74. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 1. aprila 1895.
XXVIII. leto.
>h»ja vsak dan »icfcr. izinufti nedelie in praznike, ter velja po posti prejemali za a v h tr o - o g e r s k e dežele za vse leto 1T> gld., /a pol leta 8 «ld.. BO rotit lela 4 cM., za jeilfii coesec 1 gld iO kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld, 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kt.
na mesec, po 80 kr. /.a Četrt leta. — Za ruj o dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila pladnje se nd stirif.toj.ne petit-vrste po »i kr.. će se oznan:l<» jedenkrat Utka, po 5 kr., ce t>e dvakrat, in p < 4 kiv. če se trikrat alt večkrat fiska. Dopisi naj se izvole frar.kirafi. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo iu npravnistvo je na Koni; resnem trgO št. 13. Upravni&tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari.
Vabilo na naročbo.
Nlavn« p. u. oheluHtto uljudno vnlOmo um »<>*»» ■■r«*bo, »tare gospode naročnike pa, kn< *erln» je potekla koncem meneča narocniim, rroMlmo, «1» J» o praven* cmnii ponove, «1» poAi-1|Ma|e ne preneha in «1« dob« v»e Atevllke.
„SLOVENSKI NAROD"
eelja m L|ub IJ m nitke uarocuike brr> »oAilfn* ii|h um dom t
Vnm leto . . . Kid. i.f — i Četrt i«-t» . . «i«i.»-ao
l»r»l let« ... •*50| Jeden n*e»ec .     „ 1*10
•m po*IIJait|e um doui ne računa in kr. um lueMec, SO kr. in četrt leta. H poMll|anJem po pošti veljat Vmm letu  . . .   Kid. 15'—I fetrt leta . . . «ld. — Pol leta ...     ,,     H*—I Jeden uienec . t»40
tfaV" Naroeufe  »e lahko m vttaklm duemin, a h kratu ne mora p».<*lali  tndl naročnina, driiKače •e ne oziramo na dotlfno uaročllo.
Upravništvo ».Slovenskega Naroda".
Po razpravi o začasnem proračunu.
lOd odličnega rodoljuba.) Nam, ki smo živeli in mislili že takrat, ko! se je pričela v Avstriji parlamentarna doba, nekakšno čudno done na ušesa zadnje izjave nekaterih parlamentarcev, ob jednem naših brezozirnih nasprotnikov, in njihovih glasil a la „Netie Freie Prease", ki so nasled
niki ustanoviteljem dobe, Bder bochsten Fructih-zirung"
Dvakrat smo čitali besede ministra Plenerja, predno smo verjeli, da on svari ljudstvo pred igro na borzi, in predno smo verjeli, da on, nasprotnik Cehov, ne zavzema več tistega stališča, na katerem je stal še pred nekaterimi leti. In vse to, kar je povdarjal minister, povdarja tudi prej omenjeno njegovo glasilo.
A vender je minister Planer naslednik taistih mož, ki so ustanovili v Avstriji dobo „der Imcbsten Fructifizirung" in „der strietesten Vei fassungs-trene". Takrat j« bila uprav ta dunajska borza pa ladij možakov-veljakov, in ako so ti možaki kaj pregrešili, na priliko pokojni minister Giskra, ki je prejemal „Trinkgelder", — opravičevali so s.« na borzi, in ako so jih boraijandi aklamirali, bili so zopet beli kot sneg, in omenjeno glasilo je to nedolžnost naznanilo „urbi et orbi".
In takrat, ko se je to godilo na Dunaj i in na borzi, so naši kranjski politični pritlikovci ustanovili „Konstitutionellen Verein* s sedežem v ljubljanski kazini. V to društvo bili so vpisani garda „der Verfassung8treuenu, vsi uradniki, torej tudi sodni pričenši pri prezidentik in državnih pravdni-kih do zadnjega praktikanta, ki je mislil kedaj kaj več postati. Najimenitnejši mej temi bil« so renegati, ki so sloveli pod imenom nekdanjega uda južnega „Sokola" in čitalniškega pevca Kraus-a kot Krausovci. V kazini se je tedaj razgovarjalo o sposobnosti uradnikov, v kazini se je tedaj določilo, da J« pokojni Piiker bil sposoben za šolskega nadzornika, dasiravno ni imel potrebnih skušenj, tam je bil izbran sedaj v Ameriki bivajoči begunec Frilnzl pl. Vesteneck, da je vodil „slovečo" volitev v ljubljansko trgovsko zbornico. Tisti čas je slovela „kranjska špraha" in kar so govorili Slovenci, bilo je „krainerischu ali pa „\vindisch". Glasilo kazinotov „Laibacher Tagblatt" in za njim »Laibacher Zeitung" sta imela glavno nalogo grditi našo deželo, opisati vsak mali pretep kot najhujši dokaz velike surovosti našega ljudstva. Otroke, ki ao metali kamenje na kravo, da so jo pregnali pred
bližajočim se vlakom, so razvpili kot napadalen železniškega vlaka, iu kmetje na Pivki, ki so se po vsej pravici postavljali proti temu, da je siieperska graščina na Mošoru hišo zidala, bili so uporniki, nad katere je bilo treba poslati kompanijo vojakov. Kot najbolji porotnik veljal je takrat mož plemenitega stanu, ki je javno izustil: Ich vernrtheile jeden, den die Staatsanvvaltschaft klagtu, iu posebno hvalo je pel temu porotniku taisti sodni svetnik, ki jfi izjavil: Jede-* slovenisehe Illatt muss schon des-halb koofiszirt vverden, weil es slovenisch ist". Pohvala plemenitega porotnika se je tudi v „Lai-baherici" razglasila, dandanes pa isti porotnik ne pride nobenkrat več na vrsto.
In kakor na Dunaju, tako tudi v Ljubljani so se časi spremenili. Tam so najbolj zagrizli nsta-voverci jeli graditi borzo in prikupovati so Cehom, — tukaj v Ljubljani je v zadnjem deželnem zboru Balohov Jože, prav za prav egiptovski Jože novega testamenta, hvalil ljubljanski občinski svet. In tudi baron Apfaltrern, ki je spremljal pokojnega Giiina, ko je ta prenašal našo literaturo pod pazduho, glasoval je za slovensko gledališče.
Popolnoma opravičeno se toraj lahko reče ustavovercem tam in tukaj: „tempora mutantnr et nos nmtamar in illts".
To vse smo povedali radi tega, da se ozremo konečno tudi na tiste naših rojakov v javnih službah, ki so bili narodni takrac v krutih časih in so narodni sedaj in na katere se prej omenjena prislovioa ne da vporabljati. Oni so stali kakor zid na narodnem stališču nasproti \Vaserju in Ger-tscherjn in popolnoma neopravičeno so bili prete-rirani radi njbove neomahljivoati in trdnega značaja Ali bi ne bilo prav, ako bi tistih naših poslancev, ki javno vedno molče, vsaj „in eamera charitatia" spregovorili besedo za take može, ki so reševali čast slovenskega uraduištva v časih rene-gatstva in potuhnjenosti V Ako se za modem** Slovence najdejo mesta dvornih svetnikov, bilo bi gotovo prav, ako bi se pomagalo tudi tistim narod ujakom, ki BO ostali pozabljeni, ker so stali tudi s početka ie na tistem mestu, ki nahaja dandanes priznanje. Menimo, da bi bilo prav. ako bi se možje, katerim se sedaj dobro godi. spominjali ti*:ih trpinov, ki «o po moiatem svojem postopanju služili za vzgled narodu, katerega je begala trupa brezznačajnih kruhoborcev. Ako je dandanes Linhart najbolj zagrizen ustavoverer, sposoben za višje mesto, zakaj se nazaj potiska moža, ki je z mirnim d-lom nam zagotovil leposlovno literaturo? Ni Bog ve kaj, kar smo dosedaj dosegli, in vgotovljeno tudi ni tako, da bi kruti naši nasprotniki s pomočjo naših omahljivcev, katerim je Ljubljana ravno toliko, kakor „Laibach", ne prišli zopet na površje in da bi potem zopet trebalo trdnih stebrov in kje se bodo našli možje v narodu, kateri zamorejo jasno sprevideti, da za moštvo pri nas ni prostora, da le-to mej nami nima prave veljave?
