rs "GLASILO K. 8. K. JEDNOTE" 1004 N; Chicago Stn«fa JOLIET, ILL. Return P< The largest Slovenian Weakly la the United Štete« of America. Wednesday Sabscription rate: Foratdket r*ariy • ..$1.20 F«h mb ntakm.......$2.00 Foreign CoantriM..... $3 00 Telephone 1048 Največji slovenski tednik ■ ▼ Zdruienik državah. Izhaja vsako sredo. Naročnina: I OP THE GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNIONS Entcrad as Second-Class Matter December 9, 1920,at tho Po«t Offiee at Joliet, Illinois, Under the Act of Aegnst 24, 1>12 NASLOV oradalštTs (a aprtTsSitn je: 1004 N. Chicago StreA, Joliet, HI. Telefon; 1048 J ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OP POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3,1917, AUTHORIZED ON MAY 22,1918. Štev. 34. No. 34. JOLIET ILL,, 23. AVGUSTA (AUGUST) 1922. Leto VIII. — Volume VIIL Razne vesti. Predsednik Harding pred kongresom. Washington, DC. 18. avg. — V svoji poslanici na kongres je danes predsednik Harding pred vsem omenil stavko premogarjev \ui železničarjev« z opombo, da bo vporabil vso vladno silo v svrho obratovanja železnic in premogovnikov. V tej zadevi je Harding ostro nastopil, trdeč, da naj se ustavne pravice v deželi spoštuje, sokrivce pa kaznuje. Predsednik je osebno preči-tal svojo poslanico pred zbranimi senatorji in kongresniki. Naglašal je, da bo vlada skušala izdelati potrebne postave ^ prilog cMavcev, da naj bi i-meli pravico do dela že pod temi, ali drugimi pogoji. V to svrho naj vlada izdela potrebne zakonske načrte, ki se bodo ozirali na sledeče: 1.) Imenuje naj se posebno komisijo v svrho preštudiranja splošnega položaja po raznih premogovnih okrajih. Ta komisija naj določi primerno plačilno lestvico. Vlada naj nastavi posebno agencijo, ki bi kupovala in prodajala premog ter na ta način zabranila protitarstvo. 3.) V z>i*aaii Esch-Cummin-sovi postavi naj se dovoli želez-nič. delavskemu svetu več moči in pravice, da bodo sklepi in odloki tega sveta odločilni. 4.) V Kelloggovem zakonskem načrtu naj se poostri točko v svrho kazni tujcev (inozemcev) v slučajih stavkanja. 5.) Vlada naj bolj ostro nastopa v slučaju stavkarskili izgredov, kaikor so se n. pr. nedavno vršili v Herriin, 111. Tekom čitanja svoje poslanice je predsednik Harding žel najbolj buren aplavz, ko je o-menil, da ne sme niti mala skupina železniških mogotcev (ravnateljev) tako tudi ne velika skupina stavkujočih železničarjev delati ovire pri prometu aia železnicah in po premogovni kili. Dalje je omenil, da ima v obče vsak človek v Ameriki prosto voljo delati, ali pa ne delati, vendar naj se v slučaju stavk ne poslužuje nasilja. K stavki premogarjev v IUi-noisu. Uspehi skupne konference. Chicago, 111., 21. .vgusta. — Mir povodom stavke premogarjev v državi Illinois se bliža koncu. — Tako se je izjavil Frank Earring t on, predsednik unije premogarjev v državi Illinois po prvi skupni konferenci "velike trojice", oziroma xlseka premogarjev in operatorjev. Operatorji so se po Farring-tovem zatrdilu vdali, ker v novi nameravani pogodbi več ne zahtevajo prisilne tfirbitracije. Vse kaže na to, da bo do prihodnjega toika osežen popo-len sporazum. Člaimi te važne konference so: Frank Farrington, predsednik unije premogarjev za državo 111.; Harry Fish wick podpredsednik in Walter Nesbilt, tajnik. Operatorje pa zastopajo R. Miller; W. K. Ravanaugh in Harrv Adams. Gozdni požari v Minnesota Duluth, Minn., 17. avg. — V severnem delu Minnesote, oso-bito v St. Louis okraju so se te dni pojavili zopet veliki gozdni požari, ki ogrožajo razne naselbine. Pri Corbkiu i** Iron Junction, nedaleč od Eveletha je moralo mnogo farmer je v zbežati na varno, kajti ogenj divja vedno hujše. Tudi iz Kin-neya in Eveletha se poroča, da ljudstvo trumoma beži pred gozdnim požarom. V Hibbingu je vse staro, in mlado zaposlje-ino z .gašenjem da bi ogenj, ne zajel naselbine; najhujše divja gozdni požaf v Little Swan o-kraju. V kolikor se je zamog-lo dognati, je bilo doslej že 10 oseb vsled požara do smrti ponesrečenih. Tarifna predloga sprejeta. Washington, D. C., 19. avg.— Po 17 tednov trajajoči hudi debati je bila danes McCumber-jeva tarifna predloga v senat-ski zbornici sprejeta z 48 proti 25 glasovi; izmed vseh republikanskih senatorjev je glasoval proti samo sen. Borah iz države Idaho. Na podlagi novega tarifnega zakonskega načrta, bo imela vlada na leto za 400 milijonov dol. več dohodkov. Obupen čin slovenskega pre-mogarja. Denver Colo., 14. avg.—Ko se je premogar Andrej Pogačar živeč v^Walsenburg, Colo., pred včerajšnjim vozil na avtomobi lu v spremstvu nekega mlade ga dekleta, je lokomotiva na nekem križišču zadela v avto m njegovo spremljevalko na mestu usmrtila. To je Pogačama tako užalostilo, da si je vsled ohnpa včeraj tudi sam končal življenja. Poročila iz raznih držav. Terre Haute, Ind., 21. avg.— Kaikor kažejo okoliščine bo premogarska stavka v državi Indiana kmalu izravnwma. Med zastopniki premogarjev in operaterjev je prišlo do sporazuma v svrho imenovanjia posebnega pod odsek a, ki bo izdelal novo pogodbo ali plačilno lestvico. .7N Sagin£&, Mich., 21. avg. — Po 5 mesečnem odmoru se je v premogovnikih države Mich., zopet danes pričelo z delom. Kaikor se poroča, se je večina 9tavkarjev zopet vrnila na svoja mesta; tekom srede tedna bo obratovanje po raznih premogovnikih zopet normalno. Des Moines, Iowa, 21. avg.— V rudnikih države Iowa se bo pričelo zopet z delom prihodnjo sredo. • Premogarji so odo brili sklep narodne konference premogarjev vršeče se te dni v Clevelandu. Med tukajšnjimi premogarji in operatorji je bi-a danes podpisana nova po godba. * Pittsburgh, Kans., 21. avg.— Ker so lastniki 25 manjših premogovnikov s premogarji že minuli teden podpisali novo pogodbo, se je z delom po rovih zopet danes pričelo. Konferenca antracitnih pre mogarjev odgodena. Philadelphia, Pa., 19. avg.— Skupna konferenca antracitnih premogarjev in operator jev, vršeča se danes v tem mestu je bila do prihodnjega pon-deljka (21. t, m.) odgodena, ker ni • bilo mogoče doseči za-željenega sporazuma. Stavka železniških delavcev Jolietu. V Jolietu stavka nad 1300 železniških delavcev. Ker je vlada semkaj poslala cel peš-polk vojaštva, ki stražijo progo in delavnice, so se srtavkarji "bbnuili v Springfied s prošnjo da naj se vojaštvo tukaj od strani. Tej želji stavkarjev pa oblasti nočejo do cela ugoditi; pač so pripravljene nado^ mestiti vojaštvo s civilnimi stražniki, kar pa javkajoči že lezniČarji tudi n© odobravajo vsled tega se bo s stavko nadaljevalo. _______ Največja višja šola v deželi. Hibbing, Minn., 17. avg. — Kakor znano, je Hibbimg najbogatejša vas v Združenih državah po svojih ogromnih skladih železne rude. To je napotilo stanovalce in davkoplačevalce, da so sklenili zgraditi največjo in najdražjo višjo šolo v svoji sredini. Gradba te šole se bliža že h koncu, da ho drugi mesec že slovesno otvor-ena. Stroški gradbe te krasne višje šole bodo znašali tri in pol milijonov dolarjev; prostora v 80 učilnih sobah bo za 3500 dijakov in dijakinj; poleg 4 razredov bo otvorjen tudi posebni junior" oddelek za zdravilstvo. \ Nov Wrigleyev nebotičnik v Chicagu. Lastnik znane tovarne prežvekoval nega guma (Chewirtg gum) Wm. Wrigley ml. ima v Chicagu najmodernejše in največje poslopje za pisarne. Isto se -nahaja na krasni Michigan Ave. v bližini mestnega pomola ob michiganskem jezeru. Ker namerava ta milijonar poleg sedanjega nebotičnika postaviti še enega in sicer na severni strani, je te dni naredil pogodbo za najemnino onega zemljišča, ki bo trajala 198 let. Prostor je 86 čevljev ob Michigan Ave., 120 čevljev zapadno ob Rush cesti, 225 čevljev ob Austin Ave. in 212 rib Water cesti, tako da znaša' skupna prostornina zemljišča 22,500 štirjaš-kih čevljev. Kupna, oziroma najemninska ipogodiba je bila narejena za $1,700,000 ali $80,-000 za 1 šfirjaški čevelj. •Tajna zaprisega Ku-Kluks-Klanov pred sodiščem. Los Angeles, Cal., 16. avg.— Pred tukajšnjim sodiščem je srtalo danes 36 članov tajne Ku-Klux organizacije, Obtoženih nasilstva in nemirov* Pri tej priliki je okrajni pravdnik porotnikom prečital največjo skrivnost te organizacije — zaprisego, ki vsebuje okrog 800 besed. V tej zaprisegi je označeno, da mora biti pred vsem vsak član zvest podanik "ne-vidlie vlade, in šele zatem mora biti tudi zvest vladi Združenih držav. Po končani obravnavi je .nek sodnijski klerk ono. zanimivo prisego ukrade'1 in izročil Ku Klukovcem za kar se bo moral tudi zagovarjati. Zanimiva statistika. V Združenih državah se z ddom preživlja nad 5 milijonov žensk; 90 odstotkov izmed vdov nima zahtevanih udobnosti pod lastno streho, 32 odst. ia nima niti glavnih po-rebščin za življenje. 89 odstotkov izmed umnlih moških mož) ne zapustr ničesa; 95 odst. pa prav malo. Več kot 2 milijona dečkov in deklic pod 16 let starih mofa delati, da se preživljajo, namesto da bi po-liali v šolo. To je nekaj žalostnih podatkov iz naše bogate in napredne dežele. Novi župan v Jolietu. Ker je dosedanji župan Thomas Gorev te dni resigni-ral, da prevzame s 1. sept. pri E. J. & E. železnici mesto detektiv. načelnika, bo na prihodnji seji občinskega sveta (2. sept.) imenovan njegov naslednik. Kot kandidate za to mesto se omenja več mož in sicer: Robert Pilcherja, John L. Carlsona,Wm. Kempa in Frank Friedricha; eni pa želijo, da bi zopet zavzel to mesto znani Wm. C. Barber, bivši, že večletni župan. Novoimenovani župan ostane v svojem uradu samo še dobrih 8 mesecev, ko poteče njegov uradni termin; pri letošnjih jesenskih volitvah bo namreč ljudstvo volilo tudi novega župana za dobo prihod njih 4 let. Žganje skrito v cerkvi. Bristol, Va.—Iz strahu pred oblastjo so tihotapci žganja v naselbini West Jefferson skri li v pritličje tamošnje babtis tovske cerkve 20 galon viške in borovničevca. Ker je med službo božjo prihajal opojen vonj v cerkev, so navzoči verniki preiskali pritličje, in našli skrito žganje, katero so končno oblasti zaplenile. Prijatelji nemščine. Winona, Minn., 20. avg. — Ker je 19 dijakov tukajšnje višje šole naprosilo šolski odsek za zope.tno uvedbo pouka nemščine, jim bo to zopet dovoljeno. Nemški poduk niS tukajšnji šoli je bid namreč iz ključen že iz za časa minule svetovne vojne. 66 let poročena. Dne 15. t. m. je v Chicagu živeča zakonska dvojica Mr. in Mrs. George W. Hotohkiss oblajala 66 letnico odkar sta poročena. Oba se bližata že 98. etu starosti; oba sta še duševno in telesno zdrava. Nekenlu časnikarskemu poročevalcu, ki ju je vprašal, kako živita, sta dala sledeča navodila: Nikdar se ne kregajte. Ogibajte se godrnjanja. Ohranite vedno pravo ljubezen. Vstajajte zgodaj, id i te na kratek izprehod, potem pa vzemite mlačno ko-pelj. Nepošteni mestni uradniki. Chicago, 111., 21. avg. — Po večmesečni preiskavi je prišlo državno pravdništvo na sled veliki tatinski manipulaciji, catero je izvrševal mestni odsek, pod bivšim predsednikom ega odseka Davisom in pod-jreds. Severingliausom. Pri-mankljaj v računskih knjigah znaša nad $800,000. Bivši šolski svet je kradel in goljufal kar na debelo s tem, da je višal in popravljal plače učiteljev, računal za nepotrebne poprave poslopij velikanske svote in kupoval povsem nepo rebne stvari. Država bo po stavila vse prizadete člane šol skega odseka pred poroto. Čuden slučaj. Colorado Springs, Colo., 16. avg. — Včeraj popoldne je priredila večja družba mladih fantov izlet v Cheyenne gorsko sotesko na Sentinel skalna to pečino. Med izletniki je bil tudi 16 letni Elmo Allison, ki se je prekucnil 200 čevljev glo boko v prepad ravno pred svojo mater, ki je istočasno stala na onem mestu pod skalo. Veselje v Johnstown, Pa. Johnstown, Pa., 19. avg. — Ker je mestna voda tuka;i skrajno slaba m nezdrava, je župan Josip Cauffiel dovolil da se sme po gostilnah in hotelih zopet prodajati pristno pi vo. To je povzročilo med de avstvom tako veselje, da so za časno opustili svoje delo in da današnji dan praznujejo zia ba-ro. Župan zatrjuje, da težaki pri napornem delu ne morejo piti slabe vode. Človek z zlatimi rebri V Breslavi na Nemškem živi neki tovarniški delavec, ki zbuja splošno pozornost v zdravniških krogih. Ko se je nave-denec še učil kleparstva, je nekoč padel visoko s strehe na tla in si polomil več reber ter razbil lobanjo. Nesrečnik je ležal neprestano 4 leta in pc>l v neki bolnišnici, kjer se je mogel podvreči številnim operacijam. Končno so mu zdravniki odstranili kos gnile lobanje in več reber; na ono mesto v lobanji so mu položili kos platine, rebra pa nadomestili z zlatimi. Čez poldrugo leto zatem je mladenič polagoma okreval da dela sedaj v neki tovarni za cigarete. Ker je sedanja vrednost zlata ' in platine na Nemškem skrajno velika, tvori ta človek z zlatimi rebri ogromno vrednost. Iz strahu, da bi ga kdo ne pobil in sP prilastil njegovih zlatih telesnih delov, ga vedno en stražnik spremlja in čuva. Če bodo po njegovi smrti tudi zlata rebra pokopali ali nernam ni znano? Brezvesten sin hotel prodati grobnico svojih staršev. New York, N. 16. avg.— Pred višjim sodnikom Guyem je bil danes* obsojen v večletno ječo zaradi veletatvine 28 letni zapravljivem Morton Sultzer. Ker nima denarja za odvetniške stroške v svrho priziva, je sodniku omenil da bi rad prodal $8000.00 vredni mavzolej (grobnico) svojih staršev. Sodnik njegovi prošnji ni hotel u-goditi. Mutasta žena zopet govori po 70 letih. New York, N. Y., 16. avg.— V tukajšnjem židovskem zavodu za onemogle in gluhe je te dni po sedemdesetih letih zopet začela govoriti 85 let stara mutasta starka Lena Stein. Pri tem je najbolj zanimivo, da govori samo angleški. Ko je prišla kot 15 letna deklica iz Nemčije v Ameriko, ni znala drugega jezika kot -nemškega in tedaj je postala tudi mutasta. Kako, da govori sedaj angleščino in da je pozabila svoj materinski jezik, tega zdravniki ne morejo razumeti. Avtomatičen svetilnik. Na morskem obrežju nedaleč od Londona so nedavno postavili posebne vrste svetilnik, ki ne potrebuje nobenega čuvaja. Ta svetilnik je narejen na avtomatičen način. Zvečer, ko se stemni se sam prižge, zjutraj ko pa napoči dan pa zopet sam ugasne. Največja lokomotiva na svetu. Rio Grande železnica je te dni dobila iz Philadeilfije naj večjo lokomotivo na sveitu, izdelano po gorskem "mogul" tipu. Lokomotiva meri v dolžini 95 čevljev, tehta 257,500 funtov idi opravlja delo za dve stari lokomotivi. • Trockv na potu v Berlin. London, 19. avg.