Učiteljska zborovanja v Ljubljani. i. Občni zbor ..Hdrodne Šole", društvo y podporo slovenskemu ljud.skemu šolstvu, je bil v dan 10. septembra 1884. 1. Na odborovo vabilo zbralo se je v dan 10. septembra 1.1. ob 6. uri na večer v sobi »Slov. učiteljskega društva" okolu 30 učiteljev in 3 učiteljice (gospa Mosova iz Ljubljane, gospica Milekova z Goriškega in gospica Razlagova iz Štajerskega), in se udeleževali občnega zbora nNarodne Šole". Predsednik g. Fel. Stegnar prične zborovanje se sledečim ogovorom: nSlavna skupščinal Z današnjim daem končavamo 121etno dobo BNarodne Šole". Nimamo sicer zabeležiti sijajnih uspehov, a odbor ima vender sladko zavest, da je storil, kar je bilo v njegovi moči z malimi sredstvi, ki so nam bila na razpolaganji. Delovanje »Narodne Šole" je sicer vplivalo na povzdigo mnogih ljudskih šol, kajti sklep računa kaže 119 deležnikov, a vender je to delovanje jako razdeljeno na posamične učence, kar v pojedinera slučaji ni posebno znatno; glede na to pa, da je društvo g. g. učiteljein dajalo za malo vložniuo obilo dobrega šolskega blaga, se je uauk s tem zelo polajševal, ker zaradi pomanjkaDJa učnih sredstev ni bilo društvenikom tožiti, ako so bili vedno in za časa skrbni. Tega se je odbor prepričal, ker je dobil več zahvalnih pisem; kjer se pa to ni zgodilo, ve to odbor iz obilih opravil, ki so mu je nakladale uekatere šole, oziroma učitelji, kar jim pa nikakor ne oponašamo, temuč le omenjam iz tega namena, ker hočern s tem konstatovati, da taki člani hvaležno priznavajo korist nNarodne Šole", in to priznavanje spodbada nas k vztrajni delavnosti, ki je — mimogrede rečeno — gotovo jako zamudna in včasih celo utrudljiva. Da bi bil naš slovenski narod mnogobrojnejši in imovitejši, preverjen sem, da bi se društveni delokrog tudi razširil ia da bi za povzdigo narodne oraike pridobil si več kulturhistoričnega pomena. Ko bi vsi gg. tovariši zadostno uvaževali nalogo svojega poklica in naraero nNiirodne Šole", tedaj bi se tudi društvene razmere izboljšale. Kolikor se je zbiralo društvenikov v šotoru nNarodne Šole", gotovo jih je zadovoljnih, to smelo trdim, in ta zadovoljnost z;idostuje tudi odboru, ki ima pri sklepu društvenega lcta častno nalogo, da poroča o svojem gospodarenji. Predno prestopimo na dnevni red današnjega zborovanja, vas vse navzoče presrčno pozdravljam ter se vam zahvaljujem, da ste blagovolili priti k zborovanju. Ker se g. tajnik zaradi bolehnosti težko udeležuje zborovanja, naj slavni zbor dovoli, da namestu njega jaz poročam o odboroveni delovanji v XII. društveuem letu. Slavnemu zboru se najbolj pojasni naša delavnost, ako pregleda prcdloženi nSklep računa". Iz njega posnamemo, da je število ljudskih šol, ki so bile pravi člani ,,Narodne Šole", od pretečenega leta narastlo na 42, to je za 8 več minio lanskega leta. Še veča in važneja razlika pa se kaže v vloženem vplačilu. Prejšnje leto je 34 ljudskih šol vložilo doneskov samo 95 gld., a letos 233 gld. Število učiteljev in njih vlog pa je ostalo blizu jednako, kakor prejšnje leto. Za 1883. 1. je bilo učiteljev vknjiženih 67 z vlogo 176 gld., a za 1884. 1. 66 z vloženo svoto 180 gld. Da je statistični spregled olajšan in račun jednostavnejši, smo one doneske v krajcarjih, ki presegajo celotno vsoto forintov, posebej v račun postavili; tako je 15 šol in učiteljev plačalo 7 gld. drobiža. Za vse vloge od šol 233 gld., od učiteljev 180 gld. in 7 gld. drobiža, vkupe 420 gld,, je odbor dajal društvenikoin povračila v blagu; vrednost razdanega blaga je 581 gld. 69 kr., to je 138'5^, ali na vsak forint poprečno se je darovalo 38-5 kr. To obrestovanje je nekaj manjše, ako v poštev jemljemo onih 11 Ijudskih šol, ki so brez vsake vloge dobili blaga v dar za 48 gld. 40 kr. Gledč na razdano blago je znamenito