J/C M/192C 21' ŠTEVILKA21 IZDAJA UPRAVA NA' Rodnega gledali« a v IJUBU Al\l ■ UREIA OTON ŽUPANČIČ J CEINA6K Spored za 22. teden Drama Zaprto. Zapito. Zaprto. Školjka. Miss Hobbs. Madame Sans-GSne. Opera Sreda, 9. febr. — Pred vrati slave. Gostovanje hudožestvenega teatra. etrtek, 10. febr. — Potop. Gostovanje hudožestvene-teatra. petek, febr. — Tri sestre. Gostovanje hudože-8tvenega teatra. ^bota, 12. febr. - Tosca. ^edelja, 13. febr. — Fra Diavolo. 0tled., 14 — Koncert Josipa Rijavca in Cirila bičarja. Sreda, 9. febr. — četrtek, 10. febr. — Petek, ll. febr. — S°bota, 12. febr. — Nedelja, 13. febr. — P°ned., 14. febr. — A Izven. B Izven. Izven. Izven. E Izven. Izven. Začetek ob 8. Konec ob pol 11» ŠKOLJKA Drama v treh dejanjih. Spisal Alojzij Kraigher. Režiser: O. ŠEST. Pepina, 23 let..........................................ga Šaričeva Tonin, njen mož, 30 let.................................g. Rogoz. Maks, njegov brat, 26 let...............................g. Kralj. Olga, prijateljica Pepinina, 25 let .... ga Juvanova* Dr. Podboj, zdravnik, 36 let............................g. Terčič. Dr. Lubin, odvetnik, 34 let.............................g. Pregare. Strelovka, mačeha Pepinina, 54 let . . . . ga Danilova. Trgovski vajenec........................................g. Rakuša. Čas: fin de siecle. TV — 2 — Začetek ob 8. Konec po 10. M1SS HOBBS Veseloigra v štirih dejanjih. Spisal .Terome Klapka Jerome. Prevel iz angleščine N. Štritof. Režiser: DANILO. Wolff Kingsearl................................ g. Rogoz. ercival Kingsearl essy, Percivalova žena e°rge Jessop ... «jiss Millicent Farey . Mis - 3 g. Šest. gna Vera Danilova, g. Kralj. gna Mira Danilova. *Ss Susan Abbey, Bessyna teta . . ga Danilova. iss Henrietta Hobbs......................ga Šaričeva. Spitan Sands.............................g. Danilo. j arles, sluga.............................gna Gorjupova. ana> služkinja...........................gna Lehmanova. j^raj dejanja: Ne\vhaven pri Ne\vyorku. Prvo in četrto dejanje Percivalu Kingsearlu, drugo pri Miss Hobbs, tretje v kajuti na jahti. Začetek ob 8. Konec ob ll* Madčime Sans-Gene Veseloigra v 4 dejanjih. Spisal V. Sardou. Režiser: B. Putjata. Napoleon . . . Maršal Lefebvre Fouche Neipperg . Despreaux Savary Vaboutrain Canouville Jolicoeur ) De Lauriston / Jasmin . . . Constant . . . Leroy \ Roustan ) ' " Katarina . . . Kraljica Karolina Princesa Eliza . Mme de Bulow Mme de Rovigo Mme de Bassamo Toinon . . . Julie .... La Roussotte . Sobarica . . . . Mathieu . . . . Vinaigre ) De Brigode / Mortemart Rissout g. Putjata. g. Manjecki. g. Čengeri. g. Nikolajev, g. Micič. g. Strniša. g. Gregorin. g. Rakuša. g. Ločnik. g. Jerman. g. Potokar. ga Marševa. ga Nikolajeva, gna M. Danilova' ga Manjecka. gna Bergantova-gna Maškova. ga Čengerijeva. gna Gorjupova-ga Volkova. ^ gna Gabrijelčičev gna Lehmanova- g. Kovič, g. Šubelj. Prolog. 10. avgusta 179 2. V pralnici gospe KfaS Hubche. zvane Madame Sans-Gene, pričakujejo gospodinje. v p^-po ulicah boj. Fouche prihiti po svoje perilo. Ker ie položai ^ .j blikancev slab. hoče odpotovati. Katarina pride domov z u^anci novicami. Vsi se lotijo dela. Fouche čaka v pralnici, da republik osvoje Tuilerije. Katarina se norčuje iz njegove strahopetnos jj, mu prorokuje. če postane minister, da pač ne bo vojnii. nego ^ Oljski minister; Foucne pa jo zavrne, da bo on minister še-le, Kadar bo ona vojvodinja. Bojni hrup narašča. Tuilerije sio osvojene, vsi odidejo veselo razburjeni na ulico. Madame Sans-Gene zapre Pralnico in hoče tudi oditi. Kar vstopi neznanec, ki se izkaže za Srofa Neipperga. Ranjen se je rešil v pralnico. S ceste se začujejo Slasovi: bliža se Lefebvre, Katarinin ženin. Ona skrije grofa v svojo *obo.Vstopi Lefebvre s tremi tovariši. Katarina jim postreže z vinom !n nato se odpravljajo vsi na shod. Lefebvre hoče še stopiti v Katarinino sobo. da bi si umil roke. Toda vrata so zaklenjena. Lefe-®Vru seže sum v srce, zato zahteva od svoje neveste ključ, ta pa f7e- 1T1.U 2a brani dati. Lefebvre ji ključ iztrga in vstopi. Ko se vrne, *iavi, da n; našel v sobi nikogar. Katanini sami pa pravi, da je j*)en gost v drugi sobi mrtev. Po vtisu, ki so ga naredile njegove esede na Katarino, vidi, da ona tujca ne pozna, in med zaročen-ema je sklenjen mir. v . !