U6*}a vsak torek, četrtek in soboto. Vella z* r*i<* i»»-za W mesece 7 “	t
vsak dan. a m C. c. p ■	Henrik
Posamezna štev*
Telefon 19-53 in * 1
sc ne sprejemaj« Viale 24 Mag&»« ”
kolone 67 mm. 1 po 60 stot; trgo
v^giaac »jncjcum nisuraini oddelek .Dela*.
V TRSTU, četrtek 3. februarja 1921.
j Vsporedno z nehanjem izkoriščanja ene osebe po drugi, bo prenehalo tudi izkoriščanje enega naroda
po drugem narodu. —S padcem razrednih nasprotij v osrčju narodov, pade tudi medsebojno sovraštvo med narodi.	<MASX	-	ENGELS:	Komun,	manifest.)
GLASILO KOMUNISTIČNE ZVEZE JULIJSKE BENEČIJE
Leto II. - Štev. 12.
NAŠA SESEDA
V trenotku, ko so okupirali komunisti »II Lavoratore« in kasneje v listu, ki so ga izdali socialistični unitarci, je ušla, tem poslednjim beseda, ki ne bi bila smela biti nikdar izre* gen?, ker je bila hud udarec v obraz in srce nam, ki smo bili še včeraj člani socijalistične in, ki smo danes člani Komunistične stranke ▼ Italiji. V Livornu so oddale socijalistične j sekcije v Julijski Benečiji večino glasov za j rezolucijo komunistične frakcije in za komu*
! nistični program. Logična posledica tega glas sovanja je morala biti, da preide z c.j.no vodstvo v Julijski Benečiji in da pndeta gla« sili »II Lavoratore« in »Delo« v roke komu* nistov. Socijalistični unitarci pa niso bili tega mnenja. Trdili so, da je večina glasov ki so bili oddani v Livornu za komuniste slovan* skih, da so to glasovi delavcev, ki so bili zdru* ženi v Julijski Benečiji v takozvanih slovan* skih sekcijah, katere da ne morejo in, da ne smejo imeti nobene besede pri odločevanju kako naj bo pisan in komu naj bo izrečen »II Lavoratore«, ki, da je glasilo italijanskih delavcev. Ker so torej komunistični glasovi po večini slovanski, imajo komunisti pravico
do »Dela«, nikakor pa ne do »Lavoratora«.
Trideset let smo učili, da je proletarijat en sam, naj govori tu katerosibodi govorico. Vojna sama nam je pokazala kaj očitno, kam da lahko zabrede proletarijat ako bi bil še nadalje organiziran v političnih strankah po narodnosti in kako da je treba ustvariti mesto neenotne zveze po narodnosti ločenih soci j ali* Stičnih strank, enotno resnično kompaktno organizacijo mednarodnega proletarijata. V smislu in v imenu teh načel so razpustili slo* vanski socijalisti v Julijski Benečiji nekdanjo samostojno deželno organizacijo Jugoslovan* ske socjalistične stranke in so pristopili k skupni socijalistični zvezi v Julijski Benečiji, potom katere naj bi bil združen v italijanski sceiialistični stranki ves proletarijat brez razlike narodnosti. »II Lavoratore« se je iz* premenil v glasilo te zveze za italijansko go* voreče delavce. Za slovensko govoreče de* lavce se je ustanovilo in pričelo izdajati »Delo«, ki je bilo tudi glasilo omenjene zveze. Obe glasili sta bili podvrženi kontroli enega samega deželnega odbora in ta deželni odbor je financiral, vzdrževal In vodil obe glasili. Odbor je bil odgovoren enemu samemu de* žehtemu kongresu, na katerem so bile vedno enakopravno zastopane vse sekcije, one, ki 80 bile sestavljene po večini iz italijanskih in one, ki so bile sestavljene po večini iz slo* vanskih članov. Sedaj pa so si izmislili soci* jaJistični unitarci, da pri delitvi politične po* sesti nekdanje socijalistične zveze nimajo tako/jvane slovanske sekcije nobene besede.
Tu bodi najprej povedano, da trditev, da so komunistični glasovi škoro, izključno slo* ▼anski, ne odgovarja resnici v nobenem oziru. Tudi ni res. da so glasovale za komuniste le na novo ustanovljene takozvane slovanske sekcije. Resnica je ta: Za komuniste so od* • dale svoje glasove vse one takozvane slovan* ske sekcije, ki so obstojale še pred vojno. Dočim je glasovalo mnogo na novo ustanov* Ijenih sekcij za unitarce. Za unitarce so gla* »ovale tudi močne sekcije v Bovcu, Tolminu, Opatiji in 200 članov broječa sekcija v Sv. Mateju pri Reki. In resnica je, da imajo n. pr. komunisti večino v Istri kljub temu, da so glasovale vse takozvane istrske slovanske sekcije za unitarce.
Unitarci so vedeli vse to prav tako dobro ; kakor smo vedeli mi. Zato vprašamo, ali je bilo vredno, da so, bodisi tudi v trenotnem ■ mrzličnem razpoloženju, pri vprašanju poli* tične posesti zvezinega imetja, vrgli unitarci v ta naš doktrinami spor nacionalističen element, ki ni igral do včeraj in ne bo igral kar se nas tiče niti v bodoče, nobene uloge? AH je bilo vredno, da se je žrtvovalo iz želje
nismo hoteli, da bi se radi nas kvarilo tako dobro obetajoče mednarodno gibanje pro-le* tarijata, ki smo delovali v stranki pomirje* valno vlogo, ki smo imeli samo eno željo: delati, da postanemo kedaj koristni sebi in proletarijatu celega sveta. Ne prijatelji, tega, se nam zdi, nismo zaslužili in zato nismo tega nikdar pričakovali.
Ne pri nas, pri vas prijatelji, so nacijonalci. Iztrebite jih iz svojih vrst, da ne postanete soodgovorni za ta čin, ki žali ves proletarijat, za to dejanje, ki bo zapisano v zgodovini med najgršimi.
Prišlo je do operacije, do težke operacije v stranki. Operacija boli vedno, naj si bo, da prizna bolnik njeno potrebo ali ne. Danes se je izkazalo, da smo imeli prav ko smo trdili, da ne moreta živeti dve duši v enem telesu. Operacija se je izvršila. Nimamo nobene pra* vice, da bi dajali nasvete socijalistom. Sami naj delajo kakor mislijo, da je njim najbolj prav. Mi bomo delali tudi po svoje. Bili smo
»	J ^	~   T — —	J —"	—	-----------
po uspehu v tem doktrinarnem boju, trideset let proslavljajočo idejo o mednarodni enako«
pravnosti proletarijata in, da se je dalo bur* žuaziji in nacijonalizmu obeh narodnosti oro* žjevroke, s k-aterim nas sicer le*ti ne boste spravile iz našega prepričanja in iz naše vere, ki ga boste pa vsekakor izkoriščale zato, da delate razdor v vrstah proletarijata? Roko na srce prijatelji unitarci in priznajte: ni bilo treba; ne bi se bilo smelo nikdar zgoditi. Premala je bila stvar za katero * se je šlo in ni bilo vredno zaradi nje zatajiti najlepšo, naj večjo človečansko idejo.
In zgodilo se je še več! V članku »I primi fruLjti«, ki ga je objavil milanski socijalistični list »Avauti!« in ki je bil očividno inspiriran iz Tffrtaj "Sešteli '«ww>3tavno, da so glasovale v	Stovariske	sek*
cije v Julijski Benečiji, oni nekdaj v prri?«* lis ti	zdrOTtm' sTdVffrtSkfr -element, ki
je	ahnjen z narc^hiimjfes^žejazmom, ki
tomfirnS ffcen s&Ttta i n<?
in ostanemo komunisti in internacijonalci. Kakor dosedaj bomo učiH še nadalje naš pro* letarijat, da mora ostati zvest medanrodni ideji, zvest mednarodni organizaciji proleta* rij ata. In kdorkoli in v kateremkoli imenu bo skušal razdvajati proletarijat v Julijski Benečiji, po narodnosti in bo- skušal sejati nacijonalistično ljulko v zdrave vrste prole* tarskega gibanja, naj bo proklet!
Preboleli smo krizo in spoznali prijatelje. Lahko pride nad nas reakcija, lahko se zgodi hujše. Ostali bomo zvesti sebi in naši sveti proletarski in mednarodni ideji. Tej ideji, ki gre naprej kakor morski val, ki podira gore in privilegije, predsodke in stare sve* tinje, ki gre naprej preko vsega, ker mora preko vsega, da pride do svojega cilja.
Vi, ki ste z nami in vam mala kriza ni iz* trebila iz duš vere in prepričanja, poj dete z nami kakor bomo šli mi z vami. Pojdete, po mednarodni poti, ker je to edina vaša, edina naša pot, ki vodi v komunizem.
*
Kako smo zaiedli »Lavoratore"
Na kongresu stare Italijanske socijalistične stranke v Livornu je glasovanje socijalistič* nih sekcij Julijske Benečije izpadlo v prid komunistični frakciji Komunisti so dobili v Julijski Benečiji skoraj 1200 glasov večine.
Ker ne dopustijo določbe štatuta novousta* novljene Komunistične stranke Italije komu* nističnim skupinam naše pokrajine, da bi se udeležile morebitnega kongresa Deželne so* cijalistične zveze Julijske Benečije, je osred* nji odbor Komunistične stranke na svoji prvi seji poveril vodilnemu odboru Komunistične zveze Julijske Benečije nalogo, da vzame list »Lavoratore« takoj v svoje roke, in je ime* noval začasnim ravnateljem tega lista sodr. Josipa Tuntarja.	:
DeHtev premoženja tega delavskega lista naj bi se izvršila kasneje po ključu, katerega bi sporazumno določila osrednja odbora Ko* munistične in Socijalistične stranke za vse ustanove stare stranke.
