GLASILO DELOVNEGA KOLEKTVA IN KOOPERANTOV PERUTNINE PTUJ • LETO XVIII. • ŠTEVILKA 2 • JULIJ 1994 I. UTEMELJITEV Perutnina Ptuj se nahaja v situaciji, ko je domači trg omejen na Slovenijo, kjer se srečuje z močno konkurenčno ponudbo: Jata, Pivka, Agromerkur. Konkurenca je izrazita v posameznih regijah, kjer je potencialni trg najbolj zanimiv, to so zlasti regionalna središča in glavno mesto Ljubljana. Proizvodni program tako po asortimanu kot količinsko presega prodajno realizacijo, zato je potrebno z ustrezno strategijo promocije doseči povečanje nakupnega zanimanja za perutninsko meso in izdelke na domačem trgu, predvsem v segmentu gospodinjstev, zlasti mestnih. V okvir celostno zastavljene strategije tržnega komuniciranja s ciljnimi skupinami potrošnikov spadajo tudi aktivnosti medijske propagande, za katere je potrebno zastaviti skupno kreativno zasnovo kot temelj celostne podobe vseh pojavnih oblik propagandnih sporočil v različnih medijih. Cilji propagandne akcije v medijih javnega obveščanja so: — vplivanje na pozitiven odnos gospodinjstev do jedi iz perutnine kot zdrave, naravne hrane, — pozicioniranje perutninskih izdelkov Perutnine Ptuj v smislu zdrave in sveže hrane, ki prihaja iz zdravega okolja, na osnovi krmljenja z zdravo, naravno koruzo s Ptujskega polja, — pozicioniranje gotovih perutninskih jedi Perutnine Ptuj kot slastnih obrokov, ki vsak ^"dan spremenijo v praznik (nedeljski piščanec), — pospešitev prodaje izdelkov Perutnine Ptuj oziroma povečanje tržnega deleža na domačem trgu s prvenstveno udeležbo gospodinjstev oziroma individualnih potrošnikov (piščanec po ptujsko, klobasni program, koketni program). Ciljni segment propagandne akcije so slovenska gospodinjstva, ciljna regija: območje Ljubljane s širšim zaledjem in območje jugozahodne Slovenije. Časovno obdobje propagandne akcije: ves mesec junij 1994. II. SKUPINA KREATIVNA ZASNOVA PROPAGANDNIH SPOROČIL 1. Izhodišča Naravno okolje Ptujskega polja kot sinonim za zdravo, sveže in naravno. Domača perutnina se hrani z naravno hrano, s koruzo. Perutnina iz Perutnine Ptuj je krmljena z domačo, zdravo koruzo, torej je njeno meso zdrava, naravna hrana. Mesni izdelki iz mesa Perutnine Ptuj so okusni, iz zdravega perutninskega mesa. Nekoč klasična nedeljska jed v slovenskih družinah — piščanec — je danes vedno dosegljiv, hitro pripravljen obrok v mnogih oblikah, vsak dan dostopen in svež. Naravna in sveža hrana je zdrava. Okusno pripravljena jed je užitek. Želimo živeti zadovoljno in zdravo. NIČELNO SPOROČILO Perutnina iz Perutnine Ptuj je krmljena z naravnimi hranili (domača koruza), zato so jedi, pripravljene iz takega perutninskega mesa zdrave. Gotovi izdelki iz piščančjega mesa Perutnine Ptuj so okusne in slastne jedi, kakršne običajno uživamo ob prazničnih priložnostih. PROPAGANDNO SPOROČILO (konstanta): “Praznični užitek za zdrav vsakdan!” Postavitev mega plakata pred poslovalnico Novi trg IMAGE SLOGAN (konstanta): “Sveže in naravno ” UTEMELJITEV (spremenljivo besedilo glede na vrsto medija): Narava je vir zdravja. Koruzna zrna s Ptujskega polja so zdrava hrana. Perutninsko meso iz Perutnine Ptuj je zdravo. Jedi iz perutnine so slastne. 2. IDEJNA ZASNOVA PROPAGANDNIH SPOROČIL ZA MEDIJE Vse oblike propagandnih sporočil temeljijo na skupni kreativni zasnovi z razpoznavno “rdečo nitjo” po vsebini, vizualni grafični podobi in zvočni podlagi, s skupnim imidž sloganom in logom blagovne znamke. Televizijsko propagandno sporočilo izpostavljamo kot prioritetno. Predlogi za tiskane oglase (ČB in kolor) ter za RA spot se navezujejo na izhodiščni TV spot. Televizijski in radijski oglas imata isto razpoznavno glasbeno podlago in imidž avizo. 2.1. TV spot MS dia viva, 15" in TV TELOP 7“ Televizijski spot v obliki TV MS dia viva (računalniška grafika in animacija) je koncipiran kot imidž spot in nudi unčikovi-to podporo oglasom v tisku in na radiu. Televizijski telop predstavlja piščanca po ptujsko in napoved junijske promocijske prodaje. 2.2. Tiskani propagandni oglasi Produktni oglasi vključujejo konkreten produkt, lahko pa tudi predstavitev ponudbe ali napoved dogodka. 2.3. RA spot Režirani RA imidž spot, ca 15", in produktni spot, ca 25", izhajata iz skupnih izhodišč. Vizualizacijo nadomesti režirani govor, glasbena podlaga je enaka kot v TV spotu. Besedilo, ki se nanaša na utemeljitev, vsebuje prav tako konkretno predstavitev produkta ali ponudbe oz. napoved dogodka. 2.4 Tiskani barvni posterji in letaki predstavljajo piščanca po ptujsko, konkreten produkt za promocijsko prodajo. Posterji so namenjeni za opremljanje prodajnih mest, letaki pa potrošnikom. Besedilo vključuje sporočilo, slogan in logo: letak pa vsebuje na hrbtni strani še priložnostno besedilo o zdravi in dobri prehrani. 2.5. Mega plakat Izhodišče vsebinsko in oblikovno sledi tiskanemu barvnemu posterju oz. letaku. Poudarek je na vizualnem učinku, besedilo je skrčeno na sporočilo, slogan in logo. III. MEDIA PLAN OGLAŠEVANJA Glede na naravo blagovne znamke, produktov in upoštevaje ciljno skupino promocijske akcije smo izbrali medije oglaševanja, pogostost objav in obliko propagandnih sporočil. Za želeni učinek pozicioni-ranja blagovne znamke in pospešitve prodaje produkta “piščanec po ptujsko” mora propagandna akcija zajeti tiskane medije, radio in televizijo. Podpira jo akcija plakatiranja na javnih površinah. * Povzeto po gradivu agencije Kompas design. ** V naslednji številki bomo objavili odmeve. DRUŠTVO ZA BOJ PROTI SLADKORNI BOLEZNI OBČIN PTUJ IN ORMOŽ podeljuje OB 20. LETNICI DELOVANJA DRUŠTVA PRIZNANJE Perutnini *Ptuj 1974 - 1994 v Ptuju, dne ML junij 1994 Sekretarka: Predsednica: Z73ZA DRUŠTEV ZA BOJ PROTI SLABSOaill BOLEZNI SLOVENIJE LJUBLJANA,ZARNIKOVA ULICA 3 LJUBLJANA,DNE 4.JULIJA 1994 Z. A H V A L A ORGANIZACIJSKI ODBOR IN PREDSEDSTVO REPUBLIŠKE ZVEZE DRUŠTEV ZA BOJ PROTI SLADKORNI BOLEZNI SLOVENI JE, SE VAH PRISRČNO ZAHVALJUJETA ZA VAŠE SODELOVANJE NA 3.REPUBLIŠKEM SREČANJU SLADKORNIH BOLNIKOV IN ZDRAVSTVENEGA OSEBJA DISPANZERJEV IN POSVETOVALNIC ZA DIABETIKE IZ VSE SLOVENI JE,KI JE BILO DNE 27. JUNIJA T.L. V ZDRAVILIŠČU ROGAŠKA SLATINA. ZADOVOLJNI SMO,DA STE SE NAŠEGA SREČANJA UDELEŽILI,TER PREDSTAVILI VAŠE KVALITETNE PROIZVODE IN IZVEDLI DEGUSTACIJO LE TEH. PREPRIČANI SMO,DA BOSTE TUDI V PRIHODNJE NAŠI ZVESTI UDELEŽENCI REGIJSKIH IN REPUBLIŠKEGA SREČANJA SLADKORNIH BOLNIKOV IN TUDI ZDRAVSTVENEGA OSEBJA. ŠE ENKRAT VAM ISKRENA HVALA! LE? POZDRAV ! -J) 'v\ PREDSEDNIK REPUBLIŠKE ZVEZE ’ S V -a*——i—: ŠTEFAN ^----7 TEMLIN / Kako obvladamo direktni marketing Gospod Janez Hudournik med podajanjem gradiva Celodnevni strokovni seminar, ki smo mu dali naziv “Direktni marketing”, smo organizirali 20.maja ob izteku priprav za junijsko promocijsko prodajo piščanca po ptujsko. Izvedel ga je prodajni predstavnik IBM Slovenija g. Janez Hudovernik, predavatelj, teoretik, ki se s to tematiko ukvarja tako doma kot na tujem. 