Debata o provizornom budgetu je obudila v nas misli, katere tU priobčujemo, in to tembolj, ker smo opazili, da so naši poslanci, bodisi toliko vtru-jeni, ali bodisi toliko zadovoljni, da pri tej priliki niso ničesar spregovorili t
Državni zbor.
Na Dunaju, 30. marca. Poslanska zbornica je v današnji seji vzprejela tista poglavja  prvega  odstavka  davčnih predlog, katera so se bila odseku odkazala, da ja premeni.
Začetkom seje so posl. baron Dipauli in tovariši predlagali: Z ozirom na to, da se bodo vsled popustov in oproščenj od davka, določenega po novem zakonu o personalni dohodarini, zgodile premembe glede volilcev zlasti glede petakarjev; t ozirom na to, da je vsako premembo volilne pravice po davčnih zakonih vsekako preprečiti in z ozirom na to, da bi se vsled teh opravičenih olajšav
malim in BJabajlim davkoplačevalcem prikrajšale politične pravice in bi s tem davčna reforma izgu-bda svoj socijalistični pomen — se predlaga: členu 12 zakona o neposrednih personalnih davkih je dolai : Do definitivne določbe glede mere direktnih davkov in s pravozmiselno porabo ostalih določb glede terminov se določa, da davčne olajšave, dovoljene vsled zakona 0 direktnih personalnih davkih, na smejo prav nič premeoiti sedaj obstoječe volilne pravice. Pri realnih davkih velja za mero letni znesek deželnoknežjega direktnega davka, kakor sa je predpisal. Pri dohodarini se računa letni znesek deželnoknežjega davka, kakor se je predpisal, dodavši SSodfltotno doklado kot ekvivalent že pri predpisu dovoljenega predpusta. Zi tiste, kater.m se je v zmislu g 6 dovolil odpust dohodarine, veljaj kot letni davek to, kar se je predpisalo dodavii petodstotno doklado.
Ta predlog se je oJkazal davčnemu odseku. Zbornica je na to odobrila {»oročilo o olajšavah za povrnitev deželi koroški danih državnih posojil in dovolila kredit KiO.OOO gld. pO ujmah oškodovanim prebivalcem nekih okrajev, naposled pa nadaljevala razpravo o davčni reformi, in sicer O §§ 18 i" 19, obsezajočih določbe glede sestave deželnih komisij za odmerjenje dubitkovine
Po daljši precej ostri razpravi se je vzprej.l odsekov predlog, da naj v teh komisijah imajo svoje zastopnike tudi trgovinske zbornice.
Takisto so se vsprejele tudi določbe glede sestave kontingentnih komisij.
Koncem seje je posl. dr. Hofmann - \Vellen-hof nujno predlagal, naj vlada ugodi pritožbi občinskega sveti graškega zoper namestniško odredbo, s katero se je razveljavil sklep graškega občinskega sveta glede proslavljanja kneza Bismaroka,
Posl, Hofmann WeUnnl)of je svoj predlog utemeljeval a N-m, da ni smeti omejevati pravice, izražati Bvoje mnenje o gotovih Btvareh, slasti Se to mnenje nikakor ne nasprotuje avstrijskim interesom. Graiki občinski svet je naroČil županom, n.<j slav-nostni   kornera   na   čast   knezu   Bismarcku v
imeni mesta pozdravi. Slivnost ni imela političnega značaja. (Posl. Stalita: /e na sebi je demonstracija!) Pač pa je narodna slavnoat, pri kateri hočejo prireditelji in udeležniki demonstrovati, da niso samo zvesti avstrijski državljani, nogo tudi zvesti sinovi nemškega naroda. Nekdanji nasprotniki Avstrije so sedaj nje najboljši prijatelji. Ce bi slavnost v Gradci vsled tega, da je vlada županu prepovedala pozdraviti komers, zadobla demonstrativen znač.ij, bila bi za to odgovorna vlada.
Minister Bacquehem je priznal, da le manifestacije, ki imajo naroden in političen značaj, se časih zoper intencije prirediteljev tako zvrše, da ne narede dobrega utiša, da obujajo z avstrijskega stališča nesimpatična čutila in da jih je zategadelj s tega stališča odločno obsojati. Će se danes po-vdarjajo patrijotična čutila, toži, da se tem manifestacijam pripisuje namen, kateri nimajo, je uzrok temu preteklost, pri kateri se je marsikaj zgodilo le vsled tega, ker nihče branil ni in česar pri najboljši volji ni moči zmatrati za izjavo specifično
avstrijskega patrijotizm«. Za take manifestacije se mora določiti meja: avstrijska državna ideja se ne sme ni za trenotek pozabiti; vlada mora skrbeti, da pride avstrijska misel vselej, povsod in popolnoma do veljave.
Minister Madevski je pojasnil, da so vse-učiliški profesorji v Inomostu sami, oziroma vshd rektorjevega nasveta izstopili iz komiteja za prireditev Btsmarckove slavnosti.
Ko so še govorili dr. Steinvvender, Kai-ser in grof Kliuenburg, je zbornica nujnost sravljenega predloga odklonila.
Koncem seje so posl. Višnikar in tovariši stavili naslednjo interpelacijo na pravosodnega ministra :
Fo t; 194. ces. patenta z dno. {). avgusta 1854, št. 208 drž. zak., je papilama svote plodonosno nalagati na sledeče načine: 1) Da se kupijo nepremičnino ; 2.) da se razdajo zakonito zavarovane kot posojila na nepremičnine; 8.) da se nabavijo avstrijske državne ali tem jednake javne zadolžnice ; •1.) da se kupijo zastavni listi gališkesja deželnega kreditnega zavoda; 5.) da se nalože v javnih dovoljenih avstrijskih hranilnicah, toda naložena svota za vsakega nedoletnika ne smo presegati zneska 5 00 gld. konv. v.; 6.) da se ustanove skupne sirotinske blagajnice.
Vrh tega se je s  posebnimi   zakoni  in ukazi i.ovolilo, kupovati zastavne liste in obligacije raznih ruštev in korporacij, in sicer se visokost naložene oupilarnc   svote   ni   omejila,   kakor   pri hranilnih vlogah.
Določba petega odstavka rečenega paragrafa ••e tako tolmači, da za jednega nedoletnika se tudi v raznih hranilnicah ne sme nalagati več kakor 525 gld.
Nagibi, ki so bdi za to določbo svoj čas mero lajni, .sedaj gotovo več ne veljajo. Pri nalaganju imetij nedoletnikov in kurantov je gledati na dobro obreatovanjs zlasti pa na varnost kapitali). Ta varnost pa je pri avstrijskih hranilnicah gotovo večja, kakor pri vrednostnih papirjih, izpostavljenih kurzuim pivmemham. V zadnjih 40 letih so hranilnice zadobile nenavaden gospodarski pomen in varnost vlog je najpopolnejša, vsled česar je tudi na-1 iganje v hranilnicah najpriljubljenejši način plodonosnega nalaganja kapitali j. V zadnjem desetletji je v vseh kronovinah ustanovilo mnogo hranilnih, posojilnih in kreditnih z a d r u g, katerim prebivalstvo popolnoma zaupa in pri kate* tih bi se pupilarne kapitalije do gotovega zneska lahko nalagale, event.uvalno le zneski iz tistega o i nega okraja, kjer ima zadruga svoj sedež. Odločitev bi se eventuvalno mogla prepustiti sodiščem i. instance, pri katerih so dotične zadruge regi-s trovane.