• Devetnajst let pozneje. Lefebvre je že maršal in ojvoda gdanski. V njegovo stanovanje vstopi plesni učitelj Des-^®au5f. ki ga je poklicala vojvodinja, da bi jo učil dostojnega ®a®nja, kajti ona je ostala, kakoršna je bila. V tem prinese ce-ohi u krojač Leroy zanjo lovsko obleko. Vojvodinja si primerja jDicko in se vadi poklonov. Nato pride maršal slabe volje: cesar apoleon je nezadovoljen z vsem nastopom vojvodinje in zahteva, ai se od_ nje loči. Oba skleneta, da se ne uklonita, celo če bi mo-i a odložiti svoj naslov. Nenadoma se pojavi grof Neipperg Prišel i? t? slovo, ker mora v dveh urah po cesarjevem ukazu odpotovati Kat a.r'?a’ ker je osumljen, da ima na dvoru ljubezensko spletko. atarini. ki zasluti nezgodo, mora grof obljubiti, da odide nemu-p ma-_ ne da bi se še prej sestal s svojo ljubimko. — Vstopi uche, bivši policijski minister, sedaj vojvoda otrantski. ki vedno odh Te- opozori vojvodinjo, da je pravi vzrok Neippergovega sest-a — cesarica, in da sta že na poti k vojvodinji cesarjevi Pri t kraljica napoljska in princesa de Ligne. z namenom, da bi ona Posetu izvabili iz vojvodinje kako žaljivko zoper Napole-da iv^a tak° tem *aže odstranili z dvora. Vojvodinja odide, Cji ?! se oblekla za sprejem. Prihajajo gostje, med njimi novi poli-in minister Savarv. vojvoda ravigonski, nato kraljica napoljska njenr*ncesa e Ligne. Naposled pride vojvodinja. Vsi se norčuiejo iz res!r a vedenja. Vojvodinja se spozabi ter jim pove par neljubih sVoi *nakar ves dvor razburjen odide. Lefebvre odobrava nastop vodi • ne- nato pride Brigode, cesarjev komornik, in povabi voj-njo Rdansko v cesarjevem imenu k avdijenci. sario ^ap°le°nov kabinet. Cesar je neprijazne volje. Ce-leon a I1?11 'e bila povedala, kaj se je zgodilo pri vojvodinji. Napo-koraif0^.3 sv°j'ma sestrama, da sta podvzeli na svojo roko tak ki kr ve Ka bolj razdražita, ko mu izdasta zlobne govorice, Dole-r> -° 0 Ncippergu in cesarici. Vstopi Madame Sans-Oene. Na-od« ',zrazi svojo željo, naj se Lefebvre od nje loči. Ona pa mu Hiereišn. štirideset frankov za perilo. Obema se zbude spomini na čase, in ona mu celo prizna, da je bila nekoliko zaljubljena vanj. Napoleon ji začne dvoriti, ona pa na opozori, da je danes cesar. Nato ukaže Napoleon, naj jo spremijo domov, kar se začu-jejo s koridora koraki; in Napoleon zasači pred cesaričinimi vrati Neipperga z dvorno damo baroneso Bulow. Nato sledi buren prizor med Napoleonom in Neippergom, v katerem potegne ta proti Napoleonu meč; cesar da grofa prijeti in ga zapove še pred svitom ustreliti. 111. Prav tam: isto noč. Madame Sans-Gene je ostala v Napoleonovi sobi in se na vso moč trudila, da bi Neipperga rešila. Pošlje po Foucheja in zasnuje z njim načrt, kako bi se izvršitev smrtne obsodbe zavlekla, da se pridobi čas,' cesarju dokazati cesaričino nedolžnost. Da bi dosegel Fouche dostop do cesarja, fingira zaroto proti Napoleonu; ta pa noče ničesar slišati o Foucheju in njegovi zaroti ter ukaže Lefebvru, Neipperga brez sodbe ustreliti. Teda) Fouche svoj načrt predrugači: Neipperg naj se skrije v stanovanjc pri vojvodinji, vse drugo hoče poskrbeti Fouche sam. — Vstopi Napoleon. zelo razburjen, ker ve od Lefebvra. da sta Madame Sans-Gene in Neipperg prijatelja, skuša izvleči iz nje kaj zanesljivega-a to se mu ne posreči. Zato sklene, izvedeti resnico od cesarice same ; torej pošlje k nji baroneso Bulovv, ki naj cesarici javi, da je Neipperg tu in čaka njenih ukazov. Cesarica da baronesi za Neipperga pismo; Napoleon ga vzame, prečita in spozna, da cesarica Neipperga priporoča svojemu očetu, avstrijskemu cesarju, ter Sj1 prosi, naj grofa zadrži na Dunaju, ker ga Napoleon brez vsakega vzroka sumniči. Napoleon je tega odkritja vesel. Neippergu odpusti, toda prepozno; odpeljali so ga že na morišče. Pride pa Fouchč. 1,1 izkaže se, da ie on spravil Neipperga v kočiji, s katero so ga Pe' ljali k usmrtitvi, do meje, če se cesar s tem ne strinja, ga lahko pripeljejo nazaj. Cesar je s Fouchejem zadovoljen, ga imenuje nanovo za ministra, Madame Sans-Gene pa milostno odpusti. — 6 — Začetek ob 8. Konec ob 11. Pred vrati slave Drama v štirih dejanjih. Spisal Knut Hamsum. Režiser: N. O. MASSALITINOV. Kareno, učenjak.....................V. I. Kačalov. ru Elina Kareno, njegova žena . . M. N. Germanova, arsten Erven, doktor filozofije . . I. N. Bersenjev. reken Natalija Hovind, njegova za- ločenka...............................E. F. Krasnopoljskaja. Odre Bondesen, žurnalist .... N. O. Massalitinov. j r°fesor Gylling........................P. F. Šarov. ^geborg, služkinja pri Karenu . . M. A. Križanovskaja. reperator..............................N. G. Aleksandrov. Sekutor...............................A. S. Astarov. Str(, ^ Jvan Kareno, mlad učenjak, čigar znanstvena dela so polna avf ,ienia po napredku, napada z mladeniškim ognjem vse one Sov°r!