Osrednji odbor Komunistične zveze Julij* ske Benečije je sklenil na svoji seji z dne 26. januarja ob prisotnosti vseh članov enoglasno, da izvrši povelje osrednjega strankinega od* bora in je določil sodruge Silvija Gasivodo, Josipa Srebrniča in Josipa Tuntarja, da prev* zamejo list »Lavoratore«.
V spremstvu nekoliko delavcev so imeno* vani prišli 26. januarja ob 20. uri v uredništvo lista »Lavoratore« lin so namestniku oidsot* nega ravnatelja lista naznanili sklep osred* njega odbora Komunistične stranke Italije. — Pripomniti moramo, da predajajo komu* nisti Italije v onih krajih, kjer so ostaH na podlagi glasovanja v manjšini, vse strankine ustanove, katere so posedovali do livomskega kongresa, v redu socijalistični stranki in strankino delovanje se nadaljuje povsod ne* moteno.
In kaj so storili dosedanji- uslužbenci »La* voratoreja«? Zapustili so delo ter s tem činom prekršili delovno pogodbo in onemogočili nadaljne izhajanje »Lavoratore j a«, čeravno se ne bi smeli interesirati za zmeno novega vodstva.
šeni prapor Tretje internacijonale. Ta vele* pomembni dan je pokazal pravo delavsko solidarnost z mogočno Rusko sovjetsko re* publiko.
Socijalni unitarci vrženi iz Delavske zbornice.
Ta dan zvečer bi se moralo v Delavski zbor* nici vršiti zborovanje socijalnih unitarcev, da se pogovorijo, kako bodo s pomočjo kr. redarjev najlažje pognali komuniste iz pro* štorov »Lavoratoreja«. Naredili so r$čun bre» krčmarja.
Ko so stopili v dvorano Delavske zbornice, so jih tržaški komunisti in komunistinje sprejeli s klici »dol z reformisti!« in »dol s kr. unitarskimi redarji!«
Maloštevilni unitarci, ki so se zbali upravi* čenega ogorčenja komunistične množice, so zapustili v največji nagHpi Delavsko zbor* nico in so si poiskali zborovalni prostor v neki zasebni gostilni. V
Poslanec Cosattini hoče posredovati.
Dne 27. januarja je obiskal »Lavoratore« Cosattini, reformističnounTtarski poslanec za volilni okraj Udine*Belkino, ki so ga poklicali na pomoč v Trst socij-alncrdemokratični vo* ditelji. Cosattini je hotel prepričati sodrug a Josipa Tuntarja o potrebi, da se predloži za* devo lista »Lavoratoreja« kaki komisiji.
Sodrug Tuntar mu je odgovoril, da je pri* pravi j en razpravljati o vprašanju delitve pre* moženja »Lavoratoreja* na podlagi ključa, katerega bi določila osrednja odbora Komu* nistične in Socijalističjie stranke, a je obenem pripomnil, da je zasedba »Lavoratoreja« v imenu in po naročilu osrednjega odbora Ko* munistične stranke Italije (sekcije Tretje in* ternacijonale) že dovršeno dejstvo.
Predno se je poslanec Cosattini poslovil, je izjavil, da se je njegova stranka posluže* vala le onih sredstev, katera so ji bila na raz* polago, nakar mu je sodrug Tuntar odgovoril, da so bila navedena sredstva le... tržaška policija.
Delavci se vrnejo na delo.
praporju Tretje internacijonale, ki je žareče upanje vseh izkoriščanih in tlačenih.
Proletarijat Julijske Benečije je to skušnjo sijajno prestal in zmaga je njegova: »II La* voratore«, glasilo one stranke, od katere nas je odcepila zgodovinska nujnost, začne da* nes izhajati kot borbeno glasilo nove Komu* nistične stranke, katera je bila poklicana po zaslugi slavnih mož Sovjetske Rusije tudi v Italiji k življenju, da osvobodi poljedelski in industrijski proletarijat od kaptalističnega suženjstva.
Naj se raznese ta vesela vest po revnih kočah teptanih in razžaljenih, naj jim služi v bodrilo za prihodnje odločilne boje, kakor* šne je nesmrtna Sovjetska Rusija že izvoje* vala na najbolj slaven način.
Živela Komunistična stranka Italije! Živela Tretja intemacijonala!
Živela Svetovna sovjetska republika! —
Uredništvo pripominja, da je bilo vsled pomanjkanja tiskarniškega dn uredniškega osobja ter drugih pripomočkov prisiljeno, da izda šele drugo številko v normalnem obsegu.
Socijal*rifo*unitarci so pričeli izdajati v tuji tiskarni nov list z malo premenjenim starim imenom: »II Lavoratore socialista«.
Zasedba »Lavoratoreja« po naših sodrugih je prva odločna akcija komunistov v Julijski Benečiji, po ustanovitvi KSI. Ta akcija je popolnoma uspela. Pri zasedbi prostorov »L.« je našla Komunistična stranka najjačjo oporo v zavedni proletarski mladini Trsta. Mladina je pokazala, da je vredna zaupanja, katerega goji vanjo revolucijonarni proleta* rij at te dežele.
Trezni premislek združen z revolucij onamo mladinsko ognjevitostjo, to je ona moč, ki mora dovesti naš proletarijat še do večjih pridobitev!
Danes je proletarijat slovanske narodnosti v Julijski Benečiji bolj kakor kdaj prej po* kHcan, da s svojimi sijajnimi internacij ona* lističnimi sposobnosti doprinese kar največ h vzajemni revolucijonaimi borbi za proletar* sko demokracijo — za komunizem!
»Delo« bodi čisti prapor v tej borbi! Visoko plapolajoč in zvest revolucijonarni stvari!
Italijanska zbornica
Proti fašistovskemu nasilju.
Trditev, da bi bil predstavitelj »Lavorato* reja« kot političnega glasila upravni svet, ka* teremu je pripisovati gorinavedeno obna* šanje uslužbencev, ne drži. Upravni svet »La* voratoreja« je bil izključno nadzorovalni or* gan in je za svoje poslovanje bil odgovoren Pokrajinski zvezi. Radi tega bi ne mogel in; ne smel piti pred zakonom nastopati kot pravni lastnik lista, katerega se je ustanovilo z delavskim denarjem in katerega so vzdrže* vali le delavci s svojimi krvavimi žulj L
Socijalni unitarci tečejo na kvesturo.
Takoj po zasedbi »Lavoratoreja« so hiteli Inwinkel in Tonet, člana upravnega sveta, in namestnik bivšega glavnega ravnatelja Gardengbi na kvesturo in so prosili, da ob* koli jo redarji poslopje »Lavoratoreja« in da zabraniio vstop v prostore uslužbencem ali koraursibodi.	J
To nizkotno postopanje unitarcev nas ni nikakor presenetilo. Saj je predsednik Tretje internacijonale pisal v poslanici na komu* niste Italije, da so unitarci, to je reformisti in socijalni demokratje zadnje orodje interna* ciionalne buržuazije in da so že po usodi do* ločeni, da pomnožijo kontrarevolucijonarne
Na podlagi sklepa, ki ga je sklenil vodilni odbor Komunistične zveze Julijske Benečije, so se vrnili delavci 28. januarja na delo, vedno pripravljeni na boj, ko jih pokliče Komuni* stična stranka Italije.
vrste
To dejstvo hočemo le omeniti našemu pro* Isfarijatu, kateri sam obsoja z največjim ogorčenjem in gnusom kontrarevoluci j onarne,
rrotilcomunisfičae in protisocialistične član*
rm.
komunističen samo radi jeze na ki m« Hti |n zonern ker ga tlači
j ke, katere je priobčeval »Lavoratore« v po*
S slednjih dneh.
nh'naro fi torej,
mu je ne radi komi Tih aspiracij.
a smo dali dušo in kri in vse kar
Prek tari jat Trsta za komunizem.
■na, marveč radi
ri|i med Slo is %-c.sio še tev meia ni Mi, ki
trn a gib*:
k' * emu tudi proti ju.goslot ti zrnu in ki se -nismo zmenili, očitali jugoslovanski nacijona* 'čaru od italijanske vlade:
ca in Hrvati. Mi, ki smo učili
:	-	jr e -'idea.tnejSii izpremčni*
kosti enega, samega vo* bik kakor levi proti vsa*
•Lemu irsden*
•na
mo se
Drugi dan, dne 27. januarja ob 13. uri so
iadiedemiški, prometni, stavbinski, kovinski delavci in tramvajski uslužbenci spontano zapustili delo, v znak korrr mistične solidar* S nosti, v obrambo komunist.•-.enih idealov ter jv znak Protesta proti srciialnodemokratič* j nim voditeljem, ki so poklicali na pomoč kve* s ero in redarje proti -Komunisti-', ni stranki, ’ i je v imenu Tretje internacijonale in pro*
car so nam
»s
s tali kar Čez noč naifiiion&Irn
i, ds smo pla tore: smo po* boljševiki. in
Maroke pravice vzela v svoje roke politično
šsito debivsKeg«
razreda Julijske Benečije. Iz lastnega nagiba skoči’i so tržaški delavci
Pogajanja.
Socijalisti (unitarci) so kmalu uvideli, da jim ne preostaja drugega nego da pripoznajo naše sodruge, ki so zasedli poslopje »Lavora* torej a«, kot prave zastopnike Komunistične stranke ter da se spustijo ž njimi v pogajanja. — S svojim brezmiselnim zoperstavljanjem, z nizkotnim pisanjem v zadnjih socijalistič* nih izdajah »Lavoratoreja« ter s klicanjem policije na pomoč so se socijalisti (unitarci) popolnoma razkrinkal in se obsovražili pri cel delavski množici Julijske Benečije. Da jim komunistična mladina pokaže vso njih onemoglost in obenem zaničevanje njihovega početja, je prošli petek zjutraj skupina 15ero mladih rdečih gardistov šla v tiskarno Spaz* zal, kjer se je stavil socijalistični »Lavora* tore« ter razrušila vse stranice lista, tako da list tisti dan ni mogel iziti. Zadnja moč in opora socijal*rifo*unitarcev so bila torej po« gajanja. Le*ta pa so zapečatila njih usodo. Morali so pristati ravno na one pogoje, kate* rih so se spočetka s tako silo branili. Pogoji so, da ostane list »Lavoratore«, kot politična posest, izključno komunistom, druga dedšči na deželne zveze pa se razdeli po ključu, po Številnem razmerju med večino (komunisti) in manjšino (socijalisti) v Julijski Benečiji.
