mater Marijo in se spomnijo svojih padlih bratov in očetov. Poletje je pri nas v Združenih drža¬ vah čas izletov v naravo ali kakor jim tu pravimo — piknikov. V soboto, po¬ sebno pa v nedeljo se pelje vse na deže¬ lo. V kulturnem pogledu je to mrtva do¬ ba. Zato pa je več zabave in morda še malo športa. V tem oziru se mi zdi, ste na jugu dosti podjetnejši. Med nami v Clevelandu, kjer je vendar Slovencev za skoro malo Ljubljano, ni niti enega slov. športnega kluba ali društva. Edino Li¬ lija ima nekak športni odsek, ki pa se omejuje na igranje odbojke in menda namiznega tenisa. Izredno veliko se med nami keglja — to največ pozimi, in del¬ no tudi balina — to ševeda poleti. Keglji¬ šča so vsa pod streho in so od naših ev¬ ropskih precej različna, različno je tudi samo kegljanje in štetje. Keglja vse, sta¬ ro in mlado, balinanje pa se je ohranilo le še med starim rodom. Na svidenje jeseni, če ne — prej! Jaršan. NA KONCERTU romantične glasbe v gledališču Cervan¬ tes v torek 19. julija ob 18.30 uri zvečer bo pela altistka ga Franja Golobova znameniti Schumannov ciklus dvanajstih pesmi “Liederkreis” na besedilo Eichen- dorffa. — Koncert bo prenašala Držav¬ na radijska postaja. MA' TRHLIH (Nadaljevanje s 1. strani) bo morala postaviti zahodna koalicija na bazo popolne enakosti z Moskvo in nje¬ no koalicijo na vzhodu. KRIZA V ITALIJI IN FRANCIJI Scelba je odstopil in novo vlado v Ita¬ liji sestavlja s precejšnjimi težavami Segni, vodilni politik krščanske demo¬ kratske stranke. Dosedaj je bilo njego¬ vo ime v Italiji nekoliko manj znano; novi predsednik republike Gronchi ga je potegnil na površje. V kršč. dem. stran¬ ki je Segni pripadal “levici”, ki jo je vodil Gronchi, ko je bil še predsednik parlamenta. Mnogi so navajali, da bo spdaj pod Gronchijem Italija krenila bolj na levo in da bo v vlado počasi zle¬ zel vodja levičarskih socialistov Nenni. Res je bilo tudi ob tej krizi mnogo go¬ vora o tem. Ako bi liberalci tokrat ne hoteli iti v to vlado, bi verjetno prišlo do take vlade, ki bi bila odvisna od Nen- nija in njegovih glasov. Vendar pa je ob razvoju te krize Gronchi podal časnikarjem izjave, ki so nekoliko drugačne, kakor pa bi to napo¬ vedoval njegov sloves. V tej izjavi si¬ cer Gronchi zahteva, da se mora itali¬ janska zunanja politika spremeniti, to¬ da ne tako kakor to terja Nenni ali pa komunisti. Italija ne bo zapustila svoje¬ ga mesta v zahodni koaliciji. Nova ita¬ lijanska zunanja politika si mora pred¬ vsem izdelati nove temelje in si izbrati novo smer. Gronchi, ki velja za levičar¬ ja, tokrat ne zagovarja levičarskih zu¬ nanjepolitičnih vidikov, ampak je krenil : odločno na “desno” in to v izjavi tudi nekoliko nakazuje, ko pravi, da se mo¬ ra italijanska zunanja politika vrniti k tezam, ki jih je po prvi svetovni vojni TEMELJIH zagovarjal Salandra. Italija se mora namreč spomniti, da je evropska velesi¬ la in da ima 49 miljonov prebivalstva. Oborožene sile sicer nima posebne, ven¬ dar mora v mednarodni politiki kreniti na tako pot prestiža in samostojnosti, kakor to odgovarja velesili s tolikim šte¬ vilom prebivalstva. Gronchi pravi dalje, da naslanjajo svojo zunanjo politiko na take “nacionalistične vidike” druge dr¬ žave, ki tudi v številkah oborožitve ne pomenijo toliko, kakor druge velesile. Toda v Aziji in Afriki vre — vse to pa delajo narodi, ki se spravljajo na svoje pravo mesto ne z oboroženo pomemb¬ nostjo, ampak z zahtevami enakoprav¬ nosti in neodvisnosti. Tako je Gronchi v italijanski zunanji politiki postavil na nacionalistične teze zahteve, ki so jih dosedaj zagovarjali nekoliko drugače oni na levici. Italija mora v zunanji politiki postati neodvis¬ na, to je mora znati iti svojo pot in to brez nadzorstva ZDA, a ji zato ni treba uporabljati argumentov Moskve in ko¬ munistične levice. Dasi se smer italijanske politike v notranjosti ne bo spremenila, pa se spreminja v zunanji politiki. Italija se odmika dosedanjemu pojmovanju, češ da je vse v redu, dokler v Evropi o vsem odločajo Amerikanci. Zgodi se lahko, da se bo v tem kmalu kaj spremenilo - in Gronchi pripravlja formule, na kate¬ re bodo lahko šli tudi italijanski nacio¬ nalisti in ljudje z desnice. DE GAULLEOVE IZJAVE General De Gaulle je več ko leto dni molčal, toda tokrat se je tudi on oglasil. Priredil je sijajno zakusko in nanjo po¬ vabil časnikarje in ves pariški mondeni N to vi komunistični načrti v Bš olivi ji Komunisti v Boliviji so začeli izvrše¬ vati svoje nove načrte, da bi se polastili univerz in bi imeli tako pod svojim vpli¬ vom vso študirajočo mladino. Na lan¬ skem delavskem kongresu so komuni¬ stični voditelji sklenili, da je treba vsem sedmim univerzam odvzeti avto¬ nomijo. Govorili so, da zadostujejo po¬ polnoma tri univerze brez avtonomije. Vlada je bila prisiljena pristati na “voljo ljudstva”. Da bi pa zakrila svojo od¬ visnost od všemočne COB, je začela ljudstvo prepričevat 5 , ■ da so dosedaj iz univerz širili komunizem. O tem so zla¬ sti