-t®te’ jemljejo človeški misli svobodo. Povprečni ljudje p0i raz'io njegov smeli duh nn njegove čiste nazore. Kareno je po-še-i °ma .osamljen. Doma njegovega znanstvenega dela ne priznajo, *e v inozemstvu se mu je posrečilo natisniti prvo knjigo. sj>ra i. zaeetku dejanja vidimo, kako hitli njegova žena Elina po-udari ati stanovanje, da bo v redu, ko se on vrne. Elina mu je na soproga, ki misli samo o tem, kako bi mu bolie ustregla, je^a areno se vrne od založnika, kateremu je izročil prvi del svo-vSa Novega dela. Založnik je obljubil, da bo delo preeital. Elina je on sSre^na' da bo lahko zopet nekaj časa z možem skupaj. Toda bavit? komaj zmeni zanjo. Ljubi jo pač, toda z njo se ne more Žena s sv°j Prosti Sas žrtvuje znanosti. Elina, iprostodušna ljub« z dežele, tega ne more razumeti. Njej se hoče nežnosti in fesorfar^>no Je s svojim delom opozoril nase slavnega učenjaka pro-4ar j* 'Jyllinga. Profesor Gylling vidi v Karenu velik talent, ven-tere s ncpr'ietr,o dirnejo Karenovi napadi na avtoritete, med ka-2ag0t_e .prišteva tudi on — Gylling — sam. Po prijateljski diskusiji Sprejel a pr°fesor Gylling Karenu, da bo založnik njegovo delo "od n mu celo obeta gotovo vsoto kot predujem, toda le KareriT>*:?)ertl- ^a Pristane Kareno na revizijo svojega rokopisa, v^itlir f'n ^na st;l zadovoljna in srečna. Toda, kaj pomeni to, živj se r»kopis? Izdati svoje ideje? Ne, tega on ne more. Rajši *Uirie rinaprej v uboštvu in bedi. Elina je ogorčena; ona ne ra-Ovili-aa more Kareno odbiti pomoč slavnega moža, kakoršen je {^Viziji’ F smatra Karenov odpor proti Gyllingovi zahtevi glede '0j», ^® rokopisa za trmoglavost. Se bolj jo ogorči Karenov pred-Jiateriia{laJ gre za nekoliko časa k svojim staršem, da bi si olajšala *aioS(J~ . Položaj. Elina ne pojmi take ljubezni ter odide vsa tiho v svojo sobo. Kareno pa sede k delu. II. Večer. Kareno je izmučen od preobilega dela. Na obisk pridejo Erven Karaten s svojo zaročenko in žurnalist Bondesen. Vzradoščen pokliče Kareno Elino. Erven, ki je ravno napravil doktorat, razklada navdušeno svoje nazore, katere Kareno z zadovoljstvom posluša, ker se strinjajo z njegovimi lastnimi načeli. Vendar je Erven pretirano vzhičen, nenaraven v svoji radosti in v svojem navdušenju, ter ne da miru Bondesenu, zastopniku povprečnih ljudi, ki menjajo vsak čas svoje prepričanje. Da bi obrnila na se pozornost svojega moža. koketira Elina z Bondesenom, ki je že podlegel njenim čarom. Pri odhodu posodi Erven Karenu denar, ki ga je prejel za disertacijo, katero mu izroči s prošnjo, da naj ne bo strog z njo.' Ko gosti odidejo, uvidi Elina, da je bil ves njen trud, da bi vzbudila v svojem soprogu ljubosumnost, odveč. Kareno, ki misli vedno le na svoje delo. n> ničesar opazil. Vsa obupana se Elina razjoče; Kareno pa čita disertacijo ter opazi z gnevom, da je Erven prodal svoje ideje ter se jiim popolnoma izneveril. III. Karenov rojstni dan. Za Elino praznik, za Karena pa na' vaden delavnik. Darilo, s katerim ga je hotela Elina presenetiti, ne vzbudi njegove pozornosti. Jezi se nad Ervenom ter ga ime-nuje izdajalca. Posojeni denar mu bo vrnil. Sedaj je sam. Toda to mu daje novih moči. Misli kipe v njem. Le ena sama stena Ka loči od carstva, v katero hoče vkorakati kot zmagovalec z novo 7;a' stavo. Elina je žalostna. Ona čuti, da jo loči od moža nepremostljiv prepad. Ko odide Kareno, da se odpočije od naporov dela, pride Bondesen. Bondesen pripoveduje Elini o izprehodih, o zabavah, 0 bučnih družbah, ter budi v njej hrepenenje. Življenje jo kliče. Bofl' desen izrabi ugoden trenutek, da jo poljubi ter dogovori z njo sestanek. Pri poljubu ju pa zaloti Kareno. v katerem vzplamti liu' bosumnost. Pojašnjevanje prekine Erven, ki roti Karena, da na) sprejme njegov denar. Zaročenka mu je vrnila prstan. Pripravljc* je