Listek.
319
samo   naznanjamo;   ocenimo   jo   o   priliki.     »Obrtno   knjigovodstvo«    obseza   177   str.   v osmerki in stane   1  gld., po pošti   10 kr. več.
»Pomladni glasi«. Posvečeni slovenski mladini. II. Uredil Anton Medved. V Ljubljani, 1892, Založil Cirilski. Tisek »Katoliške Tiskarne«. 100 stranij. — Ta zvezek »Pomladnih glasov«, katerega so spisali gg. bogoslovci ljubljanski, uravnan je kakor lanski prvi zvezek. Vsega skupaj obseza ib sestavkov, in sicer več pesmij, povestic in dve igri za otroke v dramatiški obliki. Berilo je sestavljeno srečno in vseskozi primerno otroškemu duhu. Sosebno nas je razveselil lepi, čisti in pravilni jezik, ki bi bil lahko za vzgled marsikaterim drugim spisom za mladino! — »Pomladni glasi« stanejo mehko vezani 20 kr., lično vezani 30 kr., po pošti 5 kr. več. Tudi v tehniškem oziru je knjižica lepa,   in zato jo radi priporočamo kot  primerno  darilo slovenskim otrokom.
»Das alteste datierte slovenische Sprachdenkmal« se imenuje razprava, katero je naš sotrudnik g. dr. V, Oblak priobčil v Jagičevem »Archivu«. Za danes samo naznanjamo ta znameniti spis, obširneje pa bode poročal o njem g. dr. K. Strekelj v prihodnji številki našega  lista.
Povest o sedmih modercih. V prvi letošnji številki smo poročali o tej znameniti razpravi, katero je priobčil g. dr. M. Murko v izvestjih cesarske akademije znanostij na Dunaji; sedaj pa je g. pisatelj pod naslovom »Beitrage zur Textgeschichte der Hi-storia septem sapientum« izdal novo razpravo, ki je izšla v berlinskem zborniku »Zeit-schrift fiir vergleichende Litteraturgeschichte und Reuaissance-Litteratur«. Ko je namreč proučeval češke, poljske in ruske prevode gorenje povesti, moral je vselej natančno preiskovati njih neposredne zapadno - evropske vire. Našel je marsikaj, kar je važno za tekstno zgodovino, oziroma nabral je dokaj gradiva za daljna raziskovanja. V tem spisu razpravlja in primerja g. dr. Murko latinske tekste, nemške tiske, nizozemski, francoski, angleški, ogerski in armenski prevod ter končno govori o redakciji »Gestae Romanorum«. Vsa razprava je plod korenitih in obsežnih   študij ter obseza  34 stranij velike osmerke.
»Lacroma«. V dvorni knjigarni W. Kiinasta na Dunaji je izšlo pod tem naslovom krasno delo cesaričinje-vdove nadvojvodinje Štefanije. Knjiga je okrašena z 19 podobami, katere je zvršil dunajski slikar A. Perko, in opisuje v pesniškem jeziku in zgodovinski točno oni dični otok poleg Dubrovnika, kateri je bil nekdaj svojina cesarja Maksimilijana in pozneje cesarjeviča Rudolfa. Pridejanih je tudi šest pesmij cesarja Maksimilijana, zloženih leta 1860. in 1862. »Lacroma« se dobiva elegantno vezana po 4 gld. in po 6 gld.  Čisti dohodek je odločen dobrodelnim namenom.
¦j- Anton Knez. Dne" 30. sušca je preminil v Ljubljani obče čislani veliki trgovec ljubljanski, g. Anton Knez, v najlepši dobi svojega življenja. Blagega pokojnika je dičilo iskreno rodoljubje, čemur najlepša priča je pač njegova oporoka. Vse svoje imenje — okolo 60.000 gld. — volil, je namreč naši »Matici Slovenski« v Ljubljani katera naj izplača nekaj volil, in sicer gotove zneske najboljšim prijateljem pokojnikovim v Šiški, potem 1000 gld. šišenski čitalnici v nakup in vezanje slovenskih knjig. Svojima roditeljema je volil pokojnik precejšnjo vsoto s pristavkom, da dobivata do smrti vsakoletne obresti glavnice. Po smrti roditeljev naj pusti glavni dedič to vsoto kot »Antona Kneza ustanovo« naloženo pri »Kmetski posojilnici ljub. okolice« toliko časa, dokler deluje posojilnica na podlagi neomejenega poroštva. Obresti »Antona Kneza ustanove« naj se porabljajo v izdajo cenene, zabavne in poučne ljudske knjižice, katera naj nosi v spomin ime ustanoviteljevo in mora biti pisana v strogo narodnem duhu, na podlagi katoliške vere, toda slobodomiselno. Vsa ta dela naj tiska »Narodna Tiskarna« po takrat navadnih primernih cenah, urejuje naj jih pa   »Matica Slovenska«, — Iz te oporoke