prepričali indijance in en del delav¬ stva, večina ljudi pa ve: če je je bil dose¬ daj na kaki univerzi kak profesor ko¬ munist, bodo v bodoče vsi komunisti. O- gorčenje ljudi , je prišlo do vrhunca, ko so agitatorji segnali skupaj indijance v Cochabambi ter rudarje v Su-cre in so s silo zasedli univerze. V obeh mestih so bili poulični boji med akademiki in demonstranti. Bilo je več ranjenih, ne¬ kaj pa tudi mrtvih. V Sucre stražijo u- niverzo Indijanci in rudarji kar bosi. Ne¬ kateri n'majo niti orožja, ampak kar kre pelce. Vlada jim orožja namreč ne da¬ je več, ker ga potem takoj za drag denar prodajo nasprotnikom. Zaradi krvavih dogodkov v Cochabambi in v Cucre so vseuč. profesorji in akademska mladina stopili v stavko. Tem so se pri¬ družili študentje še po drugih mestih. Priliko so pa izrabili tudi učitelji, ki so zelo slabo plačani, ter so tudi stopili v stavko. Za sedanji položaj v Boliviji je zna¬ čilen tudi dogodek, ki se je odigral prej¬ šnji petek v bolivijski prestolnici. Te¬ ga dne so delavci, oboroženi s strojni¬ cami in karabinkami obkolili poslopje Vrhovnega sodišča in so zahtevali od¬ stop predsedmka tega sodišča. Očitali so mu, da je bilo prejšnji mesec ob ne¬ ki stavki brez razprave po njegovi odredbi odpuščenih več delavcev. 36. MEDNARODNI EVHARISTIČNI KONGRES V RIO DE JANEIRO V brazilski prestolnici posebni pri¬ pravljam odbor zaključuje s pripravami za 36. mednarodni evkaristični kongres, ki se bo vršil od 17. do 24, julija 1955. Udeležba vernikov iz svega sveta bo ogromna; saj je ne bo skoro svobodne države na svetu, ki ne bi bila zastopa¬ na na kongresu. Verniki iz teh držav so pod vodstvom svojih škofov že na poti v Rio de Janeiro. Iz Italije sta odpotovala na med¬ narodni evharistični kongres v Rio de Janeiro tudi Msgr. S. Manuel Tato, pomožni škof buenosaireške nadškofije in Msgr. Novoa, ki sta zapustila Ar¬ gentino 15. junija t. 1. V Rio de Janeiro bosta zastopala argentinske vernike in argentinski kler. svet. Izustil je celo vrsto duhovitosti, in zanje žel valove ploskanja, nazadnje pa je tudi on opozoril, da je blizu ura, ko bo morala Francija spet zavzeti odločno svoje lastno stališče. Francija je v veli¬ ki krizi, sicer ne vladni, pač pa v krizi, ki pretresa njen imperij in s tem tudi njen pomen v mednarodni politiki. Obšir¬ no je govoril o tragediji, ki zavija v kri vso francosko Severno Afriko, govoril je o končnih udarcih, ki jih Francija pre¬ jema v Indokini. Končno je opozoril: Francija ne sme več z nobene svojih po¬ stojank, zlasti pa rie iz Severne Afrike. V Aziji se še lahko umakne iz Indokine, toda ohraniti mora Novo Kaledonijo in Madagaskar. Po tem govoru so nekateri listi pisali, da ni izključeno, da bi za Adenaurjem še De Gaulle šel na obisk v Moskvo. Glavna misel generalovega govora pa je ležala v tem: v Aziji in Afriki do¬ življa Francija udarce, ki pa jih tam da¬ leč zadaj pripravljajo oni v ZDA. Tam govore, da “moramo iz kolonij in da moramo vrniti svobodo domačinom.” Za¬ to naj ZDA odgovore, ali so še zavezni¬ ca Francije ali ne... Francija more iti naprej samo tako, da ima to popolnoma jasno izraženo, to je, da je z ostalimi ve¬ lesilami popolnoma enakopravna. Konferenca v Ženevi se tako napove¬ duje v čisto drugačnem okviru, kakor pa so jo zamišljali pred meseci. Ne bo se govorilo o Nemčiji (vsaj v prvi vrsti ne), govorilo se bo o tem, kakšno bodi raz¬ merje med silami in državami, ki bodo na tej konferenci zastopane (Francija ob ostalih zahodnih silah), in Italija (kakšen bodi nien položaj kot velesila v Evropi.) In vse to ob začetku pogajanj predvsem v vprašanju o omejitvi oboro¬ ževanja, v katerem pa zahtevajo sovjeti popolno enakopravnost ne samo z ZDA, ampak z vso zahodno koalicijo. ARGENTINA V Buenoasireški katedrali je bila v soboto 2. julija po dogodkih z dne 16. junija prvič zopet maša. Udele¬ žilo se je veliko število vernikov, ki so nato v sprevodu obiskali še bazili¬ ki Sv. Frančiška in S /. Dominika, kjer so odpeli tudi narodno himno. Pravtako so se podali pred cerkev sv. Ignacija. Vse te cerkve so bile dne 16. julija t. 1. zažgane in poškodo¬ vane. Buenosaireški nadškof kardinal dr. Copello po vrnitvi iz sanatorija iz¬ dal pastirski list. V njem znova ob¬ žaluje številne žrtve zadnj:'h dogod kov ter govori o poslanstvu Cerkve. Pastirsko pismo zaključuje s pozi¬ vom, da morajo biti v delu za pomir- jenje duhov duhovniki in verniki v prvih vrstah, da bi se izpolnila Kri¬ stusova obljuba “Svoj mir vam za¬ puščam, svoj mir vam dam”. Po odredbi buenosaireškega nad¬ škofa kardinala dr. Copella so bile prejšnjo nedeljo po vseh župnijskih cerkvah v Buenos Airesu zadošeeval- ne molitve za vsa svetoskrunstva dne 16. junija. Ob 12. uri so izpostavili Najsvetejše, katerega so hodili molit številni verniki, ob šesti uri popol¬ dne so pa b'le povsod večerne sv. ma¬ še. V vseh cerkvah je bila udeležba zelo velika. Zunanji minister dr. Remorino je v soboto. 