100-odstotna udeležba naših komercialistov in aktivno sodelovanje, dokazujeta, da smo smiselno izbrali temo in izvajalca. Program siminarja je bil vsebinsko pester, razčlenili pa smo ga v sledeče sklope: — vrednote, potrebe, motivi in stališča, — metode in tehnike direktnega marketinga, — študijski videofilm “Tehnike, ki pospešujejo prodajo”, — priprava učinkovite poslovne prezentacije, — praktični primer kampanje “Piščanec po ptujsko”. Sklepna ugotovitev seminarja: Danes ni samo pomembno, kako zaključiti prodajo, ampak je predvsem pomembno, kako začeti dolgotrajno sodelovanje. Zaradi tega se moramo, za razliko od ustaljenih prodajnih tehnik, osredotočati predvsem na to, kdo smo, in ne na to, kaj bomo povedali. Razvijanje nepretrganega sodelovanja je ključ do izjemnih rezultatov, do poslov- ne in ne nazadnje tudi osebne uspešnosti. Na izrecno željo udeležencev je g. Hudovernik obljubil, da nas bo v jesenskem terminu ponovno obiskal, ko bomo nadaljevali izobraževalni ciklus za prodajnike. Jovo TARBUK Udeleženci seminarja z zanimanjem spremljajo razlago Delavci, ki delago v obratih ob Zagrebški cesti, so se razveselili obnovljene Zagrebške ceste. Sicer še rekonstrukcija ni končana, vendar izvajalci zatrjujejo, da ne bo več “kopatja” pod železniškim mostom, kar je najpomembnejše. Nezgodno zavarovanje informacija Ponovno se vam oglašamo glede kolektivnega nezgodnega zavarovanja v podjetju. S 1. junijem 1994 je Perutnina Sklenila novo pogodbo o osebnem zavarovanju z Zavarovalnico Maribor d.d. Zavarovanci so vsi člani kolektiva po plačilni listi. Sedaj, po novem, vam to zavarovanje odtegujemo pri plači, mesečno 125,50 SIT, to je 25% celotne mesečne premije. Celotna mesečna premija znaša 502,00 SIT, ostanek v višini 75%, t.j. 376,50 SIT, pa za vsakega od nas mesečno plača podjetje. Iz teh 125,50 SIT mesečno izhajajo sledeče pravice: — delavec, ki utrpi v zvezi z nezgodo poškodbo, je upravičen do dnevne oškodnine 800,00 SIT za čas bolniškega staleža, — v primeru smrti zaradi nezgode dobijo dediči 800.000. 00 SIT, — v primeru smrti zaradi bolezni (naravna smrt) pa 240.000. 00 SIT, — če ostane zavarovanec 100-odstotni invalid, prejme 1.600.000. 00 SIT. Še enkrat naj vas opozorimo, da ste po tej pogodbi upravičeni do nadomestila (dnevne oškodnine) pri VSEH nezgodah, ne glede na to, kje se vam je nezgoda pripetila. Denar vam bo izplačala Zavarovalnica Maribor na dom po poštni nakaznici. Seveda pa morate predhodno OBVEZNO prijaviti nezgodo pri nas v knjigovodstvu OD na Potrčevi c. 10 — pritličje. Za posamezno poškodbo ste upravičeni do nadomestila samo do 200 dni na leto. Za lažje razumevanje: če ste npr. imeli prometno nezgodo in ste zaradi te nezgode v staležu 10 mesecev, dobite vrnjen denar samo za 200 dni t.j. približno 6 do 7 mesecev. Dokumentacija, ki je potrebna pri prijavi: — poškodbeni karton (če ste bili na kirurgiji), — potrdilo od svojega zdravnika o poškodbi (če NISTE bili na kirurgiji), — prijava nezgode pri delu (zeleni A-4 list), ki vam ga izpolni ob nezgodi evidentičarka (če ste utrpeli nezgodo pri delu ali na poti na delo ali od njega. To je zaenkrat vse. Upamo, da ste informacijo razumeli. Za podrobnejša pojasnila pokličite knjigovodstvo OD, da vam bomo ponovno vse razložili. Knjigovodstvo OD Janja TOPLAK V preteklih dneh se je na oddelku za obračun OD oglasilo precej zaposlenih Perutnine Ptuj, ki so dobili iz Uprave za javne prihodke obvestilo o premalo plačani dohodnini. Vedno znova smo ugotavljali, da je bil davek pravilno obračunan, pač glede na podatke o olajšavah, ki so jih delavci pismeno posredovali v knjigovodstvo OD do 7/2-1992. Pri vsakem od zaposlenih, ki so dobili obvestilo, pa smo nazadnje ugotovili, da so olajšave napačno navedli ali pa so se med letom spremenile in nas niso o tem obvestili. Na primer: starša, ki sta oba zaposlena in imata 2 otroka, sta prijavila kot olajšavo vsak po 2 otroka - to pomeni kot olajšavo za oba starša kar 4 otroke. Pravilno bi bilo, da prijavi eden od staršev oba otroka ali pa vsak od staršev po enega otroka. Ali pa: otroci so prijavili svoje starše kot olajšavo, ki pa so prejemali pokojnino ali socialno pomoč, kar se prav tako šteje kot vir dohodka. Tbdi zakonca, ki ni zaposlen in prejema denarno pomoč od Zavoda za zaposlovanje, se ne more upoštevati kot olajšavo. Prišlo je tudi do takih primerov, ko so starši 1 zdravega otroka prijavili dvakrat kot olajšavo: prvič kot vzdrževanega otroka, drugič pa kot trajno nezmožnega za delo, češ “da je otrok še tako majhen, da ne more delati”. Tudi sorodnikov, ki prihajajo za mesec ali dva na obisk iz tujine, ni mogoče uveljavljati kot olajšavo. Spoštovani sodelavci, zaradi vseh neupravičenih in napačno predstavljenih olajšav, ki ste nam jih navedli v izjavi, vam je bilo obračuno med letom manj davka, torej ste neupravičeno dobivali večji osebni dohodek za ta del. Ko ste izpolnjevali napoved za dohodnino, pa ste navajali drugačne podatke o olajšavah, kot jih imamo na razpolago v našem oddelku, ali pa sploh niste uveljavljali olajšav, do katerih ste upravičeni. Naj vas seznanim še z načinom obračuna davka v letu 1994, pa tudi s primerom napačno obračunanega davka zaradi nepravilnih podatkov o olajšavah v letu 1993. Način obračuna davka za leto 1994: Osnova za obračun davka je celotni bruto OD, prejet v enem mesecu, to je 1. in 2. del izplačila OD skupaj. BRUTO OSNOVA — 22,4% od bruto osnove — 11% poprečnega bruto OD v RS za mesec OLAJŠAVE, KI SO LAHKO: — 10% za 1 otroka — 25% za 2 otroka — 45% za 3 otroke — 70% za 4 otroke — 100% za 5 otrok — 50% za vzdrževanega člana, trajno nezmožnega za delo Primer izračuna davka za zaposlenega z izhodiščnim OD 33.605,00 in 8% dodatkom na minulo delo, Podatki so za mesec maj 1994. BRUTO OD 60.283,30 — 22,4% (prispevek) 13.503,40 46.779,90 — 11% poprečje v RS 9.791,40 (enotna olajšava za vse) 36.988,50 — Dodatne olajšave — — Osnova za izračun davka 36.988,50 Če znaša osnova SIT nad do Znaša davek SIT + SIT 44.506,50 17% 44.506,50 89.013,00 7.566,10 +35%nad 44.506,50 89.013,00 133.519,50 23.143,40 +37%nad 89.013,00 133.519,50 178.026,00 39.610,80 +40%nad 133.519,50 178.026,00 267.039,00 57.413,40 +45%nad 178.026,00 267.039,00 97.469,20 +50%nad 267.039,00 36.988,50 * 17% = 6.288,00 — Davek, obračunan v I. delu — 2.386,00______________________ — Davek, obračunan v II. delu 3.902,00 Delavec je plačal v mesecu maju skupaj 6.288 SIT davka od OD. Zdaj pa še primer izračuna davka za zaposlenega, ki je imel enega otroka prijavljenega dvakrat, enkrat kot vzdrževanega člana in drugič kot vzdrževanega člana, trajno nezmožnega za delo. Podatki so za december 1993: NAPAČNI PODATKI: BRUTO OD 56.995,00 — 8% od republiškega poprečja 4.933,90za 1 otroka — 50%od republiškega poprečja 30.837,OOza 1 trajno nezmožnost Osnova za davek 21.224,10 21.224,90 x 12 2.546,90 — Davek, obračunan v I. delu 1.911,50 635,40 PRAVILNI PODATKI Bruto OD 56.995,00 — 8% republiški popreček 4.933,90 OSNOVA ZA DAVEK 52.061,10 49.339 x 12% 5.920,00 + (52.061,10 —49.339,00) x 22% 598.90 6.518,90 — Davek obračunan v I. delu 1.911,50 4.607,40 Zaradi napačnih podatkov o olajšavi je zaposleni plačal 2.546,90 SIT, namesto 4.607,40 SIT, kar je za 2.060,50 SIT premalo, samo v 1 mesecu. Pomnožite ta znesek z 12. Ponovno