—Iz Berlina se semkaj poroča, da je Leon Trockv »na potu v Berlin v važni zadevi z nemško vlado. Punt vojaštva na Dunaju. London, 19. avg. — Kakor se z Dunaja poroča se je avstrijsko vojaštvo spuntalo vsled tega, ker ne dobiva redno svoje plače. Avstrijska vlada je tako bankerotna, da ne more niti potrebnega vojaštva vzdrževati. Dalje se poroti, da namerava avstrijsko ministrstvo odstopiti. Padanje avstrijske krone. Dne 4. avgusta 1.1. je bila na dunajski borzi največja panika; mi stala vsled 'grožnje frau-cozov, da bodo s silo zasedli uhrsko ozemlje. Isti teden je padla cena tudi avstrijskih kron .na najnižjo stopinjo, za 20.000 točk. Pred tednom dni 29. julija, t. 1. se je dobilo na Dunaju za 1 ameriški dolar 32,000 avstrijskih kron, dne 4. avgusta pa celo 60,000; kdor je torej zmenjal označeni dan $17 so mu našteli 1 milijon avstrijskih kron. Poljska v strahu pred bolj-ševiki. Varšava. — Iz strahu pred napadom od strani rdeče armade in ruskih boljševikov, je poljska vlada povečala svojo armado z 250.000 na 300.000 mož. Na straži ob rnsko-po-ljski m'eji je vedno okrog 30,-000 poljskih vojakov. Največje cerkve na svetu. Katedrala sv. Petra v Rimu je tako prostorna, da lahko v njeni notranjščini sedi 54,000 oseb. Draga največja cerkev na svetu je znana katoliška katedrala v Sevili na Španskem, ki zavzema za 40,000 sedežev prostora; katedrala v Milanu ima za 37,000 oseb sedežev; cerkev sv. Pavla v Rimu za 25,000; cerkev sv. Zofije v Parizu za 21,000. ...... f tajnika drnštva sv Jan. Krstn^št. 20. Iron- wood, Mich. Ker sem dobil is gl. urada K. 8. K. J. poročilo, da se je društvo St. 133 K. S. K. J. pritožilo radi nepravilne starosti k na itmn društvu prestoplih članic, ▼as opozarjam vsled tega na sledeče: Ker se mora nase društvo pokoriti glavnemu odboru K S. K. J., Vam cenj. sosestre tem potom naznanjam, da katera ve, da ni navedla prave starosti v prošnji za pristop v K. S. K. J., naj to popravi in v teku 90 (devetdeset) dni prinese na društveno sejo svoj krstni list. liUKm, da ta list lahko vsaka članica tekom treh mesecev dobi iz stare domovine... če se ne boste izkazale v tem času (90 dneh) s krstnim listom Vas bo Jednota enostavno črtala na podlagi točke 119 člen XIV. Jednotinih pravil. Vsaka mo ra vedeti da se njena posmrtni na dedičem ne bo izplačala, če ni pri pristopu v Jednoto na vfcdla svoje prave starosti. Sam sem čul, da jih je nekaj pristopilo, katere so se dale vpisati za 4 leta mlajše, kot so v resni ci. — Zares čudna navada v A-meriki; tu bi bila vsaka naj rajši 18 let stara, čeravno ima ie sivo glavo. Toliko v naznanilo in blago hotno ravnanje. Math Ritmanich, tajnik. Iz urada društva sv. Janeza Evang. št. 65 Milwaukee, Wis. Tem potom naznanjam članstvu našega društva, da se bodo redne mesečne seje od sedaj zanaprej vršile vsako drugo nedeljo v mesecu popoldne ob 2. uri v prostorih znanega rojaka Frank Zaje 471—473. National Ave. ali v South Side Turn dvorani, in prosim člakistvo da bis bolj številno prihajalo na seje kakor do sedaj. S sobratskim pozdravom John Baloshek, tajnik, !< I ' 5.00 5.00 2.00 3.00 5.00 4.50 2.00 2.00 5.00 2.00 5.00 2.00 10.00 3.00 5.55 2.05 gospodje očetje frančiškani in tudi Vam gospod župnik in u-pam da bodemo še skupaj o priložnosti za čast božjo in napredek naša župnije. J. A. D. VABILO NA PIKNIK. Naznanjam vsem članom dr. sv. Barbare št. 74, Springfield, IU., da je bilo sklenjeno na zadnji mesečni seji dne 13. t. m., da priredimo piknik dne 27. avgusta, (zadnjo nedeljo tekočega meseca) na Joe Logarjevi farmi. Začetek ob eni uri popoldne. Ker je čisti dobiček namenjen v korist društvene blagajne, zato mora za to prireditev vsak čan prispevati 50c. Upamo, da se vsi člani vde-leže iii tudi vabimo vse Slovence in Slovenke iz Springfielda, da nas posetijo na tem zanimivem izletu. Za dobro godbo, fino pijačo in okusen prigrizek bo preskrbljeno, kar bo i-mel v oskrbi društveni odbor. Torej, na veselo , svidenje prihodnjo nedeljo! Odbor. Skupaj.........$108.40 Waukegan, 111. Zopet je nemila smrt potrkala na vrata naše naselbine in nam dne 10. t. m. ugrabila članico društva sv. Jožefa št. 53 K. S. K. J., Frančiško Leben. Pokojuica zapušča poleg soproga tudi 3 otroke; Frančiška, omožena Grčer; Louiza omože-na Count in enelga sina. Društvo sv. Jožefa je pokoj-nico spremilo k zadnjemu počitku. Bodi ji žemljica'lahka, ter na svidenje nad zvezdami. Poročevalec. Društvo sv. Jožefa št. 53 Wau kegan, 111. Pri zadnji mesečni seji dne 13. avgusta je društvo darova lo iz svoje blagajne $10; drugih $10 smo pa zbrali skupaj za člane štrajkarje, da se jim omo igoči ostati v slavni Jednoti. Ker so Litvinci ravno tedaj korakali pred dvorano, ko smo mi zborovali, zato je bilo nenavadno malo članov pri seji Zatorej apeliram tu v " Glasi lu" na vso naše društvenike da naj kaj darujejo za naše so brate štrajkarje, ki se bore Z£ svoj obstanek. Niso sami kri vi, da ne morejo asesmenta pla čati; zato je pa naša sveta dol žnost jim pomagati. Tudi mi ne vemo kako bode še z nami če nas kaka usoda zadue; ta krat nam pa lahko hvaležne povrnejo. Torej kdor bode kaj daroval, naj znesek prinese nt dom ali pa na drugo sejo v dvo rano. Imena darovalcev bod< naznafijena v Glasilu K.S.K.J Z bratskim pozdravom, John Umek, tajnik Opomba uredništva: Znesek $20.00 j«e sobrat gl. tajnik v redu prejel. Hvala Vain! Imena darovalcev so priobčena v da našli jem IV. izkazu. NAZNANILO. Druš. sv. Jožefa št. 55 Crested Butte, Golo. Tem potom se nainan^a čla nom našega društva, ki niso bi li navzoči na zadnji mesečni se ji dne 12. avg., da je člaiistvc izvolilo dva nova odbornika in sicer mene za tajnika in br. Josip' Pecarič za blagajnika. To liko na znanje posebno onim čanom, ki so izven društvenega sedeža na potnih 'listih. Za na prej naj se v vseh označenih zadevah obrnejo na spodaj oz načeni naslov. Dalje prosim vse člane našega društva, da vsak pride na redno mesečno sejo, ako mu ji le mogoče, ker imamo večkrat kako važno stvar na dnevnem redu. Torej cenj. sobratje, o biskujte bo^j številno društve ne seje. S sobratskim pozdravom, Matt Zakrajšek, tajnik. Box 817, Crested Butte, Colo NAZNANILO. Iz urada dr. Marije Magdalene št. 162 Cleveland, Ohio se >pozarja vse one članice, ki mi se niso oddale svojega novega lasiova ko so se preselile, ali si *4 Gasila*' ne dobivajo, da naj takoj podpisani tajnici naznanijo. Vsaka sestra, ki dobi karto ia obisk kake bolne članice je prošena, da to zanesljivo stori in se podpiše na dotični listini. Jznačite na listini, v kakem položaju ste bolno sestro našle; :o je treba tudi poročati na prvi seji ali ustmeno, ali pismeno, tli pa po kaki drugi sestri; ka-era obiskovalka tega ne poroda, se kaznuje z globo 50c. Ob enem opominjam cenj. slanice, da bi bolj redno plačevale' asesment. Članice, ki lOlgujejo po 2 meseca, ali več ite prošene, da ta dolg porav-late, kakor hitro mogoče, ker Irugače bom primorana ravna-:i se po pravilih. Nekatere sestre še sedaj ne /edo, kdaj se lahko asesment jlačuje; zato bom še enkrat na em mestu omenila. Sejo ima-no vsak prvi pondeljek v me-jecu in asesment se pa tudi pobira vsak drugi četrtek v me-jecu od 6. do 7. ure zvečer. Če pa katera sestra ne more priti ta dva omenjena dneva, lahko tudi plača na domu pri tajnici. S sosestrskim pozdravom, Josephine Menart, tajnica. ZAHVALA. Tem potom se lepo zahvaljujem vsem cenj. društvom K. S. K. J., ki so kaj darovala za Andrej Kasun-a, člana društva dr. Jurija št. 64 v Etna, Pa. Ker je moj soprog Andrej u-tnrl 1. julija 1.1. se jaz, njegova soproga lepo zahvaljujem doli navedenim društvom za podporo v njegovi dolgotrajni bolez-iii. Ljubi Bog naj Vam to dobroto stotero poplača! Z velespoštovanjem, Agnes Kasun. Etna, Pa., dne 16. avg. 1922. Darovala s osledeča društvu: 1...................$ 3.00 .................... l^-75 4 ............ 3.20 m. II................ 23 ............. 2.00 25................... 5.00 44. .................. 5.00 50!................. 7.85 Forest City, Pa. Slovenska naselbina v Forest City je zopet doživela veseli čas 40 urne pobožnosti. Se nikdar v zgodovini župnije Sv. Jožefa tukaj ni "bilo tako krasne prireditve kakor sedaj. Cerkev je bla natlačeno polna od nedelje pri drugi sv. maši ko jo bilo sv. Rešuje Telo razpostavljeno do zaključka v torek zvečer. Ljudstvo je vedno prihajalo in odhajalo častit Jezusa v Zakramentu sv. Rešnjega Telesa in to je gotovo znak, da še vlada duh,in tudi pravi duh sv. vere med župlja-ni sv. Jožefa v Forest City. Častiti gospodje frančiškani: Rev. Father Anzelm Murn iz Clifton N. J. Father Irenej Pe-tričak iz New Yorka in Rev. Father Honory iz Throop, Pa. so spovedovali in ob zaključku so ska zelo pohvalno izrazili o naši, tako začrneli, oblateni in zaničevani naselbini. Gotovo me sili dolžnost, da se tem potom zahvalim vsem častitiin O.O. frančiškanom in tudi poljskemu duhovniku gospodu Rev. Halički-ju za pomoč pri zaključku in procesiji. Častiti gospod Rev. Father Anzelm so pri dveh pridigah tako krasno naslikali življenje Zemljana in ljubezen, katera bi morala vladati med njimi, zatorej zagotavljam Vas da kratek čas, katerega ste preživeli med nami v naši naselbini ne bode nikdar pozabljen in ljubi Bog naj Vam bode plačnik za vse kar ste storili za nas. Zahvaliti se moram tudi domačemu gospodu župniku, za njih trud. Koliko požrtvovalnosti in truda ste gotovo imeli pri prireditvi in želim samo to, da bi se dolgo živeli med nami in delovali tako v korist in napredek kakor ste začeli in Bo£ naj Vam pomaga ! Toda ne samo 40 urna pobož nost, ampak tudi prvo sv. obhajilo katerega so prejeli naši malčeki pri prvi sv. maši je povečalo dan in . začetek tako krasne pobožnosti. Veliko truda so gotovo imeli gospot župnik, da so jih naučili potrebne nauke; gotovo, da ni malenkost zopet pripraviti 120 otročičkov na tako pomemben dan kakor je ravno dan prvega sV. obhajila. Zatorej ljubi stariši imejte vedno v spominu .ta dan vaših malih ljubih o-tročičev in jih tudi vedno spominjajte na uro prvega sv. obhajila in pomagal bo ljubi Jezus, da Vaši mali ne bodo nik dar zašli na kriva pota. Te kom enega leta je v naši našel bini prejelo 206 otrok prvo sv. obhajilo. To je v resnici lepo število! Zatorej še enkrat hvala Vam Waukegan, 111. Piknik Pevsko-dramatičnega kluba združenih društev, se je jako dobro obneeCl pred zadnjo nedeljo. In kako bi se tudi ne? Predpriprave so se vršile že ves teden popreje; posebno živahno je bilo zlasti med mlajšim ljudstvom. Glavna to čka celega programa je bila tekma v 44indoor baseball" med skupino igralcev "Wadsworth Bulldogs" in "Prescott St. Elephants." Prvim je poveljeval Mr. John Hladnik, drugim pa Mr. August Čepon. Ker je 6. avg. deževallo, ko bi se imel piknik vršiti a se je okrog 2. ure zopet solnce prikazalo, se je vendar lepo število rojakov na veseličnem prostoru zbralo, in igra se je tudi takrat pričela er končala v prilog Bulldogs z 8-3 točkami. Vse druge toč-le programa so bile preložene na prihodnjo nedeljo, le pevski zbor je zapel par narodnih le-3o donečih pesmi. Naslednjo, ozir. predzadnjo nedeljo (13. avg. se je program pričel točno ob 2. uri. Prva torka je bila zopet v baseball tekmi, ki se je končala v prilog "Elephants" s 6-5 točkami. Temu so sledile razne dirke; pri vsaki dirki se je naklonilo dve nagradi. Pevski zbor je tudi to pot pokazal lep napredek; smelo trdim, da ga ni pevskega zbora tu v bližini, bodisi moški ali mešan zbor, da bi si upali tekmovati z našim. Le tako naprej. Vsa čast in priznanje vsem posameznim pevcem in pevkam, posebno pa neumorno delujočemu pevovodju Mr. Leopold Kun-stu. Da ne zaideni predaleč, moram omeniti, da se je raz-Mija lepa domača zabava p raznimi i'grami ter vsakovrstnim razvedrilom. Ker se zadeva, kdo je zmagal v baseball igri še ni rešila, se je zopet ob 6. uri ista igra pričela ter končaJa v prilog teama "Bulldogs" s 5-4 točkami. Kaj hočemo, že samo imena morajo skoraj človeku i-zid igre povedati. Elephants (sloni) so takorekoč že po navadi okorni in počasni, zato ni čuda, da so jih Bulldogs (psi) prehiteli. No pa drugo leto več sreče slonom. Zahvaliti se moram v imenu kluba vsem onim, ki so ves čas neumorno delali, in pomagali na en ali že drugi način za njihovo požrtvovalnost, ravno tako se zahvaljujem vsem udeležencem, ki so s svojo pristnostjo počastili in navdušili vse člane in članice kluba, da bodejo s podvojeno močjo delovali za napredek, ugled in. koristi Združenih društev naše naselbine. Se nekaj bi rad izpregovoril članom in članicam Združenih društev, kakor tudi vsem rojakom naše naselbine. Vsem je dobro znatio, da pevci, pevke, i-gralci in igralke veliko žrtvujejo; žrtvujejo svoj čas in denar. Kolikokrat imajo pota sem in tja, kolikokrat gredo na vaje itd., ko bi tudi doma radi sedeli ter počivali utrujeni od svojega dnevnega deda, a vaja je pevska ali dramatična, in iti morajo. Mislite da je to zabava do 10. — 11. ure zvečer se učiti? Ne, to je požrtvovanje. In ako se člani kluba toliko žrtvujejo, ni li tudi Vaša dolžnost, kadar klub priredi kako zabavo, da tudi vi žrtvujete nekoliko svojega prostega časa, ter da se klubove prireditve u-deležite, ter s tem pripoznate zasluge in delo kluba, ter jih navdušite s svojim posetom, da v prihodnje še bolj z veseljem delujejo na polju kulture. Saj klub vas ne vabi mnogokrat, k večjem dvakrat v letu na njih lastno zabavo. Na zadnjem pikniku se je odzvalo vabilu povoljno in lepo štev. cenj. občinstva, a 'lahko bi ga bilo še veliko več, ko bi se zavedali svojih dolžnosti. Zato upam in želim, da bi posvetili malo več pažnje in pozornosti Pevskemu in dramatičnemu klubu. Klub priredi 3. sept. veliko lepo igro "Deseti brat". Opozarjam vse občinstvo na to i-gro, da se iste gotovo udeleži. Igra je vseskozi lepa in zanimiva; je polna zdravega humorja, a tudi solze vam privabi v oči, zato ne sme nihče zamuditi te prilike. Pozdrav vsem in na veselo svidenje 3. septembra. Matija Ivanetič. Poročilo iz vinorodne Kali-nije. Cenj. čitatelje opozarjamo na današnji oglas slovenske razipošiljalne tvrdke grozdja BakuliOh—Predovich Co. v Sacramento, Calif. Mr. Walter Predovich, solastnik tega podjetja piše z-dne 10. avg.. sledeče: "Letos kaže pridelek grozdja nad vse izborao vsled zelo ugodnega vremena. Trte v bližini Sacramento so tako polne, kot že več let ne in tudi grozdje je fino. Prvo dozorelo grozdje muškatelc, se bo pričelo razpošiljati že v kakih 10 dneh; drugo grozdje bo pa po večini dozorelo začetkom septembra; splošno znano črno Zinfandel grozdje pa pride na trg kak teden pozneje. Dal ie Mr. Predovich omenja, da bo cena grozdja letos nekaj nižja, kot je bila lani. Ivca prvo bolj obširno pismo iz Londona, ki je romalo do Joliet a ravno 13 dni. Dr. Ivec, ki je že pred več meseci odpotoval na Angleško v svrho izpopolnitve svojih zdravniških študij, pravi, da se sedaj nahaja v medicinski šoli Middletex bolnišnice v središču Londona, kjer je z učenjem precej zaposljen. Tu ima priliko opazovati številne opera-cije in vsakovrstne boleam. V onem delu mesta je še mnogo drugih bolnišnic, katere Dr. Ivec obiskuje. Dalje opisuje Dr. Ivec največje svetovno mesto London kako je lepo, kako veliko in zanimivo v prometnem oziru in kako so Angleži uljudni. Stanovanje, življenje in obleka je v Londonu dražja kot v Ameriki. • Med tem časom se je Dr. Ivec seznanil že z mnogim uglednimi londonskimi zdravniki, kar si šteje v posebno priznanje. — Do prihodnjega leta, ko se Dr. Ivec zopet povrne v našo joliet-sko naselbiino, se bo v svoji stroki še bolj izuril, tako da mu bo mogoče svoj zdravniški poklic v popolno zadovoljnost klijentov izvrševati. Končno pozdravlja Dr. Ivec vse svoje znance prijatelje in sobratc v Jolietu, želeč jim vse dobro in ljubo zdravje. DOBRODELNI SKLAD ' za bedne stavku j oče člane K. S. K. J. IV. izkaz. Društvo sv. Cirili in Metoda št. 4 Tower. Minn.