iti s Karenom, za njegove nazore, kajti vanj ima vero. Todjj Kareno mora sprejeti njegov denar. Kareno ostane neizprosen 111 Erven odide obupan. Karena sc polasti bojazen, da bo izgubil Elin°> kajti ona ga več ne ljubi. IV. Kareno pričakuje nestrpno založnikovega odgovora in 1® v velikih skrbeh. Boji se, da ga Elina zapusti. Vse ie pripravljen storitii, da bi jo le zadržal. Toda na njenem obnašanju vidi, dafj odšla. Kako ji zažari lice od radosti, kadar pride Bondesen! Tod kako brezčutna in naravnost hladna je nasproti njemu — Karen11, Začel se je oblačiti, kakor Bondesen, samo da bi sc ji dopadel- Pride Erven ter iznova skuša pregovoriti Karena. Ko mu ne uspe, odide z grožnjo, da se bo maščeval. Elina se pripravlja na odhod. Kareno se je niti ne drzne vpr ' šati, kam sc odpravlja. Ona se kakor prerojena pripravlja s vzhičena na novo življenje. Karena preganja nemila usoda. ", Ložnik mu je vrnil rokopis. Toda navzlic vsemu temu ne izprejj10.^ niti besede v njem. Kareno razklada Elini svoje velike id^J da bi jo pridobil za se, toda ona je z mislimi in s srC,ja, daleč proč od njega; nokoga pričakuje, na nekaj se Pripray“jj V Karenu je vzplamtela ljubezen. Vse mu je divno na Elini... ona ne mara več zanj, njegova bližina ji je postala že neprije? ^ Kareno končno obljubi, da bo predelal rokopis ter hoče založniku. Toda tega vendar ne more storiti. Med tem je o« .g Elina z Bondesenom, in Kareno je ostal popolnoma sam. } rlKa eksekutor, da popiše vse stvari. Kareno je obupan ter pr4'1 na prsi edino, kar mu je ostalo — svoj rokopis. Začetek ob 8. Konec ob 11. POTOP Drama v treh dejanjih. Spisal H. Berger. Režiser: N. N. LITOVCEV A. Slikar: I. J. GREMISLAVSKI. }^cy........................................V. G. Orlova. j; Nel......................................P. A. Bakšejev. ”ier........................................I. N. Bersenjev. Jjrezei'....................................P. A. Pavlov. stratton....................................M. M. Tarhanov. ^■ggens.....................................L. M. Kommissarov. ordling...................................N, G. Aleksandrov. yharley.....................................V. I. Vasiljev. Jent ....................................A. S. Astarov. ro. J- V bogatem baru sevemoamerikanskega velemesta na bregu zam ^'ss’s'Pi- Jutro navadnega dne. Gospodar bara Stratton lin n'rk Charley se menita o tekočih poslili. V mestu pričakujejo Ker jezovi ob Missisipiiju niso dovršeni, gnozi mestu POvo* Frezer, špekulant, ki je nedavno izgubil premoženje. SpJ Se na vse im psuje vsakogar, posebno Biera, obogatelega 0> ^anta, ki je namenjen oženiti se s hčerko bogataša Swifta in ^eta, advokata, skoro genijalnega človeka, toda pijanca. pro . rz°uavni aparat naznanja, da sc orkan bliža. Vstopi Bier. čla 1 ^narleya. naj v slučaju, ako bi ga klicali po telefonu, odgovoru, n s?a J1' tu. Bier in Frezer se pričkata in Bier odide. Vstopi O’ Nel in „tasi soste s povodnijo. Začne deževati. O’ Nel draži Frezera °a se spreta. Burja postaja silnejša. liški :VrU ^osjaka. Nordling, bivši geometer lin Higgens, bivši gleda-ulic 'palec, prideta vedrit. Pripovedujeta, da se povodenj dviga, 0 m ,prazne- Brzojavni aparat naznani, da se je jez podrl, iki je v}eniu O’ Nela grozi potop vsemu mestu, posebno pa baru, *Unani blizu reke. Charley, Higgens in Nordling odidejo, da zapro Strattla v.ra*a- Prepir med Frezerom in O’ Neloin postane silnejši. y ;; ™ Pomirjuje. ^tratto J'ucy Smith, bivša Bierova ljubica, sedaj prostitutka, g 1111 ni prav, da je prišla, pelje jo v sosednjo sobo. ^ihia ifr -se vrne *n pripoveduje, da je orkan že pogibeln. Nastane železn e^|ta. Panika. O’ Nel skuša pomiriti vse in ukaže' zapreti %les e na vratih in 'oknih. Bier se z obupom spomini, da je da Cak^°v poročni dan. Lucy se norčuje iz njega. O’Nel opomni, Liicjr' „a vseh ena usoda — smrt iin predlaga, naj puste prepire. žuje g.e spominja svoje prošlosti in svoje ljubezni in bridko obto-ter Prein' ® zopet prigovarja vsem, naj bodo modri in mirni uiaga, naj pijo vino. Stratton skuša telefonirati, toda telefon ne dejstvuje več. V strahu in grozi umolkne vsa družba, sliši sc šum povodnji in tuljenje vetra. II. V istem baru. Iz sosednje sobe se sliši petje in krik. Frezer zopet telefonira, toda brez uspeha. Vstopi Bier. Bližina