vas opozarjamo in prosimo, da vsako spremembo, ki vpliva na izračun olajšav, nemudoma sporočite v tajništvo svoje delovne enote ali pa na obračun OD na Potrčevi c. 10, saj mi res ne moremo vedeti za vaše družinske razmere. Upravičeno se lahko bojimo, da bo takšnih primerov še več tudi prihodnje leto, ko bomo prijavljali dohodnino za leto 1994. Obračun OD Janja BEDENIK Certifikati — certifikati — certifikati — certifikati O certifikatih je bilo že veliko govora. Še vedno pa se nekateri, ki so vložili certifikate sprašujejo, če so ravnali pravilno. Bil sem na srečanju novinarjev v podjetjih, kjer smo poslušali več predavanj vrhunskih strokovnjakov za področje lastninjenja in privatizacije. Med drugim je poučeni strokovnjak dejal, da se ustanavljajo razne družbe za zbiranje certifikatov tako kot rastejo gobe po dežju. Od teh jih bo nekaj zelo bogatih, večina pa kmalu propadla. Televizija je polna laskavih reklam, vendar kdor dosti obljublja, malo ali nič da. Najbrž se res ni zmotil, kdor je certifikat vložil v lastno podjetje. (Utrinek s srečanja) Prejeli smo pismo predsednika DS llllllis OBJEKTIVNOST JE TUDI ČEDNOST PISMO UREDNIŠTVU PERUTNINARJA _____________________________ Informiranje sodelavcev v Perutnini Ptuj kakor tudi bivših zaposlenih oziroma občanov je v zadnjem času milo rečeno "slabo". Odločil sem se, da pošljem pismo uredništvu časopisa Perutninar, z željo, da bi se na področju informiranja stanje izboljšalo in bi vsi zaposleni dobili informacije iz različnih področij. Pa naj navedem v kratkem le nakatera področja o katerih bi bilo potrebno zaposlene in občane informirati preko časopisa Perutninar in Tednik, morda tudi občasno preko dnevnika Večer: - kako in kam je PP usmerjena v proizvodnji in kam v prodaji glede na izgubo bivših trgov? - Program novitet iz programa izdelkov podjetja (v smislu tudi reklamiranja izdelkov)? - Nagrade in priznanja, v kolikor smo iste z našimi izdelki osvojili? - Pogled na proizvode, kateri služijo kot diabetična prehrana? - Posebno je potrebno informirati zaposlene, upokojence in občane o poteku evidentiranja in zbiranja certifikatov ter o poteku lastninjenja PP. Jasno je potrebno razložiti zakaj je lastninjenje v PP na mrtvi točki, saj zadeve širšemu krogu delavcev in občanov niso poznane. - Prav tako obstaja informacijsko preslabo pokrito področje o delu konference sindikata in organa upravljanja - DS. - Informacije s katerimi bi osveščali zaposlene glede čuvanja in vzdrževanja osnovnih sredstev, racionalne potroaije materiala in drobnega inventarja, s prikazom stroškov in podobno? - Sponzoriranje športa in rezultati sponzoriranih ekip? Se bi lahko našteval, pa naj bo dovolj. Zavedati se moramo, da je informacija koristna, če je ista popolna, pravočasna in razumljiva vsakemu delavcu oz. občanu. Neinformiranje oz. slabo informiranje lahko ima za ugled firme zelo negativne posledice saj se kot posledica iste pojavljajo razne dezinformacije in prikazujejo povsem popačeno sliko dejanskega stanja v podjetju PP. Upam , da bo to moje pismo pri uredništvu sprejeto brez zamere in z razumevanjem. Lep pozdrav! Prosim za objavo v glasilu Perutninar delovnega kol< >va in kooperantov PP. 'ridiedni) ^BS: >RES^K Duijm\ Pismo predsednika DS g. OREŠKA Uredništvu Ptujskega perutni-narja je prišlo kot nalašč ob pravem času. Pa ne da se z vsebino popolnoma strinjam, temveč, da lahko pojasnim stališča in sklepe 1. seje Izdajateljskega sveta v novi sestavi, ki ga je imenoval DS. Na seji je bilo ugotovljeno, da uredniški odbor ni odgovoren za to, če je v časopisu ali v Informacijah premalo kvalitetnih prispevkov, ki bi delavce na poljuden, zanimiv, pa vendar kvaliteten način poučilo o vseh najbolj pomembnih dogodkih v podjetju. Ocena, da je vse manj dopisnikov — drži. Vzroki za to so različni. Resnica pa je tudi v tem, da smo informirani toliko, kolikor si pač želimo. Zato se ne strinjam z g. Oreškom, da uredniški odbor premalo piše o vseh dogajanjih. Objavlja tisto, kar dobi in kar napiše urednik. To, ali dobi ali ne in kaj, pa ni odvisno samo od njega. Spomniti velja, da so prvi odgovorni za informiranje delavci z individualnimi pogodbami, naprej pa po piramidi navzdol — do vodja skupine. Tudi ni res, da je za informiranje v Tedniku, Delu, Večeru in še kje, odgovoren uredniški odbor. Za to so poklicani drugi. Pa tudi tu je bilo v zadnjem letu storjenega precej (novinarske konference). Morda zaradi slabšega gmotnega stanja delavcev nismo naročeni na vse časopise in revije in zato nismo prebrali vseh prispevkov s pozitivno vsebino. Nekateri pač raje kupujejo tiste izvode, kjer se blati podjetje in direktno izničuje uspehe kolektiva. Vprašanje efekta našega sponzoriranja je prav tako pomembno. Skoraj tedensko se na športnih straneh pojavlja Perutnina (kolesarski klub), vidimo jih na cestah, pa ne samo v Sloveniji, tudi v Avstriji, Italiji, Madžarski in še kje. Oglaševanje je izbrano: Revija Zdravje, 5 zvezdic, Gospodarski vestnik, Obramba — skratka tiste revije, kjer lahko s predstavitvijo naših proizvodov dosegamo večji tržni delež. V naslednji številki bo potrebno predstaviti analizo odmevnosti akcije “Piščanec po ptujsko”. Kvaliteta naših izdelkov je nesporna. Nagrade oziroma plakete z listinami visijo celo v hodnikih v Perutninski klavnici, mi pa kot da jih nočemo videti. Še več jih je! Priznanja nam pošiljajo tudi Društva diabetikov, vsem pa smo posredovali kar 10.000 reklamnih lističev z našimi dietetičnim programom. Predsednik DS vprašuje, kaj je z našimi novomi proizvodi. Na to vprašanje bi si moral kar sam odgovoriti, saj sprejema in izdaja zanje ustrezno embalažo. Kaj vse pa je v razvoju, no, na to vprašanje pa naj odgovorijo tehnologi. V Statutu podjetja je zapisano, da DS enkrat letno obravnava problematiko informiranja. Prav je, da to točko skupaj z novo vsebinsko zasnovo Ptujskega perutninarja uvrsti DS na prvo jesensko zasedanje. Predsednik Izdajateljskega sveta: STANKO LEPEJ DELAVSKEMU SVETU — IZDAJATELJU PTUJSKEGA PERUTNINARJA — SMO VSEKAKOR DOLŽNI ODGOVOR V uredništvu smo veseli, da tudi izdajatelja — delavski svet — skrbi kakovost obveščanja kolektiva. Že več krat smo prosili delavski svet v prejšnjih sestavah za pomoč pri informiranju, ker s kakovostjo le-te-ga nismo bili zadovoljni, glede na pridobivanje informacij od ustreznih služb in sodelavcev. Absolutno smo za resnico pri obveščanju in srečni bomo, če bomo pri sedanjem delavskem svetu kot organu,ki ima odločanje “v rokah” deležni sodelovanja in pomoči, da bomo tako uspeli dobiti več in popolnejše informacije kot doselj, ki jih bomo z veseljem posredovali kolektivu. Dolžni pa smo spomniti, da je informacije potrebno tudi sprejemati, torej čitati, in ne le dajati ter, da se je na njih možno odzivati, kar si še najbolj želimo. Že v 1. številki Perutninarja 1992 smo posredovali vsem bralcem anketo, s katero naj bi posredovali svoje ocene, želje, interese in kritike, ki bi služile izboljšanju infrmiranja. Odziv je bil pičel. Prejeli smo manj kot 20 odgovorov. V 9. številki Informacij letnik 1992 smo problematiko sprejemanja