to, da je tekom 8 let narastlo število pisnih z-vezkov od 10 tisoč na 26 tisoč, od 1500 risank na 5100. V jednaki razmeri se je razposlalo tudi druzega blaga več mimo prejšnjih let. Omeniti raoram tu še dobrotnikov našega društva. Darovali so: G. Kalister v Trstu 10 gld., g. Keše v Begunjah 2 gld., g. dr. vitez Močnik v Gradci 10 gld., gg. učitelji Radovljiškega okraja 6 gld., sl. hranilnica kranjska 200 gld. G. Grubbauer iz Linca je daroval letos nNarodni Šoli" 3828 pisank, za kar mu izrekam tu najtoplejo zahvalo. S tem sein v glavnih potezah opisal društveno delovanje minulega leta. Opominjam le še gg. tovariše, da ostanejo še za prihodnje zvesti podporniki nNarodni Šoli", da nam bo vedno mogoče izvrševati častno in težavno ruisijo. V to ime pomozi Bog!" Pri volitvi gg. odbornikov, volijo se per acclamationein stari odborniki. Za 1884/85.1. so tedaj v odboru gg.: Stegnar F., predsednik; Praprotnik A., podpredsednik; Močnik M., tajnik in blagajnik; Borštnik L, Govekar Fi\, Podkrajšek H., Praprotnik Fr., Tomšič Iv., Žumer A., odborniki. Posameznih nasvetov došlo je čvetero. G. H. Podkrajšek govoril je o predlogu, da naj odbor BNarodne Šole" začue izdavati slovensko knjižnico, tako-le: nSlavna skupščina! Tovariši mili! Kakor razvidno iz poročila tajnikovega in blagajuikovega je bilo delovanje »Narodne Šole" tudi v 12. društvenem letu uspešno in blagotvorno. Najtoplejo zahvalo izreči mi je zaradi tega društvenemu predsedniku g. Stegnarju, kakor tudi blagajniku iu tajniku g. Močniku. Slava jima! Ako natanko pregledamo sklep računa za 1883/84. leto, takoj zapazimo, da je društvo tudi to leto izvrševalo le nekaj svoje zadače, to je, le točke a, b, c §. 3. društvenih pravil. četrta točka istega paragrafa ostala je dosedaj pač le npium desiderium" društvenega odbora, in »Narodna Šola" je bila v teku 12 let vedno le — da se poslužim te primere — prodajalnica, v kateri se je dobilo za malo denarja veliko blaga. Res, da je bilo s tem veliko storjenega, zeld pomagano našemu gmotno ne kaj posebno obdaiovanemu seljaku, recte njega obitelji — Solski deci; a ko bi se hotela naša »Narodna Šola", zadovoljiti s tem, nikakor ne bi stavila v svoja pravila točke, ki se glasi: BDiuštvo daje učiteljem nagnule za dobre spise, slovenskemu ljudskemu šolstvu naraenjene, ia pospešuje sploh po svojih močeh vse, kar je na prid slovenskerau ljudskeom šolstvu". Evo vam vzvišeni namen rNarodne Šole"! Po dobrih spisih, koje naj bi spisavalo učiteljstvo, hoče skrbeti za duševni blagor slovenske niladine. Žal, da v teku 12 let nihče ni mislil na izvršitev te točke, še inanj pa, da bi bil v istini kaj storiti hotel. Na veliko žalost bodi tu povedano, da manjka pri nas slovenskih učiteljih posebej, kakor pri Slovencih v obče onega podvzetnega, delavnega in požrtvovalnega duha, ki ustvarja v drugih narodih toliko koristnega in lepega. Zakaj je bilo lnogoče v Hrvatih ustanoviti nPedagogijsko književno društvo", ki razpošilja vsako leto toliko koristnih knjig za učitelje in še več poučnih in kratkočasnih za njihovo mladež? Zakaj zamogo Čehi, ki se imajo enako kakor nii, boriti z nemškim življem, ustvarjati toliko koristnega, da se čudi temu vesoljni svet? Koliko pedagogijskih listov izhaja v čehih, koliko spisov za mladino izide čez leto dni! Da ne govorim o ,,Ustfedni matici školski", ki je pravcati uzor požrtvovalnosti Ceške za blagor njihove mladeži, kjer učitelji gotovo niso na zadnjem mestu, omenim naj tu le miraogrede, da so pred kratkim zopet čehi zložili v petih dneh črez 36.000 gld. za popravo njihovega narodnega gledališča po prostovoljnih doneskih. Jako dvomim, če bi pri nas v petih dueb istiin potom nabrali 4000 gld., kar bi poprečno izračunjeno, le število Slovencev na Kranjskem, v primeri s številom čehov storiti