2. julija sprejel na daljši razgovor apostclskega nuncija Msgra Maria Zanina. Pozneje je zun. mini¬ ster sprejel tudi pom. škofa buenos¬ aireške nadškofije Msgra Roča in Msgra Menso. Pri teh razgovorih je bil navzoč tudi notranji minister dr. Albrieu, argentinski poslairk pri Va¬ tikanu Dr. Velez in ravnatelj oddelka za bogočastje v zun. ministrstvu Be- nitez de Aldama. Odredbo o prepovedi izhajanja li¬ stov “Nueva Era” v Tandilu, “La Hora” v Tres Arroyos in “Democra- Tia” v Bahia Blanca, ki je bila izda¬ na v zvezi z dogodki 16. junija, so sedaj oblasti razveljavile in navedeni listi zopet izhajajo. Demokratska stranka je objavila sporočilo, da so policijske oblasti iz¬ pustile na svobodo več njenih vodil¬ nih članov. Socialistična stranka je prav tako objavila, da je bil izpu¬ ščen iz zaporov njen provincijski po¬ slanec Teodoro Bronzini in več dru¬ gih njenih članov. Iz zaporov je bil izpuščen tudi biv. radikalni poslanec dr. Santiago Nudeiman, z njim pa tudi še drugi radikalni prvaki. Prosvetno ministrstvo je objavilo odredbo; s katero je razveljavilo prejšnjo odredbo, po kateri od 15. junija naprej verske privatne šole niso uživale več istih pravic kot dr¬ žavne. Sedaj so verske privatne šole po kat. kolegijih povsem izenačene z državnimi šolami ter državna oblast učence vseh teh šol smatra za redne učence. V uradnem listu prosvetnega mi¬ nistrstva je objavljena odredba pro¬ svetnega ministra, s katero je raz¬ veljavljena odredba z dne 12. julija 1952, s katero je bila knjiga “La Ra- zon de mi vida” proglašena za učno knjigo v 5. in 6. razredu osnovnih šol. Gornja odredba je datirana z 31. ma¬ jem 1955. V teku je postopanje, da bi znova smeli izhajati listi “Independente”, “La Palabra” in “El Imparcial” v mestu San Pedro v provinci Bs. Ai¬ res, kakor tudi, da bi odprli tiskar¬ no, v kateri se je tiskal farni list “San Pedro”. Vsi ti listi so bili dne 17. junija prepovedani. Radikalni poslanec Dr. Laceaga je vložil interpelacijo, v kateri vprašuje vlado za vzroke prepovedi lista “Tri¬ buna” v mestu Lincoln in za aretaci¬ jo direktorja tega lista. V zvezi s poročili, ki so bila objav¬ ljena v listih dne 11. junija o zažigu argent. nacionalne zastave, je opozie. poslanec dr. Perette vložil interpe¬ lacijo, v kateri naproša vlado za spo¬ ročilo o ukrepih, da se storilci izsle- ce. Glavno poslopje Argent. katoliške akcije v Rosario, ki je bilo po zad¬ njih dogodkih zaprto, so oblasti vr¬ nile Kat. akciji za njene namene. Nacionalni direktor za imigracijo je odredil, da se smejo tujci, ki po¬ tujejo skozi Argentino v druge drža¬ ve, zadržati na argentinskem držav¬ nem področju 5 dni. če v tem času brez svojega vzroka niso mogli na¬ daljevati potovanja, jim lahko na¬ cionalni direktor za imigracijo po¬ daljša rok za bivanje v Argentini za nadaljnjih 5 dni. SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Buenos Aires, 7. VIL 1955 %OMce itt Zvezni izvršni svet je nedavno povečal število svojih članov od 23 na 26 in šte¬ je sedaj skupaj s predsedniki izvršnih svetov 6 republik 32 članov. Za nove člane so bili imenovani Milentije Popo¬ vič, predsednik gospod, odbora zvezne¬ ga zbora, Peko Dapčevič, načelnik ge¬ neralnega štaba in član gospod, odbo¬ ra zveznega zbora in Velja Stojnic, do- .sed. sekretar zvezne ljudske skupščine. Založba Kmečka knj ; ga je izdala an¬ tologijo slovenskega pripovednega pe¬ sništva pod naslovom “Slovenske bala¬ de in romance.” Zbirko je uredil in ji napisal uvod France Novšak. “Arhitektura secesijske dobe v Ljub¬ ljani” je naslov knjigi, v kateri Nace Šumi obravnava najprej urbanistični in regulacijski problem popotresne Ljub¬ ljane, nato pa posamezne važnejše stav¬ be in arhitekte. V Ljubljani je bil z odločbo Izvršne¬ ga sveta ustanovljen Zavod za farmaci¬ jo in kontrolo zdravil kot finančno sa¬ mostojen zdravstveni zavod, ki ga upravlja devetčlanski upravni odbor. V Ljubljani so v obnovljenem Cekino- vem gradu nedavno odprli muzej “na¬ rodne osvoboditve”. Na občinski konferenci v Mariboru se je tajnik tamošnje komunistične orga¬ nizacije Peter Kociper pritoževal nad nezanimanjem članstva za organizacijo. Navajal je, da se jev Melju od 380 komu¬ nistov udeležilo občnega zbora kom. or¬ ganizacije samo lo članov. Še slabše je pa v mladinski organizaciji, ker je v le¬ tu 19,54 v vsem mariborskem okraju vstopilo v komunistično mladinsko or¬ ganizacijo samo 20 mladincev, kar je po Kociprovi izjavi z ozirom “na 12.000 SKRBI ZA SVOJO BODOČNOST! Po¬ snemaj dobrega gospodarja, ki ne hrani krompirja v svoji kleti tako dolgo, da mu segnije, in dobro gospodinjo, ki ne pusti, da bi se ji v moki zaredili črvi! Zato premisli danes, kaj boš lahko na¬ redil s svojim denarjem, ko ga boš čez dve ali tri leta potegnil iz nogavice, slamnjače ali kakšnega drugega skriva¬ lišča. Takratno spoznanje, da si zamu¬ dil nešteto prilik, ko bi svoje premo¬ ženje lahko povečal, in da so te mno¬ gi bolj uvidevni rojaki pustili daleč za seboj, bo tedaj prepozno in ti ne bo prav nič