Določba, da v hranilnica ni smeti nalagati več kakor d25 gld., naj bi se odpravila, oziroma naj bi se primerno zvišal maksimalni znesek za nalaganje.
Pri vehkem številu hranilnih in posojilnih zadrug, ki dajejo svoje kapitalije na hipoteke, pri velikem nasprotatvu kmetskega prebivalstva, nalagati svoj denar v vrednostnih papirjih in ker se končno tisti, ki so potrebni kredita, obrnejo raj še ...i kak denarni zavod, kakor na zasebnike, najdejo varstvena oblaatva vedno težavnejše sigurne hipoteke in se morajo držati glede hranilnic veljavne, potrebam naše dobe ne več primerne določbe jj 104 odstavek 5, rečenega patenta.
Iz tega nagiba vprašajo podpisanci:
Hoče li Nj. ekaoelenca resno uvažavati vpra~ r. e o času primerni premembi določb glede plodo-no.snega nalaganja kapitalij v varstvu stoječih oseb, oziroma predložiti primeren zakonski nacrt?
Prihodnja seja bo v p o nedelje k.
1 I Jllllljuili. 1. aprila. Volilna reforma. Ni ki poljski list je nedavno prinesel novico, da so se sporazumeli v pododsiku že skoro popolnoma o državnozborski volilni reformi m sklenili, da se novi volilni razredi razdele tudi v kmetske in mestne volilne okraje, židovska „Neun Freie Fresse", ki je po običaju precej dobro poučena, ker jej vse poroča neki član pododseka, bodi si že dr. Menger ali kdo drugi, pa piše, da se o stvi-ri še
niso popolnoma sporazumeli, Ker bode pa število poslancev v novi kuriji majhno, ni mogoče, da bi se povsod razdeljevali okraji v kmetske in mestne. Manjše kronovine bodo tako volile le po jednega poslanca iz vsacega volilnega razreda nove kurije. Pač
se. bodo volilni okraji razdelili v mestne in kmetske v deželah, katere bodo volile več poslancev. Industrijske dežele, ki imajo več delavcev, bodo tudi razmerno več poslancev volile nego druge. Sicer pa levičarski list priznava, da bode še minolo precej časa predno se doseže kako sporazumljenje. Ker bode več manjših dežel vkupe volilo, je celo mogoče, da nas spravijo v tako zvezo, da Slovenci v razredu delavcev ne dobimo niti na Kranjskem svojega poslanca.
Deželni načelniki proti volilni reformi. Po koalicijskih listih se zopet širi novica, da so deželni načelniki se izrekli, da prebivalstvo ne želi hitro rešitve volilne reforme. Kolikokrat pač vprašujejo deželne načelnike? Sicer je pa nam umljivo, da deželni naredniki se volilne reforme ne vesele, ker bodo potem pri političnih oblast vili zojiet imeli več dela, katerega se seveda jako boje. To sklicevanje na deželne načelnik« ima tudi svojo nevarno stran. S tem se nekako delavci poživljajo k demonstracijam, ker drugače pač ne morejo dokazati, da žele volilne pravice. Take politike z ulice pa mi-niaterski predsednik zopet, ne trpi in je že pretil s silo Nam se dozdeva, da bi koaliranci radi le vso stvar zavlekli in iščejo le kacih povodov, in zaradi tega so iznašli dotične izjave deželnih načelnikov. Sicer pa tukaj nimajo izjave deželnih načelnikov ničesa opraviti. Koalicija je prevzela nalogo, rešiti volilno reformo in je to njen* dolžnost storiti kakor hitro je mogoče, ali pa umakniti NO s pozorišča.
Mladočelii in naprednjaki. Nasprotniki Mladočehov «o bili že veseli, da se bodo pri deželno- in državnoaborskih volitvah naprednjaki popolnoma odločili od Mladočehov in postavili svoje kandidate. Ta želja se pa ne bode jim spolnila, kajti naprednjaki so nedavno imeli shod, na katerem so sklenili, da bodo pri bodočih volitvah podpirali mladoč-eške kandidate.
Bismarckova osemdesetletnica.  V Gradcu je danes  velik   koraers  povodom Bistuarckove petdesetletnice. Mestni zbor je sklenil, da mestni župan nagovori Bismarckove častilce, ker menda deželni glavar ni maral prevzeti te naloge. Sklenili so tudi, da se usadi Hisuiarokov hrast.  Vlada  pa ni znala prav ceniti   te.^a   sklepa   in   je   razveljavila sklepe mestnega   zastopa.    Zaradi tega   jo  seveda velika nevolja  v   neniškonarodnem   taboru.   Mestni zbor vidi v tem kršenje mestne avtonomije in je sklenil pritožiti se na ministerstvo. Kako se stvar koncem reši,  nas  dosti  ne   zanima, naj  8e vlada z Nemci pogodi, kakor hoče.    Duh, ki veje v Gradcu, je le posledica    postopanja   raznih   vlad,   ki   so vedno skrbele, da se ohrani nemški značaj Avstrije. Ravno tako se jeze  nemški   listi   nad   Madeyskim, da je prepovedal udeležiti   se Bismarokovega  slavlja vse-učiližkim   profesorjem   v  Inomostu.   Neki nemški list pa napada profesorje, ker so se  dali ugnati od učnega ministra,   kar   ni   častno  za  take nemške može.
Bosna in Hercegovina, kjer vlada močen niadjaraki vpliv, se tudi udeleži razstave v Budimpešti in misli se v ta namen porabiti poldrugi milijon goldinarjev. Da se pa ne ruši ravnotežje v budgetU, se je pa ustavila naprava zemljiških knjig in več katastralnih uradnikov odpustilo, oziroma se jih še odpusti. Tako se Matij aro m na ljubo odloži jako važna zadeva v deželi, ki je v najtesnejši zvezi z gmotnim razvojem v deželi. V Bosni je sploh še preveč druzega potrebnega d-da, nego poveličevati razstavo ob tisočletnici ogerske države. Tako je nujno potrebna predloga agrarnih razmer, kajti sedaj je še skoro vse tako, kakor pod turško vlado, le davki 80 se, še povokšah.
Strahov it ost. i v Armeniji. Angleški listi pišejo, da so se v Armeniji razkrile kaj čudne stvari Vlada je dala ustno in pismeno ukaze Kurdom, da naj napadejo Armence in nobenemu ne prizanašajo. Generalni guverner hitliški je prečital neko pismo, v katerem je. trdil, da ga je dobil od sultana in v katerem se zapoveduje, da naj se razrušijo vasi. Dognalo se je pa, da Kurdi niso napadali žensk in otrok, da tudi vojaki niso tega marali, a so jih silili častniki. Radovedni smo, kaj bodo storile vlade, ko take stvari prihajajo na dan, ko so vendar odgovorne za to, ker ne prisilijo Turčije, da bi izvela berolinski dogovor.
Predsedstvo nemškega 'državnega zbora Nemški cesar se je naposled le odločil, da vzpiejme novo predsedstvo nemškega državnega zbora in sicer pri Bisniarkovem banketu. S tem hoče cesar neki-ko prisiliti predsedstvo, da se udeleži Bismarokovega
proslavljanja. Če pojde predsedstvo k temu banketa, ne vemo, najbrž pojde, ker katoliška stranka ne bode hotela stvari tirati do skrajnosti.
Dopisi.