S strani socijaTstov sta se udeleževala po gajanj Foveiin L-.raza, dva prejšnja glav. ured* nika »Lavoratoreja«. Oba sta prihajala na po gajanja v zasedeno poslopje »Lavoratoreja«, odkoder se sodr. Tuntar, zastopnik komuni* stov ni ganil. Drugi komunistični zastopnik je bil sodr. Gasivoda.
Sporazum je bil dosežen, predvčerajšnjem, v ponedeljek ob 22. uri. S tem so bila po,gla* ritna pogajanja zaključena. Včeraj zjutraj je izšla že prva številka »Lavoratoreja«, kot »glasila komunistične zveze Julijske Bene* čl j e«. Vsebina te številke je sledeča:
RIM, 1. Vlada se nahaja v jako težkem po* loža ju. Krušno vprašanje ji dela nemalo pre* glavic. Italija kupuje prepotrebno moko in žito v inozemstvu po jako visokih cfefr&hfa daje prebivalstvu kruh pod kupno ceno. Ta manipulacija povzroča dnevno vedno večje stroške, tako da znašajo državni izdatki za kruh že sedaj neverjetno visoke svote, kar ji izpodkupljuje v inozemstvu še ono malo kre* dita, ki ga je imela po dokončani imperij ali* stični vojni. Iz tega položaja si hoče poma* gati z zvišanjem krušnih cen, tako da bi se prodajalo kg. kruha po 3 L. Da bi te nove krušne cene najhujše prizadele bedno ljud* stvo, je samoobsebi razumljivo. Zato so pro* letarski zastopniki napovedali v zbornici ne* izprosen boj, da preprečijo za vsako ceno ta vladni načrt. Boj se vrši v obliki nepopust* ljive obstrukcije. Komunistični in socijali* stični poslanci ovirajo delovanje zbornice z različnimi interpelacijami, resolucijami in dolgotrajnimi govori. Zvišanje krušnih cen bi utegnilo imeti dalekosežne posledice, ka* koršnih si vlada morda niti ne predstavlja. Kako se bo skušala vlada rešiti iz te zagate, bodo pokazali bližnji dogodki.
bo morala prav kmalu prepričati, da bo po« stal socija.Iizem po teh persekucijah silnejši in mogočnejši.
V imenu komunistov govori Caroti. Iz* javlja, da je oblast soodgovorna s fašisti za vsa nasilja. Caroti zatrjuje, da plačujejo fa* šiste vojni bogataši, ki se nočejo odpovedati svojim bogastvom, katera so si prisleparili med vojno na račun izstradanega ljudstva, in nočejo izpolniti obljub, katere so dali de* lavcem, da jih poženejo v strelske jarke. Na* men vojnih verižnikov je prisiliti vlado, da razpusti komunistične in socijalistične orga* nizacije.
Govornik čita nekatere podatke glede na* pada na komunistični dnevnik »La Difesa« in dokazuje, da ni oblast prav nič ukrenila, da se onemogoči ta napad na proletarsko ustanovo. Obsoja sistematično preganjanje najdelavnejših socijalističnih poslancev, jki je vredno le mračnih časov srednjega veka. Fašizem ne bi mogel živeti, ako ga ne bi pod* pirale javne oblasti, katere mu zagotavljajo nekaznjivost za njhujše zločine. Proletarijat Italije vstaja. Komunistična stranka ne prosi prizanašanja in usmiljenja, pač pa dela ne* umorno za proletarsko revolucijo, ki bo zrna* ga idealov tlačenega‘industrijskega in polje* delskega ljudstva. (Burna odobravanja strani komunistov in socijalistov.)
Bonomi, vojni minister in Alessio, indu* strijski minister, predložita nekoliko zakon* skih načrtov.
Seja se zaključi ob 20. uri.
Smrt revoludjonarjo Petra Krapatklno
BERLIN, l. Princ Peter Aiek&ij Krapotkin je umrl pred štirimi dnevi v Moskvi na pljučnici. Apostol intemacd-jonalnega anarhizma, ki je preživel del svojega življenj« v Švioi, Franciji in Angliji, se je vrnil v Rusijo leta 1917. ob izbruhu proletarske revolucije.
Rojen je bil v Rusiji I, 1842. kot sin plemenitaške družine. Stariši so ga poslali v carsko armado, kjer je služil kot oficir do leta 1867. Posvetil se je nato zgodovini in revolucijonarni znanosti.
HORTHY SE POGAJA Z BELO KUNOM.
DUNAJ, 1. (L. W.) Iz zanesljivega vira doznavam sledečo vest, katera vas bo gotovo osupnila: Horthy se -pogaja z Belo Kuaom. Stvar je sledeča: V Revalu se nahajata zastopnik Sovjetske Rusije Litvinov in zastopnik Ogrske dr. Junghert, da se pogajata glede izročitve ogrskih ljudskih komisarjev Rusiji, kateri so bili od Hor-thyjeve justice nedavno obsojeni. Ogrska vlada je pripravljena takoj izročiti Sovjetski Rusiji bivše Ljudske komisarje, da reši svoje oficirje, ki se nahajajo- v Rusiji kot talci. Ogrska zna prav dc-bro, da bo igral pri teh po-gajanjih odločilno ulogo Bela Kun, ki je v to svrho pred kratkem pohitel iz Krima v Moskvo. Ni izključeno, da se poda'Bela Kun tudi v Reval, kjer se ne bo sicer udeležil osebno pogajanj, a je brezdvomno, da bo ravnal Li-tvinev le po inštrukcijah Bele Kuna. Potemtakem se bo pogajal Horthyjev zastopnik posredno z Belo Kunom, ki je M svojčas predsednik bivše ogrske sovjetske re-publflce. Tega neprijetnega položaja se zaveda Hrfhy>t-va vlada prav dobro, ker je svojemu zastopniku namignila, naj zapusti Reval v slučaju, da bi se meral pogajati neposredno <z Belo Kunom.
IZVRŠITEV RAPALLSKE POGODBE.
LJUBLJANA, 2. »Slovenec« piše: Grof Storža
prrf odhodom i,	7^
Irt r,0?-”	t™'1'	i-fioskvansko
rnštvo, da ye takoj pripravljen zmenjati ratifikacijo ra. .pallske pogodbe. Nato bo imenovana komisija vojaških izvedencev v svrho natančnejše določitve mej med Jue«-riavgo in Itaiijo. Ko bo ta komisija dovršila svojo nalogo bodo italijanske čete neposredno izpraznile oLmlje ki pripada na podlagi rapallske pogodbe Jugoslaviji.
VOLITVE V REŠKO USTAVODAJNO SKUPŠČINO ODGODENE.
a	2’	V	ustavodain° skupščino, ki so bile
določene za 28. februarja, so bile odgodene v zmislu vo-hlnega načrta, ki je bil predvčerajšnjem razglašen kot volilen zakon.	j
smo bili izdani italijanski oblasti ne kot ko* mvnisti, marveč kot jugoslovanski iredentisti. Mi, ki nismo zahtevali od vodstva italijanske socijalistične stranke nikdar ničesar, ki ni* smo uganjali nobene p ličarske agitacije, ki
} na noge, da vnovič potrdijo svojo neomajeno ! zvestobo napram nesmrtni ideji proletarske1
PROLETARCI JULIJSKE BENEČIJE.
odrešitve in da pokažejo buržuaziji in nje* ; nim najboljšim li-apcem, socijakicdemokra-* i Ličnim voditeljem,, svojo trdno voljo braniti i sklenjeno in zavedno z vsemi sredstvi vzvi*
Komunizem je zmagal!
Komunistična stranka Italije je zahtevala o-d proletarijata Julijske Benečije dokaz zve* stobc in sile, ki naj bi potrdil nerazrušljivo pripadnost delavnega ljudstva k mogočnemu
Sejo otvori predsednik De Nicola. Posla* nec Bentini pojasnjuje dogodke, ki so se odi* grali v Bologni ob priliki fašistovskih nasilij, ko je bil ustreljen poslanec Giordano.
Socijalist Gallani, nadaljujoč svoje razmo* trivanje o notranjepolitičnem položaju, izva* ja sledeče: Zastopniki buržuazije želijo, da se povrne odkrita reakcija, katera naj bi uni* čila proletarske organizacije, ovirajoče poli* tično gospodarsko delovanje kapitalistične* ga razreda buržuazije. Vlada brani v seda* njem trenutku ta meščanski razred, kateremu je vstajajoči proletarijat napovedal boj na življenje in smrt. Vse priznanje gre Sovjet* ski Rusiji, ki je edina uVedla take razmere, katere vodijo k enakosti in -pravici za vse. Vlada je privolila buržuaziji formiranje bele fašistovske garde, ki hoče z nasiljem zaustav* Ijati zmagoviti pohod proletarijata. Javne oblasti, kojih naloga je, da se zoperstavijo takemu nasilju, podpirajo javno fašiste.