$ 5.00 Društvo sv. Jožefa št. 53 Waukegan, lil., darovalo iz svoje bla/gajne.... 10.00 Člani dr. sv. Jožefa št. 53 Waukegan, 111., darovar li na seji 13. avg.......10.00 in sicer: Po $1.00 Frank Jerina in J. Lešnjak; J. Umek daroval 75c: po 50c; J. Slovn ik, F. «^rc, J. Škof, A. Suhadolnik, J. Jerina, J. Bogataj, J. Debeuc, F. Barle, F. Jereb ml., J. Drasler in F. Kozina; po 25c: K. Dro-bnič J. Janmik, F. Dolenc, F. Pustavrh, J. Drobnič, J. Dolinar in J. Mrlak. Na konvenciji v Eveleth, Minn., med delegati nabrana kolekta $45.00. Ta znesek je imel dosedaj v oskrbi brat blagajnik John Grahek. Najasle obresti znašajo $6.75; Skupaj ..........$51.75 Današnji izkaz ....."____$76.75 Zadnji izkaz .......... 71.00 Skupaj.........$147.75 Iskrena hvala vsem darovalcem! Ker se je dosedaj nabrala že pri lična svota, bi glavni urad isto rad razdeli L v določeno svrho. Vsled tega prosim ona krajevna društva- K. S. K. J., ki imajo v svoji sredini kakega, v resnici omilovanja vrednega o ženjenega člana (očeta z dni žino), ki je ostal vsled premo-garske stavke dolžan na ases-mentih in je brez denarnih sredstev, da njegovo ime in na slov kmalu naznanijo na glavni urad. Pri tem povdarjam še enkrat, da se bo gornji sklad vporabil samo za najbolj bedne sobrate stavkarje z družinami. •V vgaikem slučaju je treba nave sti podrobnosti prizadetega člana, oziroma družine,da se bo zamogel glavni urael pri razdelitvi" podpore po njih ravnati. ; Josip Zalar, gl. tajnik. Pismo Dr. Ivca iz Londona. Predvčerajšnjim je prejel br. Jos. Zalar, g. tajnik K. S. K. J. od našega domačina Dr. M. J. NAZNANILO IN ZAHVALA. Globoko potrtega srca naznanjam tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da se je smrtno ponesrečil dne 30. junija moj ljubljeni soprog in oče peterih otrok ŠTEFAN JUG. Pokojni se je smrtno ponesrečil na križišču tračnic ko je šel domov z dela. Vlak je prisopihal z veliko naglico in poprej ko se je pokojni zavedel nesreče ga jo vlak zagrabil in vrgel v veliko daljavo ter ga jo ubil do smrti. Rojen je bil leta 1882 v vasi Volče pri Tolminu na Primorskem. Njegove telesne ostanke smo izročili materi zemlji dne 3. julija na pokopališču sv. Križa; pokopan je bil s črno sv. mašo zadušnico, katero je daroval Rev. Ciril Orendac, župnik naše slovenske cerkve sv. Trojice, kamor je pokojnik spadal. Spadal je k dr. sv. Alojzija št. 52 K. S. K. J. Tem potom se tudi zahvaljujem "slavni K. S. K. J. za točno izplačilo po-smrtnine. Najiskrenejšo zahvalo izrekam Louis in Mary Dugar, ki so mi stali na strani in skrbeli takoj ob začetku nesreče; nadalje se zahvaljujem tudi cenj. dr. sv. Alojzija, ki mu je priredilo tako lep pogreb. Zahvaljujem se tudi mojim sestram ter njenim možem John in Gusti Perkovicli, John in Alfred Huth, enako tudi njegovemu bratu Jakobu. Zahvaljujem se tudi onim, kateri so darovali za duhovni Šopek ali sv. maše namesto cvetlic darovali so sledeči: Matija in Ivana Sinkovič $5.00; Mike Dugar $5.00; M. J. Vidmar $5.00; Dr. sv. Alojzija $40.00; Johan Boy t $5.00; Ella Huth $5.00; Martin Češnik $1.00; Joseph Perkon $1.00; Tony Gerbajs $1.00; Joe A. Smrdel $1.00. - Hvala tudi onim, ki so darovali vence, ter vsi m onim, ki so prišli pokojnika kropit ter ga spremili k zadnjennu počitku. Tebi pa nepozabijeni soprog in oče bodi lahka tuja zemlja in počivaj v miru. Tukaj zapušča mene žalujočo ženo. Louise Jug; Štefanijo in Pavlina, hčere; Louis, Julius in Arthur sinovi; Jakob Ulman, brat. V stari domovini pa očeta in dva brata. Indianapolis, Ind., 14. julija 1922. glasilo k. I P" 1 ■ ^ ZA RESNICO Osemnajst obrambnih govorov. V stolni cerkvi sv. Nikolaja v lgubliani govoril dr. MihaeJ Opeka stolni kanonik - » U zbirke: "Ža resnico" v yubbani 1921. Založba prodajalne K. T. D. H. Ničman. n. Drevo iz gorčičnega zrna. Pojdite in učite vse narode in krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Sv. Duha. Učite jih izpolnovati vse, karkoli sem vam zapovedal. (Mat. 28, 19—20.) S tetoi besedami je poslal Jezus svoje apostole širit kraljestvo božje— sv. Cerkev — po vsem svetu. In o-ni so šli in so učili povsod, pravi sv. Marka in dostavlja: In GosihkI je delal ž njimi. (Marka 16, 20.) Resnično, Gospod je dejal ž njimi! Drugače bi pač ne bilo mogoče____ Pokazal senj vam, s kakšno bliskovito hitrostjo se je razširila po apostolih in njihovih učencih prva Cerkev, kako je gor-čično zrno takorekoč čez noči zrastlo v drevo, ki je razprostrlo svoje veje po vsem svetu in zbralo v svoji senci vsa ljudstva — vkljub silnim, na vidi« nepremagljivim zaprekam. Kaj naj rečemo, če ne: da se je to zgodilo po moči božji, na nadnaraven način, čudežno? Ali pa je .tako neizpodbitno in prenesljivo dejstvo zgodovine mogcva fcazjfcbfcityij :po» naravni poti? Ne, ni mogoče! Le posluša jmo! — * Povejte mi, prosim, s čim naj bi bili prvi razširjevalci Cerkve — apostoli — po naravni poti tako naglo in silno pospešiti njeno rast? Ali so rabili silo, da so podvrgli svet Kristusu in Cerkvi — kakor si je bil Rim s silo osvobojil gospostvo sveta? O —! Enkrat je bil Peter pogledal meč za Kristusa —. Spominjate se: na vrtu Getzumani je bilo to, ko je bilo Gospoda obkrožila drhal rabljev in hlapcev, ga zgrabila in kakor razbojnika uklenila. Tedaj, pravi sv. Janez, je Simon Pefctr, ki je imel meč, ga izdrl in mahnil po hlapcu velikega duhovna. (Jan. Kristusa križanega in od smrti obujenega — in preganjajo jih, tepejo, bičajo, mečejo v ječe in s smrtjo jim groze____Ah, kralji, cesarji, oblastniki sveta, da...To, kar se je v zgodovini vseh krščanskih stoletij ponavljalo neštetokrat, to se je bilo pričelo že tedaj: Ne da bi krona in žezlo zidala trdnjave kraljestva božjega na zemlji, sta jih marveč podirala, sita jih izkušala rušiti v prah. ____Treba je izgovoriti le i- mena kakor Neron, Domicijan, Mark Avrel, Maksiman, Decij, Dioklecijan.... in dovolj vemo, kakšna je bila milost in pomoč, ki so jo delili rimski cesarji prvi krščanski družbi... Bil je strai&n krst, s katerim so krščevali Cerkev le-.ti mogotci sveta____strašen krst krst krvi.... Ne da raste Cerkev, se širi in objame svet — marveč da zamre, se zatre, se izmje iz zemlje.... to so hoteli, to so delali____ Ah, kako ste tedaj pridobivali tal tej Cerkvi, vi blago-vestniki, vi apostoli in učenci Gospodovi ? Ali vam je slava vašega imena, rodu in stanu odpirala zakrknjena srca neverni kov? Toda, če jaz pravim, imen ni iiihče izrekal s in slavo, niti vedel ni s-vet do takrat za vas, vaše družbe in družine so bile borne; in nepoznane, vasi domovi nizki, vaš ribiški stan malo sloveč in neupoštevan____ Ali pa ste šli osvajat svet, o-tovorjeni z nevemodkod pridobljenim zlatom in srebrom, da se je bleščalo od njegovega sijaja vsenaokrog — in ste z žvenketajočimi milijoni tru-morna kupovali duše tako, kakor so se kupovali sužnji v pre-jasnem rimskem cesarstvu? Toda, če jaz prav berem v e-vangcliju, ste prejeli vi od svojega Gospoda povelje, hoditi po svetu brez bogastva v svo-18, 10.) • Toda čujte, kaj je j jih pasovih, celo brez torbe na dejal Jezus! — Vtakni svoj meč v nožnico; zakaj vsi, kateri za meč prijemajo, bodo z mečem končani. Ali meniš, da| nd morem prositi svojeiga Očeta in bi mi poslal več kot dvanajst legionov angelov? (Mat. 26, 52—53.) Toda ne! Za Kristusa se ne dela z brahial-no, s sirovo silo, z orožjem, z vojskami!; Tudi njegovega nauka, njegove Cerkve naj ne širijo apostoli z mečem in z o-gnjem, s pohod fanatičnih in krvoličnih bojnih trum — kakor je to delal v poznejših stoletjih Izlani____ Ne! — Glej, jaz vas pošljem kakor ovce poti, brez dveh sukenj, bre^ čevljev in palice — čisto ubogi.... (Mat. 10, 7—10.) Nemara, moji častiti poslu-šavci, pa isio bili ti prvi oznano-valci kraljestva Kristusovega možje posebne učenosti, izredne nadarjenosti, možje, ki so z lepoto svojega jezika, z umetnostjo svojega govora vse očarali, vse vžgali, vse misli, želje, čuvstva, voljo zase pridobili? Motite se! Pavel je bil sicer izobražen, toda je »pri o-znanjevanflu nauka Kristusovem svetno učenost zaničevalines — Moje govorjenje in moje oznanilo ni bilo v prepričečval-med volkove,' je dejal Gospod nih besedah človeške modrosti, do njega in ga vpraša: — Kaj pa ti, o tujec, česa iščeš v našem slavnem mestu? — Oznanjati hočem novo vero! — Nobena vera več ali manj; Rim že tako hrani v sebi poleg svojih bogov bogove vseh podjarm-1 jenih narodov. A kakšna je tvoja vera? — Moja vera bo strmoglavila bogove vaše in bogove vseh narodov. Vse bo služilo mojemu Bogu, od cesarja do hlapca, ves svet---- Oho! Pač mogočen Bog! A kako mu je ime? — Jezus Križani! — Kako? Ali slišim prav? Tvoj bog je bil križan? — Križan in je od smrti vstal! — Mož, tebi se blede!.. In kakšna sredstva imaš da boš razširil to vero? — Ničesar nimam, razen vere in ljubezni.... — A kdo si ti? — Ribič sem iz Galileje---- Kaj se vam zdi, predragi? Ali mislite, da slavni modrijan v-praša še kaj? Jaz ga vidim, kako gre s pomilovalnim nasmehom svojo pot.. A zgodilo se je! Zgodilo se je zares! Peter je porušil v prah bogove Rima in na Ka-pitou je zasadil križ.,.. In drugi apostoli drugod----Pa kako vendar? kako vendar? Kakšne sijajne zemeljske obljube so dajali ljudem, da so vlekli srca nase? Ali obljube časti in slave pred svetom? — spoznavavci nauka Kristusovega so prezirani in zaničevani! Ali obljube bogastva, bleska in razkošja? Ne — apostoli oznanjajo to, kar njihov Učeni k: Blagor ubogim____Ali obljube čutnega u- živanja in naslada? Ne — pridiga je ta: Ako hoče kdo za menoj priti, naj zataji sam sebe in naj vzame svoj križ in naj hodi za menoj! (Mat. 16, 24.) Ali kakšne časne ;do* bičke so vendar obetali ? Neč drugačnih, nego jih je bil obljubil Kristus apostolom: Pred kralje in poglavarje boste vojen i za voljo me»ne. (Mat. 10, 18.) In boste sovražen i od vseh zavoljo mojega imena. (Ib. 22.) Iz 8hodnic vas bodo devaii; pride celo ura, da bo vsak, kateri umori, menil, da je Bogu službo storil! (Jan. 16, 2.) — Pravite mi: Oznanovali so apostoli obljube večnega življenja, obljube plačila v nebeški blaženosti. Dobro, res je. Ne rečem, da brez vsakega v-pliva na mnoge duše. Toda te obljuibe teame, mislite, 4a .so množile kristjane kakor zvezde na nebu, kakor pesek na kraju morja? Same obljube posmrtnih, nevirnih blagrov, mislite, da so delale to — pri vseh neizmernih in neštetih o-virah in ko so bila srca vsa navezana na zemljo in kar je njega?____Ali nimamo tudi da- obljub blažene neuijprlji- let!.... In kaj je razloženega s tem, če so vsi narodi razumeli en, grški jezik? Tudi Platonu je bilo na razpolago to — če hočete — sredstvo za hitro širjenje idej. In vendar Platon ni mogel pridobiti za svoj nauk niti svojega rodnega mesta, niti tiste ene ulice v Atenah, v kateri je stanoval!.... Prst božji, božje delo! Cesar niso v zgodovini nikoli dovršili najmogočnejši kralji, najslavnejši vojskovodje, največji učenjaki — to so dovršili preprosti, ubogi, neučeni apostoli____ Se pravi: ne oni r-- marveč po njih prst božji, božja moč! Drugače ni bilo mogoče»—. Sklenimo roke, povzdignimo srca in zahvalimo Gospoda! Drevo Cerkve dajo sence in varstva tudi nam; tudi nam zori njegov stoletni sad. Zahvalimo Gospoda! In zaupajmo vanj! Drevesa, ki je po božjem čudežu raztegnilo svoje veje čez širni svet, ne bo posekal, izpodkopal nihče---- Kdorkoli bo zamahnil, ta se b(|i, da mu usahne roka---- Tisti Bog, ki je drevo vsadil in mu čudežno rast podelil, še živi. — Sovražnik Cerkve Voltaire je napravil nekoč s svojimi učenci izlet k lepemu razgledu: v okolici Pariza. Bil je izredno dobre volje in tako blesteče duhovit, da so srca mla-deničev kar gorela zanj. In eden njih, ki ni mogel več krotiti svojega prekipevajočega navdušenja za mojstra, je šel in je zapisal v spominsko knjigo na razgledu te besede: Stari Bog je mrtev — Voltaire naj živi vekomaj!____Sto let pozneje je prišel na isti kraj mladi jamennais. Našel je tam še isto knjigo in bral one besede v njej. Potem je sede) in zapisal poleg njih na rob: Voltaire je mrtev — stari Bog pa )o živel vekomaj! In tako je. — Verujmo, zaupajmo-v Gospoda — in ljubimo 'Cerkev! Amen. Ljubezen je rekla svetu: "Jaz sem tvoja." In svet ji je dal vso oblast čez svoj dom. apostolom (Mat. 10, 16): nobenega drugega orožja nimate, nego korist in potrpežljivost____ Pri Bogn, žalostno orožje! Orožje slabih in onemoglih, orožje že naprej premaganih in podleglih---- Toda stojte! Če niso imeli meča in vojnih armad apostoli, so jih pa imeli cesarji in oblastniki zemlje: vstanejo pač le-ti in pobite z apostoli širit sveto blagovest, razmnoževat spoznavavce krščanske Cerkve. — Bridka ironija! Oblastniki in vladarji, mogotci ze-ml je*, so pač izdirali meče iz nožnic in klicali skupaj vojske svoje —: toda "ne v boj za krščanstvo, marveč v boj zoper Kristusa in delo njegovo! Ali ne vidite, kako so tirali apostole pred zbore in prestole — kakor je bil napovedal Kristus: Izdajali vas bodo pred svoje zbore____ in pred poglavarje in kralje boste vojeni zavoljo mene! (Mat. 10, 17—18.) In prepovedujejo jim oznanjati v osti? In kako se menijo zanje duše, zakopane v materijo in blato? Ali mar ne slišimo celo klicev: Nebesa po smrti Modrost govorimo, toda ne mo- nam nič mar — mi hočemo ne drosti tega sveta, tudi ne pog- bes na zemlji!