»Edinosti", kolikor gre njej. (V odgovor članku »Učit. Tovarišu in njim, ki jim gre« v »Edinosti« št. 253. — 10. septernibra t. 1.) Bolj občutljivega časnika nego ie »Edinost« ga menda ni zlahka. Poveš kdaj javno resno besedo, češ, to in ono mi ni prav, takoj je ogenj v strehi in splošna zbeganost je direktiva. V »Učit. Tovarišu« z dne 6. septembra smo se usojali (oj, kolika predrznost!) opozoriti n-a dejstvo, da snuje C. M. dr. za Istro v Piranščini hrvaško ljudsko šol-o za slovenske otroke. Pridodali smo kratek, čisto na vzgojnih načelih sloneči komentar ter slednjič prosili (več ponižnosti ni mogoče zahtevati!), naj se zadeva učnega jezika uredi na način kakor ga zahtevajo jezikovne razmere v Piranščini. Članek je imel naslov: »Edi-  npsti in drugim, ki jini gre«. »Edinost« ga  je pa velikodušno vzela vsega na svoj račun in na račun — tržaških »prvoborite-  ljev«, oziroma še vodstva tržaške slov.  politike, na katera dva faktorja nihče n mislil in ju naš prvi članek niti s senco besede ne omenja. Edina korporacija, ki smo jo omenili v prvem članku, je C. M. Družba za Istro, iti nihče drugi, izvzemši »oni, ki so imeli pri ustanovitvi te šole in določitvi njenega bodočega učnega jezdka glavno besedo«. Kdor zna brati, temu je tedaj bilo pač jasno, da ti, »oni« niso gospodje krog »Edinosti«, kar je pač razvidno že iz dvojnega posvetila v naslovu članka. Mi »Edinosti« nismio »apostrofirali celo radi stvari, za katero nima niti najmanje odločilne besede«, ampak zaradi tega, ker slovenske javnosti ne informira vsaj teden dni potem, ko je to storil že »Piccolo«, o velevažnem vprašanju celokupnosti slovenskega naroda. Ne zahtevamo od nje ne »petja z loparjem« ne »zastrupljanja«, ali pojasnila bi nam lahko to zadevo, ki ni samo zadeva istrskega vodstva in uredniške tajnosti. To je šlo na naslov »Edinosti«. Če je že napisala ali ponatisnila sikrpucano notico o »Kako nesramno lažejo«, v kateri se sklicuje na članek v »Piccolu«, ki smo ga tudi mi omenili v prejšnji številki, potem bi lahko piistavila par besed v nadaljno pojasnilo za one svoje čitatelje, ki tudi mislijo in se ne puste samo pitati s takim praznim bobnanjem iz — benečanskih časov. »Privandrani« ali ne »privandrani«, (pregledati, kaj govori zgodovina o selitvi narodov!) to nas nič ne briga, zdaj smo tu, in hočemo jasnosti in ne slepomišenja. In ker hočemo jasnosti, nas »Edinost« pita z »ignoranco«. Dobro, naj bo, nevedni smo, zato nam pa vi, gospoda, razjasnite zadevo, brez »loparja« seveda. Ali če mi po »Edinosti« ne poznamo specifičnih istrskih razmer, kai naj potem šele rečemo o »istrskem vodstvu«, ki jih tako dobro pozna, da slovenskim otrokom slovenskega prebivalstva ponuja hrvaško ljudsko šolo? In to v sarai Istri! Na to odgovorite zdaj! Mi, »modrijani« se spričo tega dejstva le čudimo, kakor se je čudil italijanski okrajni šolski svet v Kopru, ko je to šolo priporočal. In če se čudimo menda v tem ni nobene »zlobe«, kakor nam jo hoče napraviti »Edinost«. O »osebno žaljivih insinuacijah« govori sicer »Edinost« le v splošnem, vendar jo pozivljamo, da naj nam navede iz našega prvega povsem stvarnega in današnjega članka le eno osebno insinuaoijo, če more; cekin dobi zanjo. Tako pisarjenje je res »petje z loparjem«, to naj si zapomni »Edinost««. Mi nabenega nismo in niti ne mislimo osebno žaliti, da, celo zahvalo verno gospodom pri »Edinosti«, da so z »dobrohotno besedo apeiirali« v preporni zadevi »na kompetentne strani» in dosegli, »da je stvar že povoljno rešena«. Pri tem pa omenimo dvoje. Prvič, da tedaj tudi pri »Edinosti« niso bili zadovoljni z učnim jezikom nove šole, drugič, da imajo vendarle tudi oni nčkaj odločilne besede. Zdaj smo se pa našli, kaj ne, in prijatelji smo si lahko zopet. Samb glede »dobrobotnosti« besede smo pač mnenja, da časih odločna beseda tudi kaj zaleže, in tudi naša bo, dasi temu ali onemu ni všeč. Seveda se popolnoma vjemamo z »Edinostjo« glede »zasluge«, ker tudi mi menimo, da vršitev narodne dolžnosti ni in ne sme postati nobenemu »zasluga«. Zato pa, draga »Edinost«, je bilo tvoje obprsatrkanje »mi« in »mi« začetkom članka prav brezokusna poza. Stari bojevniki v Trstu in Istri menda le še niso ves narod, ali ne? In kar se »mačkov« tiče, bodite previdni, ker bogzna, kje povsod je tak maček kazal že kremplje, medtem ko so si rodoIjubi nabirali zasluge. Glejte, »maček«, ki je nam podal informacije v preporni zadevi, ni ne Kranjec, ne liberalec, ne klerikalec, morda goreč »Edinjaš« tudi ne, pač pa je — to smemo izdati — rodom Istran in sedaj tržaški meščan in pomagal je, kolikor znamo, tudi vam, da ste »položili solidno podlago za nadaljno snovanje na različnih poljih« itd., kakor se v vašem članku lepo bere. Menda se bo še sme! oglašati, četudi ne tiči v tem ali onem »vodstvu«. Prav pa je, da slovensko CirilMetodovo družbo pripoznate za svofo dobrotnico, ali za to družbo smo žrtvovali in še žrtvujemo Slovenci iz vseh dežel, in tedaj smemo morda tudi mi časih kakšno blekniti. Le manj kampanilizma in manj bojazni za zasluge! Kar se pa tiče zadeve nove ljudske šole v Piranščini, bomo jo tudi v nadalje zasledovali. Tega nam nihče ne bo prepovedal, to smo dolžni storiti že kakor slovenski učitelji. In kakor se bo zadeva obrnila, se bomo zopet oglasili, ker »Učiteljski Tovariš« ni tujec ne v Trstu ne v Istri, temveč ima tamkaj domovinsko pravico, saj je že 52. leto glasilo slovenskega tržaškega in slovenskega istrskega učiteljstva. Do tedaj pa ne izpregovprimo več.