H Hornikei(ii, 29. marca. (Le resnico!) Včerajšnji »Slovenec* (štev. 71.) piše iz državnega zbora o proračunskem  provizoriju  mej  drugim o Fimovem govoru tudi tole: „ Govoreč o Slovencih, omenja, da se na Koroškem Slovencem najhuje godi. Nemški učitelji, nemški uradniki, celo nemški duhovni ondi s Slovenci ne morejo drugače občevati, nego z znamenji in tolmači.  Opomba govornikova glede duhovnov je pač neistinita, ker je hvala Bogu na Koroškem slovenskih duhovnov  toliko,  da so često  po nemških   župnijah službujoči.* Tako pisariti more le čl .vek, ki naših razmer čisto nič ne pozna. Poslanec Kim v svojem govoru gotovo ni mislil na našo nižjo duhovščino, ki pasti ruje po deželi,  pač pa na  našo  višjo,   ki sedi v Celovcu pri dobro obloženi nemški  mizi in gospoduje ter vlada žal tudi slovenske dekanije i župnije.Kako pravičen je naš škof dr. Kahn Slovencem, o tem smo že večkrat kaj slišali prej, p.t bi se tudi sedaj dalo o tej njegovi   pravičnosti  še  mnogo napisati. On bi imel biti prvi,  ki bi moral znati slovenski vsaj toliko, da bi se na svojih vizitacijah, kedar doliaja v slovenske kraje, mogel s svojimi slovenskimi firmani v njih maternem jeziku razgovarjati. Tega pa ne more, evo Kim prav trdi, da mora naš škof, ki ima okolu 130.000 Slovencev v svoji škofiji in pod svojim varstvom, ali molčati kot rautec, ali pa ž njimi po tolmačih občevati.   Prejšnji Škot dr. Funder je imel vsaj slovenskega kaucelarja ; dr. Kahn ga je odpravil in imenoval za svojega kance-larja moža (Karola Klslerja), ki besedice slovenski ne zna. Ta mož torej ne more občevati s Slovenci, kedar spremljuje škofa po slovenskih krajih, evo posl. Kun zopet prav trdi,  da so celo duhovni prt nas na važnih mestih, ki s Slovenci ne morejo občevati. Dne 0. aprila lanskega leta umrl je slovenski kanonik Andrej Alijančič. uzoren mož; na to mesto je imenoval dr. Kahn trdega Nemca Guido Bittnerja ter mu ob jednem poveril stolno in mestno župnijo v katero hodi  veliko Slovencev k spovedi  itd., a temi ta gospod ne more občevati, kar je zopet dokaz da je dr. Kim govoril  resnico.    Kakor ima vlad* svojega nemškega Schmidta, tako ima tudi naš škof svojega slovenskega Kovača,  ki mu služi na poto vanji po slovenskih krajih za tolmača in ob jednem za magistra, ki ima nalog, spreminjati bolj navdušene in  zavedne  slovenske kaplane in   župnike v nekaka petrefakta. Ob jednem ta gospod rad poroča, kar po farovžih vidi.   „SlovenČev*  poročevalec t nI i dalje, „daje hvala Bogu slovenskih duhovnikov na Koroškem toliko, da sc često   po  nemških   župnijah službujoči."    Marsikdo bode mislil,  ki  bode te besede čital, da je slovenske duhovščine na Koroškem toliko odveč, da škofu dr. Kalinu kar preostaja in da je prisiljen, jo nastavljati po nemških krajih. To pa ni istina! Koliko fani je še. praznih po slovenskem Koroškem in koliko kaplanij še ni nameščenih?! A za tem grmom tiči drugi zajec: Slovenci morajo mej Nemce, da se ohladijo; tako hočejo imeti milostivi gospod škof Kahn in še milostivejši njegov gospod kancelar. „Fort mit SchadenI" Pisal bi marsikaj lehko še,  kar bi želel, da bi bil gospod Kur. porabil, pa potrpimo še malo časa.   Mislim, da mi bode prilika dana,   kmalu še o čem drugem obširneje govoriti, in takrat bodeta   gotovo   tudi »Slovenec"  in njegov dunajski  poročevalec vskliknila „škoda, da še tega ni  vedel  poslanec Kim, da bi bil še to spravil na dan v državnem zboru". — A kar še ni, zna še priti; treba le malo potrpeti, da se b seda uleti! K—č.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 1. aprila.
— (Repertoir   slovenskoga gledališča
Jutri torek 2. t. m. bode izredna gledališka pred-stava na korist zares marljivemu zboru slovenske opere. Na prošnjo zbora bode g. skladatelj Viktoi Parma ta večer osobno dirigiral svojo opere „ I i r h, grof Celjski" ki se bode pela zadnjikrat, ker se pojutrišnjem definitivno zaključijo tudi izredne predstave. Povedali smo že, kako res požrtovalno je sodeloval zbor v 17 večjih operah, operetah in igrah s petjem. Lztnsj 7'2 predstav minule sezone je zbor nastopil ;>4 večerov v operah; 7krat v operetah in '.»krat v večjih igrah s petjem toraj 50 večerov, neštevši večje drame (Ludvik XI , Jan Vvrava itd ), v katerih je tudi sodeloval. Preverjeni smo, da že samo to zadostuje, da bode gledališče jutri prav dobro obiskano ter da bode naše občinstvo vrlemu zboru dejauski dokazalo, da ve čislati njegovo delovanje. Vsi solisti sodelujejo iz prijaznosti do beneticijantov.
— (Slovensko gledališče.) V ulogi PlumketU v „Marti" je sinoči nastopil kot gost gospod Ivan pl. Borkovvski in dosegel dokaj lep ispali. Goap-
Horkow.ski je Poljak in j« svojo ulogo pel največ poljski, nekatere piece pa j« pel v slovenskem jeziku in sicer to tako čisto in pravilno, da se je občinstvo čudilo tembolj ko vidi, da si je na pr. nek drugi naš operni pevec skoraj za vsuko predstavo izumil svoj posebni jezik. Gosp. Borkovvski je izborno šolan pevec ; glas njegov ima pravi basovi timbre, je sicer mehak, ne gromeč, a blagoglasen in sposoben za najfinejše modulacije. Gosp. Borkovvski poje s čustvom in napravlja z jasno vokalizacijo jako prijeten utis. Vrbu tega igra diskretno, uglajeno in ima pravi gledališki temperament. Občinstvo je cenjenega gosta opetovano na odprtem pozorišču in koncem dejanj odlikovalo z jako živahnim priznanjem zlasti pa po „porter pesmi". Prav iskreno je pohvaliti tudi gospo I neman novo ter gosp. Beneša, kakor tudi gospč. To w ar ni c ko, g. Perdana in Štamcarja ter ves zbor. Predstava je bila v vsakem oziru jako dobra.
— (Konservatoristka gospica Franja Ver-hunc.) Prijatelj našemu listu nam piše z Dunaja : Gospica F. Verhunc, katera bode sodelovala pri prihodnjem velikem koncertu »Glasbene Matice", je jedna prvih učenk dunajskega konservatorija. Glas ima krasen, tako v visočini kakor v nižavi, tako da lahko poje sopran kakor alt, kar je pač redek slučaj. Pred nekaj dni je imela prvi javni nastop v konservatoriju in pela pod vodstvom prof. Gensba-cherja z največjim uspehom arijo „Marija milostna gospa" iz Dvofakovega „Mrtvaški ženin", kateri se bode tudi pri koncertu nGlasbene Matice" pel. Povabljeno odlično občinstvo, večinoma strokovnjaki in prijatelji glasbe, odlikovalo je s frenetičnim aplavzom mlado umetnico. Tudi več krasnih šopkov se ji je izročih;. „Glasbeni Matici" je le častitati na pridobitvi te izborne pevke-Slovenke, katere ime je že sedaj znano v glasbenih krogih dunajskih.