---- lavarjev tega sveta, kateri po Ne, o prijatelji! Zdaj že vi-gynjajo. (Ib. 6.) , Tako Pa- jdimo, zdaj le kar recimo: Raz vel. Drugi apostoli pa sploh ;raščenje Cerkve Kristusove ni niso imel v človeške učenosti. V .bilo delo Pertrovo, ne Pavlovo, nobeni visoki šoli niso presede- 'ne Andrejevo, neFilipovo — ni li mladih let, ne Platona niso bilo delo apostolov, človeško poslušali, ne Seneka, ne Cice-|delo marveč delo božjega du- rona: veselo in ribiški čoln sta jha, božjih rok, božje moči!---- bila tovariša njihove mlados-iOni so š4i in učili povsod, in ti.... |Gospod je delal ž njimi —: to Prečudna stvar! Jaz si je bilo, to je bilo. Gospodje mislim, moji častiti poslušav-ci, apostola Petra, kako stopi prvič na rimska tla. Rim je štel takrat okoli dva milijona prebivalcev in je bil pogreznjen v najgrše poganstvo, v najofjtudnejše grehote____ In glej, apostol hodi po ulicah mesta prvi dan, in jaz si mia- duše razsvetljeval, on je srca užigal, da so narodi videli luč in romali v svetldbo božjih otrok____ No recite: Naglo širjenje prve Cerkve je po naravni poti razumljivo, ker je bil ves svet združen v enem rimskem cesarstvu in so vsi narodi raz- lim, da naleti na enega onih umeli en jezik -— grški. Ka; velikih modrijanov, ki tu v sre- pa pomaga, če je ves svet pod dišču vse prosvete razklada- /mo oblast krščanstvo sovraži, jo svoje filozofske nauke,,.. preganjanja, z ognjem in me-inislim si, da sreča Seneka, oem uničuje, kakor je delala tuji mož ga zagijjaa, pogiža ee/ims^a oblast pnr|h tristo PTICE SELIVKE. (Spisal Babindranat Tagore.) Kar si, ne vidiš, kar vidiš, je tvoja senca. Pokoj je za delo, kar so veka za oči. Riba je nema v vodi, zver je silovita na zemlji, ptič poje v zraku. Bog pravi človeku: "Ozdravim te in zato te tepem, ljubim te in zato te kaznujem." - Drvarjeva sekira je prosila drevo za toporišče. In drevo mu ga je dalo. Trava išče svojo množino v zemlji. Drevo išče srvojo samoto v nebu. "Kako daleč si od mene, plod?" "O cvet, skrit sem v srcu tvojem." Blato sprejema psovke in daja rože v povračilo. Deževne kaplje so poljubljale zemljo šepeta je: "Smo po tebi hrepeneče hčerke, ki so se vrnile k tebi z neba." Sovražili so in ubivali in 'ljudje so jih hvalili. Ali Bog se jih sramuje in se podviza, da skrije njih spomin pod zelenino trave. Bogu so bolj všeč. človeške svetilke, nego njegove velike zvezde. Desnica Božja je usmiljena, ali levica je strašna. Tisti, ki imajo vse, manj Tebe, o Gospod, zasmehuje tiste, ki imajo samo Tebe. Prišel sem na svoj breg kot tujec, živel sem v tvoji hiši kot Igost, zapuščam tvoja vrata kot prijatelj, o zemlja moja. Zahvali pflamen za njegovo luč; ali ne pozabi na človeka, ki stoji v senci držeč svetilko z neutrudno potrpežljivostjo. Vaš malik je zrušen v prahu, v dokaz da je prah Božji večji od malika vašega. Oblast je rekla svetu: "Ti si moj.'* Svet pa jo je vklenil na njenem prestolu. KAKO SO NASTALA IMENA ZDRUŽENIH DB2AV. Skoro polovica imen, spada-jočih k Uniji Združenih držav je indijanskega izvirnika. Ker je tolmačenje tieh imen, ozir. njih prestava jako zanimiva, navajamo nekaj istih v slovenskem prevodu: Alabama, po indijanskih besedah: "Tukaj odpočijnio!" Alaska: izraz Eskimovca: "Velika dežela." Arizona: iz španščine: "Suha pokrajina." . Arkansas: ime Aro Kansas indijanskega plemena. California: iz španščine: Ca-lida formax " (Gorka peč)" in ,t.udi rajska, ali deveta dežela. Carolina: po imenu angleškega kralja Karola. Colorado: iz išpanšei ne:, "barvan." Columbia D.C. po odkritelju Amerike Kristufu Kolumbu. Connecticut: indijansko (Q-uonecktacut): "Dolga reka." Dakota: indijansko: "Zveča prijateljev." Delaware: po angleškem lordu De La War, guvernerju Virginije, ki je odkril ta zaliv 1.1610. Florida: špansko: "Rožnata država." Georgia: po anglešk. kralju Juriju II. Hawai: iz angleščine "Oh, why he." Leta. 1779 so on-dotni domačini umorili angleškega kapitana Cooka. Illinois: indijansko: "Reka ljudi", in "Pravi ljudje." Indiana: pof številnih Indijancih. Iowa: indijansko: "Zas-pan." Kansas: indijansko: "Kadeča se reka." Kentucky: indijansko: "Dežela bodočnosti." • Louisiana: po francoskem kralju Louisu XVI. Maine: iz angleščine "Glavna (prvotna) dežela.'' Maryland: po angleški kraljici Henrijeti Mariji. Massachusetts:. indijansko: "Blizu velikega hriba." Michigan: indijansko: "Veliko jezero." ' Minnesota: indijansko: "Kalna voda." Mississippi: indijansko: "Ribja reka." Missouri: ime starega indijanskega plemena. Montana: iz španščine: "Gorata dežela." Nebraska: indijansko: "Široka votla." Vermont: fmnccn^bt leni hrib." Virginia: po angleški viški kraljici Elizabeti. Wisconsin: indijansko: "Protfejapadno teko«." Wyoming: indijansko: "Velika planjava." snegom obdana ipekrajina." Hew Hampshire: po angleškem okraju »ličnega imena. 'New Jersey: premenjeno prvotno ime "Nova Cezarija" in po imenu angleškega otoka Jersey. New Mexico: Aztec mehi-kansko ime Mextli, znači ime vojnega boga. New York: ime angleškega vojvode York, brata kralja Karola II., ki je imel 1. 1664 to zemljo v posesti. Ohio: indijansko: "Velika zemlja.'f Oklahoma: indijansko: "K-rasna dežela." Oregon: indijansko: 1' Krasna zapadna reka." Pennsylvania: iz latinščine Pennsylva (Pennov Gozd) Viljem Penn je bil prvi lastnik tega ozemlja. Rhode Island: angleško "0- tok Rhodes." Philippines: po angleškem kralju Filipu II. Porto Rico: špansko: gato pristanišče." Tennessee: indijansko: "Zakrivljena žlica." Texas: indijansko: 'CPrijatelji." Utah: ime starega indijanskega plemena. SNAŽNA USTA. Malokdo pomislja, dn stanje ust vpliva na tri bistvene vire življenja, —-hrano, vodo in zrak. Brez te trojice ni živ- , ljenja. Vlada trosi ogremna svote, da zasigura snažnost hrane in vode. Gospodinje pazijo na čistočo posode in naj mizne porcelane. V vseh podrobnostih polaga se največja važnost, da bodi hrana čista, predno pride v usta; ko pa je šla preko ustnic, se ne brigamo več in jo prepuščamo takorekoč njeni usodi, dasi ust* so večinoma nesnažna in hrana se tam okuži, tudi če jo bila čista poprej. Kateri je najboljši način, da ohranimo usta čista in preprečimo gnjilobo zob? - Tu so štirje praktični nasveti: 1. Najprej naj vam dobri zdravnik popravi usta. Koristno 'je za zdravje i a za žep, da greste čestokrat k dobremu zobozdravniku. Vsaj tri ali štirikrat na leto. 2. Morali bi si dati pregledati zobe potem X-žarkov, da se ugotovi stanje izpolnjenih korenov in stanje kosti okolo zobnega korena, ker ravno ti deli morejo motiti zdravje v-sega sistema in s tem zmanjšati odporno silo telesa proti boleznim. Vsi zobje, pri katerih je bil živec umprjen, so sumljivi, dokler se ne dokaže, da so neškodljivi. Ako zob ne boli, to še ne pomen ja, da ni bolezni. Prisad lahko nastane tudi brez bolezni- V takem slučaju le Rentgenovi žarki jo morejo odkriti. 3. Naj vam zobozdravnik da natančna navodila o primernem snaženju ust. Treba uporabljati vsaj tri minute zvečer in vsako jutro za otira-nje zob in dlesna (mesa okolo zob), da se jih primerno očisti. Zamujeni Čas se! stotero izplača z dobrim zdravjem. Zapomnite si, da čisti zob ne ri»s-pade in čista usta ie ok-izlijejo hrane. ul 4. Ne zavživajte preveč-sladkorja, kajti sladkor uničuje zobe. Narava ni ustvarila naših zob, da bi rabili sladkorja v koncentrirani obliki, marveč da bi ga zavživa-li v njegovem naravnem stanju, namreč v sadju in zelenjavi. Pokojni Profesor Osler, odlični zdravnik, je pravil: "Zdravstveno zapoved, ki jo treba pred vsem in vselej prepovedovati, jo evangelij o čistosti ust, čistosti zob, in čistosti grla. Te tri stvari so najvažnejše Iza' občinstvo iatoed-^se liigijene." DOBRE £1 »o! Kupujte te cigarete in štedite denar. Zastave, bandere, regalije in slate znake za družtva ter člana K. S. K. J. EMIL BACHMAN izdeluje 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, HI. -- — I , 1111111 "GLASILO K. S.E. JEDNOTE" ■* . -• . i 'iT -■■.'- • •■ ' | | - ' itn^ja vsako sredo. Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v Združenih državah . _^^ _ameriških._ Uredniitvo in trprrvnrštvo":- 1004 N. Chicago St. Za člane, na leto Za nečlane —____ Za inozemstvo _ Telefon 1048. Naročnina: JOLIET, ILL. ____$1.20 _______$3.00 ____$3.00 OFFICIAL OfcGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA. Mainted by and in the interest of the order. Issued every Wednesday. OFFICE: JOLIET, ILL. 1004 N. Chicago St. Phone: 1048 m. L' r inn" 11 •sam tu u New Yorku, 443 West 22nd Street, ili Kralj. Konzulatu kart se morejo baviti samo dra- u San Francitecu, 244 Kearny Street, može se istogadana 3. sep- žbe, ki imajo zato dovoljenje, tombra u II. časova pre podno, javiti jednam od pomenutih Kon-'_ Karte se smejo prodajati sa-zulata radi regrutovanja. I! tom slučaju ima izvestiti pismeno'mo v jugoslovanskih dinarjih, ovaj Konzulat kome ee se dragom Konzulatu javiti radi pre-'_ ymk[ parnik ki vozi 50 alf Z1 kancelarije General. K^zulata Kraljevine Srba, Hrvata i iSlovenaca uChicaguBroo?^." Iradniku ministrstva socialne Takoj Srečna ameriška Slovenija, oziroma Jugoslavija, zo- )Htik da ^mjt i*kr- pet se bos morala ramah po starem avstrijskem naemu, ako ^^'m potovanju vrši kon-pa ne, te eaka primerna kazen po elenu II. jugosl. vojnega % kona. Vprašanje nastane, koliko tu živečih jugoslovanskih mla-deničev v starosti od 21—26 let se bo temu pozivu odzvalo! Ko- tim izseljencem, katerim ni bil dovoljen ustop v državo, v katero so se mislili izseliti. — Za- Po starem avstrijskem načinu. Marsikdo izmed ameriških Slovencev, ki se je pred. svetovno vojno zanimal za svojo mačeho Avstrijo, je imel večkrat priliko priti v dotiko s kakim c. in kr. konzularnim uradnikom. Kolika čast T! ponos f! in zavest?! osobito za one izseljence, ki so služili pokojnemu Franc Jožefu po 6 krajcerčkov na dan in so se lahko tudi tu v Ameriki odkrili dvoglavnemu avstrijskemu orlu v konzularnemu uradu. Takoj prvi dan po prihodu je tak Francjoždovec tekel na konzulat in se ponižno "meldal", da je sedaj tukaj. Vsako drugo leto je vlagal pri tem konzulatu prošnjo za oproščenje, ali od gojitev orožne vaje; kdor pa isti še ni bil podvržen je moral pa hoditi na nabor h konzulatu. Če so ga 11 vzeli'' je imdl na izbero: vojaško suknjo ali pa kazen ob povratku v staro domovino in naknadno vojaško suknjo. Slednjih žrtev minulega avstrofilstva v Ameriki je bilo največ. Svoje zadnje komedije v Ameriki so bivši avstrijski konzuli počenjali leta 1914 za časa mobillizacije. V spominu so nam še žalostni prizori zapeljanih avstrijskih rezervni kov v Battery parku v New Yorku, pred pisarno general, avstro-ogr-skega konzulata. To Vam je bilo vrvenja, razburjenja in dela! Gospod generalni konzul je v nekem newyorskem nemškem dnevniku izdal uradni poziv, da se morajo vsi pri konzulatu jav-ljeni rezervisti tekom 24 ur zglasiti v svrho mobilizacij^; poleg tega je dobil po pošti še sleherni rezervnik posebno pozivnico v nemškem jeziku. Temu pozivu se je odzvalo na stotine fantov in tudi mož, ne samo iz New Yorka, ampak tudi iz bližnjih držav. To je bilo baš pred osmimi leti! Vsakemu rezervniku se je na konzulatu povedalo:44 V 24 urah odrinete prati Trstu!" --Teh bojevnikov se je čez par dni nabralo že več tisoč, ki so delali mestu New York pravo preglavico. Marsikdo ni imel nič prihranjenega denarja; odločil se je pač boriti za Avstrijo in iti venkaj, saj bo konzulat njegove vozne stroške plačal!! Pa varali so se. Mesto New York je končno zaukazalo gen. konzulatu, da naj nedobrodošle avstrijske rezervnike pošlje na svoje mesto, ali jih pa saih preživlja in spravi v kak prostor. Nekaj tednov zatem so ti junaki v resnici uživali gostoljubnost in dobrote avstrijske vlade s tem, da so živeli na državne stroške v neki najeti baraki na Stat en Islandu, nedaleč od New Yorka. 4 'Kdaj odrinemo ?" so ti nestrpneži vedno konzulat nadlegovali. "Jutri." — Tako so se ti "jutri" tako podaljšali, da ni nihče izmed teh prijavljenih rezervnikov odšel na vojsko, ampak se je jezen> poparjen in suh vrnil nazaj na svoje staro mesto ali pa iz sramote kam drugam. Take komedije je počel avstr. konzulat v New Yorku pred 8 leti. Naravno, da ni odplul noben transportni parnik z avstrijskimi rezervniki iz New Yorka, ker ni mogel. Imel je strah pred Angleži, ki bi bili tak parnik na morju zajeli in vse hrabre ameriške Avstrijce odvedli v vojno ujetništvo. To smo tukaj navedli, kar naj služi pokojni Avstriji v trajen in žalosten spomin. Nekdaj mogočna Avstrija je šla na boben, tako tudi vsi njeni c. in kr. generallni in drugi konzuli. Zadnjega poslanika Dumbo je ameriška oblast celo kot vohunca aretirala in ga poslala čez morje v zasluženi pokoj. * Celih 8 let od onega časa smo imeli ameriški Slovenci lep mir. Nihče nas ni nadlegoval. Res, mislili smo že, če že drugega nismo tudi tukaj dosegli je dejstvo, da nas kaki konzuli več ne nadlegujejo. Pa motili in varali temo se! V št. 33 tednika "Hrvatski Glasnik" v Chicago z dne 17. t. m., ki je menda vnanje uradno glasilo slavne jugoslovanske vlade, smo čitali na 8. strani poldragi stolpec dolg Vojni poziv, seveda v hrvatskem jeziku. Ta vojni poziv je razdeljen v dva dela. Prvega je izdala Kancelerija Kralj. Poslanstva v Washingtonu, D. C., drugega pa Kanclerija Gen. Konzulata Kraljevine Srba, Hrvata i Slove-naea u Ohicagu. Imen vojno obveznih nabornikov, katere se tem potom u-radno pdživa ne bomo navedli, ker so večinoma Hrvatje in Dal-matinci; navesti pa hočemo uradno besedilo navedenega poziva, ki se v izvirniku glasi sledeče: Pozivaju se mladiči rekrati čija su imena izložena u ovome spisku, da predstanu Kralj. Generalnom Konzulatu'u New Yorku, ili Kralj. Gen. Konzulatu u Cliicagu, ili Kralj Konzulatu u Can Franciscu na dan 3. septembra ove god. u 11. časova iz jutra radi komisiskog prregleda. (Tu sledi 26 imen pozvanih nabornikov) Ovaj se poziv upučuje na osnovu akta Ministar-stva Vojnog i Mornarica od 20. januara ove god. F. D. J. Br. 2868 i akta Ministarstva Inostranskih Dela A. S. Br. 51473 od 27 januara o. g. (Podpis)." Drugi poziv se glasi: Generalni Konzulat Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaea u Cikagu, Illinois, ovim poziva mladiče niže označene, da lično prestanu radi regrutovanja Regrutnoj Komisiji u kaneelariji Generalnog Konzulata, 115 So. Dearborn Street, na dan 3. septembra o. g. u II. sati pre podne. (Tu sledi 83 imen pozvanih nabornikov. - Opažena.