koristilo! Dragi rojak! V Argentini imaš mnogo možnosti za pametno, varno in donosno naložbo svojega denarja. Zato dobro premisli in preudari sedaj kakšne vrste naložba se najbolj prilega tvojim zahte¬ vam in se nato hitro in končnoveljavno odloči. Če si pa ne upaš sam izbrati naložbe, se obrni na Franceta in Jane¬ za Krištof, Brandzen 658, Ramos Mejia FNDFS, kjer boš izvedel, kako svoj 'denar naložiš tako, da ga vedno dobiš nazaj, kadar ga potrebuješ in da ti obe¬ nem prinaša lepe obresti. Predvsem pa: Ne hrani večjih vsot denarja doma! članov Ljudske mladine vsekakor poraz¬ na ugotovitev”. V Beogradu je bil ustanovljen Zvezni zavod za socialno zavarovanje. Spreje¬ ta so bila začasna pravila in izvoljen upravni odbor. Od Slovencev je v njem Jože Plevnik, član republiškega sindi¬ kata Slovenije. Za direktorja zavoda je bil izvoljen sekretar sekretariata za soc. zavarovanje pri zveznem izvršnem sve¬ tu Zdenko Has. Zvezni zavod za social¬ no zavarovanje je najvišji organ social¬ nega zavarovanja, ki koordinira delo vseh zavodov za soc. zavarovanje in iz¬ menjava izkušnje republiških in okraj¬ nih zavodov ter skrbi za razvoj soc. za¬ varovanja. V Ljubljani so ustanovili Svet za ur¬ banizem LRS. Za graditev železniške proge v dolini Sotle od postaje Savski Marof do Kum¬ rovca je letos določen kredit 650 milijo¬ nov din. Ta del proge bo gradilo želez¬ niško ravnateljstvo v Zagrebu, del pro¬ ge od Rogaške Slatine do Kumrovca pa ljb. .žel. ravnateljstvo. Istočasno bodo izvedli tudi regulacijo reke Sotle. V Dekanih so odprli prvo hladilnico v Sloveniji. Dr. Slavko Zore je kot Titov poslanik in opolnomočeni . minister prestavljen iz Sirije v Jordanijo. Zveza književnikov Jugoslavije je raz¬ delila nagrade za leto 1954. Od Sloven¬ cev je dobil nagrado 200.000 din Josip Vidmar za literarni esej “Meditacije”. Komisija, ki je razdeljevala nagrade, je ugotovila, “da v lanskem letu ni izšla nobena pesr.iška zbirka in da ni bila ti¬ skana ali uprizorjena nobena drama, ki bi ustrezala pogojem za nagrado Zveze književnikov Jugoslavije”. V Ljubljani je bila maja meseca veli¬ ka lovska razstava. V Sloveniji je še vedno veliko nesreč z razstrelivom. Samo lani je izgubilo življenje 23 ljudi, 30 pa je dobilo hujše telesne poškodbe. Razstrelivo je pone¬ kod še iz prve svetovne vojne, v večini primerov pa iz bojev med komunistično revolucijo. Zvezni zavod za statistiko je izdal žepni “Statistični koledar FLRJ za le¬ to 1955”. Za inozemske turiste priprav¬ ljajo enak žepni koledar v angleščini, francoščini in nemščini. O Titu so doma izdelali dolgometražni dokumentarni film. V njem je prikaza¬ no življenje in delo rdečega maršala. V zakonodajnih odborih zvezne skup¬ ščine v Beogradu pripravljajo zadnje re¬ dakcije nekaterih zakonov s področja socialne politike in ljudskega zdravja. Tako zakonski osnutek zakona o delov¬ nih odnošajih v gospodarstvu, o inšpek¬ ciji dela, o posredovanju dela, o prido¬ bivanju strokovne sposobnosti delavcev in uslužbencev v gospodarstvu ter ured¬ ba o učencih v gospodarstvu. Izdati mi¬ slijo tudi osnovni zakon o delu, s kate¬ rim bi se uredili delovni odnošaji v go¬ spodarstvu, državni upravi, ustanovah in družbenih službah. Ta zakon naj bi Cvetka na grob Benediktu GomiScku bil nekak kodeks delovne zakonodaje. Za njegovo izdelavo bo pa treba več ča¬ sa. Na področju soc. zavarovanja sta pripravljena osnutka zakona o pokojnin¬ skem zavarovanju in o invalidskem za¬ varovanju. Centralni studio “Filmskih novosti” je izdelal dolgometražni film o poto¬ vanju Tita in njegovega velikega sprem¬ stva v Indijo in Burmo. Umrli so. V Ljubljani: Karol Bitenc, vlakovodja v p., Mara Slejnik, roj. Po¬ lak, Albin Vidmar, kurjač, Ivan Pičulin, Jožefa Rezman, roj. Roner, vdova davč¬ nega upravitelja, Josip Hutter, major v p., Marija Kravanja, Mirko Bivic, knjigov. mojster, Alojzija Zupančič, upok., Pavla Jeras, Ivan Renčelj, vodja zemljiške knjige v p., Stanko Škerlj, di¬ rektor podjetja “Jugo Trade” na Duna¬ ju, Anica Auguštin, Karel Jeretina, nad¬ učitelj v p., Terezija Mauer, Ivanka Rekar, roj. Bračič, Peter Paškulin, Fran Medica, trgovec, Kristina Satler, roj. Šoberl, uradnica drž. žel. v p. in Ivana Sedej, roj. Jelenc, gostilničarka na Sv. Joštu nad Kranjem, Helena Grat, žena žel. upok. v Lanišču pri Škof¬ ljici, Jože Zdravje, usnjar na Igu, Ivan Kavčič, ml. na Viču, Tomaž Klopčič z Male Lasne pri Lukovici, Ivana Tegelj, roj. Petkovšek v Planini, Milica Žekar, laborantka železarne štore v Ceiju, Loj¬ ze Mauko, delavec v Kočevju, Peter Pacheiner v. Vel. Laščah, Franjo Ziherl v Vodicah, Marija Starčnik, upok. Tob. tovarne na Viču, Jože Perhineg, upok. v Kranjski gori in Malka Kovačevič, roj. Doles iz Vel. Blok. V Villi Madero je bilo prijetno gnez¬ dece, ki se je imenovalo “Lipa”. Po raz¬ nih poskusih, potem ko je prišel v Ar¬ gentino pred skoro 30 leti Benedikt Go- miščck, doma iz Podgore, je našel pot, katero mu je začrtal Bog. Gledal je na cesti toliko