informacij obravnavali pod naslovom: “Informacij ni ali jih nočemo”. Da smo o področjih dejavnosti in problematiki, ki jo omenja predsednik delavskega sveta v pismu ured- ništvu pisali precej se vidi iz naslovov sestavkov, kijih navajamo od leta 1991 sem: Razvojni projekti Perutnine za obdobje 1991-1995 (Perutninar št. 1/91), Program in projekcija funkcioniranja podjetja (Perutninar št. 2/92), Novi trendi v proizvodnji klobasnih izdelkov (Perutninar št. 4/92), Profitni centri v Perutnini. (Informacija št. 2/93), Kje smo in kako naprej (Perutninar št. 2/93), Sled sprememb (Perutninar 5/93). Potrošniki želijo predvsem kakovost (Perutninar št. 1/91). Nova po-lovalnica v Kopru (Perutninar št. 3/91), Predelava in njeni izdelki (Perutninar 3/91), Ponudba na radgonskem sejmu (Perutninar 3/91), Kako prodajati v Sloveniji (Perutninar št. 3/92), Udeležba na sejmih, da ali ne (Perutninar št. 3/92). Večji prodor na domače tržišče (Perutninar št 5/92), Bolje več kot premalo (promocija), (Perutniar št. 6/92), Kako je s prodajo v Sloveniji (Perutninar št. 1/93), Prodaja v Sloveniji in njene perspektive (Informacija št. 6/93), Kupci o Perutnini Ptuj (Perutninar št. 3/93), Oh ti sejmi! (Perutninar št. 3/93), Novosti v mesni industriji (Perutninar št. 4/93), Kdln — mesto tisočerih dobrot (Perutninar št. 4/93). Šest medalj za izdelke PP (Perutninar št. 3/92), Priznanje društva za zdravje srca in ožilja (Perutninar št. 3/92), Priznanje — Znak varovalnega živila (Perutninar št. 6/92), Priznanje društva za zdravje srca in ožilja (Perutninar 1/94). D-safalada, novost naše proizvodnje (Perutninar št. 2/92), Naši proizvodi sodijo med izdelke zdrave hrane (Perutninar št. 4/92). Perutnina Ptuj — delniška družba (Informacije št. 6/91), Nadaljevanje preoblikovanja podjetja — privatizacija (Informacija št. 8/91), Perutnina Ptuj d.d. — privatizacija in ustanavljanje mešanih družb (Informacija št. 8/91), Ustanovitev mešanih podjetij — delniških družb (Informacija št. 10/91), Zakon o zadrugah je sprejet (Informacije 3/91), Za razumevanje zakona o lastninskem preoblikovanju (Perutninar št. 6/92), Začenjamo z lastninskim preoblikovanjem podjetja (Informacije št. 7/93), Kako uprabiti certifikate (Informacija št. 8/93), Posebna številka Informacij — por-spekt o vpisovanju certifikatov (April 1994), Vpisovanje certifikatov samo še do 20. maja (Informacije št.5/94). Delo sindikata (Perutninar št. 1/91), Predsedstvo sindikata Perutnine se je sestalo (Informacije 2/92), Poročilo Konference sindikata PP (Perutninar št.6/92). Kasneje predsednica Konference sindikata ni želela sodelovati z uredništvom, niti njen naslednik, ki ni dovolil, da bi se pisalo o delu sindikata. Morebiti se bo stanje izboljšalo z izvolitvijo sedanjega predsednika Konference sindikata. S seje delavskega sveta (Informacija št.12/91), S seje delavskega sveta (Informacije št. 3/92), Poročilo za sejo delavskega svet (Informacije št. 6/92), Pomembnejši sklepi 3. redne seje delavskega sveta (Perutninar št. 2/92), Delavski svet (Informacija št. 6/92), Nova organizacija podjetja (Informacija št.1/93), Pred zahtevnimi nalogami (Perutninar št.1/94). Zanimivo je to, da avtor pisma navaja, kako bi kazalo kolektiv se-sznaniti z nagradami in priznanji v kolikor smo iste z našimi izdelki osvojili. Prav pod njegovo fotografijo v intervjuju z njim na tretji strani letošnje aprilske številke Perutninarja, pa je natisnjen faksimile (kopija), priznanja za perutninine proizvode zdrave prehrane. Komentirati ne želim, želim le tesnejšega sodelovanja in popolnejših informacij, ki jih bomo radi posredovali kolektivu. UREDNjK Sanje. uresničene po sedmih letih PC Ptujska tiskarna je dobila nov dvobarvni tiskarski stroj GTOZ, nemške firme HEIDELBERG. Stroj je že montiran in spravljen v pogon. Prvi vtisi — vrhunska kvalitetal ■■■ a poznavalce grafične stroke je ime firme HEIDELBERG zelo dobro poznano. Firma je pojem vrhunske kvalitete odtisa! Z nabavo njenega tiskarskega stroja smo v tiskarni resnično pridobili. Sedaj imamo delne realne možnosti, da tudi mi lahko konkuriramo na vedno bolj zahtevnem trgu tiskovin. Seveda imam v mislih tiskovine srednjega in visokokakovostnega ranga. Z veseljem ugotavljam dve stvari. Prvič, da nam vrhunska nemška tehnologija omogoča resnično konkurenčen vstop na zahteven trg, in drugič, dejstvo, da to ni dovojj. Potrebno je še tudi naše znanje, usposobljenost in izkušnje ter velika vztrajnost. Teh vrlin pri nas v tiskarni resnično ni nikoli manjkalo. Res pa je, na žalost, da od vseh zaposlenih tega ne morem pričakovati. Sama zgodovina ideje (potrebe) po nabavi novega tiskarskega stroja je bila zelo pestra in burna. A vse prevečkrat so se želje nas grafikov razblinile v eno samo čakanje in upanje, da bomo nekoč le lahko kupili nov stroj. Velikokrat so bile le prazne obljube in zavajanje nas vseh. S strani prejšnjega vodstva PP ni in ni bilo posluha ter razumevanja. Enostavno niso pripisovali dovolj velikega pomena grafični stroki v lastni hiši. Bilje mačehovski odnos. Sedaj je drugače. Današnje vodstvo še kako dobro pozna pomen grafične opremljenosti vseh perutninskih izdelkov. Tukaj imam v mislih vse tiskovine, ki so striktno vezane na naše izdelke. Skratka, vsi, ki se danes zavedamo moči medijev in propagande kakor v sliki tako tudi v besedi, vemo, da je vse to neizbežno povezano z grafično dejavnostjo. Nabava tega stroja je le majhen del možnosti in potreb po kvalitetnih tiskovinah, saj je ta malega formata. Dejstvo je, da bi potrebovali vsaj še en stroj, vendar večjega formata. Posebej bi želel naglasiti še tole. Novi stroj ni namenjen samo tiskanju za potrebe PP Imamo to možnost in fleksibilnost, da lahko tiskamo tudi za potrebe drugih firm. Popolnoma vseeno je, za katero firmo tiskamo. Pomembneje, da je izkoriščenost stroja čimboljša. In ta stroj nam to tudi omogoča. Visoka kvaliteta, racionalizacija tiskovne površine in veliko večje število odtisov v eni uri. Na žalost lahko ugotovim, da v zadnjih letih zaradi popolne iztroše-nosti starega strojnega parka nismo mogli več zadovoljevati potreb naših dolgoletnih strank. Morali smo se jim vjjudno zahvaljevati in odklanjati delo. Teh dolgih sedem let je bilo stanje, kjer se je prepletalo veliko napetih trenutkov. Od agilnosti, upanja, zaupanja, do razočaranj in melanholičnosti pa vse do današnjega spoznanja: "Tukaj je, se že vrti in izplačalo seje vztrajati." To je bilo le površinsko razmišljanje in bežen pogled v zgodovino preteklih sedem let. Pridobitev tega stroja ne pomeni stanja mirovanja. Nasprotno! Naj bo to vzpodbuda. Navsezadnje bo treba misliti tudi o nabavi in realizaciji novega stroja večjega formata. Nabava sedanjega stroja absolutno ni zasluga enega samega človeka, kot bi to morda kdo rad slišal. Je zasluga vseh tistih vztrajnih delavcev, ki verjamejo v obstoj grafične dejavnosti v Ptuju, strokovnega kadra, predvsem pa je zasluga najožjega strokovnega tima, ki je poleg vseh administrativnih in političnih preprek resnično vztrajal in upal ter vzpodbujal določene [judi, da so zadeve pripeljali tako daleč, kot danes pač