Govornik povdarja, da je vlada sama od* govorna za vsa fašistovska hudodelstva, ker si je izmed številnih razpoložljivih sredstev izbrala najhujše sredstvo: meščansko vojno. Vzroke teh gibanj je iskati tudi v sleparskem zadržanju veleposestnikov, ki se nočejo- dr* žati pogodb, katere so podpisali s poljedel* skimi delavci. V Bologni je prišlo do krva* vega klanja rivno takrat, ko- so kr. oblasti javno podpirale odpor proti proletarskem^* gibanju. Vlada je kriva bolognskih pobojev, vlada jih je izzvala. Kr. oblasti so prejele od osrednje vlade nalog, da izvedejo- v provin* eiji Emilia razorožitev. Gallani pravi, da ne bo ta razorožitev popolna, ker bodo polici* ioti razorožili ie delavce, a nikakor ne me* ščanskega razreda.
Govornik biča obnašanje meščanskega ča* so-pisja, ki odkrito odobrava in navdušuje fašistovsko nasilje in pristranost javnih funkcij on ari ev. Žigosa nizkotno postopanje nekaterih k s Mu neko v, ki sejejo raz prižnico javno sovraštvo proti socijaliztnu. Buržuarija se poslužuje fašistov, da obdrži še nadalje gospodarsko nadvlado, toda socijalizem se ji bo postavil po robu, da se polasti državne oblasti in da vspostavi nov družabni red. Ako se posreči buržuaziji le za trenutek po* , gasiti luč socijalistične prosveti j enosti s tem, 1 Ida potlači z nasiljem proletarsko gibanje, se
KONFERENCA V PORTOROZAH.
PRAGA, 31. Konferenca, ki se ima vršiti med državami, nastalima na ozemlju bivše a-vstro-ojjrske monarhije, se prične dne 3. februarja v mestecu Portoroze v Istri. — Glasom »-Narodnih Listov« -stoje na programu pogajanj te konference sledeče točke: razdelitev železniškega parka ter mornarice bivše a.-o, monarhije, ureditev donavske paroplovbe, poštno-brzojavna služba itd.
BENEŠ POTUJE V RIM.
PRAGA, 30. Min. za zunanje zadeve Beneš odpotuje v Rim 1, februarja. Dne 2. se ustavi v Benetkah ter pride 4. fefbr. v Rim.	$
PARIŠKA KONFERENCA KONČALA.
PARIZ, 29. Konferenca med antantnima državniki, ki Se je pečala zopet z Nemčijo, je končala.
Grozodejstva bele garde. Poljski vojaki uporabljajo Jude v Kovnu za vsakovrstna prisilna dela. Judje morajo po vojašnicah čistiti hleve, sekati drva in prinašati vodo. Številnim Judom so poljski vojaki odstrigla brade. V mestu Tukolju na Poljskem je zimrznilo 45 ruskih ujetnikov. Poljske tolpe ®o jih slekle in sezule -in zaprle polnega v nezakurjeno barako. Poljski časopisi se zgražajo nad tem barbarskem početju in vprašajo, ako ao znani ti zločini poljski javnosti in internacijonalnemu rdečemu križu. Ruski ujetniki v Gardcnlegenu v Nemčiji so pričeli gladovno stavko, da izsilijo s tem -c-dpoldic svojega vojaškega zdravnika.
Kongres žen vseh turških plemen. 21. marca t. 1. se vrši v Moskvi vseruski kongres v področju Ru-ske Sovjetske Federativne Socijalistične Republike (R. S. F. S. R.) živečih žea turških plemen. Ta kongres bo velike važnosti za ko-muni-sH/čno agitacijo. Predno se ta kongres sestanete 'bedo vršile med turškimi ženami -krajevne konference, da se žene seznanijo natančno z vprašanji, ki bedo tvorila kongresni dnevni red. Komunistične organizacije se poživlja, da razvijajo med’ vzhodnimi ženami neprestano k-čmunistično propagando.
Nemiri v Hamburgu. Komunisti ao napadli v Hamburgu narodnjake, ki so se sestali k zbe-rovanju. Padli so streli od obeh strani. Ni zaznamovati nikakih žrtev.
Bslgijsld reformisti v stiskah. Belgijski -socijalni patri-joti, ki so dosedaj zastopali načelo sodelovanja z meščan-skimi strankami in miroljubne rešitve socijalnih sporov, so že prišli do apoznanja, da je taka politika nemogoča in raditega tudi brezplodna. S o c i j a In D p u 1 rij o tično glasilo »Le Peuple« je prineslo uvodni članek z naslovom »revolucijonarni položaj« in je pribilo, da je stanje proletarijata vsled omejenega obratovanja v tovarnah postalo ne« znosno.
DELO
Proti povMn Mih cen
Žitno m&aje io brneti Južne Italije
Friderik Engels, čigar stoletnica rojstva je v Italiji pred kratkem minula skoraj neopažena, je pisal 26. januarja 1894 is Londona Filipu Tur atiju pismo, v katerem razvija vprašanje bližnje revolucije v Italiji Med drugim stoji v pismu sledeče: »Dobro jo je pogodil Mara, ki je rekel, da so Italijani, kakcr ves zapadno-e vropejski kontinent, hu do prizadeti kakcr od razvoja kapitalističnega) proizvajanja tako tudi od pomanjkljivosti tega razvoja.«
Razen neprilik sedanje dobe moramo prenašati dolgo vrsto podedovanega zla, ki izvira iz neprestanega obstoja proizvajalnih načinov, kateri so zrastli s posledico svojih političnih in sccijalnoanakromstičnib odnošajev. Trpet moramo ne samo radi živečih, marveč tudi radi umrlih, »Le mort sabat le vif« (Smrt tlači živega). Ta resnični Marxov rek, katerega omenja Engels italijanskim Sodja listen, nam ne prihaja zastonj danes v spomin, ko je za čela poslanska zbornica razpravljati o zvišanju krušnih cen.
Engels, ki je z Marsom rekel, da smo mi, kako« tudi res zapadno-evropejski kontinent, hudo prizadeti i od razvoja kapitalistične produkcije i Se vedno od pomanjkljivosti tega razvoja, ni nikaikor nameraval podcenjevati ostrosti naše krize, katero je poznal mnogo boljše kakor nekateri sedanji italijanski socijalistL
Italija je dežela, katera mora več kakor vsaka druga dežela vsega zapada trpeti ne samo radi živečih, marveč tudi radi mrtvih. In to seveda po zaslugi italijanske buržuazije, katera, kakor je pripomnil Engels, ni znala in ni hotela izpopolnjevati svoje zmage, ko je prišla na krmilo in ko se je izvršila nacšjonalna osamosvojitev.
To dejstvo dokazuje prav jasno obstoj dveh Italij. Sedaj, ko je to že dovršeno, se smemo se nikdar spozabiti, da se nahajamo v dobi, ko se razpravlja o krizi italijanske države.
Dokler je hotela vlada popraviti razrušeno državno imetje na račun nekaterih bogatašev in vojnih dobičkarjev, se nam je predstavljalo to vprašanje, a katerim: si je belil glavo vladajoči razred, povsem enostavno. Različno od tega je vprašanje, katerega se hoče ravnokar rešiti v parlamentu z zvišanjem krušnih cen. Vse meščansko časopisje naglasa v sedanjem trenutku eno in isto parolo: Zvišanje krušnih cen. jt potrebno v svrho izboljšanja, državnih financ. Ne ve se, kako naj bi se naložilo bogatašem novih davkov. Dovolj se jih je preobložilo z davki. Za ostaja drugih sredstev. Je pač potreba, kateri morajo kloniti vsi svoj tilnik. Tako kriči meščanski tisk, take hoče vlada. Poglejmo torej iz katerih razlogov se moramo boriti s vsemi sredstvi proti načrtu zvišanja krušnih cen in katere posledice bi utegnilo imeti ako se posreči buržu aziji, ki se baha s svojo silo, uresničenje tega načrta.
Vlada in meščansko časopisje »ta skušala vedno pod-c čaje vati važnost zvišanja sedanjih krušnih cen in sta izjavljala, da to zvišanje ne bo nikakor tlačilo mezdnih delavcev. Tu seveda se pozablja, kakor po navadi, na kakovost gospodarske strukture Italije in dobri rodoljubi jo gledajo le kot veličastno enotnost. Pozabljajo, da obstojite dve Italiji in da je produktivna in rodovitna nannž-nost ene manjša kot produktivnost in rodovitnost druge; pozabljajo, da obstoji južni del Italije iz najubožnejših poljedelcev in da obstoji severni del Italije, kjer je zaposleno vse meadne delavstvo v velikih industrijskih pod-jetjiE in kjer živijo kmetje, ki so, dobro razviti in organizirani, naseljeni na rodovitnejšem ozemlja, v boljših živ-1 jenskih odnošajih. Naj nasi nihče krivo razume. Mi ne pravimo, da bi delavci severne Italije zmogli nove antene krušne cene in da bi novim cenam ne bili kos polje, delci in rokodelci južne Italije. Naglasiti hočemo le suha dejstva, katerih ne mere živ krst spremeniti v prid kaki stranki.
Najbogatejše, najrazvitejše so one dežele, ki uporabljajo manj kruha. In potemtakem bi nove krušne cene hujše prizadele bednega kmetiča iz Sicilije ali Pugtie, čigar hrana obstoji večinoma iz kruha, kakor delavca severne Italije.
Nikakor ne smemo zanikati, da M nove krušne cene nalagale mezdnemu delavcu severa naj večje pomanjkanje in zdržnost. V tem slučaju moramo vsekakor računati ne samo z delavci, ki so zaposleni, marveč tndi z masami brezposelnih, katere se danzadhevom množijo.
Zvišanje krušnih cen, katero bi bilo za delavce severa škodljivo, je tembolj u&cdepolno za delavce juga, kjer vladajo nazadnjaški gospodarski odnošajL Vlada nima niti pejma, kak obseg zavzema uboštvo južnih kmetov.Ia tega žalostnega položaja ji ne slikajo niti oni poslanci, kateri so iztrgali volilcem južne Italije glasove pod! plaščem sladkega prijateljstva in ki sedijo sedaj v parlamentu v vladnih klopeh.