— (Deželno gledališče) naše je res krasno. Ž njim si je proslavil ime njega stavitelj deželni inžener g. Vlad. Ilraskv, ali žal, da prihaja tesnoba te lepe stavbe vedno bolj in bolj neprijetna. To čutijo jako bridko podjetniki, ki jim ni moči delovati prav uspešno niti v umeteljskem nit« v gmotnem oziru; pretesno jim je prizorišče in nedostatno parterno stojišče in galerija. Deželni zbor je stiskal in stiskal — prostor, da bi manj stalo, a zato se je razsulo po tein svetišču bleska in leska za nekoliko več, nego se je s tistim preklicanim stiskanjem priščedilo. Uresničil se je sijajno pregovor, da „šparavec najde eiravca". — Vsi se še spominjamo tiste pieklaste zgradbe ob desni strani gledališki, ki naj je pomenila prihodnje skladišče za kulise itd. Občni upor je preprečil nameravano iz-kuzo. Deželnega muzeja podzemski prostori so bili toliko gostoljubni, da so vzprejeli razno gledališko pripravo, ali tukaj jim je že postalo pretesno in pre-vlažno, omisliti jim je bilo zopet drugih prostorov tam daleč na klasični rimski cesti v nekem Kan-čevem poslopji. Tam se bode namreč sedaj naselil gledališki mojster Stadler z vso svojo prtljažo, tam bodo uboge stare kulise in vse njih pritikliue vsak dan koprnele po svojem pravem »lomu, nove pa se bodo dostojno opravljale in romale na višje povolje v lepi Talij in hram. Seveda ves ta „špasu bo zastonj!
— („ Slo venskega planinskega društva") zabavni družbinski večer dne 30. marca t. I. pri „Slonu" obnese! se je jako dobro. Udeležba je bila številna, prišlo je tudi mnogo dam. Iz posebne prijaznosti je sodeloval tamburaški zbor pod izbornim vodstvom gospoda kapelnika Barboriča. Velezani-mivo predavanje g. prof. Rutarja je tem bolj ugajalo, ker je bil predmet predavanju „Cez Ture" povsem nov in planincem malo znan.. Gospod Hutar pa je tudi žel splošno zasluženo zahvalo za svoj trud. Vrlim tamburašem je občinstvo za lepo igranje živahno izražalo svoje priznanje.
— (Mostna hranilnica ljubljanska.) Meseca marca 1895 uložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 583 strank 144.738 gld. 33 kr., 385 strank pa uzdiguilo 1)0.328 gld. 52 kr. V prvem letošnjem četrtletju dovolilo se je 17G prosilcem posojil na zemljišča v skupnem znesku 119.417 gld.
— (Promet ptujcev.i Tekom meseca marca t 1. izstopilo je v tukajšnjih večjih hotelih 1506 ptujcev.
— (Vinske cene na Kranjskem) Da dobi zanesljiv pregled o vinski letini leta 1894, naročilo Je poljedelsko ministerstvo raznim društvom, šolam
in potovalnim učiteljem, naj mu poročajo o vinski letini. Glasom teh pomčil bila je v sodnih okrajih Vipava. Senožeče in Litija, v kolikor ni uplivala trtna uš, srednje dobra letina; v vseh ostalih okrajih pa je bila vinska letina precej slaba, tako da je skupna produkcija dosegla komaj 35°/0 normalnega vinskega pridelka. Tudi kvaliteta v vzhodnih pokrajinah dežele ni nič kaj dobra. Hudo deževje v cvetni dobi in slabo vreme za časa trgatve sta uplivala neugodno. Tudi cene razmerno niso visoke, kar dokazujejo sledeče številke: Postojna 11—30 gld., Bistrica 12 gld. Senožeče 14—20 gld , Vipava 16 gld. hektoliter. V krajih, kjer je trtna uš zelo razširjena, pa so cene mnogo višje, tako n. pr. v okraji ECostanjeviskem 28—30 gld hektoliter ter se je posebno mošt s požlahtnjenih trt lahko in drago prodaval.
— (Zoper proslavljanje Bismarcka.) Občinski zastop trga Središče je — kakor se nam je brzojavilo — včeraj soglasno sklenil, da z avstrijskega in slovenskega stališča odločno protestuje zoper proslavljanje kneza Bismarcka, krutega nasprotnika Avstrije in Slovanov.
— (Narodni dom v Celovcu.) Zadnji .Mir" je glede na notico goriške „Soče", na| bi se v spomin SOtetnaga vladanja cesarja Franc Jožefa zgradil v Gorici in v Trstu „Slovenski dom" z veseljem pozdravil to misel ter priporoča, naj hi si tudi koroški Slovenci jednako, kakor goriški in tržaški zgradili svoj „Slovenski dom" v Celovcu. Tako narodno zbirališče je koroškim Slovencem potrebno a bi bilo tudi jako koristno. Potrebni denar naj bi se dobil z delnicami po 100 gld., ki bi s<* morda lahko tu ii izplačevale v letnih obrokih. Na račun teh delnic pa bi se potrebni denar lahko vzel na posodo pri slovenskih kreditnih zavodih.
— i Nove železniške postaj ice na Koroškem.) Mej Trbižem in Beljakom se bodo odprle tri nove postajioe in sicer: V Miinarah pri Bruci, Podturjem in v Pečali.
— (Laška demonstracija i „11 giorno 2 di novembre del MDCCCXCIV qui convenero i podeata e i delegati deli' ls'ria a nalVermare oba u mano potere non cancella XX secoli di vita latina", ali po naše: „Dne 2. novembra 1894. zbrali so se tu župani in odposlanci Istre v potrditev, da človeška moč ne izbriše 20 vekov latinskega življenja." lu za to ploščo naj bi potrosili 200 gld.!! Proti temu nečuvenomu predlogu govoril je svetovalec g. Goriup, izjavivši v imenu svojih okohčanskdi tovarišev svetovalcev, da hude glasoval proti predlogu, ker znači izvršitev istega provokacijo slovanskega življa ister-skega. To izjavo vaprejela je fakinaža na galeriji z navadnim svojim hrupom. A onorevoHi G. Rasco-vku ni Eadoščal predlog mestne 'bde acija odgovoril je svetovalcu Goriopu, da, četudi bi bila ta plošča nekak protislovoosk protest, je ta protest vendar jako slab z ozirom na toliko protinarodnili demonstracij, katere prirejajo nasprotniki italijanstva (II), Toda H iskovičn tudi ni po volji, da bi sn plošča vzidala v predsobi; plošča in.Ta biti vidna vsem meščanom, zato naj se vzida v veži mestne palače. Ta Raskovičev predlog mestne delegacije so vzprejeli in dovolili potrebni denar soglasno, izvzernii prisotna okoličaoska svetovalci gg, Goriupa in Va-tovca, (Živeli tržaški konservativciI) Ta skleji pro-vzročd je silnu odobravanje druhali na galeriji
— (Velik požar v Karlovcu) je vpepalil II hiš v takozvanem ržidovskem varoiu". Začelo je goreti pred Dubovcem v vrsti hiš od bolnice do železniškega mosta. Plamen se je razširil /. grozovito naglostjo. da ga ni bilo moči >mejiti prej, nego da je izgorelo vse židovsko predmestje.
— (Umrli ja na Dunaji v 47. letu g Viljem V o s s, bivši profesor na L)ubljanski realki. Pokojnik je 20 let služboval v Ljubljani, preiskal v naravoslovnem oziru veo našo deželo in napisal mnogo znamenitih botaničnih študij. Bil je konciiijanten in splošno čislan. Laui je bil premeščen na Duuaj, kjer je sedaj nagloma umrl.
— (Razpisane službe) V področji politične uprave na Kranjskem mesta detinitivnega in začasnega okrajnega komisarja z dohodki IX. čin. razr., eventuvalno tudi mesta delinitivnega in začasnega vladnega koneipista v X. čin. razredu. Prošnje do dne 20. aprila predsedstvu deželne vlade v Ljubljani. — V moški kaznilnici v Mariboru mesto upravitelja v IX. čin. razredu H prostim stanovanjem in običajnimi emolume ti (kurjava in luč). Prošnje do 20. aprila viijemO državnemu pravdmštvu v Gradcu. — Na jednorazredni ljudski šoli pri Št. Jurju v Izlakah pri Zagorju o. S. mesto učitelja s plačo •150 gld. in funkcijsko priklado 30 gld. Prošnje do konca meseca aprila okr. šolskemu  svetu v Litiji.