—Ko ne dodje lično a izosta^iak ne .Q^ravda, -.kafe * niče se po članu II zakonao ustrojstvuVojske. * v • vfr Ako je pozvanome lakše i bliže javiti se General. Konzula- trolo v pogledu prehranjevan-a, ravnanja in zdravniške oskrbe izseljencev. — Parobrodne ... .... , v, . , , . družbe* morajo oskrbeti brez- •iik(Hih bo zapustilo svoja mesta, službe in domove ter na ukaz pla^no važniov Jugoslavijo tfe- vlade kraljevine SHS. odpotovalo v staro domovino služit 2—3 1 ^ 4 6 J leta kralja po 20 vinarjev na dan f Menda jih bo le bore malo ? Da tudi v*lada kraljevine SHS. deluje po starem avstrijskem režimu, se dosti ne čuddhmc, saj je vendar ostalo skoro vse Dodrobnostih dologa dol po starem! Pred leti so imeli starokrajski Slovenci cesarsko in 1 kraljevo vlado, zdaj so pa za cesarska prikrajšani, kajti cesarja nimajo več ampak samo še kralja. Koliko so pri tem na boljšem! Mnogo naših izseljencev došlih po minuli vojni v našo novo domovino je vzelo že prvi ameriški papir. S tem so ti odprisegli zvestobo svoji suvereni vladi in izjavili, da hočejo postati podaniki Združenih držav. Kdor izmed deklarantov bo sedaj sledil pozivu poslanika vlade SttS. in sel na nabor, ta je privo urisež-nik. Treba bi ga naznaniti vladi Združenih držav in gotovo ne bo nikdar V_ lačanja državljanov Jugoslavi- je 10 uiu unsnva jtikajoč se izseljevanja in pov- loci a iz svoje blagajne $15,000. a-auja drfavljanw Jugoslav!- Za to svoto se bo to ki vsebuje med drugim: zi om m Kontrolo izseljevanja iz Ju- gradilo s primernim ziciom m streho; mesto Greenville bo pa vsako leto plačevalo vse stroš goslavije votli ^Oddielek za iz- j v . seljevanje in priseljevanje", tce za popravo m vtetoevanje,eociatac posebnega hwurka, ki bo _ y V8eh doma6ih lu. to krojašnico pod nadzorstvom. « • • . ...j.. . 1 . i :v kali, iz katerih odhajajo izse-Ozidie in stanovanje za hišnika • '. , '' . e že ^radi i,J€t,lcl» 80 komisarje, ki Izmed gledalcev se ne b?mo- P"Hi ™ i^njevanje iz- gel nihče sten te zanimive kro- ^1^Y VSe1V" jačnice dotikati; kajti iste bo>™k,h' ^ katenh je veliko do od znotraj in zunaj obdane z'stevil° f ** ovanskih izseljen-rnociiim steklom.Tak o bo tudi s 8e h»do konzularnim in di-stekloni obdanega nekaj John-, P^>"jatekim uradom dodelili se sonovega pohištva, osobito kroJposebni uradniki za izšeljevan- jaška miza in druge potrebšči- Nalofera teh bo.v vsakl v1ec" ne, kjer je pred več leti nazaj i1 koloniji organizirati izselje- mladi krojaški'mojster Andrej niški ^^ sestojee iz preds taviykov obstojeleih jugoslovanskih organizacij, ki bodo sodelovali s konzularnimi ura- Johnscn izvrševal svojo obrt in sanjaril o svoji bodočnosti. Kot 20 letni krojaški mojster, tedaj uspeh. v vljane S.H.S., ki tse izselijo prekooceanske deželei z namenom fizično delati, ali tisti, ki Leta 1864*je bil Andrej John- Potujejo k svojim rojakom, ki soil namreč izvojen 17. pred-jso se preje izselili v iste name-sednikom Združenih ^av. Ro- — Izseljenec more zapustiti jen je bil 29. dec. 1808 v Ra- 'Jugoslavijo Slamo s potnim lis-ieigli, Severna Carolina; umrl ki se izključno glasi za poje pa 31. julija 1. 1875. itovanje preko ltfke v deželo v Kakor znano, je bil predsed-'katero se seli in se more povrni-lfk Johnson prvi in edini, ki se ^ v Jugoslavijo samo s potnim je od krojača povspel, do tako listom, ki m glasi za potovanje odličnega mesta; dalje je bil,!i- pristana onq države, katero !mli prvi predsednik Združenih j zapušča, direktno v kako jugo-držav, ki je bil kedaj obtožen'slovansko luko. Zabranjeno (impeached) in tudi prvi pred- pa je potovanje preko inozom ednik, ki je bil po svojem službenem terminu imenovan za ivezinega senatorja. Nekaj dni pred svojo smrtjo ,'c bivši predsednik Andrej lohnson napisal sledeče pome-aljive besede, katere so še da-aes natipkane na veliki tabli, ki je shranjena v njegovi stari biij)aiio.' Jeseni i i^^^Vo^ skih evropskih luk v Jugoslavijo. — Potni listi se idajajo: Osebam, ki iso izpolnili vse vojaške obveznosti; ako odgovar- žnosti parobrodnih družb napram izseljencem, nadalje v po glediu prodaje vožnih kart itd. Dražbe in njihovi agenti ne smojo nagovarjati ljudi na izseljevanje, niti jih siliti na izmenjavanje denarja. — Cene? vožnih kart je treba predložiti ministrstvu vsake tri mesece za odobrenje. Vsako premembo v cenah mu je treba naznaniti mesec prej, predno stopi v veljavo. — Pooblaščene parniške družbe so dolžne dati na svojih pamikih, ki plovejo v jugoslovanske luke, 15 meet za brez plalčno Vožnjo siromašnim izseljencem, ki nimajo sredstev, da bi se mogli povrniti v domovino. Taki izseljenci bodo dobili potrebne listine in dovoljenje za breplačno vožnjo od konzularnih uradov. — Razun tu, na kratko omenjenih točk, določa zakon še razne pristojbine, ki jih plačujejo izseljenci, kakor tudi kazni. Iz takih prispevkov v ta fond se bo vzdrževal štab oddelka za izseljevanje in priseljevanje. Konzularnim uradom bodo torej dodeljen posebni odposlanci, ki bodo organizirali odbore, v katerih bodo zastopniki jugoslovanskih organizacij v prizadetih okrajih. Ti bi sodelovali e konzularnimi uradi pri varovanju interesov Jugoslovanskih izseljencev, bodisi pri oblastih tujih držav, bodisi, da bi v slučaju potreb nastopili proti dražbam, pri katerih so vposleni jugoslovanski državljani. Nastavljena bodo posebne osebe v jugoslovanskih lukah, ki bodo varovale izseljence in ob eiiem nanje pazile«, da ne bodo kršili izseljeniških zakonov. Čudna je točka, ki določa, da se smatra za izseljence le ljudi, ki so vposljeni pri fizičnih delih. Najbolj čudna pa je tista, ki zahteva direktno potovanje iz inozemske luke v kako jugoslovansko. Jugoslavija danes sploh nima luke, ki bi mogla služiti velikemu prekooceanskemu prometu. Male barke, ki vozijo iz Jugoslavije v New York ali drugam, in čolni, ki prevažajo iaseljeaice iz jugasdavanfikih luk in jih potem kje na potu oddajo večjim parnikom za nadaljno prevažanje, niso mikavni načini za potovanje. Pomorska Vožnja i-nia na sebi dovolj neprijetnosti. Slovenci so v prejšnjih časih največ potovali preko nemških, francoskih in angleških luk, deloma preko Rotetrdama in Amsterdama, ter zelo malo preko Trsta ali Reke, ki sta bila takrat domača pristanišča. Sedaj, če spi bo hotel jugoslovanski državljan povrniti domov, mu konzuli ne bodo vizi-rali potnega lista, če se ne bo vozil s parnikom direktno v kako jugoslovansko pristanišče, od katerih pa «edaj ni še nobeno pripravno za tak promet, že zato ne, ker nima ni eno dobrih železniških zvez z notranjostjo države. Prejšnji železniški cent rami so -bili v Trstu in na Reki. Obe ti liiki sta sedaj drugih deželah, od kjer sploh ni direktnih zvez z jugoslovnskl-mi lukami. "P." Paberki. Stavka premogarjev je končana. Hvala Bogu! Vprašanje nastane sedaj: Kdo je pravzaprav v tej stavki zmagal? — t Številka 13 je usodna in nesrečna. Predzadnjo nedeljo, dne 13. avgusta je priredil Dalmatinski Sokol iz Chicaga piknik v Summit, 111. Navzoči gostje so bili na tem pikniku tako navdušeni za sokolsko idejo, da so se pričeli pikati in tepsti s steklenicami in stoli. Pet izmed teh piknikarjev je bilo nevarno ter lahko ranjenih. Živela so-kolska ideja! Gorioznačeno vest posnemamo iz "Hrvatskega Glasnika." Ves drugačen je bil pa dne 17. t. m. v Eaton, Ind., se vršeč 16 letni piknik Johnov in Ma-ričk. Na ta piknik so imeli dostop samo Johni in Maričkc; prišlo jihjje okrog 3000 iz vseh okrajev Indiane. Zabavali so se mirno in izvrstno. Gotovo so bili na istem tudi naši Janezi in Mice zastopani. V Jolie-tu bi pa tak imenski piknik lahko priredili naši Franki in Jožeti, ker jih je največ. • Dne 16. t. m. smo imeli v našem mestu 125 stopinj vročine na solncu. Tudi pod solnčni-kom na cesti ni bilo dosti hladneje. — Pomislite: 125 stopinj vročine, pa samo polprocentiio near" pivo. Kolika razlika! «i jajo predpisom dežele, v katere se solijo; čo imajo najmanj 18 tujezemski, dasi pred pragom let starosti; izseljenci izpod 18 Jugoslavije. _Ta zakon, v ko-let zamorejo ostaviti deželo le v likor se, tiče te točke, bo moral spremstvu roditeljev ali vara- ^bdiŠeem. biti spremenjen, kajti nastale bodo tudi drage težave. Ju- oprffvfta 'fe .gaslavanski državljani niso sa-8 prodajo voznih mo v Ameriki, ampak tudi v Iz vinorodne Kalifornije nam prijatelj lista poroča, da bo grozdje letos bolj po ceni, kot lansko jesen. Tudi če bi bila baksa samo 50c, je ne moreš kupiti, če imaš prazen žep. Ta prešmentana stavka je nekaterim dosti pripomogla, da bo letos marsikak vinski sod prazen v kleti počival. . i V Lvonsu, 111., je nedavno policija "pinčala" nekega rojaka vsled tega, ker ni imel po noči luči na svojem avtomobilu. —$30.00 kazni. Dotičnik se je dragi dan baje sledeče izjavil: "Se le zdaj sem pristen ameriški državljan, ker me imajo tudi v policijskih bukvah zapisanega !'' • . V Ljubljani imajo okrog 200 raznih društev (političnih prosvetnih, gospodarskih itd. itd.) Baš te dni je bilo ondi ustanovljeno še eno zanimivo društvo: ' * Kozjerejsko društvo za Slovenijo" po imenu. Namen tega društva je rediti koze, kozle in kozliče. Naravno, da se bodo naši starokrajski Slovenci poleg te kozjereje še v bodoče pečali tudi s streljanjem političnih kozlov. • Med vseiri narodi na svetu so Bolgari najbolj praktični v gospodarskem oziru. Uvedli so davek na kratka krila, svilnate jopice, nogavice kosmetiko dragulje, in palice; morda tudi na kratkoostrižene ženske lase! Davek znaša od 100 do 500 frankov na leto. Tak daVek bi se moralo tudi pri nas v Ameriki uvesti- Kaka moderna Evina hčerka bi morala plačati pri nas več tiso * dolarjev razkošnega davka na »leto. Najbolj primeren bi bil pa davek na ameriški "(graft." Na Ruby Str. mostu v Jolietu, je i>ilo videti minulo nedeljo zanimivo sliko iz modernega življenja Amerikancev. Na že bolj postarani Fordovi * Lizzie' se je peljala zakonska dvojica: mož in žena. Žena je vodila avto, poleg nje je pa sedel mož in držal jokajočega deteta, ali otroka v sVojem naročju. Can you beat it! GLASILO K. S. K. 23. AVGUSTA 1922. K. S. K« •flTja Jednota Ustanovljena v Jolietu, II!., dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jrlietu,H državi Illinois, dne 12. januarja, 1898 GLAVNI URAD: JOLIET, III. Telefon 1048. Od ustanovitve do 1. avgusta 1922 skupna izplačana podpora • • . $2,105,165.00. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St. Joliet, 111. I. podpredsednik: Matt Jerman, 332 Mchigan Ave., Puebk), Colo. II. podpredsednik: J/>hn Mravintz, 1022 East Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, III. Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St., Joliet, 111. Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620—10th St., Waukegan, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 E. Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, st. 26 Tenth St., North Chicago, 111. Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. John Zulich, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo.* Anton Nemanich, st. 1000 N. Chicago St., Joliet, 111. POROTNI ODBOR: Martin Težak, 1201 Hickory St., Joliet, III. Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa. John Wukshinich, 5031 W. 23. Place Cicero, 111. PRAVNI ODBOR*: Joseph Russ, 6517 Bonna, Ave., Cleveland, Ohio. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. John Dečman, Box 529, Forest City, Pa. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTEM: Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St, Joliet, 111. Telefon 1048. JEDNOTIN ODVETNIK: Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, III Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO" K. S. K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago St., Joliet. 111. _1_r ---N — c: K problemu jezikovnega Nekateri pričakujejo in zahtevajo, da prevzamemo Slovenci in Bolgari srbo-hrvaški jezik za književni jezik; tako li. pr. dr. Trumbič, ki se glede Bolgarov nahaja v temeljiti zmoti. Bretz Bolgarov pa se hrepenenje po 44 velikem, mogočnem narodu", katero je rodilo to zahtevo, ne more uresničiti. Da bi namreč ravno samo Slovenci naše države, ki so po mnenju E. Rakovca in dr. Lenarda tako majhen, slab, nepomenljiv dol Južnih Slovanov, naenkrat pomnožili Srbo-Hrvate v velik, mogočen narod, ni pričakovati, ali pa Slovenci tudi precej pomenimo. Enoten književni jezik ima gotovo svoje dobre, a tudi svoje slabe strani za razmere, v katerih ravno sedaj živimo; tako bi se s srbohrvaščino odtujili velikemu delu slovenske narodnosti, ki živi izven naših državnih tmej. Nadalje bi vedlo pri zadevanje za enim jezikom dd raždola v književnost za priprosto ljudstvo (mo-litveniki, knjige* družbe sv. Mohorja). Ali nam ne zadostuje v malem že slučaju prekmurskega katekizma? Naposled bi pomenil en književni (t. (j. srbohrvaški) jezik pro lom s preteklostjo, s tradicijo, ki je pač podlaga kulturi, morali in narodni moči. Ne pozabimo, da je ravno naše Gorenjsko najtanjša in najostrej-ša zemljepisna ost v naši državi; vsaka nestalnost na tem prostoru nam to ost lahko odlomi kajti preoster nož se rad zlomi, pravi narod, pregovor. Zato je tem važnejše, da ohranimo Ljubljano kot slovensko kulturno središče; Rakovčevi napadi liaLjubljano (Čas, XV, 105) niso zato samo neumestni, ampak celo škodljivi, ker je treba Ljubljano čim najbolj okrepiti. Ali niso morda naši sosedje Nemci in Italijani najresnejši nasprotniki naše države? Čemu tedaj narodu na tako občutljivem mestu jezik spominjati? • Zdi se ^mi napačno pričakovati, da nam porode "cesarske pisarne" kot vir prava, jezika in kulture novega Trubarja in novega Pre-\ šf m a, ki se pojdeta prej^ učit srbohrvaščine, predno začneta pisati za Slovence; saj menda Vendar-ni narod zaradi jezika, impak jezik zaradi naroda! V tlo venski književnosti menda i prav nič duševnega dela, ae pa "poplemeniti" jezikov- no znanje narednika, trgovca in pisarja naše v sirovost vodeče (!) nemško-kulturno od Avstrije nekdtij negovano (! ?)