smrti sprijazni sovražnike mod sabo; postanejo odkritosrčni in si iskreno najpfivajo. Vstopita O' Nel dn Stratton. Poslednji je pol pijan in ponuja brezplačno vso pijačo, kakršnokoli si kdo zaželi. Telefon zvoni. Vsi beže k a]) a ra tu, aparat ne odgovarja. Stratton plaka v obupu za svojo družino. Frezer ga odpelje v drugo sobo. Oglas' se brzojav. Bier teče k aparatu in tudi ne dobi nobenega odgovora. Vstopi O’ Nel, dn prosi Biera, naj govori z Lucy in jo potolaži tel se vrne k družbi, Bier pokliče Lucy. Ta mu odpusti in postane nežna z njim. On čuti do nje staro nagnenje. Lucy odide v drugo sobo lin povabi Biera, naj pride za njo. O' Nel z družbo vstopi in vabi vse navzoče, naj ipijo in pojo. Higgens igra zamorsko pesem. Družba poje in pleše. Nordling pripoveduje o svojem po-nesrečnem izumu. Higgens o svojih ponesrečenih vlogah. Bier neopaženo odide za Lucy. O'Nel govori navdušen govor o tem, da edino smrt more zbližati ljudi. Frezer poziivlja vse k edinstvu i'1 predlaga, naj se primejo za roke ter pripravijo na skupno pot-Zopet pojejo in plešejo. Cliarley gre v iklet po šampanjca. Nenadoma ugasne elektrika. Panika. Cliarley kriči, da je klet zalita z vodo in da je naletel na truplo. O’Nel poziva k miru in prižiga sveče- Vsi začno mašiti odprtine |m razpoke. III. Vsa družba spi v raznih oglih. Charley in Frezer se pre" pričata, da je začela voda padati. Predramita se O’ Nel in Higge,,s ter budita Strattona. Pribeži Nordling z novico, da je slišal n* cesti šum kočije. Vstopi Bier. Frezer, Stratton, Nordling in HiR' gen« gredo v sosedno sobo prisluškovat šumu s ceste. O’ Nel i" Bier govorita o Lucy, ki je neopaženo vstopila in slišala Biera P111.' povedovaiti, da se bo vrnil k svoji bogati nevesti, aikso se spasi-Luc.v je poparjena. Nenadoma zagori elektrika. Iznenadcna P'^!llj vsa družba v sobo. Zvone pri telefonu, toda brez uspeha. O’Ne‘ predlaga, naj pijo zdravico na svetlobo, ki se je vrnila. Bier šteje milj on e vreč žita, ki jih je bil kupil in se za Lucy nič vec ue zmeni. Lucy odide v drugo sobo. Stratton šteje nejevoljen * Charleyjem steklenice izflitega vina. Zazvoni telefon. Splošna radoS*-Odpreti hočejo vhodna vrata, toda boje se še. Stratton je mnenj;1’ naj gresta Higgens in Nordling poizvedovat, v kakem Stadiju K® pov(xleuj. To naj bo plačilo za ogromne količine vfina. tki sta S' zastonj izpila. Oglasi se brzojav. Življenje stopi v svoj tir. Prl. _ Lucy. Stratton jo hoče odpraviti, da ne kompromitira po dnevi^ n)f' govega bara. Bier prosi Luc.v, naj bo razumna 'in naj ga pusti oženi se z bogato nevesto. Zvoni telefon. Bierova nevesta sprašuje P svojem ženinu. Lucy se poslovi od Biera brez zlobe, le smili sC “' ker razun materijalnih interesov ne pozna nobenih drugiji čuvste*' Brzojav naznanja, da so sc cene na žito dvignile. Bie.r si vese* mane roke. Charley javi, da povodenj ni povzročila ,posebne &k°ra| Truplo, ki se ga je sinoči v kleti prestrašil ni bilo truplo človeK*' temveč zaklane svinje, ki je visela v kleti in padla v vodo. Stratt^ predloži velik račun za vino, izpito tekom noči. Razhajajo se. ' 'J jateljstvo, bratstvo, ljubezen — vse je pozabljeno. Smrti ni v j blizu, zopet se je zbudila zloba, zavist in inržnja. Nastopi 1,0 dan, podoben vsem prejšnjim. — 10 — Začetek ob '/28. Konec ob 11. TRI SESTRE Drama v štirih dejanjih. Spisal A. P. Cehov. Režiser: N. N. LITOVCEVA. Slikar: I. J. GREMISLAVSKI. pozorov, Andrej Sergejevič . . . N. O. Massalitinov. Nataša, njegova žena................V. G. Orlova. Maša, \ t .... O. L. Ktiipper-Čehova. ?!^a> | njegove sestre > . . . . M. N. Germanova. !llna> J I .... M. A. Križanovskaja. u^igin, Fjodor Iljič, gimnazijski pro- ^esor, Mašin soprog...............M. M. Tarhanov. eršinin, Aleksander Ignatjevič, pod-Polkovnik, komandant baterije . . V. I. Kačalov. ar°J! Tusenbach, Nikolaj Lvovič, po- rocnik............................I. N. Bersenjev. ‘v°ljoni, Vasilij Vasiljevič, štabni kapitan P. A. Bakšejev. eoutikin, Ivan Romanovič, vojaški zdravnik..........................P. A. Pavlov. edotik, Aleksej Petrovič, poročnik . P. F1. Šarov. p0c*e> Vladimir Karlovič, podporočnik V 1. Vasiljev. erapont, občinski sluga .... N. G. Aleksandrov. n‘isa, dojilja....................E. F. Skulskaja. evka ............................V. M. Greč. (Vsebina