mladeži, posurovele, ki nima Korošha Pod naslovom “Novo ali staro” prinaša Tednik naslednje: Dre 19. maja so v Celovcu zopet po¬ živili nam predobro znano društvo “Kamtner Scbulverein Siidmark”. To je bila do 1945 organizacija, ki je storila vse za germanizacijo koroških Sloven¬ cev. že pred 50 in večleti je zalagala občine s posojili in stavila pogoj, da se slovensko na šoli ne sme poučevati. Mi tudi dobro vemo, da so ravno ti krogi pred kakimi 30 in 25-timi leti vodili ko¬ lonizacijo dežele s priseljenci iz Prusije. Nismo pozabili, da je bilo delovanje Siidmarke in Heimatbur.da tesno pove¬ zano in usmerjeno v ponemčevanje Slo¬ vencev. Vemo, da so društvo obnovili z ved¬ nostjo varnostne direkcije in deželne vlade. Verjetno so to hoteli izvršiti par mesecev, preden stopi v veljavo držav¬ na pogodbh. Odstavek 5 člena 7 držav¬ ne pogodbe namreč jasno določa, da je Avstrija dolžna prepovedati vse orga¬ nizacije, ki služijo ponemčevanju. Ali naj bo obnovitev “Siidmarke” prvi znak, da ne mislijo resno izvajati določb, ki so bile v državni pogodbi 15. maja pod¬ pisane ? skrbne matere, ne ljubečega očeta, in je prišel na izvirno idejo: ustanoviti zave¬ tišče, v katerem bo popravljal, kar je na mladini zagrešenega in bo pomagal vestnim starišem pri vzgoji možke mla¬ dine. Tako je začel pred 25 leti v Villi Ma¬ dero z zavetiščem “Lipa”, v katerem je vršil pravo apostolsko delo. Imel je do 30 in včasih še več fantičev, katere sta z ženo vzgajala dušno in telesno. V mnoge stotine gre število tistih, ka¬ teri so bili deležni tople ljubezni in skrb¬ ne vzgoje. Mnogi je priznal: V “učeni¬ kovih” rokah sem postal šele človek in če sem danes mož, njemu se imam naj¬ več zahvaliti. V učilnici na steni je velika slika Sve- togorske Marije, ki na glas priča, kate¬ re so bile vodilne smernice njegovega dela. V trenutkih odmora je bilo slišati slo¬ vensko pesem, katero je rajni gojil s prav posebno ljubeznijo. Sosedje v Villi Madero pa vedo, da je rajni Benedikt bil ne le med prvimi ste¬ bri verskega življenja, ki ga je on spro¬ žil z idejo lastne kapele, temveč je bil tudi duša bogoslužja in je vodil cerkve¬ no petje in je bil njegov zavod z ženo in hčerko Vido pevski zbor, ki je budil sosesko iz verske otopelosti. Zaveden kot Slovenec, vzoren katoli¬ čan, skrben oče in moder vzgojitelj. . . je bil vsestransko delaven in je pridobil našemu imenu velik ugled in ga je vsa soseska iskreno spoštovala. Slovenci v f&uenos ■Aires Prvo polletje letošnjega leta je minulo. Vse naročnike, ki še niso nič plačali naročnine za tekoče leto uprava Svobodne Slovenije prosi, da plačajo vsaj polletno naročnino, ki znaša 43 pesov ali celoletno, ki znaša pri enkratnem plačilu 80 -pe¬ sov. Ne odlašajte s plačilom! Plača*e lahko ali osebno pri upra¬ vi na Victor Martinez 50, po pošti z giro postalom ali bono postalom ali bančnim čekom ali pa nam sporoči¬ te, da Vas obišče naš zaupnik. PRIHOD NOVIH DRUŽIN V torek 5. julija t. 1. zjutraj so z ladjo ANA C prispeli v Buenos Aires: družina g. Jožeta Grabnarja iz Buenos Airesa in sicer: gospa Julija Grabnar, rojena Kanc, s hčerko Julko in sinom Jožetom. Pri¬ šli so iz Zagorice pri Šent Vidu pri Stič¬ ni; družina g. Jožeta Petkovška iz San Andres-a in sicer: gospa Ana Petkov¬ šek, hčerka Ana ter sinovi Gabrijel, La¬ dislav in Marjan. Prišli so iz Hotedršice pri Ljubljani. V spremstvu Petkovškove gospe je prišel tudi sin g. Janeza Ma- jeršiča iz Buenos Airesa Jože Majeršič Prišel je iz Tržiča. Vse novodošle rojake-ob prihodu iskre¬ no pozdravljamo s prisrčno željo, da bi v novi domovini bili srečni in zadovoljni! Argentini ING. MAKS A. WESTEN UMRL V petek popoldne dne 1. julija 1955 je umrl v Buenos Airesu v 41 letu starosti ing. Maks A. Westen, sin biv. znanega industrialca Westera iz Celja, lastnika tamošnje Cinkarne. Po končani vojni se je pok. ing. We- sten s svojo družino preselil v Argenti¬ no ter je svoj kapital investiral v raz¬ na industrijska podjetja. Slovencem je bil naklonjen ter jih je rad sprejemal v službo v podjetja, pri katerih je bil u- dele.žen s svojim kapitalom, zlasti pa je- pomagal z garancijo za najem velike hiše v Ramos Mejia, kjer je potem do- dobilo stanovanje več slovenskih dru¬ žin z otroci. Pok. Ing. Maksu Westnu je podelil sv. maziljenje g. direktor Anton Orehar, ki je zanj naslednjega dne, v soboto dne 2. julija t. 1., opravil tudi pogrebne mo¬ litve ra nemškem pokopal'šču na Cha- cariti, kjer je začasno pokopan. Za pok. žaluje v Argentini njegova soproga Irene Westen, roj. Darebnicek ter sinova Pedro Maximo in Juan Wer- ner Westen, katerim izrekamo ob hu¬ dem življenjskim udarcu iskreno sožalje, pokojnika pa bomo ohranili v lepem spo¬ minu. Naj mu bo lahka argentinska zemlja! OSEBNE NOVICE Na tucumanski univerzi je promoviral za doktorja prirodoslovnih ved g. Zlat¬ ko Tomš : č. Čestitamo! 