so. Nekaj misli naših sodelavcev ledano s tehnološkega vidika je nakup Heidelberg GTOZ - tiskarskega stroja prestop v drug, kvalitetnejši razred, kar se tiče ^■tako izdelkov kot samega dela na stroju. Petnajst barvnih valjev in alcolor sistem so osnova za kvaliteten nanos barve. Kon-^■istrukcija stroja (hitrost, vzdrževanje, predimenzioniranost vitalnih delov pa tudi ergonomičnost) zagotavlja skladnost in ekonomičnost tudi pri večih prehodih skozi stroj. Ko bomo znali in uspeli izkoristiti vse te prednosti, potem se lahko nadejamo finančnega uspeha in zadovoljnih strank. Moram pa poudariti, da se nam je uresničila le ena, prva želja (prvi korak je zmeraj najtežji), končni cilj pa je poznan - (fizikalna) kontrola kvalitete od originala do izdelka tudi na velikih formatih. Boris prelog - tehnolog IVAN AMBROŽ ■ tehnični vodja Prepričan sem. da Domo ponovno zaživeli. Dosežen je prvi cilj. Spet bomo lahko zadovoljevali stranke s kvalitetnimi tiskovinami. Temu stroju Se mora slediti stroj enake kvalitete večjega formata. Morali bomo posodobiti opremo tudi v ostalih oddelkih. DUŠAN PODGORŠEK - vodja komerc Sedaj imamo res dober stroj. Potrebno bo poiskati delo zanj. Želim si Se kakšen stroj in še več dela. VERICA BRAČIČ - tajnica To je res velika pridobitev. Uresničila se nam je velika želja. Lahko bomo konkurenčni z ostalimi tiskarnami. Potrebno je nabaviti še več takšnih strojev in posodobiti knjigoveznico. Vsekakor velika pridobitev za tiskamo. Stremeti moramo k nabavi še novih strojev in posodobitvi ddelka ITF DANILO KRAJNC - računalničar Dolgo se je govorilo o nabavi tega stroja, nisem verjel, da ga bomo dobili. Vsekakor še želim enega, več-jegal SAMO KOČEVAR - računalničar FRANC KRAJNC - vodja tiska JANI KRAPŠA - ofset tiskar Uresničene so dolgoletne sanje S pridobitvijo tega stroja nam je postala naša bodočnost mnogo bojj sigurna. Veliko bo odvisno tudi od nas samih zaposlenih. Pričakujem še stroj večjega formata, vendar naj ne bi toliko odlašali. Zelo pametno, vendar premalo za naše potrebe. Želje za naprej - še kakšen stroj večjega formata. Skrajni čas, da smo ga dobili. Ta stroj je jamstvo za kvaliteto in konkurenčnost. Sedaj bo mnogo manj psihičnih obremenitev. Se kakšen stroj večjega formata. Vesel sem, da je prišlo do realizacije. To bo sedaj kvaliteta. Počaščen sem, da lahko delam na tem stroju. Čim-prej še en stroj, večjega formata. Za nas je to velika pridobitev. Večja kvaliteta, manj izpada papirja. Želim si, da naj ne bi bil ta stroj zadnji. Moramo vztrajati za naprej. DANIELA KAMENŠEK - mat knjigov. Pridobitev stroja mi pomeni več in boljše delati. Vsaj upam tako. Je pa tudi večja sigurnost za službo. Še kakšen stroj bi bil potreben. STANKO JAKOMINI - vodja knjig Dobro je, daje tukaj, pa še čimprej enega. ANICA CAJNKO - knjigov. delavka Brez takšnih strojev je težko biti konkurenčen. Presenečena sem, da je stroj med nami. Le zakaj smo tako dolgo čakali nanj? Ja, pa še kakšnega si želim. ZDENKA ARNUŠ - knjigovez To bo sedaj kvalitetnejše delo Simpatično. Želim, da posodobimo oddelek kamene dobe (knjigoveznico). ALBINA TOMANIČ - knjigov del. Hvala bogu. sedaj bomo lahko napredovali. Da bi le imeli delo, pa še kakšen stroj. ■utri je nov dan in pred nami so že nove naloge. Še bolj zahtevne, drugačne. Spet se bomo morali prilagajati. Samo z znanjem, ■■vztrajnostjo, korektnostjo, medsebojnim razumevanjem ter pravilno poslovno politiko se lahko nadejamo, da se bodo zavrteli valji vsaj še enega novega stroja. Pa naj bo to HEIDELBERG ali ROLAND. /bodvguard/ Dve leti KK Perutnina Ptuj Pogovor z Renejem Glavnikom, predsednikom Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj Dve leti je tega, od kar je Perutnina Ptuj postala generalni pokrovitelj ptujskega kolesarskega kluba, sedaj KOLESARSKEGA KLUBA PERUTNINA PTUJ. Najbrž premalo vemo o tem sodelovanju in o uspehih kluba, zato želimo več sodelovanja tudi na področju obveščanja kolektiva. Res je bilo ob podpisu pogodbe med klubom in Perutnino precej govora in pisanja. Kasneje je medijska aktivnost nekoliko usahnila. Najbrž zato, ker je tudi Perutnina preživljala težke trenutke zaradi izgube prejšnjih jugoslovanskih tržišč. Ob lastni finančni krizi nam ni mogla kaj veliko pomagati, kljub dobri volji vodstva podjetja. Moram poudariti, da so bili začetki sodelovanja zelo klavrni. Težko je bilo dobiti kakšen tolar.Razumeli smo sicer težave podjetja, vendar smo tudi mi želeli dosegati rezultate, za kar pa so brez dvoma potrebna določena sredstva. Razmišljali smo že celo o prekinitvi pogodbe, vendar smo bili prepričani, da se bo stanje v podjetju uredilo in zato smo vstrajali. Nismo klonili in prav je da nismo. Za realizacijo naših akitvnosti smo poiskali finančno pomoč še pri drugih zainteresiranih sponzorjih.Poudariti pa moram, da zavoljo šibke finančne pomoči generalnega pokrovitelja nismo nikoli govorili o Perutnini negativno, nasprotno, vedno smo poskušali povzdigovati ugled podjetja, zavedajoč se, da bo kolektiv Perutnine premagal krizo. Kolektiv ni klonil in tudi mi smo vztrajali kljub velikim težavam zaradi pomanjkanja sredtev. Perutnina je kljub izrednim gospodarskim, še zlasti tržnim težavam obdržala visoko kakovost proizvodov in gospodarsko stabilnost, kar zagotavlja ponovni razvoj in uspešnost podjetja, zato smo ponosni, da še vedno nosimo drese vašega uspešnega kolekti- va. Ko se z njimi pojavimo v tujini, slišimo veliko spodbudnih besed o Perutnini Ptuj in kakovosti izdelkov PP. Te oblike promocije podjetja se najbrž marsikdo ne zaveda dovolj. To še zlasti če povem, da proizvajate zdravo in kvalitetno hrano, torej to kar športnik potrebuje. Prav zato je v naših krogih, tudi v tujini, precej govora o Perutnini Ptuj. Kje vse se pojavljajo vaši tekmovalci v dresih Perutnine? V vseh krajih Slovenije. V tujini pa smo začeli v Avstriji, nadaljevali v Italiji, Nemčiji Češki, Madžarski, Poljski, veliko na Hrvaškem. Pripravljamo se že na nastope v Švici in Franciji. V tem trenutku pa se doma vzgojena vrhunska tekmovalca Mitja Mahorič in Miran Kelner, člana kolesarskega kluba Perutnina Ptuj pripravljata na tekmo za svetovni pokal, ki bo v Ekvadorju v Južni Ameriki, kot člana slovenske reprezentance. (Op. urednika: Med pripravo tiska so tekmovalci, ki zastopajo Slovenijo na svetovnem prvenstvu že na omenjenem tekmovanju). Za svetovni pokal tekmujejo le najboljši, kakšni so torej uspehi kluba Perutnina? Začetki so bili težki. Še zlasti zaradi pomanjkanja sredstev. Naš cilj pa je bil jasen: “Vsaj enega mladinca usposobiti za nastope na svetovnem prvenstvu.” To je bil smeli načrt ob re-nomiranih klubih kot so: Rog, Sava, Astra, Krka, Mera, ob katerih se je bilo izredno težko prebijati proti vrhu. Vendar smo uspeli. Dobili smo usposobljen trenerski kader, ki ne zaostaja za svetovnimi strokovnjaki. V klubu je zagotovljena vsa potrebna športna medicina in strokovno znanje, ki ga treneji prenašajo na tekmovalce. Temu primerni so tudi rezultati. Mahorič in Kelner posegata po najvišjih uvrstivah in sta člana državne reprezentance. Ekipno smo dosegli 2. in 7. mesto na svetovnem