v članku) Začetek ob 8. Konec ob 10 al*< TOSCA Melodrama v 3 dejanjih. Besedilo po V. Sardouju napisala L. Ulica in G. Giacosa, prevel Cvetko Golar; vglasbil G. Puccini. Dirigent: F. RUKAVINA. Režiser: F. RUKAVINA. Floria Tosca, slovita pevka (sopran) . . . gna Zikova. Mario Cavaradossi, slikar (tenor) .... g. Kovač. Baron Scarpia, policijski načelnik (bariton) . g. Levar. Cesare Angelotti (bas).................................g. Zorman. Cerkovnik (bariton)....................................g. Trbuhovič. Spoletta, birič (tenor)................................g. Mohorič. Sciarrone, orožnik (bas)...............................g. Vovko. Jetničar (bas).........................................g. Perko. Pastir................................................gna Šterkova. Kardinal, sodnik, vodja mučilnice, pisar, častnik, podčastnik vojaki. Cerkveni pevci, duhovniki, ljudstvo. Godi se v Rimu leta 1800. Nove dekoracije izdelal g. dek. slikar V. Skružny. Prva vprizoritev leta 1900. v Rimu. I. V cerkvi St. Andrea della valle v Rimu. Angelotti, bivši konzul nekdanje rimske republike, je ušel 'z ječe in se skrije v kapelici. Slikar Mario Cavaradossi, njegov Prl' jatelj, ga spozna ter obljubi pomagati mu. Ko pride Tosca, Cavf; radossijeva zaročenka, se Angelotti urno zopet skrije. Podoba, ^ jo slika Cavaradossi, vzbudi v Toski ljubosumnost, ali on jo km^" pomiri. Markiza Attavanti, sestra Angelottijeva, je skrila pod 0' tarjem žensko obleko, da more preoblečeni brat pobegniti pred za' sledujočim ga Scarpio. — Cavaradossi svetuje Angelottiju, na*Jf skrije v njegovi vili, ako pa preti nevarnost, v vodnjaku. Oba 0 ' ideta. Scarpia z biriči išče Angelottija, pa ga ne najde. Na P°^°. spozna poteze markize Attavanti in ker jo je slikal Cavaradoss; ljubček Toskin, je Scarpiji takoj jasno, da mora biti Cavarad»sS — 12 - v stiku z begotn Angelottijevim, tembolj, ker je v kapelici našel Pahljačo z grbom markize Attavanti. Pretkani Scarpia hoče po ljubosumni Tosci izvedeti, kje je skrit Angelotti. Biriči zasledujejo Angelottija. II. Soba ministra Scarpije v farneški palači. Scarpia sedi pri večeriji, pričakujoč Toskc. Birič Spoletta poroča, da se ni posrečilo Prijeti Angelottija, pač pa Cavaradossija. Scarpia zapove privesti Cavaradossija. Po brezuspešnem zaslišavanju ga ukaže mučiti. Tosca pride in čuje ječanje mučenega Cavaradossija, skrivališča Angelottijevega pa noče izdati. Muke Cavaradossijeve na-rašČajo, dokler Tosca ne pove, da je Angelotti skrit v vodnjaku, pavaradossi, pripeljan pred Scarpijo, hitro spozna, da je Tosca lzdala skrivnost, zato jo pahne od sebe. Za Scarpijo strašna vest, a ie Napoleon zmagal pri Marengu, navduši silno Cavaradossija, teko, da spozna Scarpia v njem svojega političnega nasprotnika, ^carpia ga ukaže usmrtiti. Edino Tosca ga more rešiti, ako sc uda harpiji, ki že davno hrepeni po njej. Tosca je stanovitna, ali ko zai-uie priprave za usmrčenje Cavaradossijevo, reče Scarpiji, da sc uda, ako s tem reši Cavaradossija. Scarpia to obljubi, ali ko °Le Tosco objeti, ga ona z bodalom umori. Nato hiti domov, vza-trie Vso zlatnino in bisere ter gre v grad Sant Angelo h Cavarados-s,lu> da bi ž njim pobegnila. •H. Na vrhu grada St. Angelo v Rimu. Vojaki privedejo Cavaradossija na morišče. Tosca prihiti s k m°ni Scarpijeviin, ga pokaže Cavaradossiju in mu razodene, da °. !>■> na videz ustreljen. Toda hudobni Scarpia je bil ukazal, da 1 Cavaradossija resnično ustrele. Cavaradossi pogumno stopi Se i Pll^te’ Pa vojaki ustrele, se zgrudi mrtev. Tosca misli, da . e dela mrtvega, kmalu pa spozna resnico ter skoči z grada v sl°l>očino. Začetek ob 8. Konec okrog 1 !• Fr a Diavolo Opera v 3 dejanjih, napisal E. Scribe, prevel A. Fantek, vglasbil D. F. E. Auber. Dirigent A. BALATKA. Režiser F. BUČAR- Fra Diavolo, pod imenom rnarchese di San Marco (tenor)...................................g. Drvota. g. Pribislavski-gna Šterkova. g. Šindler. g. Zupan, ga Levičkova-g. Zorman. g. Trbuhovic. g. Drenovec. g. Rus. Lord Kookburn, potujoč Anglež (bariton) Pamela, njegova žena (mezzo sopran) Lorenzo, častnik (tenor).................... Matteo, krčmar (bas)........................ Zerlina, njegova hči (sopran) . . . Giacomo, (bas) ) , Beppo (tenor) j bandlta \ . .. . . Podčastnik (bariton)........................ Mlinar (tenor).............................. Vojaki, strežniki, kmetje in kmetice. Godi se blizu Terracine v Italiji začetkom 19. stoletja. Prva vprizoritev 1. 1830. v Parizu. I. Pred gostilno. Krdelo vojakov, na čelu jim častu^ Lorenzo, "veselo popiiva, le Lorenzo je žalosten, ker mu krčmar M#*' tco ne da iza ženo hčere Zerline, ki je namenjena bogatemu F1'3" cescu. Lord Kockbum in njegova soproga Pamela prihitita vsa ra!5' burjena, bila sta ravnokar na cesti oplenjena po roparski tolpi Diiavolovi. Vojaki takoj odidejo zasledovat roparje. Ko je lord sV ženi razodel svoj srd nad njenim koketnim vedenjem napram marki ju iiz Napolija, nastopi Fra Diavolo pod imenom markija San Marco. Angleška dvojica odide, s Fra Diavolom ostane Zerli11 sama, ki mu zapoje pesem o zloglasnem roparju Fra Diavolu. ‘ bajajoča roparja Beppo in Giacomo javita, da se ni posrečilo, sležu vsega ukrasti. Ko prideta zopet Angleža, izve Fra Diavolo zvit način, da ima Pamela v obleki všitih 100.000 lir. — Vojaki s vrnejo in prineso veselo novico, da so roparje premagali in Pan^ krasni nakit zopet nazaj prinesli. Pamela, vse srečna, podari ^er — Lorenzo dar odkloni — 10.000 lir, in tako je poroka Zerline Lorenza mogoča. — 14 - II. Zerlinina spalnica. Zerlina vede angleško dvojico v sobo. Fra Diavolo pride skrivaj ogledovat, kako bi mogel do An-Sleža, da bi ga oroipal. Pri odprtem oknu zapoje barkarolo v znamenje, da zdaj lahko prideta Beppo in Giacomo, ki se priplazita skozi °kno. Zerlina se vrne, razbojniki se urno skrijejo v mali temni sobici, Zerlina gre v posteljo in ko zaspi, hočejo razbojniki takoj k Angležema — ali zdajci se začuje hrup, vojaki so se vrnili, zato se r<)i>ariji izopet skrijejo. Zerlina hiti gostiti vojake. Lord pride poizvedovat, od kod ta hrup in zdaj nastane ropot v temni sobici, kjer So skriti roparji. Ko pa hoče Lorenzo vstopiti, mu pni d e naproti rtlarki di San Marco — Fra Diavolo. Lorenzu reče Fra Diavolo, da le bil namenjen k Zerlini, lordu Pa, da je hotel k Pameli. Tako ie rešil sebe, Lorenzu in lordu pa zbudil ljubosumnost. III. Gorata pokrajina. Fra Diavolo pride kot bandit in vtakne v votlo drevo listek, v katerem veli Beppu in Giacomu, naj dasta znamenje z zvončkom v kapelici, da ije prišel čas oropati Anžleža, potem odide. Po svetem opravilu ostaneta Beppo in Gia-c°nio sama, najdeta listek ter ga z velikim naporom prečitata. L">-lciu° Pride in toži o Zerlinini nezvestobi. Z vračajočim se ljudstvom Zerlina, prinese bandiitoma naročeno vino; tadva pa se pri tej Pr'^>, 'ker sta malo preveč pila, izdata, prepevaje ono pesem, ki Jo ie bila pela sinoči Zerlina, ko je bila sama v spalnici. Takoj pri-‘ne)(> oba bandita in res najdejo listek,, ki ju izda. Lorenzo zapove ^stražiti celo okolico, vsi se poskrijejo. Giacomo mora dati, pri* 1 |en po Lorenzu, znamenje z zvončkom, Fra Diavolo pride in ba< 0 ^očc k Angležu, ga vojaki ustrele. — 15 - Začetek ob 8. Konec krog 7*11* Poslovilni koncert Josipa Rijavca, tenorista Nar. kazališta v Zagrebu, Cirila Ličarja, virtuoza na klavir pred odhodom na svetovno turnejo. 1. Cesar Frank: SPORED: Prelude, choral et fugue. Svira C. Ličar. 2. P. Konjovic: a) Pod pendžeri. Mil. Milojevic : b) Nimfa. c) Japan. ^ K. P. Manojlovič: d) Ja ne žalim. I Srbske narodne pesmi iz e) Mahandži mori. ) Makedonije. Poje Jos. Rijavec. 3. Mil. Milojevic: 4. J. Hatze: J. Gotovac: Janko vRavnik: L. M. Škerjanc: Ant. Lajovic: 5. Fr. Liszt: 6. F. Lhotka: Vit. Novak: V. Štepan: Srbske narodne popevke. a) Starosrbska. | b) Kosovo. c) Srbska. J d) Vilinsko kolo. e) Danses nationales serbes No. 2. f) Postludium. Svira C. Ličar. a) Da sam bogat. b) Na nočištu. c) Vasovalec. d) Večerna impresija. e) O, da deklič. f) Serenada. Poje Jos. Rijavec. Scherzo et marche. Svira C. Ličar. a) Karamfile. \ b) Kisa pada. } c) Hej zapadej sluniečko. d) Dievča. e) V pokušeni. f) Ma zlata Ančička. Poje Jos. Rijavec. Hrvatske narodne popevke' Slovaške nar°' pesmi dne — 16 — Tri sestre. »Ruska duša ne more nikoli ostati prikovana na zemljo, /emačnost vsakdanjega življenja jo mori; žeja jo po svobodi 111 v svojem poželjenju bi hotela objeti vesoljni svet. Nevede Sa«ja o velikih delih in koprni po mučeništvu“. Teh besed iz Paninovega romana „Težka ura“ sem se 0rr>islil, ko sem prvič gledal na odru Antona Čehova „Tri