4. junija je podlegel nagli bolezni, ki je bila največ posledica telesne izčrpano¬ sti, ker si nikdar ni dal počitka in na praznik svetih bratov Cirila in Metoda, do katerih je imel posebno pobožnost, je i bil položen k večnemu počitku v San Justo. Prazna, strašno prazna, je ostala “Li¬ pa”, a krščanska udanost v voljo božjo tolaži bridko prizadeto ženo, hčerko in sina in krščansko upanje bo pomagalo preboleti tako bridko zgubo. Rajni je bil star 54 let. Naj v miru po¬ čiva! J. H. ^ Pravkar je izšla v založbi Družabne Pravde SOCIOLOGIJA (prvi snopič druge knjige), ki jo je napisal prof. dr. IVAN AHČIN Je to edinstvena knjiga v slo¬ venski izseljenski literaturi. Vse¬ buje tri poglavja: prvo, obširno in odlično poglavje govori o družini (192 strani), drugo poglavje govo¬ ri o razredih in stanovih (86 stra¬ ni ni), tretje poglavje pa govori o na- ^ rodu (74 strani). % Knjiga stane $ 30.— (po pošti % $ 3.— več) in se dobi v Dušnopa- $ stirski pisarni, Victor Martinez 50 J ter pri odbornikih in poverjenikih £5 Družabne pravde. NARTE VELIKONJA (23) Višarska polena 19. Franca je po onem pogovoru z Mohor¬ jem dobila čez noč ostro gubo na čelu in odločne zareze okoli usten. Tine je bil zjutraj zaspal in ga je morala klicati. Ukazala je s takim ostrim glasom, da se je začudil. “Saj je vseeno, katere obujem,” je dejal, ko je našel Matijčeve čevlje pod klopjo. “Prav res!” Umil se je na koritu ter šel krmit konje. Pram je že besno bil po podu in grizel jasli. “Vražja mrha!” je zarentačil hlapec nad njim ter ga brcnil v gobec. “Umekni se!” “Pusti Prama na miru!” se je oglasi¬ la Franca, ki je prinesla za njim pra¬ šičem. “Ali je on kriv, če ti zaspiš?” “Saj nimamo takega dela!” “Vseeno; četudi se ponoči kiatiš o- koli, imaš zjutraj vstati ob uri!” je rez- koli odvrnila gospodinja. “Danes bomo imeli delavce pri krompirju.” “To je tisto, to jo grize!” se je domi¬ slil Tine ter kljubovalno rekel: “Tisto ponoči! Kako pa? Fant sem še in imam pravico!” “Prav,” je dejala Franca, “tvojih pra¬ vic ne jemljem, jaz samo zahtevam, da si zjutraj na mestu! In če nisi na meš'tu, da potem ne tepeš živine!” In se je obrnila in šla. “Kakšen veter?” se je osupel vpra¬ šal ter zmerom prišel ra isti odgovor: “To jo grize, da sem še fant in da me zvečer ni doma!” Irt sta čez dan molčala. Okopavali so krompir. Frar.ca je parkrat pogledala k delavcem ter bila osorna in malobesedna kot- nikoli. Po večerji je molče vzel klobuk ter šel v trafiko. Matijec je še za hipec po¬ sedel pri mizi, Mohor pa krehaje lezel v izbo. “Ali sta se skregala?” je vprašal Ma¬ tijec počasi, boječ, da se ne zadene ob besedo, in s trepetom v srcu čakal od¬ govora. “Nisva se; Prama mi je zjutraj uda¬ ril!” “Franca, to ti povem, da ima Prama posebno na piki! In, Franca, to sem ti hotel povedati,” je krehnil v zadregi, kakor da se mu je zaletelo, “glej, da tu- ; di tebe ne bo! In če te, potom, potem...” “Kaj potem?” je vprašala Franca, ko so jo Matijčeve besede stresle do mozga “Potem, .potem sem jaz tu!” "Ti, ko sem ti to naredila?” so se ji ulile solze na lice. “Ti, Matijec! Le ni¬ kar ne misli tega, se bom že branila in ti se ne smeš spuščati z njim. Bog ve, kaj bi nastalo iz tega?! Če . te smem prožiti in če ga res vzamem, potem si to izbij iz glave! Poznaš ga! Močnejši je in mlajši je!” “Močnejši je in mlajši je!” je v mislih pokimal za njo ter zlezel vase. Kakor da ga je oplazila z bičem, so se mu zdele te njene besede. “Da, močnejši je in mlajši!” je po¬ časi vstajal z ognjišča. “To je tisto, o, to je tisto! Jaz pa sem že star ter mi sive lasje na sencih. In se mi že hrbet upogiba. O, mlajši! Kako, da sem to po¬ zabil, starec prismojeni. Rožnivenec v roke in ne ženitev.” In je kratko pol¬ glasno brez vsake druge besede voščil lahko noč ter med očenašem, ki ga je molil med razpravljanjem, mešal svoje misli: “Siviš že in hlače ti mahedrajo okoli kolen — odpusti nam naše dol¬ ge -” In se je zamislil ter se pozabil pre¬ križati in legel s prekrižanimi rokami pod'glavo ter stokal Od strašne boleči¬ ne, ki mu je rila v sfeu: “To je tisto: mlajši je, in ti, oveli preužitkar, ki imaš samo kot pri hiši in se ti že roka trese, da si mleko polivaš po hlačah, ti si se ji ponujal za moža. še za varuha te ne mara!” In je slišal še zunaj govorjenje ki ga ni razločil. “Gluh si tudi že; kot otrok si razumel vsako besedo.” In je slišal, da je gospodinja šia spat, zapahnila vrata v veži in je slišal Tine¬ tove stopinje proti skednju. “Stopinje pa le slišim!” se je razve¬ selil, a nato vstal in videl, da je šipa ubita v oknu. “Zato slišim!” “Da bi bil slišal, če bi sr bila i/oščila lahko noč, pa si nista. ČČ sta si šepe- taje,” je ugibal ter ni mogel zaspati. Tine se je bil koj vrnil iz trafike ter sedel, kjer je prej sedel Matijec. Fran¬ ca je imela objokane oči in ruto poteg¬ njeno globoko na čelo. Hlapec je zvil ci¬ gareto ter si jo prižgal na ogorku. “Kaj ti je?” je vprašal čez dolgo. “Nič!” je odvrnila Franca. “Nekaj ti pa je vendar!” .