* (Vseruska razstava v Nižnem Novgo rodu) — V naše poročilo o posebnem vlaku, ki se priredi drugo lato zaradi razstave iz Prage v Nižnij Novgorod, vrinila se je velika napaka. Vožnja iz Prage do Novgoroda velja namreč v I. razredu 50 gld. 81 kr., v 11. razredu 36 gld. 72 kr. in v III. razredu 22 gld 58 kr., ne pa ravno toliko rubljev, kakor smo po p moti poročali.
* (Električna razsvetljava v Sarajevu) ae bode skoro dogotovila in se utegne pričeti električna razsvetljava mesta z dnem  1. maja.
'■■ (Slovanska glasba v Italiji) V Milanu je koncertoval Slavjanski s svojo družbo štiri večere s sijajnim uspehom. — Istotako je slavni češki
kvartet s svojimi koncerti navduševal umetnoljubno prebivalstvo „moralne prestoiioe" Italije, kakor in-zivljejo bogato glavno me-ito Lombardije.
* (Ženske kot pismonoše) Ogerski trgovinski minister je za noskušnjo nastavil nekoliko žensk kot pismonoše, /e tri mesece je pri poštnem uradu v Temešvaru šest žensk v službi, ki razna-šajo časnike in križne zavoje. Ker se je poskušnja dobro obnesla, hoče trgovinski minister uvesti ženske kot pismonoše tudi pri drugih večjih poštnih uradih.
1			
			
	Slovenol in Slovenke 1 ne zabite družbe sv. Cirila in MetodaI k_ ______A		
			
I_ I
Darila s
Uredništvu našega lista so jioslali: Za ..Narodni dom" v Ljubljani: Gg. urad« niki banke „Slavije"   3 krone 80 vin. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki 1
It r* J i  » xr rt o s t.
— Knjižnica za mladino. Tretji snopu": prinaša: Petdeset basni| za otroke, zložil \V. Il-n. poslovenil Anton Funtek; Iz mladih dnij, zložil Anton Funtek. število mladini namenjenih spisov se v nas precej hitro množi, a žal. da kvalitativno ni vse tako kakor bi moralo hiti. Ta snopič novoustanovljene knjižnice za mladino pa nas je močno oveselil. To je berilo, kakorinega je potrebna nata mladina, Funtek je duhovit pesnik in ima je/.ik slovenski tako v oblasti, kakor malokdo. Prev >d rlevevih p^snij je dovršen v vsakem oziru, izvirne pesmi Funtkove „lz mladih dnij" pa so tako po vsebini kakor po obliki tako lepe, da jim je zagotovljeno prvo mesto poleg Levstikovih otročjih ig*r v pesencah. Ta snopič „Knjižnice za mladino-* priporočamo roditeljem in mladinoljuboin prav toplo : iskreno želimo, da bi ga dobil vsak slovenski otrok v roke.
— „Slovanski svet4, ima v št. 13. nastopno vsebino: liismarck pa Slovanstvo; Amicus Plato: Ivanu Navratilu z.i sedemdeseti god: Vse žirui radosti; Nekoliko rieči o rodbinskoj ljubavi u hrvatsko-srbskoj narodnoj poeziji; Dopisi. Ruske drobtinice; Ogled po slovanskem svetu; Književnost.
Srzojavl^e.
Podgrad i. aprila. Volilski shod v llrusici je bil sijajen, številno obiskani shod, kateremu je predsedoval dekan Rogač, je bivšima de/, poslancema J e n k u iti M a n -d i <■ u izrekel popolno zaupanje in se razsul s Sliva -klici na cesarja.
Dunaj l. aprila. Hohenwari in štirinajst veleposestnikov je odklonilo podpisati Dipaulij«jv v soboto stavljeni predlog glede varstva volilne pravice petakarjev. Kriza glede volilne reforme se je VSled tega predloga zelo poostrili) .
Dunaj 1. aprila. V današnji seji poslanske zbornice je pravosodni minister grof Schduborn odgovoril na <lri. Gregorca interpelacijo glede rabe sainoiieuiških tiskovin pri okrajnem sodišči v Radgoni. Rekel je, da je že ukazal rabiti dvojezične tiskovine. Zbornica je nadaljevala razpravo o davčni reformi.
Dunaj 1. aprila. Cesar je knezu Bis-mareku brzojavno čestital.
Dunaj 1. aprila. Glavni dobitek srečk iz 1. 18b0 v znesku 100.000 gld. je zadela srečka serija 1 S13 St. 21.
Berolin 1. aprila. V proslavo Bismarckove osemdesetletnice je bila sinoči v dvornem gledališči slavnostna predstava, pri kateri je deklainoval prolog rojen Slovak Mo-lenar. Prolog je zložil cesar Viljem.
Narodno-gospodarske stvari.
— Kmetske posojilnice ljubljanske občni zbor vršil se je 31. marci ob 10. uri dopoludue v zadružni pisarni. Bdanci za 1^04. leto kaže prometa 1.040.586 gld, 82 kr. — 181.408 gld. več ko 1803. leta. Upravno premoženje 301).584 e,ld. G4 kr , pomnožilo seje za 39.371 gld. 32 kr. Hranilne vloge 281.100 gld. i*«.) kr. za 37.17.; gld. 54 kr., Posojila J75.717 gld. za 44.703 gld. Denarjev naloženih 10 30(i gld. (iS kr. Zaostale obresti 4229 gld. 38 kr. Prehodni zneski 112 gld. 45 kr. Inventar 213 gld. 13 kr. Rezervni zaklad 13089 gld. 72 kr. Vplačani deleži 11.151 gld. Kapitabzo-vana obresti 11.120 gld 68 kr. Naprej plačane obresti 130 1 gld 80 kr. Gotovina v blagajni 9916 gld. Cisti dobiček 2758 gld. 4 kr. le-ta se razdeli takole: Rezervnemu zakladu pridene se 000 gld. Dividende in nagrade dovoli se, 1250 gld. Za dobrodelne namene 305 gld., na novi račun prepiše se 213 gld. I kr. Rezervni zaklad znaša po prispe/ku 13 080 gld, 72 kr.
V sobotni številki „Slovenca" prijavljeno je „Puslano", v katerem brezimno već prijateljev slovenskega gledališča prav neosnovano napada „Dramatično društvo" in nepozna-
joč do žnosti in delovanje istega o tnktnosti pončuje.
Podpisani odbor „Drumatičnepa društva" ne sme tega skrajno žaljivega napada molčeč prezreti in daje torej nastopno pojasnilo:
„Dramatično društvo" so 7. uvodom „Slovenčevega" poslanega strinja, ker dobro v/% kolike važnosti je bila gospodična I.efičinika 7.\ ustanovitev slovenske opere. Društveni odbor bil je torej jirav presenečen, videč, da se pri benetični predstavi od strani našega M umi tnost vedno vnetega obč nstva delovanje primadone ni --- kakor sirer običajno — sijajno piiznalo. To je bila dolžnost občinstva, ne pa odbora „linonatične^a društva"'.
Danes je tDramatično društvo" gledališki podjetnik in kot tak, kakor naravno, ne more prirejati svojim enga-žnvanuu pevskim in igralnim močem nobeivh ovacij. — Zategadelj se je že lansko letu v odborovi seji izrecno sklenilo, da .Dramatično društvo* princi pij t-1 no ne sme dajati   nobeni b  vencev svojim
»tigaSovatiim moč«'m pri betieficah. To se zgodi le izjemoma pri posebno slovesnih dogodjajih ,Nollijeva tridesetletnica) in napram tujim gostom, katerim se mora društvo hvaležnim i/kazati.