* slovensko narečje! — Vodrak očita slovenskim jezikoslovcem, da nam še do danes niso podali historične slovnice slovenskega jezika, Rakovec pa meni, da smo Slovenci morda prvi jezikoslovci na svetu,, ki papreveč "rijemo" po posebnostih svojih narečij! Dejal bi obratno, da rabi še danes koroški nemškutar več prist-nejših slovenskih in slovanskih besed, potnih moči staro-davnosti, ki jih slovenski šolani izobraženec ne pozna več, tako da bo treba še marsikatero slovensko besedo zopet odkriti in sicer tudi iz ogrskega jezika, rumunščine in bolgarščine, kjer je zlasti dosti lepih pravnih izrazov, ki zvene čisto v duhu slovenskega jezika. Proučavanje jezika ni tedaj tako enostavno, kot si kdo mis-sli; saj so našli celo v finskem jeziku stare slovanske besede, ki so se v novejšem ruskem jeziku celo izgubile! Da je za nas vestno proučavanje jezika in zgodovine vseh onih Slovanov, ki so se kedaj v zgodovini imenovali Slovene, Slovence ali Slovince, posebno važno, nam ne sme nihče zameriti, ker ima znanstvo vendarle svdje zahteve, ki se morda ne krijejo vedno s političnimi. Ne nastopajmo tedaj proti duhu slovenstva ter ne bodimo brezsrčni! Cela struja za e-notnim jugoslovanskim jezikom je hčerka racionalizma, ki hoče vse izenoličiti, centralizo-vati; Rakovcu preseda že več raznih e- in o-jev; racionalizmu je namreč bogastvo narave tuje. — Saj niti vsi prsti ene roke niso enaki, kot veli narodni pregovor! — Poznamo pa slovenstvo tudi kot socialno avtoriteto, kot čitatelja svoje- je potrebna, a v duhu poglobitve osebnosti; država bodi forma, kateri vsebina je narod! Zato je treba državo ponarodi-ti, a ne narodnosti podržafi-ti. Iš#mo komplementarnih barv, harmonije, — a ne samo e-nega glasu, ker je narava pre-bogata! Unija je vez, ne odštevanje in brisanje. Treba bo še veliko dela — v tišfini, da se dokopljemo do kulturnih idealov slovenstva, jugoslovanstva, slovanstva; tudi jezikovno zibližanje je kulturen ideal, ki zahteva, rekli bi lahko, umetniško (ustvarjenje1 naroda. "Kulturna zgodovina in zgodovina duševnosti vz-cvotite v tišini, skriti, da jih niti ni moči najti" (Ratzel). Takšno kulturno delo je tudi jezikovno zbližanje Jugoslovanov: prepustimo to delo književnikom, pisateljem, — kulturiiim delavcem; naprej, menim, ni neumestno, da izginejo iz našega književnega jezika, a tudi iz govora, besede, ki so vsled svojega tujega (nemškega, italijanskega, o-grskega) izvora Srbohrvatom tuje, morda celo zoprne; takšnih besed imamo Slovenci š lja. Dr. M. Mabierič: ŽELEZNIŠKA ZVEZA ČRNOMELJ-OGULIN. Vprašanje železniških fovez} zahteva prav različne vidike: jrovico, odkoder vodi železnica tehniški, narodno-gospodars- v Skoplje in dalje v Solun. Ko zmes abstraktnih (ki, zlasti trgovski, industrialni ,se zgradi tudi še proga Vardi-in poljedelski, vojaški, pravni šte-Užice, dobimo tako tudi in politični. Z njim v zvezi zvezo s Caribrodom, kakor tuje tudi ravno v tem slučaju po- Jdi skozi Novi Pa?ar, ako se ta men morske luke, čije promet- zveze preko Raške s Kralje-no območje ^e treba najprej vim. Zgodovina Bleda. Najstarejša zgodovina bisera kranjske dežele, našega Bleda je zagrnjena s tajinst-veno kopreno. Zgodovinsko znano je le, da je v drugem stoletju pred Kristusovem rojstvom tudi nad Bledom zagospodoval rimski orel. Nad jezerom, ki se je imenovali tedaj "Lacus auriacus", se je tedaj dvigala na sivi skali trdnjavica, ki je čuvala posest mogočnega Rim. Že v šesteim fctolejju PP Kristusu pa so se tudi v tem divnem kraju pojavili Slovenji, ki so kmalu pregnali ošabnega, a pomelikužnega Rimljana ; na obalih blejskega jezera je zavladalo slovensko življenje in "tam v časih Črtomira na otoku podoba boginje je stala Žive". Koncem šestega stoletja je bila v slovenski posesti že cela Kranjska in Koroška tja do bavarske meje, žal, da pod avstrijskim vrhovnim gospodst-vom, katerega so se s pomočjo Bavarcev osvobodili 1. 788. Od tega leta je Karantanija s svojimi markami pripadala fran-kovski državi. Ime Kranjska (Craina mareha) se omenja prvikrat v neki listini kralja O-tona II. iz leta 973. V onem davnem času je Bled s svojim jezerom delil usodo cele "kranjske marke". Na obalah so se našla ponovno grobišča ia onih davnih časov. Iz rimskih trdnjavskih po-drtin se je dvignil močni Blejski grad. Celo okolico Blejskega jezera z mnogimi posestvi yred je rimsko-nemški cesar Henrik II. dne 10. aprila 1004 podaril škofu Alboinu vBrik-senu na Tirolskem in njegovim naslednikom. Le utrjeni grad Bled je cesar pridržal sebi z«i svoje markgrofe kranjske, Kot tedanji markgrof se imenuje grof Valtilo. Pod Val-tilovim naslednikom Ulrikom pa je cesar Alboinovemu nasledniku poklonil tudi grad Bled. Cesar Henrik II. je briksenskemu škofu Popu dne 16. januarja 1040 daroval vse zemljiške Od reke Bistrice v Bohinju do blejskega gradu ter mu prepustil "v večno last" vso zemljo meti Savo do-linko in bohinjsko Savo do Radovljice z vsemi pravicami. Tudi markgrof Ulrik je daroval škofu svoje- obsežno posest-yo v Lescah in na Bistrici. S tem ie bila oblast briksenskih škofov na Kranjskem močno utrjena in je trajala celih 800 let. Svoja obsežna kranjska posestva so upravljali briksenski škofi po svoji administrator- jih, požneje po grajskih kapitanih na Bledu. Kot kapitani blejakega gradu so služili navadno odlični kranjski plemiči. Imenujejo se med drugimi člani rodbin: Kreigh, Au-eršiperg, Lenkdvič, Thurn in Gallenfels. Med temi kapitani se je zlasti odlikoval grof Herbert Turjaški, ki je upravljal Bled od leta 1558. do leta 1574. Kapitani so briksens-kim škofom plačevali stalno najemnino za blejsko posestvo, tako na primer v 17. stoletju 600 zlatih goldinarjev. Seveda so ti kapitani skušali z blejskega posestva nagrabiti kolikor mogoče dohodkov, kar gotovo ni bilo prijetno za blejske podložnike. Kmetje so prosili škofe za varstvo in pomoč, vsled česar so večkrat nastali trdovratni prepiri med škofom in kapitanom. Sredi šestnajstega stoletja je na Bledu prevladal protestantizem. Leta 1572. je škof premagal blejskega evangieij-skega župnika, a leta 1583. je skušal vse protestantske kmete pregnati s svojih posestev. Borba je trajala do leta 1587., ko so kranjski stanovi sami oblegali Bled ter napravili konec tam-kajšnjemtf protestanti zmu. Skoraj 800 let so briksenski škofi bili gospodarji na Bledu, dokler niso bila njihova posestva dne 25. februarja 1803 se-kularizirana in izročena v posest avstrijske države. A cesar Ferdinand je ta posestva z dekretom z dne 23. junija 1838 vrnil briksenskim škofom. Ker pa ti vsled slabe uprave niso imeli od njih skoraj nika-ke koristi, so leta 1858. celo svoje blejsko posestvo prodali za 150 tisoč goldinarjev Viktorju Ruardu, posestniku železnih rudnikov in Ruard je vse gozdove prodal Kranjski industrijski družbi, a grad Bled s posestvi ob blejskem jezeru, deloma tudi v Bohinju, z vsemi pravicami brodarstva in ribarstva na blejskem in bohinjskem jezeru leta 1882. dunajskemu industrijalcu jMuli-ru. Pred nekaterimi leti pa je blejsko posestvo prešlo v slovenske roke: kupil ga je znani rodoljubni podjetnik Ivan Kenda. Bled je tekom časa preživel razno preizkušnje. Tako so Turki ponovno prodrli do Bleda, tako leta 1476. in leta 1477. Leta 1509. je grozen potres napravil mnogo škode na Bledu in okolici, leta 1510. pa je azi-jatska kolera zahtevala tamkaj mnogo žrtev. Blejska župnija je bila ustanovljena v petnajstem stoletju, a sedanja župna cerkev je nova in je bila zgrajena leta 1903. K blejski župniji pripada tudi otok na jezeru s staro in slovito romarsko cerkvijo Marije pa o-toku. Že leta 1238. je sfala na tem mestu cerkvica, ki je imela svojega posebnega predstojnika. Leta 1509. jo je porušil potres, a 1. 1523. je bila na istem mestu zgrajena današnja cerkev. Marija na otoku je še danefe slovita romarska cerkev. Radi jo obiskujejo domačini in letoviščniki. Direktni in edini narnik za DUBROVNIK Tuscania (novi) 6. dec. V devetih dneh v Jusroslaviii. Potujte na enem izmed treh morskih velikanov, ki odnliu-ieio vsak torek iz New Yorka. Vsi potniki tretjesra razreda so v kabinah. fttAURETANIA AOUITANIA BERENGARIA preko Cherbourcra. Ne zahteva se francoskega vi-zeja. Za karte in navodila vprašajte najbližjega agenta v vašem mestu ali okolici. > ' ,-f s- ■ GLASILO K. S. K. JEDNOTE. 23. AVGUSTA 1922.' SSSSSSSgSSaBSSSZZSil , =ggsgsggg=g=sg=sg==g-5g=-=s VESTI IZ JUGOSLAVIJE | , Smrtna kosa. Iz Železnikov poročajo: Tn-kaj je »mrl 42-letni Matevž Klopeič, podomačo Martinkov. f) njegovi veliki priljubljenosti je pričal njegov pogreb. Poleg občinstva so ga spremljali na zadnji poti tudi gasilci iz Železnikov in Selc, Sokol in Železnikov in Bralno društvo iz Železnikov in Selc (oba z zastavo). Pevski zbor mu je zapel pred hišo in v cerkvi ža-lostinki, Janko Jakše in Lavo-slav Košmelj pa sta se poslovila oe'lo uspešno je deloval na prometnem polju. Ob razsulu je >il zelo delaven član Narodnega sveta na Goriškem. Nekaj asa je urejeval tudi "Goriško >tražo". Blag mu spomin! Umor zaradi dedščine. Grozen zločin je razburil nirno kraško vasico Pliskovi-o. Med Andrejem Rebulo na •ni ter Henrikom Žerjalom in ^rančem Košičem na drugi trail i je vladal že dalj časa >repir zaradi neke dedščine, ki im je skupno pripadala. V nedeljo 9. julija je med temi de-liči prisilo do novega prepira, je končal s tem, da sta Žer-al in Košič napadla Rebulo ter ,ra z nožem večkrat zabodla, ako da je ostal na mestu mr-„ev. Morilca sta bila aretirana in odpeljana v tržaške zapore. Samomor. Urednik nemške izdaje "Radikal" v Kočevju neki Vilibald Schubitz, se je blizu postaje vrgel pod vlak ter obležal mrtev. Samomor pled bolezni. V Podborstu v kamniškem dkraju se je te dni obesila 38 letna Frančiška Mušič, rodom iz Šmartna pod Šmartno goro. Samomorilka je zapustila pismeno izjavo, da (gre v smrt zaradi poha'bljenoati. Pokopali so jo v Komendi. Zastrupil se je 33 let stari slaboumni sin posestnika Lorenca Sagadina v Podložu pri Ptuju. Prišel je k svoji materi ter ji potožil, da ga grize, in povedal, da je spil osminko terpentinovega in osmi nko "črnega" olja. Mati mu je skuhala črne kave, toda sin je ni več pokusil — umri je v njenem naročju. Prva slovenska inženjerka- Na češki tehniki v Pragi je prejela inženjersko diplomo gdč. Valeska Pirčeva, hčerka ljubljanskega odvetnika dr. Maksa Pirca. Gdč. Valeska je absolvirala praško tehniko kot rodna slušateljica kemije in je položila vse izpite z odliko. Specijalizirala se je na strokovno kemijo za zdravila in kozmetiko. Ves čas svojih študij v Pragi je bi'Ia agilna članica akademičnega društva "Jugoslavija" in je uživala splošno priljubljenost v vseh praških jugoslovanskih krogih. Odpuščanje Hrvatov iz orož-niške službe. Da se sporazum med Hrvati in Srbi čim prej in bolj gotovo doseže, so pričeli najprej v Dalmaciji odpuščati iz službe orožnike, hrvatske larodnosti. Za enkrat so jih odpustili 70, in sicer samo take, ki so že dolgo služili in so rženjeni ter imajo otroke. Zakaj so jih odpustili, jim niso sporočili, pač pa, da so odpuščeni brez kakih pravic na pokojnino. Novo industrijsko podjetje. Pod imenom C. de Gregorio & Jomp., fotokemične tovarne prostorih Mathiana v Št. Vidu pri Ljubljani, se je ustanovilo veliko industrijsko podjetje, ki bo edino te vrste v Jugoslaviji. Tovarne bodo izdelovale najprvo. svetlokopirni papir, črn, nodri in sepia za kopiranje na-•rtov z najmodernejšimi stroji. Madalje pričnejo tovarne takoj tudi z izdelovanjem takozvane-^a carbon in indigo papirja za pisalne stroje in rokopise. To- žavni poslanec Šček vračal iz Števerjana v Brdih, padla za njim dva strela iz revolverja, "Goriška Straža" poroča, da druhal, ki se je zagnala in streljala na Sčeka, pripada komunistični stranki. Šolstvo v Julijski Benečiji. Po 'lažnjivih poročilih itali-jaiiAe vlade je v Julijski Be nečiji 339 slovenskih, 284 italijanskih, 73 hrvatskih in 12 nemških ljudskih šol. V goriškem okraju se ni moglo odpre ti 16 slovenskih šol, ker so bila šolska poslopja ali poškodovana med vojno, a'li pa ker so se učitelji izselili v Jugoslavijo. V Istri se je nekaj slovenskih šol preosnovalo v mešane ali v italijanske na željo "neprizadetega" prebivalstva (t. j. fašistov). Rekruti 'drugih narodnosti' v Italiji. Poročali smo že, da bodo Slovenci, oduosno Jugoslovani, in Nemci v Italiji pri vojakih razdeljeni v posebne formacije, dodeljene kompani-jam, bataljonom, polkom, baterijam eskadronom itdd. po Italiji. Poveljnik teh "narodnostnih" oddelkov bo seveda Italijan, po možnosti zmožen jezika dotične čete, podčastniki bodo tudi izbrani takšni, ki vsaj nekaj razumejo in govore "dotični jezik". Ti instruk torji naj v kolikor mogoče naj-prepirajo času preparirajo re krute in iz naših mladeniče v na pravijo dobre italijanske državljane in branitelje move do movine. Za nemške rekrute se še posebej obljublja, da ne bodo služili pri vojakih bol južno od Rima, da jim ne bo škodovalo nevajeno podnebje Za slovenske rekrute tega za gotovi!a ni. Pač pa je gotovo da bodo vsi ti "tujerodni" re kruti služili v gam iz i j ah po največjih italijanskih mestih, kjer bo tako raznarodovanje po mnenju italijanske vojne uprave hitreje napredovalo. Kralj in kraljica na Gorenj skem. Te dni se je pripeljal na Jesenice kralj Aleksander s kraljico Marijo. Ogledala sta si tamkajšnje tovarne. Ljudstvo ju je povsod pozdravljalo. Nato sta odšla v Poljansko dolino in obiskala Škofjo Loko. • arna prične z obratom te dni, Hoveled, kjer ju jo ljudstvi n sicer zaenkrat v tovarniških spoznalo, ju je pozdravljalo. prostorih Mathana v Št. Vidu ori Ljubljani. Transmisije in stroji že montirajo. Tovarniški prostori so moderni in veliki. Vseeno se je nova družba že odločila, da prične v najkrajšem času z zidavo novega objekta, v katerem se bodo posebej izdelovali še naslednji tovarniški predmeti: fotografične plošče,fotografični papirji vseh vrst, parafinirani papir, nepre-mcčljivo blago za mornarje, šoferje in rudarje, Bi'llrothov ba-tist, pozneje še drugi materijal, ki se ga mora sedaj importirati. Kar ne proizvaja Jugoslavija na potrebnih surovinah, bo uvozilo iz Nemčije in bodo fa-brikati prvovrstni ter enaki nemškim. Kakor iz navedenega razvidno, tukaj ne gre za kako malo podjetje, temveč je fundament položen za novo industrijo, 'ki bo v najkrajšem času zavzela obširne dimenzije. Upati je, da se še drugi zaspani Slovenci zbudijo ter upeljejo pri nas še druge fabrikacije, ki jih manjka v Jugoslaviji. Slovenska industrija naj pokaže, da stojimo Slovenci na svojem mestu. Čim manj se bo impor-tiralo, tem boljša bo valuta Jugoslavije. Kakor se čuje, razstavi novo podjetje svoje izdelke že na ljubljanskem veleisej-mu. Odlikovanje. Dr. Rikard Zupančič, profesor na ljubljanski univerzi, je imenovan za dopi V Trbiji je kralj obdaril mla dino z jabolki in s pecivom. Škofja Loka se je takoj odela v narodne zastave. Pred So-kolskim domom se je zbralo mnogobrojno občinstvo, v prvi vrsti Sokoli in Sokolice ter naraščaj. Ko se je pripeljal avtomobil, je bila kraljeva (dvojica obsipana s »vetjem. Podstarosta Sokola Ziherl je s kratkim nagovorom pozdravil kralja. L Calerijeva pa je V imenu Sokolic izročila kraljici svež šopek vrtnic in nageljnov. Kralj in kraljica sta bila vidno vzradliščena, spričo tako prisrčnega pozdrava Slovencev. Blizu Lesc je kraljev avtomobil povozil kokoš. Po "nesreči" je kralj izstopil, v-prašal, čigava je ponesrečena žival, in ko se je javila lastnica kokoši, neka prevžitkarica, je veselo presenečeni ženici bogato povrnil škodo s lOOdi-narskim bankovcem. Ženice ob veliki cesti se sedaj razgo-varjajo, da bi morda kazalo nagnati kolikor mogoče kokoši na cesto — kadar se vozi kralj. Čudna nezgoda v gozdu. Iv. Šparmblek, posestnikov sin iz Dol. Jezera pri Cerknici, je bil zaposlen v gozdu pri delu. K njemu so prišli lovci, ki so položili puške deloma cb drevje, deloma na tla in se Pozor krajevna društva K. S. K. Jednote! V vašo lastno korist vas opozarjamo na sledečo važno stvar: Ali ni boljše imeti denar tudi varno naložen po 5 odstot, 5y2 odstot, 6 odstot. in še vee odstot. obresti, kakor samo po 3 odstot ali 4 odstot? Razlika pri tem na leto je velika. Ako imate torej le par sto dol. društvenega denarja na razpolago, naložite ga v zanesljive mestne, okrajne ali državne bonde, ki Vam donašajo več obresti. V slučaju nujnosti, bonde lahko vedno prodate. Mi imamo na prodaj raznovrstne bonde in vrednostne papirje. Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. J. smo tej podp. organizaciji mi prodali. Delujemo pošteno in solidno. Pišite nam v slovenskem jeziku za pojasnilo. A. C. ALLYN & Co. / 71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL. DOMAČA ZDRAVILA. Začimbe in zeliščna zdravila, katera priporoča Msgr. Kneipp v knjigi "Domači zdravnik" imam vedno v zalogi. Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina, za kaj se rabi. Math. Pezdir Box 772, City Hall Sta. New York. N. Y. PRISELJEVANJE IZ STARE- GA KRAJA V AMERIKO je bilo 1. julija 1.1. odprto Pišite meni da Vam naredim pravilne in dobre prošnje, če oseba ne pride povrnem denar. Ne odlašajte da ne bo kvota zoPet izčrpana. MATIJA SKENDER javni notar za Ameriko in stari kraj 5227 Butler St. Pittsburgh, Pa. THE DOLLAR SAVINGS BANK BRIDGEPORT, OHIO Glavnica 950,000.00 Prebitek $50,000.00. Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naša vlagateljica. Plačujemo po 4 odstotkov obresti pri hranilnih vlogah. Posebno pozornost dajemo Inozemskemu oddelka. Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke! Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti r*le4 večje množine denarja med ljudstvom delaju spekulantje velika dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice. Nai denarni zavod je zanesljiv ia poznan med narodom po svoji vljudni in hitri postrežbi Mi plaiajamo »• hranilno ulogo c! po 3 odst. ki jih pripišemo k glavnici ako jih ne dvignete. Naša banka Je, vom vlad« ZC članica federalnega ga sigtema. Pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni Brezvestni m&e&rjiwMitavl-ljajo sedaj kr&nam visbke cene, ker sc hočejo olroristiti s nevednostjo ljudirtva. Povprašajte nas za nasvet in cene, kadar želite poslati denar v staro domovino! Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim og* nja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo shranili brezplačne THE JOLIET NATIONAL BANK JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00 Prebitek $360,000.00 sujočega člana akademije zna- v legli k počitku. Ivan Špar-nosti in lepe umetnosti v Tou- mblek je z ograjenim suknji- Največja slovenska banka v Ameriki Denar v stari kraj Pošiljamo denar v vse kraje v stari domovini, v vsa mesta in v vsako vas,najhitrejše, najsigurnejše in po najnižjih cenah ter brez v sakega odbitka. Prodajamo šifkarte za vse parobrode preko Oceana in Jadranskega morja Nabavljamo potna dovoljenja (pose) za potnike v domovino in iz domovine v Ameriko. Naša banka je pod državno kontrolo Pišite za pojasnila v slovenskem jeziku na SLAVONIC IMMIGRANT BANK Ionu v Franciji. Atentat na poslanca Ščeka. Kakor poročajo iz Gorice, sta 436 WEST 23 STREET. NEW YORK, N. Y. te dni, ko se je slovenski dr-^buh. čem po nesreči zadel ob neko puško, ki se je sprožila in ga je streti zadel naravnost v tre- Glavnica $100,000.00. Rez. fond $30.000.00 --—-— i Združenih (Nadaljevanje.) Delovanje misijonarjev na zapadu. Že zadnjic smo poročali, kako so pričeli v Kalifornijo prihajati številni šrpanski misijonarji, kar je tudi tedanjega mehiškega podkralja navdušilo v jednakem smislu. V svrho civilizacije na zapadu je torej tudi mehiška vlada 1. 1524 naročila frančiškanom, da naj skušajo Indijance po zapadnih pokrajinah izpreobračati in u-citi. Leta 1572 je prišlo na otočjo Havana več jezuitov, ki so misijonarili mod tamošnjimi Seminole Indijanci, tako tudi v Floridi; karmečani so prišli semkaj 1. 1585, benediktinci pa leta 1589. V Kaliforniji je vodil to plemenito delo Father Junipero Serra iz reda frančiškanov. V mestu Monterey, Calif, kjer se je bil prod toliko leti izkrcal so mu 1. 1891 postavili krasen spomenik. Leta 1769 je bila v San Diego ustanovljena prva misijonska postaja; v tej novi naselbini so novodošli izseljenci in tudi izpreobrnjeni domačini prvi prepevali nabožne krščanske himne. Monterey se je razvilo v naselbino leta 1770; mesto Sail Francisco (v počast sv. Frančišku, u-stanovniku reda frančiškanov) je bilo ustanovljeno 1. 177G; Santa Qara 1. 1777, San Jose (Sv. Jožef) 1. 1797, Los Angeles (Angeli) 1. 1781 in Santa Barbara 1. 1781. Poleg tega je zatem nastalo še številno drugih novih naselbin, ki so st razvila v današnja cvetoča nitasta. Povsod, kjer so vneti frančiškani oznanjevali Sv. e-vangelij prvotnim domačinom (Indijancem) na zapadu, sq se kmalu pokazaTt ^wTiii sadovi misijonskega delovanja. Da so bas katoliški misijonarji pretvorili Kalifornijo v civilizirano pokrajino in k napredku iste največ pripomogli, nam kaže še dandanes dejstvo, ker nima nobena druga država toliko mest z imeni svetnikov, kot baš Kalifornija. V najnovejšem poštnem st^znamu jih je 54; gotovo je pa še veliko ^s eč manjših naselbin s sličnimi imeni. Leta 1813 je nameravala španska vlada misijonarjem v Kaliforniji odvzeti pravico, da ne smejo v onih krajih več oz-nanjevati besede Božje, ampak da bo to imela, sama vlada v svoji oskrbi. Ta namera je pa ojftala samo na papirju, ker ni bila izvedena. V istem smislu je 1. 183o nastopila tudi mehiška vlada, ko je proglasih la VSe misijonske postajo za državno last To je bil začetek konca neumornega delovanja vnetih misijonarjev na zapadu. Zgodovinar Dwindle piše o delovanju frančiškanov na zapadu sledeče: * 'Iz Španije došHm frančiškanom gre priznanje in zahvala, da se je nad trideset tisoč divjih, barbarskih in nagih Indijancev spravilo iz njih skrivališč in napotilo k civilizaciji, da so pričeli nositi obleko in da so se navadil rednega življenja. Ti misijonarji so Indijance naučili čitanja in pisave; vadili so jih celo v godbi in rokodelstva; dalje so jih privabili k sebi v cerkev k službam božjim, kjer so jih podučevali v sv. veri in jim delili sv. zakramente. Vse to so morali misijonarji delati na skrajno prijazen in ulju-deH^način kot učitelji nevedne-Ka in barbarskega ljudstva. Ti misijonarji so l>ili pravi blagoslov za ondotne pokrajine.^ In dosegli so končna svoj uspeli, kajti- njih razne misi-jouafce postaje so se kasneje ce-lc same olnanjevale in nekaj teh samostanov obstaja še dandanes. Frančiškani so bili namreč skrajno izobraženi možje; bivši vojaki, inženirji, u-metniki, odvetniki, itd. Ko so prvi misijonarji Indijancem cepili prve nauke o kulturi in delu, so večkrat žnjimi skupaj na polju delali, ali v kaki opekarni, kovačnici, ali mli-nu." Celih 14 let (od 1. 1833— 1847) jo mehiška vlada vedno bolj in bolj zatirala misijonarje v Kaliforniji; to je povzročilo, da so pričele razne misijonske postaje pešati in hirati; domačini (Indijanci) so se zopet razšli v gozde, misijonarji pa drugam med tem ko je nahujskano mehiško vojaštvo plenilo in ropalo lastnino minskih postaj, kar se pa ni iz-mehiška vlada hotela na javni dražbi razprodati se preostala zemljišča in lastnino misijonarskih positaj, kar se pa ni izvršilo. Med tem časom je bila namreč vojna med Mehiko in Združenim državam končana, in v Kaliforniji je ponosno za-plapolala naša zvezdnata zastava. L. 1847 je ameriški general Kearny izdal ukaz, da vse misijonske postaje v Kaliforniji lahko obdržijo svoja zemljišča in imetje, dokler ne bo vlada raznim verskim redom izdala pismene lastninske pravice, kar se je tudi v resnici izvršilo. Odkritje zlata v Kaliforniji. V tem času je Kalifornija namah zaslovela po celem svetu vsled najdbe zlata. Ob reki Sacramento (zakrament) se je že nekaj let preje naselil neki Švicar, Sutter po imenu, ki je imol obširno posestvo okrog označene reke in bližini American reke. Pri Sutteju je služil za hlapca A-meričan Marshall; tega je gospodar poslal na zimo da mu popravi žago ob American re-ri, 40 milj oddaljpno od njegove naselbine. Dne 24. januarja 1848 je Marshall zapazil v vodnem žlebu pri žagi nekaj svetlega v obliki peska. Ker ni znal, kake vrste pesek je to, je nesel istega domov svojemu gospodarju pokaza/t. Sutter je stvar preiskal in pronašel na svoje veliko veselje za pravo zlato« Tajnost te najdbe pa ni ostala neprikrita, ampak se ja mahoma raznesla po deželi, in celo v Evropo. Nekega dne zatem je prišel v San Francisco nek delavec s polno steklenico zlatega prahu in peska. V eni roki je držal steklenico, z drugo je pa vciselo vihtel klobuk in kričal: "Zlato ! Zlato ! iz American reke."—To je povzročilo navdušenje med ljudstvom, kakor bi iskra šinila v slamnato streho. Takoj jzatem se je proti American reki napotilo na stotine zlatoiskalcev za sre-Sodnik je pustil svojo co. službo, zdravnik bolnišnico in svoje pacijente; celo kaznjenci so uhajali iz ječ, .čuvaji in stražniki so jim pa sledili do zla,tega polja in so ž njimi vred tam ostali; vojaki so puščali svoja zastražena mesta; tudi iste so šli iskat drugi vojaki in se tudi ti nj&o nazaj vrnili; mnogo hišliili posestnikov in trgovcev je pustilo svoja imetja, največ pa farmerjev; vsled divje mani je po zlatu je isto leto ostalo mnogo farm neobdelanih, ker so jih gospodarji opustili, se za krasne vrtove in vinograde se ni hotel nihče brigati, kajti vse, vse je drlo za zlatoiskalci proti American reki. Kakor že omenjeno, se je vest o odkritih zlatih poljih v Kaliforniji nagloma razširila po cfelem širnem svetu, celo do Južne Amerike in Avstra'lije. . .. , • . * m Ni torej čuda da je pričelo prihajati vsak dan v Kalifornijo vednd več zlaitoiskalcev. Mnogo izmed teh je po velikih zapadnih planjavah hodilo peš in vsled tega jih je tudi številno pomrlo od žeje, gladu, kolere #li pod sekiro Indijancev; drugi so prihajali po morju mimo Južne Amerike, drugi pa čez p&namsko morsko ožino. Tedaj je štela naselbina San Francisco komaj 700 prebivalcev, ki so stanovali v kočah iz blata; v teku nekaj mesecev je ta naselbina že štela 20,000 prebivalcev na kar se je inkorpo-rirala v mesto. Od 24. jan. 1848 do jan. 1850, ko je Šutter jev hlapec našel prve drobce zJate rude pri oni žagi, je število zlatoiskalcev narastlo že na 90,000; te prve zlatoiskalce so ljudje nazivali za srečne "49", ker so 'leta 1849 največ zlato rude izsledili in nakopali. Naval zlatoiskalcev je pa postajal še vedno večji, kar je delajo osobito vladi dosti preglavice. Treba je bilo nekaj u-kreniti glede varnosti življenja in^lastnine. Najprvo so bili ustanovljeni posebni vigilančni (čuvajni) odbori, zatem je bila pa sklicana konvencija, ki naj bi sestavila ustavo za novo državo Kalifornija. Na tej konvenciji je bil najprvo sprejet zakon, ki prepoveduje suženjstvo; navedena -ustava je bila po ljudstvu sprejeta pri novem-berskih volitvah leta 1849 nakar je ta država pristopila v Unijo Združenih držav. (Dalje sledi.) Včasih dobro pivo pili. Dan's pa^vodo; Bog se usmili! Če te danes žeja tare, Žalosten greš ves od bare. Volstead pivo še za — čevlje Ni, — če tjakaj se ga devlje. Samo pol procenta "kika" žeja pa tako velika! Če ga spiješ celo mero, želodcu prideš v zamero. * Srečna ti, Evropa stara, Ki-za Volsteada ne mara. Tam na litre ga dušijo; Piva dosti še dobijo. Če pri nas kdo "kik" le skuha, Mož postave iga zaduha. • Kaj se hoče? — Potrpimo. Mislimo, se tolažimo: Suša, ki nas tako bode, Sad je ameriške svobode. Naporno delo. > Zdravnik: "Obžalujem, Pre-svetlost, da Vam moram za dalj časa zabraniti vsako duševno napenjanje." — Knez: "Vladati pa vendar smem!" — Zdravnik: "T0 se ve!" Napačno razumel. Zdravnik* 44Prah, ki sem Vam ga zdaj zapisal, jemljite v vodi." — Drugi dan pride zdravnik pogledat bolnika. Bolnik toži, da je bil prah silno grenak! — "Kaj ga niste vzeli na vodi, kakor sem rekel?" — "Sem; in še v prav veliki banji som sedel." Ima — nima. Dora (mati): "Lora (hči), teci in poglej, če ima mesar telečje noge." — Lora prisopiha nazaj: "Nisem mo^la videti." — Mati: "Kaj nisi mogla videti?" — Hči: "Če ima mesar telečje noge. Je obut." Sodba Indijanca. Nedavno se je mudil Bacon Bind, glavar Osage indijanskega plemena v mestu Tulsa, Okla., kjer si je ogledal novo tovarno za izdelovanje umetnega ledu. Naravno, da 'se je priletni Indijanec močno čudil bistroumnosti belokožcev. Ves razburjen se je končno zavil v svoje ogrinjalo in vzkliknil: "V resnici šte belokožci prebrisani in mogočni; v tem še Boga prekašate. Vi deflate led v poletnem času med tem ko ga naš vsemogočni Bog dela samo po zimi." , Radoveden konj. " II konjerejcu se nekega dne zglasi konjski mesar kupčij-skim potoni. Kupčija je bila narejena za neko že staro klju-se. Predno je odvedel mesar konja, mu je še odprl gobec, da na zobeh vidi, koliko je žival stara. Žival pa — ne bodi