“Sam dobro veš!” “Kaj naj vem?” In sta molčala. Čez dolgo je začela Frar.ca. “Ali si že odločil?” “Kako odločil?” “Radi oklicev!” “O, tisto radi oklicev?” “Da!” “Tisto radi oklicev je sedaj na tebi!” se je zasmejal Tine. “Ali sem jaz rekel, o'a ne?” “Potem pa vedi, da ti ne prepišem grunta!” “Da mi ne prepišeš grunta?” je po¬ vlekel besedo, kakor da ga je udarila. “Da, jaz ne prepišem!” “In jaz ne pojdem pisat oklicev!” “Tudi prav!” je rezko in odločno de¬ jala Franca in poteze okoli usten so še ji čudno zarezale, da se je Tine ves zme¬ del, ko jih je opazil. “Tudi prav?” ga je skoraj vrglo z ognjišča. “Takšna kakršna si!” “Takšna, kakršna sem!” je trpko de¬ jala Franca in skleda ji je zaropotala v škaf, tako so jo zbodle te besede. “In ljudje že vedo!” je navidez maio- j marno otresel pepel s cigarete. “Da, ljudje že vedo, in Bog že ve!” je resno s strašnim kesanjem v duši de¬ jala Franca. “Ir, oče že ve,” je čez čas pristavila ter ga pomenljivo pogledala. “Ta bi bil itak zvedel; silil me je, da morava iti snubit’, pa sem mu nazad¬ nje povedal, da sva že midva zgovorje¬ na,” se je opravičeval Tine. “In pijana sva bila. Saj besedo lahko prekličem, če ti je zdaj še neprijetno; pa ne vem za¬ kaj, ko ne moreva skriti. Za skrivanje je že prekesno!” “Da, že prekesno!” je poudarila; “in Matijec tudi ve!” “Temu nisem povedal!” “Njemu sem povedala jaz sama!” “Njemu si povedala ti sama?” “Ko me je zasnubil!” mu je ostro po¬ gledala v oči.- “Takšno, kakršna si?” se je zasmejal Tine. Franco je zaskelelo v dno srca, toliko da ni omahnila od bolečine, ki jo je zbodla v prsih. “Snubil me je! Ali ti ni dovolj? Da, snubil me je, tudi potem, ko sem mu povedala. In snubil brez grur.ta in •— brez Matevževe mešetarine!” je oprezni - la vanj. Tinetu je padla cigareta iz rok. “Brez grunta in brez Matevževe nji-' ve?” je povlekel. “Jaz sem rekla, da brez Matevževe mešetarine, ne njive,” je zagrabila za besedo in roke so se ji tresle od strašne¬ ga sramu in gnusa, ki ji je plal v srcu. “O njivi si se izdal ti sam! Da, brez Ma¬ tevževe njive, če hočeš!” (Nadaljevanje v prihodnji številki) Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Sova Domovina •, Zemlja je ostala za nami “Ker smo zvoku eksplozije dobesedno pred nosom odleteli. Glas eksplozije nas ni več mogel dohiteli,” je razlagal Bran- deis. “Tako čudno se mi zdi, da nas nič ne zebe. Saj sem se vendar učila, da je v vsemir ju strašen mraz...” “Vsemirje samo je v resnici ena ^a- ma ledenica. To pa ne velja za telesa v tem mrzlem vsemirju. Pozabili ste nam¬ reč na sonce, Maksina. Njegovi žarki nas zadevajo kar naravnost, ne da bi nas obdajal varujoč plašč ozračja, kakršnega ima zemlja. Zaradi tega bi sončni žarki Argo tako segreli, da mi v njej ne bi mogli vzdržati. Prav zato ima Argo tudi posebne hladilne napra¬ ve. Poleg tega pa se še vrti zunanji plašč ladje same — čakajte vam bom razložil, če označimo jakost sončnih žarkov s črko f in...” “Prosim, nikar, teh tehničnih čarovnij itak ne razumem.” Drugič ga je zopet vprašala. “Vi ste vendar spremenili smer naše ladje, ko ste se izognili nevarnemu bolidu. In ve¬ ste sedaj, kje pravzaprav letimo?” “Še dokaj dobro, Maksina.” Brandejs se je zopet zaničljivo smehljal. “Vsaj upam,” je dejala hladno. “To¬ rej ste uravnali naš polet zopet proti Marsu.” “Nikakor ne.” “Kaj, zakaj ne? Pa — pa, se vendar niste premislili in se peljemo sedaj kam drugam ? ” “Nikakor ne, toda vi ste pozabili, da se tudi Mars giblje po vsemirju in sicer z velikansko hitrostjo. Mi letimo sedaj proti tisti točki vsemirja, do katere bo Mars na svoji krožni poti prišel tedaj, ko ga bomo mi dosegli.” Zopet se je je lotevala omotica, prav tako kot tisti dan — ali je pa bila tista noč — ko je prebila prvič nekaj ur v pilotski kabini, medtem ko je krmaril Chris. Vse se ji je zdelo veliko, velikan¬ sko, veličastno. Zavedla se je, da na zemlji pravzaprav nikdar ni dobro po¬ gledala po zvezdah. Tu, v vsemirju so se ji pa zdele zvezde kot nekakšna živa bitja. Izrazita in grozeča in — divja. Zvezde so bile kakor bleščeče se oči zve¬ ri v džungli ali oči zlih duhov iz dav¬ nih pravljic. Prav nič niso migotale, ža¬ rele so belo, modro, rumeno in rdeče. Kljub temu, da so bile tako silno daleč, so se ji zdele tako blizu. Sijale so isto¬ časno s soncem. Zbežala je nazaj v “dnevno sobo” in izbruhnila v jok. Pa se je vendar zopet vrnila v pilot¬ sko kabino. Njena zaposlitev kot ste- wardess, kuharica in sobarica ni zahte¬ vala mnogo časa. če bi zatorej hotela stalno ostati v “dnevni sobi”, bi morala kaj dolgo časa ostati sama. Več kot osem ur tudi spati ni mogla. Chrys ji je namreč pripravil posebno spalnico. Spa¬ la je nad majceno kuhinjo. V svojo spal¬ nico je splezala po kratki železni lestvi Zelo je bila podobna zgornji postelji v železniških spalnih vozovih. Ta prostor je spočetka bil namenjen za skladišče, kakršnih je bilo pripravljenih v Argo dokaj. Zaloge, ki so bile prej tam sprav¬ ljene, je Chris prenesel v pravo spalni¬ co, tja, kjer naj bi spal Marmon. Ta za¬ loga je obsegala same obleke in