S cer pa izkazujejo posamični odborniki tDramatičnega društva* beneticijantom na drug način svoje priznanje.
Oe se je i/.niej občinstva samega do sedaj pri vsrh b neticab skrbelo za priznanje, bilo ie „Dramatično društvo" Opravičeno pričakovati, da se bode to tudi napram vele-zaslužni primadoni gdč. Lesčinski Bgodilo!
Zakaj da se to ni zgodilo, tegji oilbor pDiamatičnega društva' ne vč i« mora z vso odločnostjo očitanju brezobzirnosti in netaktnosti odklanjati.
Za odbor ,Dramatičnega društva" v Ljubljani:
Dr. Ivan Tavčar.
fi- Jf*   /.min ni   OpOVUM   preiKla va.
Začetek ob ',8. url zvečer.
Stev. 78.     Deželno gledališče v Ljubljani.   Dr.pr ' oP
V Kireli, ilne Z. itprllH IHO.V Na korist opernemu zboru.
Pod osobnim ravnateljstvom skladatelja g. Viktorja Parma.
Urli, grof Celjski.
Izvirna opera v treli  dejanjih. — Spisal Anton Funtek. — Uglasiti! Viktor i* .trma. — Režiser g. Jos. Nolli. Kolo v tretjem dejanji priredil g. Ivan Zirkelbach. Začetek točno ob nri, konec po 10. uri zvečer.
Pri predstavi svira orkester slav. c. in kr. pešpolka št. 27. Zadnja predstava drame bo v četrtek, doč \. aprila t. 1. Blagajna ae odpre ob 7. url zvečer.
~~    Bratje Sokoli!
K obilni udeležbi današnjega
„Pri slonu" na čast bratu Vilku M a y e r j n vabi Vas Odbor ..Ljubljanskega Sokola".
Meteorologično poročilo.
B i	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tem-perat ura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
■■e O D m ' B t	7 ziutraj 2. popol. '.». ivecsr	798 T 728*8 7JH-2	:iou < J ;i 4° C 6 0« C	si. V7.h. si. jzh. si. jzh	obl d. jas. obl.	11*6 dežja.
S "Z a	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	788*9 780*0 7:d 9	8*6« C «MU C •1 15' <■	si. jzh. si. jzh. hI. jzh.	obl. ohl. jasno	04 iležja.
Srednja temperatura 6 8° in malom.
fHl", za 10'' in 11" pod
dne  I. aprila 1895.
Skuj 1.1 državni dolg v notah..... 101 gld. ♦><>
Skupni državni dolg v srebru    .... 101 „ 60
Avstrijska zlata renta....... 121 „ ' ."1
Avstroska kronska renta 4*»/,..... 121 „ '_'■">
Ogarsko sla'S renta 4° 0....... 12', „ v*o
iigerska kronska renta  i ..... ie.i g 2">
Avstro*ogerske bančne delu rs    .... i<>w.i 9 —
Kreditne delnice......... 41o _ 50
London v ista........... 122 , 20
N'em*ki dri. bankovci /.a 100 mark         . -V* „ 7o
20 mark............ 11 „ P3
5*0 frankov........... 9 „ *7
Italijanski bankovci........ 46 ., 2'»
I'. kr. cekini........... _ 7.'1
kr.
Razprodaja knjig
•aznoterega olmežka. mej temi .. tr<-liii 1'iir rlcimiitsLiindc Ki uino" mesto Iti gld. Hamo 1 gld. .">0 kr.; I« inpim .,.11 j.1 i <•«•** po 15 kr. itd. Soteskina ulica st. 10, II nadstr.. 2 vrata. (849-1)
i Rusko mazilo pti prolinu i
je batbotff* sredstVO proti |»rotlnu, rev miti Isitiii itd.   Ia» nek nt-ine 1 «l»l. — (iIhvuu nU I . ills«-«- : KucUei', leksruur v l.vovu (^allMkn).
i
4,
Bpoltovanl gospodi [srakamVan svojo najtop-
ii",-'- . zahvalo za Vade mazilo proti proti n 11, kntero kaj izborni* učinkuje. Posl.jito mi i«< 2 lončka  da bom imel to izborno sredatvo vedno pri roki. (1160-95) I'I as v, d»4 20. julija 1894       JOS. Knott.
*^rwtr uww ^ w *<r*^r*^r w*W^W
m —
S      g o
mm   &    > J*
~ > —
a 2 i-
S     k5 '5*
— fsS w j ©.is. 8
e 5 j* ■ -  Z— — &
S. KI
SJ Ji
•S3
Težko prebavljenje,
katar   v želodci,   dyspepsija, pomanjkanje slasti do jedij, zgago i. t. d., dalje
katari v sapniku,
zasllzenje, kašelj, hripAvoat so one bolezni, (III.) ▼ kojih se 15—b)
• UAVNOiaKJLA m itTI^.
km
lui
po izrekih  me<licinskih avtoritet rabi z osobitim uspehom.
f Najstarejša 5
I posredovalnica služb v Ljubljani i 6. Fiux, Breg št. 6
priporoča in namesčuje «>t-l«li»«» posili lot t«>g-ori|o  z dobrimi  spričevali za Ljubljano in drugod. (H42— 2)
*■**■■ <»« y**Beeim ***■§ »*aav«ae*mefs*i
e
i«SA«1
The Mutual"
4 4
2" s
I živiitoa zavarovalnic] v Havem Yorin. I
(j        Cisto vzujeiaiui. Nabenili didaičarjev. ^
SNajvečja Vtranst.   Nedosežno visoki dobitkovni deleži. l*rt'iiiox.«'n»In«- lil. «!••-
# «>4>inl»rli   1 St»a  Itltfl    . .
™ /.« \ rt ro »    Itn        #. ilt«"»t*; «» .
^ Ix|»Im<i> \ <> >»»■ j«- z>tvur»-g.      >aiic«ui. odkar po»lll|e
H      slrssit**«.......lUOit mi I (i. IrnnU
9417 iii III I. (r « u K. US» mili). IrttiiU.
.14U0-2Qi
^ Specijalno [atlistvo za avstrijske zavarovance
I 1.021,124 krone v 4odstotni zlati renti depo-%      no ani pri c. kr. ministerski plačilnici.
^ N«*tančoaiiia podatke in Informacije daje
i glavno   ravnateljstvo   za Avstrijo: J
I     Wien, I, Lobkovritzplatz 1.
• «C9 «'* WW<«t***3V*9*49«8F w w 'ibp W^LWW^
PQ      Lekarna Trnk6czy. Dunaj, V
Medicinalno
olje iz kitovih jeter.
olje.)
Priznano najbolje učinkujočo in pristne vrste, vedno »vež« v zalogi. Steklenica z na* vodilom o porabi 60 kr., dvoma st klenica 1 gld.* 12 malih steklenic r> tfld. 50 kr., 12 velikih steklenic 10 gld (1 29-2z)
Dobiva se pri
Ubaldu pl. Trnk6czy-ju
lekarnarju v Ljubljani.
l*OMlljn ae a ohrelno p o-to.
[|^       Lekarna Trnk6czy v Gradci.
f
p a
•H
H
O
O"
rs rs
c3
2t
C. tr. glavat ravpaieljitve aviir. tri, teleiiic.
Izvod iz voznega reda
-rre>llav^rn.e)grav od 3L. olctotsra. 189^.
IfMtopno otnanjanl   prlhaj&lul  In  oiihajnlnl čmI   o.naroul m « »t <lln*«»IHt|na*iii 8r«dnj««»Top«kl 6u J« k r »j nem u ^nan « I»nb
tjuU m S min n ti nipro).