Glede onih poslancev juga, katere je podala v parlament sodrga barenov, moramo trditi, da mastijo le na eno; kako bi najbolj hlapčevsko služili svoji kamariti, katera je bolj kakor vse drugo zakrivila v zadnjih časih obubo-žanje juga. In Giolitti, najžalostnejša figura za južno Italijo, je jako samozadovoljen, da nadaljuje svojo' podkupljivo in koritarsko politiko.
Toda lakot, ki prodira v južno Italijo, bo morda oživela oziroma poklicala na noge proletariat juga. Rokodelci is kmetje trpijo nezaslišno pomanjkanje. Spekulacije brez vsakih mej so na dnevnem redu. Vsega primanjkuje. Bedno prebivalstvo ima vedno manj sredstev, da bi nabavilo za življenje neobbedhe potrebščine. Kaj se zgodi jutri, ako dodamo temu okvirju brezmejne bede še zvišanje krušnih cen?
Med delavci severa se bo pojavilo gibanj« oa nove dra-gmjske doklade. So nekateri ki pravijo, da to s« bo nikakor potrebno, kei bo zadostovalo le spremeniti enomesečne ali trimesečne pristojbine, da as izpopolni deficit delavcev. Kakor da ne bi imelo tudi to hudih gospodarskih posledic. Pa recimo, da za sever steče vse v redu,
'z česar sledi jutrajšnji dan, ko bodo morali industrialci plačevati svojim delavcem nove draginjske doklade. Vprašanje zvišanja krušnih cen ne zgubi svoje ostrosti in nevarnosti, ako hočemo raziskovati rešitev istega z ozirom na južno prebivalstvo.
Tu, kjer pogrešamo obširnih organizacij, tu, kjer gospoduje samovoljstvo nekoliko »signorov« M pomočjo hlapcev osrednje vlade, tu, kjer so kmeti in delavci predani na milost in nemilost požrešnosti državnega zaklada, bi utegnilo zvišanje* krušnih cen imeti dalekosežne posledice. Hude polsedice vednonaraščajoče draginje so že tu. Zgoditi se zna, da bo povzročilo zvišanje krušnih cen izseljevanje južnih delavcev v Večjem obsegu, ker pa ne bo nikakor ublažilo izstradanja, otrok in Žen, ki ostanejo dama.
Torej zvišanje krušnih cen ne bo rešilo nobene krize. Poostrilo bo gospodarska oasprotstva, v katerih se zvija Italija, in olajšalo bo sporazum med delavci m kmeti Zvišanja krušnih cen bo odprlo južnim kmetovalcem oči in jun bo pokazalo, kjer je iskati rešitve iz suženjstva srednjeveških agrarnih razmer in katera pot vodi do osamo-iVojitve.
Ml gestnlK
Na vse 1 V
»Delo« je postalo z današnjim dnem glas silo Komunistične zveze Julijske Benečije.
Razkol v stranki se je vršil zato, da izgine iz strankinih inštitucij in organov dvoumnost Ako je bilo tudi v »Delu« doslej kaj dvoom= nosti, od danes naprej je ne sme biti nič več!
(Naše pravice in dolžnosti so umerjene po pogojih pod katerimi živi vsak komuni: stičen list« S tem mislimo, da je dovolj po* vedano. -
Iz tehničnih ozirov bo »Delo« za nedogle= den čas izhajalo ob torkih, četrtkih in so« botah zjutraj! Drugače ostane razmerje Hsta nespremenjeno.
Iz dežele
Delavci! /
Do nadaljnih ukrepov se morate držati le sklepov vodilnega pokrajinskega odbora in krajevnih odborov Komunistične zveze Jus lijske Benečije. Ne poslušajte ukazov ostalih političnih ali sindikalnih organizacij, kojih izvrševalne komsije ali tajniki pripadajo vr» stam socijalnih unitarcev.
Volilni odbor Komunistične zveze Julijske Benečije.
Rol le z zaprtimi sodra}! v Kopa?
Od 140 političnih in nepolitičnih jetnikov, ki so bili kakor znano dva dni v gladovni stavki, je izpuščenih kakih 35 oseb. — IzpuSčeni sodrugi so prevzeli nase skrb, da se pobrigajo za še zaprte sodruge, ki že dolgo časa zaman čakajo, da se jim odprejo vrata koprske temnice, Vesti, katere moremo poslati zaprtim sodrugom v Kopni niso posebno vesele naravi Lista na začasno svobodo puščenih jetnikov je v glavnem izčrpana. Dosedaj je bilo iz zaporov v Kopru, ter iz onih v uL Tigor m Ccroneo v Trstu izpuščenih krog 50 sodriigov. Sedaj bo morda izpuščen le še kak posamezen jetnik.
Oblast pravi da bodo procesi pospešeni. Glede amnestije se ne ve ničesar. Vlada noče povedati ničesar natančnega, kaj namerava. Radi tega nam ni mogoče, da bi zaprtim sedrugom sporočili kaj več. — Take so informacije, katere smo dobili od vojaške sodnije.
Advokat Zennaro je dobil od stranke poseben pazrv, da pospeši vse potrebne korake, da bi se našim sodru-gom olajšale jetn&ke muke. Zlasti onim, ki trpe že dolgo dobo, med njimi v prvi vrsti 18erim sodrugom iz Bilj pri Gorici
iNaš list »Delo« bo priobčil vse vesti, katere bo dobil iz Kopra ali iz ostalih zaporov. — Sporočite nam vsi svoje težkoče ter vse krivice, katere se vam delajo. Naj proletarska javnost zve, kako ravna nova domovina s svojimi po nedolžnem zaprtimi sinovi
II SOVJETSKE KOSIJE
\ ČASNIKARSKI ZAVOD V SOVJETSKI RUSLfL
1 Koncem decembra lanskega, leta je bil otvorjen v Pe-trogradu ^ časnikarski zavod. 1** se Izobražujejo mladi časnikarji v vseh panogah, ki pridejo v poštev za časni-forstvo. Prodam tega zavoda obsega tudi zgodovino pvrope 18., 19. in 20. stoletja, literaturo, umetnost in jgOcijai&apoiitičnJ razvoj v zadnjem stoletji. Podučuje se tudi nacionalno ekonomijo In statistiko, kakor tudi najvažneje smeri socijologične znanosti, zgodovino socializma, manrizent, evropejsko državno pravo in mednarodno pravo, • • •
r* ŠOISKA REFORMA V SOVJETSKI RUSIJI.
f
' V Moskvi se je vršila od 31. decembra do 4. januarja konfereaea, ki se je bavila z vprašanjem, da se izdela nov naučili načrt za višje šole.
ZAVODI ZA POČITEK DELAVCEV. ~
Vseruski dan strokovnih organizacij je sklenil, da se čimprej ustanovijo zavodi za počitek onih delavcev, ki opravljajo najnevarnejše poklice.
Invalid brez mm rok« in noge obtočen, d« je nabil nekega častnika. Invalid, železničar Ivan Kovačič iz Bač pri av. Luciji na Goriškem, ki je v svoji službi izgubil levo roko in levo nogo, ječi že 3 mesece v koprskih zaporih. Zakaj? Pred njegovo bfio je bil baje natepen neki oficir kr. afmade. Oblasti, ki niso mogle stakniti pravega
krivca«, so storile aretirati omenjenega hrana Kovačiča, 601 etn ega invalida, kateri o dogodku prav nič ne ve, — Stvar je nemalo zanimiva. Kako je mogoče, da bi 601etni starec, invalid brez en« roke in noge tepel malega zdravega častnika? — Vojaška sodnija, vojaški odvetnik ma-or Ragnol Ali res mislite, da bi ta invalid bil zmožen dejanja, radi katerega ga držite že 3 mesece v zaporu? Storite svojo dolžnost, poglejte dejstvu v obraz, ter izpustite na srvobodo nedolžnega pa nesrečnega Ivana Kovačiča. Sam gosp. major Ragno je pri svojem zadnjem obisku v Kopru izjavil nesrečniku, da je slednji le pomotoma prišel v zapor, in da ga bodo v par dkeh izpustili na prosto. Torej na svobodo z nedolžnimi
Otvoritev novega Delavskega dom« v Skednja. Skedenj iSna danes od vseh predmestnih krajev najlepši sedež za delavske politične, sindikalne m kulturne ustanove. Do pretekle sobote so bile delavske organizacije Skednja nastanjene v nekem poslopju, ki je last Delavskih zadrug, v nedeljo predpoludne pa se je vršila slavnostna otvoritev novega Delavskega doma. — Ob določeni uri .je bila rdeča zastava prenešena iz starega sadeža v novi Delavski dom. Predsednik Delavskega doma sodr. Stel je kot prvi nagovoril številno zbrano delavstvo in pojasnil pomen slavnosti. Za njim je sodr. Nicolao na dolgo govoril o predmetu: Kultura in revolucija. Njegov govor je bil spremljan z burnim odobravanjem. Temu govoru so sledili pozdravi raznih političnih in strokovnih zastopnikov, zastopnika anarhistov, kovinarjev, železničarjev itd. Vsi govorniki so ostro bičali aocijalkte funi-tarce), kateri so za časa zasedbe »Lavoratoreja« po komunistih pokazali, da nimajo nobenega čuta internacijo-nabrati ter da je njih razredno Svetovanj« zelo površno, naravnost polumeščansfco. — Po uspelem slavnostnem obreda j« ravnateljstvo Dela vok ega doma povabilo zastopnike na mali obed. Popoldne ob 13. uri se je pričela ob zvokih družbene godbe zabava, ki je trajala do 23. ure. — Novi Delavski dom je obseže« ter obenem čedne zgrajen. Lokati so dobro razdeljeni in zadostni za vse proletarske organizacije, ki imajo sedež v Skednju. V pritličju sta dve prostorni dvorani namenjeni zborovanja« ter prireditvam. V gornjem nadstropju so sobe za ravnateljstvo, za Udružeaje komunistične mladine, za Kulturni krožek ter knjižnico. Poleg tega ima tudi hišni čuvaj svoje stanovanje.