pokalu, Mahorič je dosegel na svetovnem pokalu dvakrat 4. mesto, krona uspeha pa je bila, ko je ekipa Slovenije na 5-dnevni etapni dirki na Siciliji osvojila 1. mesto. Ekipo so sestavljali: Bergant-Sava, Der-ganc-Krka, Valjavec-Sava ter Mahorič in Kelner-Perutnina. Denarja ni nikoli dovolj, zato je za tolikšne uspehe najbrž potrebno še veliko aktivističnega dela. Brez dvoma. Klub se od vsega začetka ubada z dokajšnimi finančnimi težavami. Rečem lahko, da klub deluje še vedno povsem amatersko. Brezplačno delajo člani kluba, pomagajo pa še njihovi družinski člani in celo sorodniki ter mnogi delovni kolektivi ali finančno ali materialno. Če uspemo organizirati za aktiviste kakšni piknik, je to vse plačilo za naše delo in hvaležni smo tudi za to. Ni profesionalizma, čeprav so uspehi lepi, celo zavidljivi. Tbdi trenerji dobijo le skoromen honorar. Če bomo želeli nadaljnje uspehe, bomo morali v prihodnje krepko poskrbeti za uspešnejšo materialno podporo. Velika tekmovanja, še zlasti svetovno prvenstvo tudi veliko stanejo. Nekateri menijo, da za člane našega kluba te stroške plača Perutnina. Je temu res tako? Srečni bi bili, ko bi to bilo res! Pa ni. Veseli smo, da imamo Perutnino kot generalnega spon- zoija. To v določenem trenutku veliko pomeni, zlasti psihološko. Denar, ki ga dobimo pa je le skromna pomoč poleg mnogih drugih dobrotnikov, vsekakor pa smo hvaležni tudi za to pomoč. Vsak tolar prav pride. Svoj delež prispevajo sponzorji iz Slovenije pa tudi iz tujine. Podobne govorice se spletajo tudi okoli nabave osebnega avtomobila za klub. To je naravnost smešno in neresno. Res je, da nekateri, ki želijo Perutnini^škodovati govorijo marsikaj. Če pa avtomobil samo bežno pogledate, vidite, da je govoričenje iz trte izvito, saj je na njem natisnjenih precej reklamnih simbolov različnih firm, ki so zanj prispevale. Povedati pa je potrebno tudi to, da smo ga dobili na lizing in da smo bili deležni znatnega popusta od dobavitelja Avtohiše Klas iz Ljubljane v obliki sosponzor-stva. nasmejana kolesarja — Mitja Mahorič in Miran Kelner Ta nabava pa je bila nujna za uspešno tekmovanje. Na etapni dirki, ki traja nekaj dni prihaja namreč do okvar koles. Po mednarodnih tekmovalnih pravilih pa sme tekmovalce na progi spremljati mehanik le z osebnim vozilom. Kombi, ki ga imamo, sme voziti le za vsemi osebnimi avtomobili. Nekaj minutna zamuda pri intervenciji pa pomeni izgubo visoke uvrstitve. Naj poudarim, da Perutnina je prispevala za nabavo avtomobila, vendar so vsi drugi prispevali veliko več. To je delavcem treba povedati, da ne bodo nasedali govoričenjem. Neresnice namreč škodujejo tako firmi kot klubu. Ob tem naj poudarim, da se člani kluba, naši družinski člani in simpatizerji udeležujemo tudi delovnih akcij in si tako za klub prislužimo znatna sredstva. V tem času vršičkamo več hektarjev koruze za semensko pridelavo. Na začetku sva govorila o vplivu zdrave prehrane za zdrav način življenja športnikov, še zlasti vrhunskih. Lahko poveste o tem kaj več? Vsekakor! V svetu poskušajo prav proizvajalci hrane osnovati ali podpirati športne klube, ki dosegajo ustrezne uspehe. To je brez dvoma najbolj prodorna pa najbrž tudi najcenejša reklama, saj vemo, da vrhunski športniki morajo živeti zdravo, disciplinirano in aktivno. Športniki, ki nosijo oznake nekega proizvajalca hrane, torej na neposreden način propagirajo proizvode, ki veljajo za zdravo prehrano in po kateri radi vsi sežemo. Kaj pomeni povezava športa, gospodarstva in politike v razvitem svetu, se vidi iz obiska vaših poslovnih partnerjev VOSA in dr. CANDOLIJA, ki sta iz 550 km oddaljene italijanske Cesene prikolesarila na obis v Perutnino. To je velik podvig, vendar se poslovni ljudje želijo dokazati in potrjevati. Da sta izbrala prav obisk Perutnine pove, kako visoko je cenjena pri poslovnih partnerjih širom po svetu. Sama sta dejala: “Če bova to zmogla, bova dokzala da zmoreva in da sva pripravljena na trde preizkušnje. Tudi kolektiv Perutnine ve in zmore, zato sva obiskala prav to firmo.” Njuna kondicijska preizkušnja je posneta na video film, ki ga bodo gledali pri Arbor-Acre-su v Ameriki, Holandiji, Italiji in še marsikje. Se kolektiv zaveda reklamnega učinka tega podviga? Kakšne so vaše prihodnje aktivnosti? Že sedaj smo uspeli priti v sam vrh slovenskega kolesar- stva. Smo med petimi klubi od 46 v Sloveniji, ki imamo kar dva tekmovalca v državni reprezentanci. Skoraj ni tekme po kateri ne bil stal naš tekmovalec v dresu Perutnine na stopničkah za najboljše. Že prihodnje leto bomo dobili prve člane, doslej so uspešni le mladinci in mlajši. Seveda bomo tudi v prihodnje gradili kakovost na podmladku. Perspektivni so tudi nekateri sinovi vaših delavcev, kot so: Peter Purg, Boštjan Pihler in drugi. S trdim načrtnim delom bomo poskušali usposobiti tekmovalce vseh kategorij za doseganje najvišjih uspehov, seveda ob ustrezni materialni podpori. Izkoriščam priložnost, da se kolektivu in vodstvu Perutnine Ptuj zahvalim za dosedanjo pomoč, z željo, da bi bolje spoznali pomen našega dela in promocijskega učinka doma in v svetu. Zagotavljam, da je sleherni vloženi tolar skrbno in racionalno vložen. Brez dvoma pa pomeni V ponedeljek, 20. junija 1994, so predstavniki Perutnine Ptuj z navdušenjem pozdravili dva poslovna partnerja ameriške firme Arbor Acres. To sta bila JAN VOS, šef predstavništva za Evropo s sedežem na Nizozemskem, in dr. PAOLO CANDOLI, veterinar in tehnični svetovalec. S kolesi sta premagala kar 550 km doglo pot od Cesene v Italiji do Ptuja. živi stik z ljudmi po svetu, močnejši reklamni učinek kot kakršen koli plakat ali letak, zato prosim, odrinite iz sredstev za reklamo kakšen tolar več za našo dejavnost in potrudili se bomo, da vas ne bomo razočarali. Vso pot sta ju spremljala predsednik kolesarskega kluba Perutnina Ptuj Rene Glavnik in klubski trener Slavko Patekar. Akcija je doživela veliko podporo in navdušenje tudi v matični firmi v ZDA. Naj omenimo, da tradicionalno poslovno partnerstvo med Perutnino in ameriško firmo Arbor Acres traja že od leta 1988, najprej z nakupom repro- O kakovosti našega dela pa se zaposleni v Perutnini lahko prepričate v nedeljo, Sl.julija, ko bomo na Ptuju organizirali prvo tekmo za veliko nagrado Janeza Puha. Pokrovitej te pomembne dirke je ptujska občina. l q materiala, danes pa starševske linije. Th kolesarski podvig predstavlja nedvomno utrjevanje medsebojnih menedžerskih odnosov in je primer fizične in mentalne kondicije ter priprave na še večje delovne napore. Obenem pa je to izziv za menedžment v Perutnini za prihodnje leto, ko bo proslavljala 90-letnico obstoja. StankoLEPEJ Fantje Kolesarskega kluba so se poslovili od Mitje in Mirana ob odhodu na svetovno prvenstvo pred Mestno hišo Pred kratkim smo doživeli tudi to, da smo po dobrih 30 letih uvedli, v tiskarni ponovno nov tiskarski stroj nemškega proizvajalca. Le-ta predstavlja v tiskarstvu še zmeraj pojem kvalitete. Dolgoletna želja se nam je končno izpolnila, kajti že kot štipendistka in praktikantka Ptujske tiskarne sem velikokrat opazila potrebo po modernejši tiskarski