kožuhe. “Mars je znatno bolj hladen kakor zemlja”, je razlagal Brandeis. Sčasoma ji pogled, ki se ji je nudil iz pilotske kabine, ni več vzbujal take gro¬ ze. Pri tem ji je še najbolj : pomagalo, če je na hitro pogledala Chrisa. Njegov izraziti mladeniški obraz je vplival iz¬ recno pomirjevalno. Poleg tega je tudi čutila, da je bil Chris — res srečen. Srečen — v tem drobcenem prašku vse- mirske ladje, katero je obdajalo neiz¬ merno vesoljstvo. Nasmejal se je glasno, ko mu je to priznala. “Seveda sem srečen, Maksina, imaš čisto prav. Vse to je nekaj neznan¬ skega — toda tudi neznansko lepo. Vsa¬ ka zvezda je pravo čudno. Morda imajo svoje lastno življenje, takšno, kakršne¬ ga si mi sploh zamišljati ne moremo. Nekaj čisto drugačnega, kot je naše — toda prav gotovo veličastno ra svoj na¬ čin. Morda pojejo zvezde neko himno, ki je mi z našimi bednimi ušesi ne mo¬ remo slišati, a jo sliši zato Stvarnik sam.” “Strah me je.” “Naženi ga, ta strah! Je samo orodje, ki nam zmaliči pravo sliko. Česa pa se bojiš, Maksina? Stvari, ki so ali “preve¬ like” ali “premajhne”, če jih primerja¬ mo z nami samimi? Bati se planetov — bati se miši, podgan, hroščev in bakte¬ rij ? Prvi in drugi imajo vsak svojo na¬ logo v celotnem načrtu.” “Bodi r.o smešen, koncem koncev boš še trdil, da je podgana lepa.” Pomolčal je za kratek čas. “Da, tudi grde stvari so,” je pritrdil. “Pokvarje¬ ne, zmaličene stvari — in tudi bitja. Prav tako se zdi, kakor če bi nekdo Stvarniku pri njegovem delu malo po- šušmaril. In tako imaš škorpijone, ka¬ če. Toda prav tako je mogoče, da le mi to tako občutimo — ker smo pod vpli¬ vom grdobije od tedaj — od padca nam¬ reč.” “Kakšnega padca?” “Da, od padca v paradižu, Maksina,” “Kaj res verjameš v tisto štorijo o jabolku? Adam, Eva in tako dalje?” “Seveda,” ji je mirno potrdil. “Pa če¬ tudi ni bilo jabolko. To so pač izumili slikarji. Zgodbe sv. pisma pravijo či¬ sto jasno: sad z drevesa spoznanja do¬ brega in zla. To je simbolična govorica. Toda simboli r.ikakor niso laži. So le po¬ možne črte, ki orisujejo neko stvarnost. Padec pa je taka stvarnost. Tako veru¬ jem.” “Ti si pa res velik otrok, Chris,” je mehko dejala. Mislila si je na tihem: Brandeis bi se sedaj na široko kroho¬ tal. Toda jaz, jaz bi ga prav zato sovra¬ žila. “Od padca naprej,” je nadaljeval Chris, “smo mi vsi neka mešanica — mešanica dobrega in zla. že novorojen otrok, nedolžni otrok, kakor mi pravi¬ mo, že ta otrok je nekakšen skupek brezobzirnosti, požrešnosti in sebično¬ sti.” “Chris!” je ogorčeno vzkliknila. “Kaj temu ni tako?” je mirno vpra¬ šal. “Ti mi praviš, da sem velik otrok — ti meniš, da vidiš vse stvari brez ilu¬ zij kot vsi takimenovani odrasli -— in pri tem imaš popolnoma napačno in sen¬ timentalno zasanjano podobo o otrocih. Zate so otroci čista, sladka, nedolžna bitja. Seveda, osebno so res brez kriv¬ de. Toda že od prvega dne njihovega življenja je njih narava mešanica dobre¬ ga in zla. Tega sami niso zakrivili, to¬ da tako je. Kolikokrat sem se vprašal, kaj bi bilo iz nas vseh, če ne bi bilo ti¬ stega prvega padca. Toda tega pač nihče ne more odgovoriti — razen Bo¬ ga.” Molčala je in zmajevala z glavo. “Veliko in malo,” je omenila čez nekaj časa. “Morda imaš res prav. In prav to je najbrž, kar me tako plaši. To vse¬ mirje je tako neznansko grozno.” Resnost ga je minila. “Saj ni res,” je veselo dejal. “Če vidim pred seboj baržunasto odejo, vso prevezeno z dra¬ gulji, ne morem reči drugega, kakor da mi je všeč. Pa mi niso všeč samo dra¬ gulji -— tudi odeja sama je lepa. Kaj ni vse vsemirje kot črn baržun, samo še mnogo lepši?” “Toda — ves ta neznanski prostor ni nič — praznina — ničnost. ..” “Odkod veš to?” je vprašal. “Kaj ven¬ dar vidimo takega z našimi otopelimi čuti? Morda živi tudi prostor. Morda živi, kakor živi morje, polno tajnih, ni¬ kdar slutenih čudes. Morda je prostor morje, v katerem plavajo zvezde kot otoki. . .” “Chris, Chris, Chris...” “Tudi pri baržunasti odeji, prevezeni z dragulji, je prav odeja prvotno, tisto, od česar je vse odvisno,” je nadaljeval. “Z dragulji, pa naj bodo še tako drago¬ ceni, se ne moreš odeti. Toda tukaj se¬ daj prmera preneha. Vsemirje je res nekakšen čarobni plašč, Maksina, in dragulji na njem niso prišiti. Vsi beži¬ jo narazen, nič ne ostane na mestu tam, kjer je v tem trenutku. Vse se spre¬ minja. Ta sprememba pa se je nekoč začela — danes ve celo že znanost to, kar je vera že vedno vedela. Ta spre¬ menljivi beg ima svoj začetek, katere¬ ga cenijo danes na čas pred najmanj eno in največ deset milijardami let. To¬ rej je moralo biti nekoč nekaj ustvar¬ jenega. kar je omogočilo, da se je za¬ čelo to spreminjanje, ta beg.” Vstala je. “Piloti so menda enostavni ljudje, pravijo,” je zakričala, “prepro¬ sti, enostavni ljudje, ki si z drugimi stvarmi kot s poklicem ne ubijajo gla¬ ve. če mi bo kdaj kdo še kaj takega re¬ kel, mu bom spraskala očii — Čez pol ure lahko zajtrkuješ svojo večerjo.” (Nadaljevanje v prihodnji številki)