Odhod la Izubijano  ju*, kol.)
OS tm. Mrl a min. j>o Mor t oaebnl ritk ▼ Trhli, Poutkbel, ItMjak, Cj%-Iot»o, KranBsnafett«, Ljubno, ci Selathkl v Annni-n, Iaclil, (rti iti n-d«o, Soln««r»d, ImiihI «*»«lnin, /,cll um Jo.-«ni, Sloj r, Line, Bud«)erlo*>» PUanJ, Marijino »»m, tiger, Karlova v»re, fV.ci.iivo »aro, Prago,, Lilpaijo, lluimj ▼!» Aroatalteii.
Ob  d. uri tO tnin. tjutmi meaani vlak v Nuvn metu, Koravie.
OS 7. hi i tO min. i/iirr.o* oantml vlak v Trd:*. l'ont*li«l, u..|i»k, C*> lovoc, Kmuxetiafu«ta, I.Julmo, Dunaj, ćoa Salatlml v Hoincffr»d, 1)m:i».
t.-.   a I.l.tottOli .
Of> I v*. 1111 ."."> iiiOi. ilttfttlti'l nr iiu-Miii vlak v Ntivn in<irtti>, Kočevja. Oh ti. %4ri AO min. <ttit.<i<%i,tMSbnl rluk v Trbiik, 1'um . 1 -»• 1. hel|ak,
Oolovpr, Kr.tii^onaraata, Iijulmo, S. l.-tl ,1, Dunaj. Oft 4. url  14  min   poj-uluilne 0S*Sb1 vlak  v Trtaa, liul. aH, (Ioln>«o,
Ujiihno, i-i/ Helathul v H luoi^rail,   l.<>n(t-(iaatulu, '/..>!•  M '■•.oru, Ino.
moat, Hr«Kuiu, l'urih,  Oouavo,  Varla, Htnvr,  l.mr, (i mu n n-u,  Ik. lil.
Un.l. i.'ii.-.!. I'lr.-i,), Marijina vure, Kiirr, Kruucu«« varu. KmiIov« var«,
Traiio, Llpiko, Dunaj vla Ainstattnu. oti 7. url HO min. nvrVr meiitui vlak v Novo 1.....tu, Koćavja.
Prihod v LJubljano (juž. kol.).
Ittt t%. wrl OH min. «>m(r.O oaebni vlak a Dunaja vla Amatottan, l*ip-aije, rr,iMo, h'ri.m uvid varov, Karlovih vi. m v, Kiira, Munjn.lli vjr..v_, 1'l.iuj.-., r.n.loiov.o, .Siiluii«r.i.ta, l,in<:.i, St«/ra, (tnnui''nn», laohla, Am. aeeu, /n!li na •<•»•.tu, I.ratl-Oaatnlua, l.jul.ii- M-k, C- !..*cu, tlulf.ik*. KrananTipfoai* Trtii/,*
ut, H. uri /,o »iIk. ihttrtij mniani vlak U Ko6ovja, Nu.o«a meata.
tih lt. wri i"7 mtii. <(,.;«.ln.lr«f (iB.il.til vlak < Ihiuaja vla Aunitu:t.m. 1.11 < i n -, 1'rij.i, Krauuovih varov, Rarlovili varov, Ki/r», Muri, 1 (ii varov, ri.uja, Hudoieviu, HoluoKraria, I.inoa, Strvru, Vtrira, Ooi.< ve, Otirihrt, itr-.«n;io, Inotnoita, /olla na jeaoru. l,riiil-OuHVelna>, l.juln.oua. • lrlovita, T.iuuaa, Pmitubla, Trblaa.
ttti V.  url .TJ mi/«. i>i>;iiiliii(Hr mrltanl vlak Ik Kcitovji-, N'ivni/a m.-'ti
1 4 tiri i s min. /K»ri<»/..iOi.- rtaabui vlak • Dunaja, I.jtir.nH^i., Sul/f- .1». 11 o 1' «. k u,  i'oIoti'ii,  l'i mi/01 i-fo-tn, l'ntitablit, '1 rlu/ii
Ob ti. url        min. itWcr mt<ti«ui vlnk la K«ioov)», Novdui* Malta.
'><i tf. uri V t min. ««vr«-r iianluil viak > liui'tja prnrio Ainituttaiik I l,i-::.:..-j», H.-t;..i>». (!nli.vo». P.Mitr.bla, Ti hira.
Odhod la Ljubljaae (drl, k<
r K h -11 n 1 a
l|.J
7. —n vf.'i min. mjutrnj it.    .    O.".      „ firl;ui(llitri O.    .    HO     . »tv-rrr
Prihod v lUtabljAno   drž kol.),
Oh    1)   ur* aH Min. tdifr.O m    tt.    .     tti      n mVtptttmtH*
1,       0        ,.      (0       ,, MrWf
(5-'t
Bavarsko črno pivo
ML<opatar"
(tSiiutioibiiiii)
posebno tečno ter bolehnim priporočljivo, iz prve pivovarne S«'«llm»yri«»v«» v .VI «111 n k o » «'iii, vrček po I %5 kr.. U-lnirno  HoMlerjevu  pito  vrček po IO kr. in Izvrnliin
viiiM toplo priporoči i,341—3)
Kranjska vinarna v Ljubljani
\ Slonovili ulit'Mli nt. .V2.
Cenik  vsakomur na razpolago.
ženiti
Kdor
se hoče
^laria^e Company
Natančne informacije in popis vseh ženitnih ponndeb kakor od gospodov tako od   dam se  pošiljajo diskretno kuverti-
Imenitne zveze!
naj se obrne zaupno na v Budimpešti.
rane, nko se nam v posije 80 kr (288—»i)       Dih znamkah.
v post-
Najnovejši nedreci.
Stefanijevi nedreci, najboljši izdelek.
Dunajski nedreci,
dober trinitnik, siv in rujav.
(I .ff Najboljši za že-nske jh *~f*^4^
Sr lil n «11«» rji'v
patentovani nedrodržec
ki velja     lil. *^ * .»H pri
ZS. vReolcxakag©l-ia.
Mestni trg št. 24. (848—9) A
CHINA SERRAVALLO z železom
neobhodno potreben za slabotnike in rekonvalescente.
Vzbuja slast do jedij, krepi živce, zboljša kri.
Srebrna svetinja: XI. medicinski kongres Rim 1894. Zlata svetinja: M < j narodna razstava, Benetke 1894. Zlata svetinja: Mejnarodna razstava Kiel 1894. Zlata svetinja: Mejnarodna razstava Amsterdam 1894.
Od zdravniških avtoritet, kakor dvorni svetnik prof. dr. baron Krtifll-101»Iiits. prof dr. %lt«» .IIom-i I«-.1Io»i-IioI*. prot dr. Ma*liant». prof. dr. Ifloistl. prof dr. 2%'tMi*»»is*r. primarij dr. *»ll**x 914'ollcli.
najbolje priporočevan itd. itd.
To izborno restitucijsko sredstvo je zaradi dobrega svojega ukusa priljubljeno zlasti otrokom in ženskam. ii2.r»7—27)
Predaja se v steklenicah \\o »/■ i-tra in I liter v vseh lekarnah.
Lekarna Serravallo, Trst.
Razpošiljalnica medicinskih stvarij na debelo. Ustanovljena 1848.
Glavna sloga v Ljubljani: Lekarna Plecolt, Dunajska cesta, dalje lekarne t* UroetKvlM'1, 9lMr€l«3lN«*lilH«|r;«r, in t. |»l. Tnik6«j.
errug1n0sa
Turu ni Irhbr ifugo Ri.t stiiutntt t
K* . ■     i; i ' ■ ' i.niti.*. - -.ivr^uu!-.'r
FARHACIXSERRWAU0 -rR|3J
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".