morali. Omenil sem to, da tako vsaj nekoliko osvedočim, kako malo se pri nas stori za enako važne naprave. »Narodni Šoli" po odbitih 200 gld., ki jih daruje vsako leto sl. hranilnica kranjska, vsak Slovenec na Kranjskem ne daruje niti jedne stotine krajcarja na leto. V očigled temu velikanskemu napredovanju vseh omikanih narodov, v očigled temu da bi se i pri nas Slovencih lehko storilo veliko, ako delujemo složno, v očigled temu rasposlal je odbor nNaiodne šole" začetkom velikih počitnic sloveuskini učiteljetu nekako vabilo, da bi pomagali spisovati slovensko knjižnico za mladino, da tako poinoremo izvrševati društveni nanien, da se i mi povzdignemo do one stopinje, na kateri šolstvo drugih narodov uže davno stoji. Gospodom je gotovo znan oni oklic, ki ga pa moiebiti niso vsi dobili, dozvoljujem si ga še enkrat prebrati. Pisnio se glasi: Vaše blagorodje! Častiti gospod tovariš! Dolgo časa je uže, kar je odbor ,,Narodne Šole" sprožil misel, s pomočjo trudoljubivih in delavnih gg. učiteljev po naši slov. domovini uresničiti 4. točko III. §. društvenih pravil, ki slove: ,,Društvo daje nagrade učiteljem za dobre spise slov. ljudskeuiu šolstvu namenjene in pospešuje sploh po svojih uiočeh vse, kar je na prid slovenskemu ljudskemu šolstvu". Gotovo je vsak gg. sotrudnikov na šolskem polji popolnem uverjen, kako potrebne so slovenske knjižnice, namenjene naši šolski mladini v pouk in kratek čas; sleherneaiu je tudi znano, kolikera bi bila tu korist ne le šolski deci, tetnuč tudi šoli odrasli mladeži. Potrebo, da ustanovimo slovensko knjižnico, o kateri bodenio ponosno rekli, da je naše delo, da naj bode last naroda, potrebo to čutimo z vsakim dnevom bolj in bolj. Pričajo nam to šolske iu župljanske knjižnice; kujiga tu izposojena gre iz rok v roke. Ker torej naša mladina kakor tudi odrasli s tolikim veseljem čitajo knjige, čestokrat tudi take, ki visoko presegajo mejo njihove naobraženosti, gotovo trud ne bode zaraan, ako združeni segnemo po delu, katero se nam tu ponuja in katerega iraamo obilo. nNarodna Šola" zdaj še pisateljem ne more dajati nagrade; a če se jej posreči po izdavi prve knjižice, kar ravno po uspehih tega oklica Damcrava, osiguriti si toliko denarnih 19* sredstev, da bode mogla nadaljevati to svoje podjetje, gotovo bode rada svojo obljubo izpolnovala. Odbor nNarodne Šole" vabi torej vse gg. slovenske učitelje, da se poprimejo dela in vsak po svojih močeh pripomore, da se izvrši namen! Za knjižico bodo ugajali najbolj spisi naravoslovni, zemljepisni, zgodovinski, posebno iz domače povestnice, sploh spisi, ki bi dopolnovali in nadaljevali naša šolska berila. (Take tvarine je dovolj najti v učnem črteži z 19. marca 1879. 1., kjer naj bi si jo vsak gg. sotrudnikov poljubno odbral.) Da si pa odbor nNarodne Šole" zagotovi potrebno število spisov, ki naj bi se potem priobčili v I. zvezku, obrača se do onih gospodov tovarišev, ki hote sodelovati, da mu objavijo svoje mnenje in eventuelno tudi sporoče, o čem bi hoteli pisati. Treba namreč takoj s početka pregledati tvarino in obseg. — Ees da je prošnja velika, s katero je stopil ta pot odbor nNarodne Šole" pred slovensko učiteljstvo; a storil je to dobro vedoč, da mu učitelji slovenski gotovo prihite na pomoč, vsaj gre s prva samo za jedno pisano polo zanimive, poučne tvarine, ki jo vsak učitelj tekom jednega leta, a tudi prej brez velike žrtve prav lehko zmaga. Podajmo si torej roke in moževsko se združimo k blagotvornemu podjetju. Kakor drugi narodi, prizadevajrao se i mi, vzgojevati io poučevati nam izročeno mladino naši domovini v korist, narodu pa v čast in slavo! nZrn do zrna pogača!" V Ljubljani, meseca julija 1884. 1. Za odbor ,,Narodne Šole": F. Stegnar,H. Podkrajšek,Andr. Žnmer, načelnik.odbornik.odbornik. (Dalje pride.)