opremi, ki bi nam omogočila boljšo kvaliteto in uspešnejši prodor na trg. Kot pripravnica sem sedaj lahko priča temu dosežku. Stroj, o katerem se je dolga leta govorilo, je tukaj. Sedaj smo na vrsti mi, da stroj v polni meri izkoristimo in dosežemo zgornji konkurenčni razred. Stroj je izdelan v Heidelbergu,v nemškem podjetju, ki se že desetletja uspešno ukvarja z izdelavo vrhunsko kvalitetnih tiskarskih strojev. Eden izmed njih je tudi naš, in sicer s polnim nazivom: Heidelberg GTOZ 52. Stroj je dvobarven, kar pomeni, da se pri enkratnem prehodu papirja skozi stroj nanj odtisneta dve barvi. Sestavljen je iz dveh agregatov, od katerih ima vsak svoj barvni in vlažilni sistem. Enakomeren nanos barve in alkoholno vlaženje (vgrajen ima ALCOLOR sistem za vlaženje) nam omogočata visokokva-litetni večbarvni tisk. Maksimalni format papirja za ta stroj je 360 x 520 mm, minimalni format pa 105 x 180 mm. Minimalni format lahko s pomočjo posebne naprave še zmanjšamo na 80 x 140 mm, vendar le v primeru enostranskega tiska. Omogočena je uporaba različnih vrst papirja, od najtanjših (z najmanjšo gramaturo) raznih samokopirnih (50 g), brezlesnih (60 g), kulerjev (60 g) pa vse do kartonov (največ do 350 g.) Največja debelina papirja, ki jo stroj dopušča, je do 0,4 mm. Maksimalna površina tiska je 340 x 505 mm. Tiskarske ofsetne plošče so formata 400 x 510 mm in debeline do 15 mm. Posebnost tega stroja z zatiči je vgrajena šablona, ki zahteva perforirane ofsetne plošče. To pomeni, da je potrebno ofsetno ploščo predhodno perforirati s pomočjo specialnega orodja za izsek, BA-CHER CONTROL 2000, Register Sistem, ki smo ga dobili kot dodtano opremo. Tako se plošča vpenja v stroj brez kakršnihkoli zamikov, kar nam omogoča natančnost pri tisku. Predvsem se pokaže prednost pri tiskanju večbarvne (kolor) tiskovine, kjer prihaja do minimalnih problemov v zvezi s skladjem barv. Ko se plošča vstavi v stroj, je popolnoma paralelna z osjo tiskovnega cilindra, kar nam daje možnost spreminjanja položaja plošče. V ta namen je v stroju vgrajen tudi poseben Heidelberg sistem za zamik plošč. Zraven klasičnega tiska pa lahko na stroju tiskamo tudi števce, perforiramo tiskovine, tiskamo dodatno barvo, lakiramo odtise in razrezujemo papir po sredini. Vse te procese lahko izvajamo hkrati. Za tiskanje števcev vstavimo v stroj nosilno gred, na katero so pritrjeni števci ali nosilci manjših klišejev. Z nekaj dodatne opreme lahko tisk poteka popolnoma običajno. Za tiskovine, ki zahtevajo perforacijo, se v stroj vstavi šablona za prečno ali kolesca za vzdolžno perforiranje. Razmaki med zobci so lahko različni. Lakiranje izvajamo na drugem agregatu tako, da namesto barv v barvnik nanesemo lak in odstavimo vlažilni sistem. Istočasno z vsemi navedenimi postopki pa je omogočeno tudi vzdolžno rezanje papirja. Razen modela Heidelberg M -offset nima noben tiskarski stroj takšne vsestranske uporabnosti kot ravno Heidelberg GTOZ 52. In na koncu še ena izmed pomembnejših ugotovitev. Če želimo konkurirati, moramo zraven kvalitete doseči tudi kvantiteto, kar bo gotov možno ob maksimalni delovni hitrosti stroja, ki znaša 8000 odtisov na uro. Stroj nam omogoča veliko, potreben je le še naš trud in prizadevnost. Delamo v pričakovanju novih rezultatov. Polona Gornik AFORIZMI Si lahko predstavljate, kakšni debeluhi bi bili politiki, če bi zarečeni kruh jedli? — • — Če je čas zlato, potem so dolgčas zlate rezerve. — • — Res je, da tudi slepa kura zrno najde, vendar ji zaradi tega ne gre slepo zaupati. — • — Zanima me, ali skakalci v višino skačejo čez plot uspešneje, kot drugi. — • — Iščem čevljarčka, ki bi moji ženi izbil iz glave sedem muh na en mah. — • — Neka javna hiša je dala takšen oglas: “Iščemo delavko za nedoločan čas s spolnim delovnim časom.” — • — V lakoto nas bodo spravili tisti, ki so lakotni na oblast. — • — Bolj ko se človeku mehčajo možgani, bolj trdoglav postaja. — • — Delitev dela: politik uživa, policaj živi, delavec životari. fredi Promocija ali ustvarjanje dobrega imena podjetja je tudi kakovostna in prijazna postrežba v vseh naših poslovalnicah in drugih tudi priložnostnih prodajnih mestih. Na velikem letalskem mitingu v Moškanjcih to ni prišlo do izraza, ker so delavci mesnice Novi trg jedi le pripravljali in niso imeli možnosti vplivati na ponudbo. Škoda, da je bil takšen dogovor. SONCE KORISTI IN ŠKODUJE Sonce oddaja elektromagnetno valovanja (EMV), ki prek atmosfere potuje do Zemlje. Atmosfera in zlasti ozonski plašč del tega IMV zadržita, del pa doseže zemljo. Ta del ima pomemben vpliv na živa bitja, saj povzroča številne fotobiološke reakcije, ki so lahko koristne, pa tudi škodljive. Lahko smo srečni, da živimo na Zemlji, saj atmosfera in ozonski plašč zadržita vse škodljive žarke s kratko valovno dolžino, tako da Zemljo dosegajo le žarki daljših valovnih dolžin, to so ultravijolični (UV) žarki (10%), vidna svetloba (50%) in infrardeči toplotni žarki (40%). Pri ljudeh koža, ki ovija in ščiti vse notranje organe, prestreza žarke, ki dosegajo Zemljo, zato se učinki žarkov odražajo najprej na njej, pozneje pa na celotnem organizmu. Kot vemo, imajo sončni žarki razen številnih koristnih vplivov tudi škodljive posledice, ki jih v glavnem vsi poznamo. Nekatere od teh se pojavijo zelo kmalu po izpostavljanju sončnim žarkom, že po nekaj urah. To so rdečina kože, sončne opekline, fotok-sične in fotoalergične reakcije. Po nekaj dneh je opazno porja-venje kože, po več letih pa staranje kože, razvoj kožnega raka in celo spreminjanje materialnih znamenj (nevusov) v enega najbolj nevarnih rakavih obolenj, malignega melanoma. Znanstveniki ugotavljajo, da je tanjšanje ozonskega plašča nespodbitno dejstvo. Posledica tega je zlasti povečana intenziteta UV sevanja na zemlji. UV žarke, predvsem tiste z valovno dolžino 290 do 320 nm, zadrži ozonski plašč, ki deluje kot “filter”, in jih ne prepušča na zemeljsko površino. Ti žarki so dokazano škodljivi za vsa živa bitja, ker vplivajo na jedrne kisline vseh živih bitij, od najniže organiziranih, kot je na primer fitoplankton, do najvišje organiziranih — ljudi. Jedrne kisline so pri živih bitjih nosilci vseh pomembnih dogajanj, vključno s tem, da prenašajo dedne informacije. To so posebne beljakovine, ki se nahajajo v jedru celic v obliki dvovijačnih verig. UV žarki jedrne kisline okvarjajo. Celice so do določene mere sposobne te okvare popraviti. Posebni encimski sistemi v celici spoznajo prizadeto mesto v verigi, ga izrežejo in nadomestijo z novim. Če je UV sevanje povečano ali če traja predolgo, se pojavijo motnje v “popravljanju” jedrnih kislin. Posledica tega je nastanek celic z novimi značilnostmi, ki imajo spremenjene lastnosti in dodatno zmanšano sposobnost “popravljanja” ter končno pojav rakastih celic. Zelo pomembno je vedeti, da so učinki UV žarkov na živa bitja premosorazmerni s količino sevanja, kumulativni in ireverzibilni. Zaradi tega vse več mlajših ljudi zboleva za kožnim rakom narašča število obolelih za malignim melanomom in drugimi rakavimi obolenji, vedno več ljudi ima moteno delovanje imunskega sistema in