Odbor sa spisovanje novih šolskih knjig je prejel od .7nin»trum -ra Wjučkofl a zavoda« V Trstu, Portici di ClrW>Taa it. 1. sledeče obvestilo: Ker so po dolgem pričakovanju predelana šolska berila končno potrjena, od katerih je I. in IL berilo že dotiskano in pripravljeno za rampo šil ja tev, medtem ko bo III. in IV. berilo pripravljeno do 15. februarja, na prošena »o vsa šolska vodstva slov. ljudskih šol Julijske Benečije, da takoj naroče potrebno število iztisov na naslov: »Znaastveno-založnižki zavod v Trstu«, Portici di Chiczza št. , I. nadatr. — Cena knjigam je sledeča: Prvo berilo za I. razred Lir 2J50. Drugo berilo za II. razred Lk 3.—. Tretje berilo za HL razred Lir 4J5. Četrto berilo za IV. razred Lir 4,50. — Tudi knjiga »Katoliški katekizem« za vse razrede ljudskih in meščanskih šol je že pripravljena in stane Lir 6.—. Isto-tako »Male zgodbe sv. pisma« za H. h> III. razred, cena Lir 1.80, kakcr tudi »Velike zgodbe av. pisma« za vse
ostale razrede, cena Lir 6_______  Nadalje	poroča omenjeno
založništvo, da se je znižala cena knjigi: V, Bandelj: »Zgodovina Itatije« od Lir 4.25 na Lir 3.80. — Šole, ki so že vposlale naročila, naj istih ne obnove, ker jih ima zavod že zabeležena.	s
Cene mesa. Tržaški magistrat razglaša: V smislu člena 4. odredbe govematorata z dne 20, maja 1919. štev. 25400-11. se določa najvišja cena, po kateri «e sme od od 29. L m. 1921. dalje prodajati občinstvu sveže goveje meso, kakor sledi: sprednji del s kostmi 9.80 za kg; zadnji del s kostmi L 11 za kg.
Izgubljeno. Pri prireditvi »Ljudskega odra« v Sežani 30. t. m. se je izgubila listnica z nekaj lirami in važnimi dokumenti, ki nimajo za n&jdilca nikake vrednosti. Prosimo najditelja, da jih izroči odboru društva ali pa uredništvu »Dela« proti dobri nagradi. -
PODGORA.
Odbor potitione organizacije Komunistične stranke 1 talij e sklicuje za v četrtek 3. februarja t. L ob 19. un svoj redili letni občni zbor v nove prostore gosp. Rajd-munda Terpina. Dnevni red:
1. Poročilo o strankinem kongresu.
2. Delovanje organizacije v letu 1920.
3. Volitev novega odbora.
4. Slučajnosti.
Poroča sodr. Marij Simoneti
Sodrugi! Delavci) Ob omenjeni uri zapustite Tri svoja domača dela ter prihitite na ta važni sestanek.
Odbor.
* • «
Pred 6bčnim zborom politične organizacije Komunistične strank« Italij«.
Za v četrtek, 3, t. m. sklicuje tukajšnja pol. organizacija svoj redni letni občni zbor. Veseli nas, da je ta organizacija po svojem osemmesečnem delovanja stala sko-ro med prvimi v slovenskem delu Julijske Benečije. Delovala jo skoz in skoz pravilno in kot taka tudi prva proglasila svoj vstop v novo proletarsko stranko Italije. Podgorski proleiarrjat se je izkazal m v svojem času je stopil na krov, to je v krog razredno najbolj zavednega proletariata Italije. Organiziral se je v predstavite-ljici svojih idej. In kaj • tem dosegel, bodo popraievali naši podgorski — čujte in strmite — ljubitelji slov. delavstva? In mi jim bomo odgovorili na kratko: Malo, in še malo! Teda oni podgorski, is ž njimi vsi takemani ljubitelji slovenskega delavstva, ne bodo s temi besedam! preveč zadovoljni In mi jim bomo zopet odgovorili: Smo delavci, ter bratje mednarodnega proletariata in kot taki spadamo v komunistične vrste. Dovolj smo biti sužnji, sedaj hočemo svobodno živeti, potom bratstva in enakosti, skupno z vsemi narodi sveta. Ljubimo eno in to je delo, ker delati smo od zmeraj vajeni Vam podgorski ljubitelji slovenskega delavstva kličemo skupno z Leninom: Kdor a« dela, aa} a« Ji.
ČRNIČE.
Kjer je moč, tam je zmaga! Zato dragi kmetje tn delavci, »družite se vsi in pristopite k stranki tlačenih trpinov, katera je edina zmožna, da vas reši izpod jarma buržuazije.
Je to Komunistična stranka Italije, ki je bila ravnokar ustanovljena.
Ne podpirajte tistih, ki kričijo iz prižnice: daj bog«, kar je božjega, cesarju, kar je cesarjevega. Odgovorit« jkn raje: Dajte nam, kar je našega, kar nam ste pokradli pod plaščem vere in narodnjaštva.
Narodni gospodje, trgovci in verižmki, župani m farji bo vas v imenu slovenskega nacionalizma izkoriščali, kjer jim je le bilo mogoče.
In kdo je kriv femu? Delavci in kmetje! vi sami ste krivi, ker ste jim slepo sledili kot ovce.
Prihajajo k vam gospodje od tržaške »Edinosti«. Prf-Kai a j o k vam s priliznjenim gobcem sedaj, ko se bližajo volitve. Prej teh hijen niste videli. Hočejo vašo dušo, hočejo vaše glasove, da bodo kot narodni slovenski poslanci tekli v Rim Giolittijn lizat pete, da se povrnejo is Rima s kr. medaljami in kr, križci
■■"'■■mu
Četrtek. 3. februarja 1921
Obečajo vam ti volkovi v ovčji obleki kmetijsko orodje, brano in obleko po polovičnih cenah. To vam obečajo, da vas ulovijo na limanice. Ta slovenska buržua-ctja hoče pri ravno sedaj organizirati neke vrste zadrug katere bodo zdrženrale narodne tržaške posojilnice.
V teh posojilnicah imata ti kmet in delavec svoj denar shranjen m tako si bodo slovenski advokaije in faj-moštri v narodnih zadrugah polnili svoje žepe na račun vajinib krvavih žuljev.
Nekateri 90 že ebogatdi s aprovisadjo i* sedaj s« ba^ h a jo in zasmehujejo delavce in kmete, kateri so ss pustili tako neumno varati
Sedaj prihajajo slovenski klerikalao-l&>eralsi gospodje iz Gorice in Trata m organizirajo tadruge, da strfiejo kmetu in delavcu še zadajo srajco * telesa.
Delavci in kanetj?! Obrnite tem narodnim gospodom hrbet, recite jim: »Zadosti; dovolj ste nas izmozgavala v imenu narodnjaštva!«	č
Stopite v bc$ proti tem izkoriščevalcem m krvosesom bednega ljudstva.
Ti kmet ■ preveč ponižen,, preveč strahopeten. Ako ti gospod v cerkvi zairiči, da ne spoštuješ njega in njegove politike, se ga ustrašiš in mn padeš na kolena. Na kolenih ga prosiš: »Ob genpod, bičaj m«, izkoriščaj me; vse ti bom dal, vse, kar imam.«
Draga kmet in delarvec! ne storita tega, ker s tem podpirata svoje tlačitelje, buržuazijo. Dvignita se iz spanja, organizirajta se v proletarskih organizacijah, da postaneta svobodna in prosta suženjstva.
Zatorej, združite s« vri v komunistično stranko)
Živela Tretja internacijonalai Živela Komunistična stranka Italijel
VIPAVA.
Na praznik Sv. Štefana je gospod župnik na Slapa pri Vipavi nastavil progi j e najnovejšega buržuazno-kapitali-stičnega — Susteršičevega sistema, pristne tržaške Sče-kove tovarne. Povabi je vs® občane brez razlike mišljenja, in jim ponujal svojo siamnico. Ker je defcro vedel, da se samo enkrat spravi osla na led je po«kn£al vdrugič. Ker pa aila kola lomi je ostal zaenkrat sam na ledu.
Pretehtajmo natančno nameo gosp. Pišota in sprevi deli bomo, da stvar ni tako nedolžna, kot ri jo nekateri zaslepljenci predstavljajo. Sklical je občni sbor Katoliškega izobraževalnega društva in povedal prisotnim da Se bo Napredno izobraževalno društvo »Lipa« raspustiio, in ujedinilo ne več v Katoliško (to je ra staro šaro si je najbrže mislil gospod župniki) ss»pak samo v izobraževalno društvo na Slapu, kateremu bode on načelcvaL Stvar ni potekla tako gladko, ker med prisotnimi so bili ljudje ki znajo misliti s svojo lastno glavo, in mo takoj povedali, da so na svoji lastni koži že poskušali to sveto zvezo, ki je tako izobraževala in pripravljala naš« zapeljano ljudstvo, da se je ob danem trenotku, za nemške imperialiste med seboj klalo, ter mu odločno odgovorili da poSteni m zavedni kmetje ne spadajo v njegove vrste.
Gospod župnik, danes, fao vi govorite o edinosti, ste needkritesrčen. Enako kakor ste žrtvovali naslov Katoliškega društva bodete jutri žrtvovali edinost našega ljudstva. Pred vojno je bila vsa Kranjska edina, gosp. Pišot, in to edaaost našega poštenega ljudstva so katoliški kolovodje izrabili, da so hujskati in povzročiti krvavo svetovno vojno. KmečSco Ijuil*# o* Slapu noče več te edinosti! Delavno ljudstvo na Sapu ne pozabi trpljenja stradanja in ponižanja, Id g« j« povtzročila ta zločinska — Šusteršičeva edinost.