lena — je mešetarju kar 4 prste odgriznila. Konjerejec je mešetarja na to s sledečimi besedami potolažil: "Vi ste hoteli vedeti koliko nob ima ta konj; — konj je bil pa radoveden, kdliko prstov i-mate vi na roki." n Nekateri ameriški gostilničarji bolj sovražijo Vclsteadov-ce, ket vse anarhiste, komuniste in boljševike. Neki kongresnik, ki je glasoval za Volsteadovo postavo ima doma v svoji kleti za $80,-000.00 vrednosti finega šampanjca, vina in žganja. • Pravijo da žganje škoduje. Čudno, da ga še vedno dajejo slabotnim bolnikom po bolnišnicah. Primerno bi bilo tudi za ameriške Slovence enkrat prirediti skupen izlet na Bavarsko, ali v Pilzcn na Češko, ali pa h Kozlerju v belo Ljubljano. Zglawili bi se tudi pri Tišlerju, kjer se danes dobi 10 litrov cvička za 1 ameriški dolar. • Dosti "bootlegerjeV" danes pravi: "Živel Volstead". Ti si nas obogatel!" Kongresnik Andrej J. Volstead je doma iz Minnesote; to pa še ni dokaz da je vsa Minnesota do kosti suha. zrak, ter pijejo okusno skoraj mineralno vodo, po gozdih jim pa ne manjka vsakojakih jagod, malin in okusnih čresenj. Tu naseljeni Slovenci imajo lie'na domovja v čisti in prostorni naravi. Onega večera izrl sem proti zvezdnatem nebu ter mislil na.bodočnost našega naroda. — — Krog mene prijatelji in znanci; krog mene vrle Willardčanke>, ker štelo se je, da one prirejajo ta piknik. Prijazno so mi ponudile raznih okrepčil v prosti naravi kot peSene piščance, potice, sladoled in kaj še vse znajo willardska dekleta in žene pripraviti; saj so na glasu za izborilo gospodinje in kuharice. Mladina se je obračala- ob zvokih kranjske harmonike, in to melodijo so spremljale v daljavi raizne nočne ptice. Razšli smo se domov že pozno v noč veseli in zadovoljni. V resnici, kdor hoče vživati pTa€ vo gostoljubnost in slovansko postrežljivost, naj pride na Willard na počitnice. M. P. si hudo žejen, misli na nazaj, kako je fino pivo Ce leta včasih od mize teklo. Morda ti bo pri teli spominih huda žeja prešla? VOLSTEADGRAMI. O j vročina ti avgusta, Prazen žep, in suha usta. S pota. Te dni sem se mudii^na Willard, Wis., v mladi, a veliki farmerski. naselbini, ki se prostim več milj beli /oblaki so prepregali nebo in naprav- 1 jalo se je na sneg. France se je poslavljal od matere pred kapelico, ki je stala ob cesti pred Zapoljem. Težko mu je bilo v glavi, težka v srcu, kakor sanje so se mu zdeli vsi dogodki zadnjih dni. Tone je bil odšel počasi naprej, on pa je stal ob materi in poslušal njene besede. "Idi v božjem imenu, ker ne more biti drugače! Sinoči sem zopet prosila očeta, naj si vendar premisli — a vse zaman. Rekel je, da ga boš še na kolenih prosil, naj te zopet sprejme pod domačo streho Oh, Francelj, premisli dobro vse še enkrat, predno greš! Dom je le dom in druge matere, druga očeta ne najdeš, idi kamor hočeš!____Premisli si, dokler je še čas!" "Dovolj sem že premišljeval je odvrnil France mračno. "Samo glej, da se ne boš ke-sal!" je nadaljevala mati. "I-di in Bog s teboj! Imej vedno v spominu nauke, ki si jih slišal doma in v cerkvi! Imej dober um in dobro pamet in Boga ne pozabi! Jaz bom vedno molila, da bi se srečno vrnil zdrav in vesel... Moj Bog, moj Bog, kako pusto bo pri nas, ko te ne bo več!____ Francelj moj, ali je res vsega tega treba!" Potok solza se ji je vsul iz o- v • Cl. Tudi on si je brisal oči, a o-tresel se je s silo vse žalosti in dejal s pogumnim glasom: "Kaj bi jokali, mati, saj ne grem na večne čase! Vrnem se prej ali slej----Toda kaj bi vam pravil, kako in kaj! Tone me gotovo že težko čaka zato z Bogom in nič ne žalujte!" Objel jo jo in poljubil na ve-lalica. "Na, tukajrboš imel za prvo silo!" je med ihtenjem dejala mati in mu stisnila v roko par goldinarjev. "Bog vam povrni!" je dejal on, spravil denar in ji dal še zadnjic roko. "Z Bogom!" "Bog naj te varuje na vseh potih! Piši včasih, kako se ti bo godilo!" Urnih korakov je stopal France po cesti, da bi kolikor mogoče kmalu dotekel Toneta. Nobene jasne misli ni bilo v njegovem srcu, le grenka, velika žalost.... Tiho in mirno je stalo Zapo-lje v mračnem jutru, tam na ovinku se je belila kapelica in pred njo je stala suha, sključena žena, Francetova mati, in je med solzami priporočala sina Božji Pbrodnici.... Na drugem koncu vasi pa je sedelo ob oknu bledo dekle, Strugarjeva Anica, in gledala skozi motne šipe na cesto, ki se je vila po ozki dolini proti trgu. Težke in žalostne so bile dekletove misli in na skriva j,da bi je mati ne zapazila, si je obrisala solzne oči, ko je zagledala daleč pod Zapoljem dve temni postavi, ki sta izginili črez par minut za gričem. Bila sta France in Tone, ki sta hitela na trški kolodvor, da se odpeljeta proti Trstu____ IV. V tržaškem predmestju sta dobila Strmčev France in Grudnov Tone še tisti teden delo v veliki tvornici za železo. Zapoljčani, onadva in še Brunov Tine in Tončkov Janez, ki sta že prej tam delala, so stanovali skupaj v bližini tvornice. Pri stari, godrnjavi gospodinji, ki jim je tudi kuhala, so imeli nizko, veliko sobo z dvema oknoma na dvorišče. Prvo nedeljo po svojem pri-horlu v Trst je sedel France sam ob stari, šepasti mizi in pisal Anici. Njegovi tovariši so bili šli v gostilno, ker so bili tisto nedeljo vsi prosti. Velike, nerodne so bile črke, a besedo so bile iskrene in prisrčne. • Kakor bi govoril z A-nico, ji je pisal in pripovedoval o svojem prihodu v Trst, v to šumeče, veliko mesto, o morju, ki je videti večje, nego je cela dolina, kjer leži Zapolje, o delu, ki ga je kmalu dobil itd. In nazadnje jo sklenil pismo s pozdravom nanjo, na mater in na vse znance.... Večerilo se je že, ko je stopil iz hiše, vrgel pismo v bližnji nabiralnik in šel iskat gostilne, v kateri so bili prijate-lji. Kmalu jo je našel in vstopil. Gost, težak vzduh, prenapolnjen s tobakovim dimom ga je skoraj vrgel nazaj, plinove svetilke so gorele motno nad mizami, krag katerih so pili, igrali in kričali delavci v vseh mogočih jezikih. ' A vendar se je slišala največ italijanščina. Po dolgem iskanju je dobil svoje prijatelje bolj v ozadju. Pri seri el je k Tonetu, ta mu je nalil v kozarec vina in France je moral z vsemi trčiti. Vsi so bili že precej globoko pogledali v kozarc. "Vesel bodi, fant, in se nikdar ne drži kislo!" je kričal Brumnov Tine, ki je imel tudi tako gibčen jezik, kakor njegova mati Mica v Zapolju. "Živijo!" je klical Tončkov Janez in silil Franceta, naj iz-pije do dna. Izpil je, Tone mu je zopet na-Ul in nadaljeval s tovariši pogovor o delu, o nezgodah pri njem, o socijalistih in Bog ve o čem še____ Franceta pa ni zanimal pogovor. Močno vino mu je sililo v glavo, neka utrujenost in žalost se ga je. polaščala. Mislil je na zadnje dni in nekaj kakor kes sie je budilo v njegovem srcu. — Kako je. tu življenje vse drugačno kakor v domačem Zapolju! Tu veliko mesto, noč in dan šum in brum, da človek grmečega Boga ne sliši, tam pa tiha in mirna vas s svojim velikim, sladkim pokojem. Tu petek in svetek isto, tuj in osamljen hodi človek med množico ljudi, ki sje, pehajo in trudijo s čudovito naglico dan za dnem, tam doma pa pride po delavniku praznik, po tednu, med katerim človek dela, ne>-rlelja, dan mini in počitka ... In kako težko in nevarno je delo v tvornici! (Dalje sledi.) PijanČev konj dobro za krčmo ves Blago se po niti nabira, po yrvi pa zapravlja. Grozdje! Grozdje! VAŽNO ZA VSE PRIJATELJE DOMAČE KAPLJICE. Lansko leto se je ob tem času v Sacramento, California ustanovilo prvo slovensko podjetje za prodajo in razpošiljanje kalifornijskega grozdja na debelo (samo na kare). Prepričani smo, da je tvrdka WALTER L, PltEDOVICH & CO. lani vsako stranko in vsakega odjemalca v popolno zadovoljnost postregla. Ta tvrdka tudi letos posluje; v bistvu je ravno ista, samo ime je predrugačeno oa BAKULICH-PREDOVICH CO. Letos je letina v kalifornijskih vinogradih izborna in grozdje fino; tudi cene bodo nekaj nižje kot lani. Mi pošiljamo vsakovrstno zrelo grozdje samo na debelo CELE VAGONE (v karah). Dasiravno imamo po nekaterih naselbinah že svoje zastopnike, vendar bi radi slišali kaj še iz drugih naselbin od onih, ki se letos za fino grozdje zanimajo. Srozdje bomo pričeli kmalu razpošiljati ko dozori. Mi prodaj emo grozdje tako po ceni, kot ga KUPUJEJO razni dru-ji veletrgovci in prekupci sami. Mi imamo namreč za to u-godno priliko. Pišite za pojasnila in ceno na: BAKULICH-PREDOVICH COMPANY, 224 Calif. Fruit Bldg. Sacramento, Calif. Jugoslovanom iz Chisholma in okolice Ta banka vam uljudno priporoča, da bi vse vaše bančne posle nam poverili ker:— To je velika in varna banka, i skupnim premoženjem nad $1,600,000.00. To je prikladna banka. Naši vložniki so naši prijatelji. Mi smo vedno z veseljem pripravljeni, da jim pomagamo ne samo v bančnih zadevah, ampak vsepovsod, kjer bi jim morda naša skušnja in nasvet kaj koristila. Vaš rojak J. Osbolt je pri nas kot uradnik zaposljen.. 0-brnite se nanj, ker vam bo šel vedno rad na roke. ( Vedno ko imate kako banko v mislih, obrnite se na First National Bank CHISHOLM, MINN. SVOJI K SVOJIM! Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo, svojo trgovino z oblko za moške in otroke; v zaiogi imam tudi veliko izbero čevljev za ženske; sprejmem tudi naročila za nove moške obleke po meri. JOHN GERM. Slovenski trgovec. 817 East C. St. Pueblo, Colo, NAZNANILO IN PRIPOROČILO Cenj. občinstvu v Jolietu in ikolici naznanjava, da sva odprla novo trgovino z grocerijo, ter z vsem, v to vrsto spadajo-čim blagom. Prodajava blago po najnižjih cenah. Postrežba točna. Se Vam toplo priporočava Goiobitch & Golik Cor. Hickory & Marble St Telefon 4555 Joliet, 111. ZA SIVE LASE "Natural Hair Restorer" Naša iznajdba vam ohrani sive in druge lase pred izpadanjem. Odpravi prah-ljaj, redi korenine in pomaga rasti las. ^ "Natural Hair Restorer" ni barvilo in se uspešno uporablja sa moške in ženske lase. Steklenica z vsemi navodili se vam pošlje za $1 plačano v naprej. Uspeh zagotovljen ali pa se vam vrne denar. victoria mfg. co., 653 Morton Bldg., New York City. ZASTONJ Vam bomo poslali našo slovensko knjižico glede iznajdb in patentov. Lmajditelji in drugi pišite ponjo danes. Patentni odvetniki: pošteni, točni, zanesljivi. A. M. Wilson, Inc. patents. 315 Victor Building Washington, D. C. EMIL KISS, BANKIR, 183 Second Ave. New York, N. Y. ZASTOPNIŠTVO SLOVENSKE BANKE D. D. ZAGREB. t. PRVE HRVATSKE ŠTEDIONIOE ZAGREB FRANCOSKE-SRBSKE BANKE, BELGRAD in vseh njih podružnic v JUGOSLAVIJI. Izplačuje gotovi amerikanski dolar in dinar (krone) v kraju. Prodaja šifkarte za vse proge Doprema rojake iz kraja. Izvršuje vse bančne posle. Sprejema denar na vloge in plačuje 4% obresti. PIŠITE PO CENIK Emil Kiss, bankir 133 Second Ave. New York, N«Y. Delnice Jadranske Banke Narastujoče poslovanje Jadranske banke v zvezi z njenim ekspanizivnim delom v vseh pano|rah gospodarskega zivlja v domovini je izkazalo potrebo povečati lastninska obratna sred-stva zavoda. V izvršitvi sklepa občnega zbora od 27. maja se je sedaj povišalo delniško glavnico od l20 mihjonov kron na 2*0 milijonov kron z izdajo 300,000 delnic po K400 ali Da 100 nominale. Iz mnogoštevilnih vprašanj naših strank glede nakupa delnic nam je sklepati da boio izseljenci zeleh nabaviti delnice m. izdaje, vsled česar se je rok za podpisovanje v Ameriki podaljšal do 31. oktobra t. L Naši izseljenci, ki še niso delničarji lahko kupijo delnice pod istimi pogoji kakor nedelničarji v domovini. Cena za eno delnico ie: (K400 za glavnico in K360 za rezerve) K 760.00 doštevši 5% obresti od 1. jan. do 31 okt. 1922......................K. 31.70 K791.70 DELNICE IMAJO PRAVICO DO DIVIDENDE ZA L. 1922. Za leto 1921 dividenda je iznašala 12% to je K 48, in je pričakovati za leto 1922 še boljši dohodek. Za vpis in informacije se obrnite na: Frank Sakser State Bank Glavno zastopstvo Jadranske banke. 82 CORTLANDT STREET NEW YORK CITY. DENARNE FOŠILJATVE. Jugoslavija: Italija: 1000 kron za.....$ 3.50 100 lir za ........$ 5.50 10.000 kron za .... 34.00 1000 lir za........50.00 NOTARSKA DELA. Izdelujemo notarska dela za tnkaj in stari kraj. Prošnje za pridobitev svojcev iz stare domovine. Posojujemo in vzamemo posojila na prve vknjižbe (Mortgage. Prodajamo hiše, lote in farme. Za pojasnila se obrnite na MLADIC & VERDERBAR, 1334 W. 18th St. Chicago, HL POZOR! Slovenci in Hrvati ▼ Chisholm, Minn., in okolici Kadar želite uložiti denar na hranilno ulogo ali čekovni promet, zavarovati vaše poslopje ali poslati denar v staro domovino, obrnite se na stari in za-aesljiri i Miner's State Bank Chisholm, Minn. Frank Gouie, Slovenec, je blagajnik banke n vso vaio trgovino lahko odpravite v mate--rinem jeziku. "Točnost", "Varnost" is "Postrežba" je naše geslo. Kadar mislite na stari kraj mislite na SLOVENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & ČESARK 70—9th Ave. New York City. Ona pošilja denar v stari kraj potom lastnih direktnih zvez s pošto in zanesljivimi bankami, prodaja parobrodne listke za vse važne prekmorske linije za potovanje v stari kraj in od tam sem, Izdeluje izjave za dobavo oseb iz starega kraja in druge notarske listine. Za nadaljna pojasnila se obrnite na zgoraj navedeni naslov. Postrežba točna in solidna. iz 65 , Importirane KRANJSKE KOSE najboljšega jekla. Dolgost in 70 centimetrov. . Cena $2.00—z rinko. MATH PEZDIR Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. 5EVERQVA ZDRAVILA VZDRŽUJEJO ZDRAV,IE V DRUŽINAH. OmMTUrtj^, /rumnqiw ge/ndki bodo joiovo dobile uspešno odpomoč kadar uživajo 5EVER/V5 PECULATOR Toivka za ženske IWfla bolečine, popravi neredne funkcije, pon^a naravi okrepčal oslabele ženske o^anein jim povrne normalne razmere. cena 4/.2s Vprašajte V lekarn»H* W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA Established 1857 Geslo naše banke je točna postrežba in M .judnost. Vsak urad-aik in uslužbenec nase banke zaveda važnosti, da z Vami uljudno občuje, in da Vas točno ter zadovoljno postreže. Ako stopite torej z nami v poslovno zvezo, ste lahko zagotovljeni največje pozornosti, katero boste odobravali. Tekom zadnjih petinšestdeset let se je ta banka držala vedno uljudne postrežbe napram občinstvu našega mesta. Med tem časom se je to banko postavilo na trdno podlago in v občno zadovoljnost Gotovo se bo ta banka tudi Vam doppadla. Odprite torej še danes svoj račun v tej banki ter se o naši solidnosti še sami prepričajte. TA BANKA USPEŠNO DELUJE OD LETA 1857