zaradi tega številne posledice, vse več ne ravno starih ljudi oslepi zaradi sive mremne. Zaradi tega sončenja ne priporočamo. Priporočamo, naj se ljudje zlasti med enajsto uro dopoldne in tretjo uro popoldne soncu izogibajo oziroma, da se sploh ne sončijo v takšni meri, kot so bili navajeni v preteklosti. Če pa se sončenju nikakor ne morejo upreti ali izognoti, je potrebna zaščita z dobrimi zaščitnimi kremami, ki imajo visok zaščitni “fakot” proti UV (UVA in UVB) žarkom in so vo-doodporne. Zlasti je to pomembno za vse, ki so svetlopolti in svetlooki. Iz informativnega biltena Ministrstva za zdravstvo št. 3/94 INFORMACIJA ZA ZAVAROVANCE PRED ODHODOM NA POČITNICE V TUJINI Znano je, da lahko sleherni slovenski zavarovanec uveljavlja pravico do nujnega zdravljenja v državah, s katerimi ima Slovenija sklenjeno konvencijo ali posebne mednarodne sporazume o zdravstvenem in socialnem zavarovanju. Treba je poudariti, da pomeni nujno zdravljenje le tiste medicinske oziroma zdravstvene postopke, ki odvrnejo nevarnost za življenje in brez tveganja omogočajo varno vrnitev obolelega ali poškodovanega v domovino. Za države, kot so Avstrija, Italija, Nemčija, Madžarska, Nizozemska, Belgija, Luksemburg in Romunija si morajo zavarovanci pred odhodom priskrbeti Potrdilo o pravici do dejanskih storitev med začasnim bivanjem v drugi državi.Potrdi-lo lahko dobijo na vseh območnih enotah in izpostavah ZZZS. Z njim lahko zavarovanci v vseh omenjenih državah uveljavljajo pravico do nujnega zdravljenja, in sicer praviloma brez plačila pri zdravnikih oziroma zdravstvenih ustanovah, ki so del javne (državne) zdravstvene mreže. Pri zasebnih zdravnikih ali klinikah, ki nimajo sklenjene pogodbe z državno zavarovalnico, je treba stroške poravnati na licu mesta, zavod pa bo zavarovancem na osnovi računov upravičene stroške povrnil (delno ali v celoti). Nekoliko drugačne postopke določajo konvencije z Anglijo, Češko, Poljsko in Bolgarijo. Sporazumi s temi državami naših državljanom zagotavljajo uveljavljanje nujne zdravstvene pomoči v javnih zavodih na osnovi slovenskeg potnega list, pri čemer v načelu ne bi smelo biti (do)plačavanja, saj sporazumi predvidevajo poravnavanje strškov med pristojnimi zavodi v državah. Kljub temu velja tudi za te države opozorilo za uveljavljanje pravic pri zasebnikih, ki niso del javne zdravstvene mreže. V primerih neposrednih plačil je za uveljavljanje povračil pri zavodu, kot smo že omenili, treba poskrbeti za dokumentacijo stroškov. Javnost bi radi obvestili tudi o uveljavljanju nujne zdravstvene pomoči na Hrvaškem, kjer v poletnih mesecih preživlja dopuste mnogo slovenskih drža- vljanov. S Hrvaško smo sklenili poseben sporazum, ki smo ga dopolnili tudi s pomembnimi aneksi, ki naj bi zagotavljali uveljavljanje nujne zdravstvene pomoči našim zavarovancem že na osnovi potrjene zdravstvene izkaznice. S potrjeno zdravstveno izkaznico (ki so jo naši aktivni zavarovanci dolžni potrjevati vsak mesec!), naj bi načeloma na Hrvškem lahko v javnih zavodih uveljavljali pravice do vseh nujnih zdravstvenih storitev, vključno z zdravili. V zadnjem času pa ZZZS dobiva razmeroma veliko pritožb naših zavarovancev, da nekateri hrvaški izvajalci zdravstvenih storitev tega sporazuma ne upoštevajo in jim obračunavajo stroške neposredno. V teh primerih zavod prosi zavarovance, da posredujejo podatke in priložijo kopije vseh dokumentov o stroških oziroma zavodih, kjer so uveljavljali pravico do nujne zdravstvene pomoči. Le dokumentirane pritožbe namreč lahko zavod posreduje hrvaškemu fondu za zdravstveno zavarovanje, ki je dolžan v skladu s sporazumom ukrepati proti tistim, ki kršijo določila. V vsakem primeru pa zavod zavarovance opozarja, naj hranijo vse dokumente o neposrednih plačilih v primerih nujnega zdravljenja in jih pri uveljavljanju povračil na zavodu posredujejo ustrezni službi. Za vse druge države, kijih nismo navedli in kjer do sedaj ni bilo mogoče urediti posebnih pogojev za uveljavljanje pravic do nujnega zdravljenja, pa velja, da morajo zavarovanci sami poravnati stroške, ob vrnitvi pa jim zavod na osnovi predložene dokumentacije upravičene stroške povrne. Iz informativnega biltena Ministrstva za zdravstvo št. 2194 Krvodajalci Naši naslednji krvodajalski akciji bosta: 9. avgusta in 15. septembra Ker smo v času dopustov, se pravočasno dogovorite s svojim predpostavljenim glede možnosti sodelovanja na kateri od akcij. Ne pozabite se prgaviti, da bo možno akcgo kvalitetno organizirati. Hvala! Kurnik press SPET SE BOMO SREČALI DELAVCI, ZADRUŽNIKI IN UPOKOJENCI PERUTNINE PTUJ Večkrat je bilo izrečeno vprašanje, zakaj ne organiziramo več dneva perutninar-jev (poslednji je bil ob praznovanju 85-letnice podjetja leta 1990). Razlog je znan. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 in začetka vojne v dotedanji Jugoslaviji smo iz-gubli večino tržišč jh s tem dohodka, da drugih stvari ne omenjam. Srečanja torej ni bilo možno organizirati. Sami veste, kolikšne napore smo vlagali, da se je stanje v podjetju do neke mere stabiliziralo. Težko bi rekli, da smo odpravili vse težave pa vendra-le smo krizo prebrodili in stanje gospodarjenja kolikor je le mogoče normalizirali. V zahvalo za vloženi trud in odrekanja vseh zaposlenih pri izvajanju sanacijskega programa, se je vodstvo podjetja odločilo, da ponovno organiziramo naše srečanje — DAN PDERUTNINE. Imenovan je bil organizacijski odbor, ki že pripravlja program in vse potrebno za izvedbo našega skupnega praznika. Dan Perutnine bo 10. septembra na letališču v Moš-kanjcih, kjer je najprimernejša od možnih lokacij za primer morebitnega neugodnega vremena. O vseh podrobnosti vas bomo pravočasno obveščali. L. C. KORISTEN PREDLOG Vsi si prizadevamo, da bi povečali prodajo naših mesnih izdelkov. Ubiramo vse mogoče poti. Kaj bi pa ti naredil, če bi bil na njihovem mestu? Sklenil bi pogodbo z zdrav-stevno skupnostjo, zdravniško zbornico in lekarnami, da bi namesto antibiotikov predpisali in izdajali piščančje meso. — • — PISMENOST PA TAKA Kdo pa pravi, da so vsi perut-ninarji pismeni? Tisti, ki so si pri malici mazali na kuhana piščančja bedra marinado po ptujsko. — • — PRAVA NALOŽBA Certifikat bi takoj vložil v dobro javno podjetje. Jaz pa v donosno javno hišo. ZGODOVINA SE PONAVLJA V preteklosti in tudi sedaj se na oblast vzpenjajo bivši zaporniki. — • — PRAVA KADROVSKA POLITIKA V demokraciji smo postavili prave ljudi na prava mesta. Kje pa? V zunanjem ministrstvu goloba (Ignac GOLOB), v obrambi zver (Milan ZVER — naš rojak), prestrukturiranje gospodarstva pa je prevzel rop (Tone ROP). Bravo! — • — ZARADI ODPUSTOV Zakaj pa je minister g. PETERLE toliko v zraku? Da je vsak dan bližje Bogu kot mi, navadni smrtniki. KOKOTEK IsesrfHfc ep/ umne 7>EL fLWI IS-ArtSltf t-BfU- bUHf) |4f Nnuco omnje G, K Krt pokpa- SfltENO- FcrtHE- MicA OTtDStfi me&i JU." KmšM. Motorni n€s veiiPi- /tonu- VI71 c, te te PEGFilK L M , Ffieio- v/kv mčrliK- ejčsKT rfestat M 7U&U iF-rtNrt žmm MDTftE SUoN zWom PKV/Nfi m« fftDSIOf- /\MT0N SOVt-E MUHO tPUHI AlSTVU IV mm rete AOO a. 31 R.014 Rti NI rfiuV MESTECE HsevEimi Tt