Nikoli ne pozabimo trinogov aašega ljudstva, ki so o-pravljaU službo vahmajstrov, agitirali za vojno — zapravljali ljudsko premoženje za zmago nemških imperijalistov.
Kmečko ljudstvo na Slapu je * ponosnim čelom zapustilo vrste te človeške -«eedinosti ter se pridružilo delavnemu ljudJtvu celega sveta, da »e bori ramo ob rami za naj&vetejše ideale človeštva.	Vipav.
ŽAGA
Naša vas je obširna; velika večina naa je delavcev in kmetovi Kmetije so take, da samo od istih nam ni mogoče živeti! Visoko v hribih v planinah imamo mi svoje hleve in travnike. Na ,planin« je vodila steza v »Žilo«! Prišel je vojni hrom in metež, prišK naši sedanji gospo-darji, katerih državljani smo postali po milosti antantnega imperializma. Ali ti so nam razstrelili to občinsko pot, da nam ni mogoče priti t naše oddaljene senožeti Čeravno vlada že mir dve letj, se nikdo od postavljenih organov ae ameoi, da bi se nam ta pot popravila. Vprašamo tem potom naše može in občinsko zastopstvo, kaj ne misli nam popraviti' že enkrat te občinske poti! Vsaj kar tiče v njeno področje, to saj nam popravi Ker to je nujno potrebno!
Pri nas nšmmn svojega tajnika; zatorej hodi in opravlja službo občinskega tajnika tajnik iz Srpenice! Ta gospodi se obnaša malo preveč samovoljno v naši občini. Pod zaščito dveh čnab mož, edinih v naši občini! Lan-
ska* leto, dokler j« M pri naši aprovizaciji ve kakor tajnik, se j« delilo pristransko! A sedaj, ko smo postavili v isto mesto moža po svoji volji i« začela vzdi-gati glavo črna kača. Našega razdelj«vatelja so Ti čr-nuhi očrniti po svoje — hinavsko. A ko smo zahtevali dokaze za te obdolžiive, ni nobedem tozitelje v nič vedel zato! — Mi imamo eno vprašanje do tajnika: Zakaj nam krti zadržuje račun* naše aprovizacije. Kaj misli on s tem doseči! Napenjajte vie svoje sile. Nas ne vržete več ob tla. To saj vam bode zapisano vsem v vaši nazadnjaški butici!
Tea potom apeliramo na tvrdko Palese, da nam vzame v delo samo take delavce, ki so organiziram in ki K s naše vasi ker imamo mi še dosti brezposelnih delavcev v vasi Upam da ta tvrdka, ki kna z našo občino pogodbo (a občina smo edinole mi) se bo pokazala toliko realno in nagpdSa naši zahtevi'
Sodrugi!
Vi veste da ste delavci! Vi veste da vas kapitalizem le izrablja, ter da vas hoče pritisniti ob HaJ Bodite torej močni držite skupaj, kot to pristoja pravim proletarcem! Ne, mislite da če st« plačali svoje prispevke, da Ste s tem vašo dolžnost ž« storili Povsod in zmiraj potegujte se za svojega sotrpina, delavca! Vri za eaega, eden vse! To mera biti naše geslo! Le tako pridemo enkrat do končne zmage.
BOVEC
Sodrugi!
Nevo leto je nastopilo! Poglejte nazaj na Maro in reči morate, da je bilo dosti burno v našem Bovcu* leto fino začeli Bdi smo sami; rekli so nam da bomo zaspali! Ko smo storili koncem leta svojo bilanco smo z veseljem zaznali, da nismo več sami ampak da nas je dosti! Skoro pol tisoča! Pa dragi sodrugi zalo ne smemo še mirovatil Vsem delavcem, kateri še zaslepljeni ječe pod suženjskim jarmom, se morajo odpreti oči. A kako storiti to? Vr, sodragi, kateri ste že organizirani na vas je siedaj ležeče, vi morate storiti svojo dolžnosti N«, s»-drugi vaša sveta dolžnost ni še spolnjena, ako plačujete le prispevke! Ne, ii se morate držati povsod kot pravi delavci pravi prolstasei! Vi metalo svoj« nevedne ao-druge pončevatil Siriti nat list »Delo« in. nat« ideje! Agi tirati, da se naše število poveča! A ne iskati samo zabave v krogu oholih Ijmkj, ki nimajo smisla za svobodo proletarcev!
Sodrugi! Mi upamo na .pomoč «d vas vseh. Leto H8L prisesti norih uspehov.
Politično in strokovno tajništvo. IDRIJA.
Podpisana »Federacija« naznanja svojim članom, da se v nedeljo, dne 6. svečana 1921. ob 91 ari vrši radarski
shod.
Dnevni red:
1. Položajev rudarjev.
2. Slučajnosti
Ker je abod velike važnosti ca bodočnost idrijskih radarjev udeležite se ifi- polnoštevilno.
Poročevalca: inž. Sorgato in sodr. Petejan.
Federacija rad. in gozdarjev v Idriji
hi, mora prihod-
iz svojega lastnega deleža, da je Brda večkrat obiskala toča, razumemo sedaj, zakaj tičijo kolosi zmeraj v dolgovih, st shrambi pa nimajo kapljice vina.
In vendar-le so ti trpini do zadnjega voljno prenašali te težkoče in trpljenja z zaupanjem, da jim bode za njih trpljenje in suženjstvo t era večje zariuženje tam v nebesih. Kako da bi to ne mislili in se s tem ne tnUfili ko jih boržuazijski agenti prepričujejo in uitjsjejo v pokorščini. Predstavljajo jim zveličanje in kričijo, da brez križa in trpljenja ne pridejo v nebesa. — Ampak koloni-siromaki so tekom vojnih let spoznala vas podlost prastjit tek meščanskih agentov.
Ob letošnji trgatvi ko sem našim duhovnikom, oakrb-* rikoa cerkvenih .posestev, na zahteve kolonov izročil zakuri dogovor z zahtevo po 50% pridelanega grozdja, so se ti sveti možje, ki oznanjujejo telesna dela usmiljenja hudo razkačili in očitali nam komunistom, da smo hudičevi usacufmfi \ ter da hočemo oropati in uničiti cerkev. Oni to seveda pravi bež ji namestniki
Jaz jim povem, da mi nismo hudičevi namestniki Mi smo družba siromakov. To družbo smo organizirali in danes zahtevamo svoje prave. Zahtevamo, da celokupna o~ blast, ki jo držite vi v svojih rokah, preide v roke delavca in kmeta.
Zemlja, la jo posedujete si j« ustvarjena ca vse, sam* za brezdelni e ne, kakršni sl« vi Njene sadov« sme po pravici uživati le oni Id zemlj« sbd?lujt. To je tudi naša zahteva- Do tega hočemo is moraaao priti Prej s hamot
Ledem&l povzročili vesoljni potop
Piše Gami F. Servisa.
MneM$il rudarji v Mjvriil teči
KLIC IZ PEHZUONISTOVSKIH KROGOV.
Iz Sp. Idrije smo prejeti: Tako dobro ae gotovo daleč naokoli se godi ljudem različnih stanov, kot ravno kkij-dokaz. tej trditvi ksamo pač v tem, da nismo še nikjer nič slišali, ne čitati o nezadovoljnosti ali o kakem morebitnem pomanjkanju v teh tako krasno situiranih krogih. Res je, da črtamo dan na dan o stavkah ne le rudarjerv ati tovarniških delavcev, temveč o mezdnem g3>anju celo med profesorji in dr. višjimi drtavnfcai urack&ki Le pen rijonirani idr. nadaiji ss tako srečni, da se jim ni potreba poahritevati tacah nelepih bojnih sredstev kot so stavke m podobno.
Pa kako tadi in čema? Ako dobi aa pr., delavec po 401 etn era trudapohaam in aajvečjim nevarnostim »postavljenem delu, delavec, kateri je skoro polovic« svojega življenja prebil pod zemljo v temi ob prižgani leščerba in v okuženem zraku, porabil vse svoje moči in afle edino le v prid in korist dkiavnenm molobn, delavec, ki je bil tako srečen, da je dočakal starost svojih šestdeset let, ako doba tak delavec mesečnih 100 lir, tedaj je bolje da se on lepo prekriža in priprav« na smrt. Kajti, ako mktt, da bode zamogel živeti le nekoliko čtoveku podobno življenje v današnjih razmerah, ae prokleto moti Da bi za-mogfa. Aimt-m tudi le majhna družina »bajati z bornimi 100 tiram* mesečno, tega vendar nobeden ne mere trditi In če je bog secimo tac ega nesrečnega, upokojenega rudarja s štirimi ali petimi otroci kateri, čeprav že odrastli, ne dobe nikakega zaslužka, ker k rud. delu ae jih več ne sprejema, mislite si lahko, da v takem slučaju ni obsojen samo glavar družine na počasno umiranje, temveč, temveč tadi ostala družina.
Na napravo nove obleke niti ne mislimo, na obutev ie stanj. Saj sedaj se je k dnevu že povrnAo in kadar prid« «pcndad in ž njo bolj gorici dnevi, če ostanemo še pri
življenju, čeprav nam razpadejo te, iz raznih celt spravljeni vzorci na telesu, nič se d&, bomo hodili pa v Adamovih hlačah. Saj dolgo časa te razmere ne morejo absolutno več trajati, kajti mera je polna m tako ne gr« več naprej in n« gre. Kakšne bodo posledice tega. pa naj skrbijo mlajši naj skrbi kdorkoli hoče, nas prekleto aaalo več briga. Dovolj j« tega! Vse dosedanje proteje ki pritožbe orno ničesar pomagale. Še danes, ko gre rudar po štiridesetletnem delu v pokaj, mora čakati najmanj tri mesece, predno dobi ono mesečno miloščino, kateri pravimo tok. domačim »penzšjon«. Poznamo žene vdove z dvema nedoraslima otrokoma, katere mož j« robota! in garal cetih 40 let pri rudniku, nakar je sprejel zasluženo plačilo, t. j. — grob, a uboga vdova in otroci pa so čakati cet2> šest meneče* aa ono mesečno anloščiao m rud. bolniške blagajne, katere član in reden vplačnik je bil rvph reditelj. Pa se vendar ne pošiljajo tozadevni akti celo v Ameriko ati še kam drugam v rešitev, da traja celega pol leta, predno dobijo uboge reve ono malenkostno podporo?
Gospoda, rudniško ravnateljstvo, gospoda, kulturni o-svobodatelji, to ni ne lepo m ne častno od faa. Take faz>
mere niso Me niti pod avstrijskim režimom. Akoravno so bile takrat	razmere	sramotne,	»plačevalo
se je vsaj rodno ter*takoj prvi mesec. 16 bilo nikoK toliko cincarja in čakanja mesece in mesece; Obljub imamo dovolj, sedaj hočemo kruha in mč drugega, kruha za katerega smo gami skladati v bot. blagajno in aami robotati, dokler je b3o kaj moči v naših kosteh.
Tolfco za danes v razmišljevanje vtem tistim, ki »e jih tiče. Ako bode potreba prihodnjič pa še kaj.
Tovariši scstradalci iz Idrije pa naj nam blagovolijo oprostiti ako prihaja ta dopis iz Sp. Idrije, ker uverjeni naj bodo, da smo	dovolj	časa,	na vspeh njihovih
aa razne strani odposlanih deputacij in prošenj, a do danes vse zastonj. Klečeplaztva je d&volf, treba bode s-brati draga pota in drugačna sredstva.
O tem prihodnjič.
Kolonske zadeve
(Nadaljevanje.)
V nadaljevanju svojega članka hočem staviti javnosti na ogled zakupne dajatve in pogodbe briških kolonov.
Zadostuje, da si ogledamo pogodbe sklenjene med koloni in grofom Bcgnerjem ter njegovim oskrbništvom, ker po tem sistemu so se ravnati veleposestniki in oskrb-ništva cerkvenih posestev Brd. Te pogodbe so se sklepale s posameznimi koloni
Pogodba traja do 11. novembra prihodnjega leta. Njen •misel je ta-le: Kolonu N. N. se izročata v zakup hiša itev..- hi zemljišče parcela  Zakupcjemalec plača zakupnino z vinom in sicer da 4 hi svojega deleža, tako da di kolon 12 hi gospodarni, ostalo si delita: gospodar dobi dve tretjini, kolenu ostane ena tretjina. V slučaju (n. pr. toče), da kolon ne dopobš pridelka 12 hi, mora plačati v denarju, ali pa si gospodar vzame vino prihodnje leto i* kdcaovega deleža, da dopolni 12 hL — Da so bili veleposestniki gotovi zakupnine so se zavarovali proti toči, ki nas večkrat obišče; seveda na breme kolona. — Ako
Znanstvena raziskovanja so dokazala, da se je človek čekoma prvo živo bitje, ki j« bilo podobno sedanjeam človeku, pojavil na svetu zelo pozno. Našli še niso ničesar, iz česar bi sklepa K, da je človek ati vsaj žiro bitje, ki bi bile kotička^ podnhno Trdinj—nn človeku, bival aa nsilji pred pleutocanrina dobo, hi j« identična m ledeno dobo. Učenjaki so apinln^a amesja, da se je človek pojavil aa zemlji po prvi leriaaa dobi, ki j« kila najdaljša in tndi ■to+iaof let.
Ali je torej človek bival aa zemlji, ko je k3 vesoljni po-najostrejša, k tega se sklepa, da je človeštvo staro okrog top? To vprašanje mi je pred kratkem nekdo nastavil in prosil pojaanila.
Koliko j« človeštvo staro in kedaj «e je pojavil človek na zemlji je omenjeno že zgaraj. Torej, dognati nam je treba še, kedaj je bil. ako je sploh bfl, Tsarfjai patop.
Ko so s« pričele taliti ogromne mase sneg« in leda ob ob koncu ledene dobe in k» je Mima postala mškrjli ao reke in sploh vodovja tako narasla, da a* preplavile cria pokrajine. Toda vslcd tega pojav* ni bila spinšna poplava na vsem svetu, niti ni bčia pod vodo vsa sevoma polovica saše «r»V, ampak bile ao povodnji samo lokalnega značaja. ia ta povodnji sc tadi trajale dolgo časa. ker klima je postajala le počasi gockejša in ker sta se sneg in led topila počasi Poleg tega so se pa ledems dobe ponavljale.
Te povodnji ao gotovo ogrožale človeško življenje in veliko jih je halo tndi pokončanih. Ker pa človeški razum takrat še ni bil tako zelo razrit kot je danes, je takratni človek misSl, da je bila ta povodenj po vsem svatu, ali da je bil splošno vesoljni potop. Iz tega so narasle legende, ki potrjujejo to, da so Mie velikanske povodnji v prvih časih človeštva, aa da so bile te porodsji v pokrajinah severovzhodne polovice naše zemlje, kjer je tadi tekla zi-bdj človeštva.
Legenda o vaaoljnaai potopa, katero navaja sv. piana* omenja Noetovo barko, ki j« pristala na. goriArarat v Armeniji Prav lahko j« mogoče, da je bila vsa ti motaj« pokrajina pod vodo vsled taljenja vetikanaldh ledenikov, ki ao prišli od severa in snežnih zametov. Toda geologična raziskovanja no potrjujejo v ničemur ts legende, ki je v več	tudi sploh neverjetna. Iz naramrih pojavov ja
prav lahko mogoče, da je deževalo 40 dar m 40 noči in poleg tega so narastti potoki in rskn vstod taljenja armenskih ledenikov in prav Lahko je tudi mogoče da jo to i naa ii trajalo več mesecev. Teda »kakor ne mor* gapic, da bi bi« povodni tako iittindi, kot se n»inja v tej legendi o vnaoljnem potopu, edino vsled vednega deževja- Poplave so nastale le vsled taljenja o-gromnih ledenikov. Toda človeštvo, assrfjrno v dolinah m ravninah daleč od gorovja, td mo0» pojmiti, od kod naenkrat tolfco vodovja, ki je prideta poplavljati okolico, odirati v hiše ia ki j« poplavilo celo pokmjtao. V «voji primitivni domišljiji so sne pripisovati jezi bo-žanstva, katerega ao takrat častiti in v sled toga as o»e-nja v tej Ingrmti o vesoljnem potopu, »da so se odpne nebeške satvornice«.
Omenjeno jo ž« bilo, da so se ledene dobe ponavljale. Iz haW*gi* vzroka, o tem učenjaki še danes P0!10*" aa jasnem. Ne vedo razložiti, iz katerega vzroka je temperatura naenkrat tako zelo padfe »	** P°*®“
zopet dvignila. Nekateri to pripasajejo lege severne polovice naše zwl)s *a oddaljenost* od sdnea. Nekateri učenjaki ao mnenja, da severna m temna polovica naše zemlje
na oddaljenost od solnca in da se to pripeti vsakih 10500 let Enkrat je severna polorica naše zemlje btizje solnca
potem pa južna, In razcmgvo daje ena polovica bližje eob^goAe,c na	po*®***
kot £ na drugi ki je bolj oddaljena od zvezdogledi si niso še na ,a»>em m » še vedno bet*, glave, iz katerega vzroka se je pojavila ledena doba m rakaj se je potem ponavljala.
To je gotovo, da vesoljnega potopa, kot ga otanft sv. pismo, ni b3o nikdar in da se dotična legendaaMato le na vetiksaake poplave, ki ao nastalo vabd te^snj* ■Mcfr in leda ob koncu ledene dobe.	(Prosv.)
PO SVETU
30 On* b-t—i	P”-**;
20 dinarskih brakove,.	“““ T*
: ~r~T » -in vame vse 20 dinrske bankovce je racn tega odtočna, oa	-o,
L prometa. Duaajrid č*op»» P«v*w da
-n. rieda številnim razpečevalcem teh pcmarejemfl
včanic Je j*k* verjetno, da se nahaja izdelawrica tab
04 t*00*' PoUcii* }e aret**1‘ *
mnogo sumljivih elementov.	_
Amerika izgiaa v Ocean leta l,001.«fl. Geolog? so
neameriški kontinent manjša. Reka odnesla v morie 96 ton zemlje letno na vsako kateri je 5,085.500. Po računu geologe*^bo najmanj milijon let pr~*~'	««««	Amcrt-
inerje.
Prehranjevalna kriza —
ra prehrano je razposlalo na vse krajevne
<“*"** o*™"'*1”
zavodom.
na vsako štinjaJko miljo, Po račonvi predno izgine
Ministrstva gcspodacritf kateri naglaša
voacm.	Sorietsko	Rarijo.	Šved-«
Švedski trgovinski odnoSa#	kot	t
a je pnznals
stopnika So
velja za najboljšega
reouu u*v.. .. -	-	~~r	Versenčeva	kot
ska vlada je pnmala	švedijo.	Keršenče*
trgovin«
«a	za	Sve*jo.	».eršecče*
Aega ^^aJ°£tiSjšega pravnika m p«*. 'rM* *a naabolršega^ ^	"	eorc-tifcaega	poznavale*
telja Rusije in za bo!iševizma.	K .
Krte ▼ IiinT	nma.
_ Irmn ffiV	TcdflO	-y——
£ ;e sedaj v Franciji 70 odstotkov čevljarjev * pSkov brez dela. Ostati delajo le 2 d* -T
dneve v
v industriji obuval?1 vedno nevarnejša. »Hsmanite*
Izdaja za Komunist, zvezo Julijske BenriSJr odgovarja za uredništvo IVAN REGENT.
Tiska tiskarna .Lavoratoce’ “ Tnb*.