sestre* v izborni interpretaciji moskovskega Hudožestvenega eatra. Največjim zaslugam tega gledališča prištevam dejstvo, .a je omogočilo zapadtiemu svetu spoznati ruskega človeka l11 P°gledati v tajne globine njegove duše. Pri tem je hudo-^estvenike seveda v veliki meri podpirala moderna ruska ranaska literatura, spadajoča po večini v oni del gledališke nJiževnosti, ki ga Francozi nazivljejo „theatre d’analyse“. r°izvode te smeri imenujemo „drame“ le zaradi njihove upanje oblike, kajti dramatičnega dejanja v njih ni. Nena-fdnih zapletljajev z bolj ali manj tragičnim izidom boste va'nan v njih iskali. In vendar je mnogo pretresljive tragike teh delih, katerih bistvo je nekak naturalizem čustvoma, ki so ga člani Umetniškega gledališča znali z nedo-2,10 popolnostjo in verjetnostjo reproduktivno obvladati. Tudi „Tri sestre" nimajo dejanja v navadnem pomenu besede, ampak so le čudovito lepa povest o treh nežnih, ^ “kih dušah, stremečih po nečem neznanem, visokem, ne- I Se£ljivem. Nobene tragične krivde ni v njihovem koprnenju zato poteče njih zgodba brez peripetije in brez katastrofe, nj'laitl vendar poseže v dno srca, ker je resnična slika res-nega človeškega trpljenja. ? Daleč nekje v Rusiji je uinrl polkovnik Prozorov in je iti t*tU Sllla Andreja, ki se pripravlja za vseučiliško profesuro, ji ri^hčere, skrbno vzgojene in zelo nadarjene ženske. Ker °če razen dobrega imena in hišice, ki v nji stanujejo, ni vze^Sar zaPustil, jim življenje ni lahko. Najstarejša, Maša, je ga a gimnazijskega profesorja Kuligina, plitkega človeka, ki ljubi. Mlajša, Olga, je učiteljica v dekliškem liceju. najmlajša, se je poizkušala v raznih službah in je po-a Nazadnje telegrafistinja. v g ^ae tri so itnele nekoč, ko so imele še očeta in so živele steh in blagostanju, visoke cilje pred seboj. Sedaj je — 17 — postalo malo mesto, ki morajo v njem životariti, grob njihovih želja. „V tem gnezdu govoriti tri jezike" — pravi Maša — »je nepotreben luksus; celo več kot luksus, napoti je človeku, kakor n. pr. šesti prst na roki". V gostoljubnem, dasi skromnem domu Prozorovih občujejo stari znanci iz boljših dni. Pred vsemi vojaški zdravnik Čebutikin, ki ima pri Prozorovih najeto sobico. Tako se je že vdomačil pri njih, da se mu ne zdi več vredno pl*' čevati najemnine. Delati se mu tudi ne ljubi. „Odkar sem zapustil univerzo, nisem več s prstom mignil in nobene knjige nisem več bral, kvečjemu kak časopis." Časi pogleda vase in se zave neznanske praznote v svoji duši; potem gre in se opije. V takem stanju ga tolaži misel, da morebiti sploh i>e živi in da si le domišlja, da hodi po zemlji ter da je, p'je in spi. Sicer je dobrodušen in trem sestram od srca vdan. " Od časa do časa prihaja k Prozorovim kapetan Soljoni, zew neveden, zato pa tem bolj samozavesten človek, ki ga ie vsaka malenkost vstanu spraviti iz ravnotežja, da divja 111 govori, kakor bi bil ob pamet. Tako se nekoč spre z vso družbo radi trditve, da sta v Moskvi dve univerzi, katero trditev svojeglavno vzdržuje tudi ko se mu smejo že vSI vprek. Slednjič prilomasti s svojim dokazom: „Da, gospod^ v Moskvi sta dve univerzi, stara in nova!“ Soljoni je zaljubljen v Irino, a je ne more zase pridobit'-Njegov tekmec je poročnik baron Tusenbach, ki ga Irina sicer tudi ne more ljubiti, a mu, ker vidi, da ji je resnično vdan> vendar obljubi svojo roko. Tusenbach ni prijetne vnanjos^ a je pameten človek, delaven in vztrajen. Zato nam je simPa' tičnejši nego večina v igri nastopajočih moških tipov. Ni br®?' osti, da mu je Čehov nadel nemško ime. „Ne mislite: To r nemški sanjač. Svojo čast Vam zastavim, da sem Rus in d‘l niti nemški govoriti ne znam. Že moj oče je bil pravoslavk vere . . Soljoni ga ubije v dvoboju. Andrej Prozorov ne dosega duševne višine svojih šeste1. Komaj leto dni po smrti svojega očeta se o njem že praVj prostaško izraža. „Kako nas je pestil rajni oče s svojo vzgoj° j Smešno je, a priznati moram, da sem se šele po njegovi sn", začel rediti. Kakor da je pala mora z mene . . Andrej P® leže prvemu naskoku koketne Natalije Ivanovne, svoje poznejs žene, ki stoji duševno še niže od njega. Namesto profesU*®' ki je bila nekdaj cilj njegovega življenja, dobi skromno ur* niško službo. Slednjič se vda igri, se zadolži in zastavi bi®0’ edino posest, ki jo deli s svojimi sestrami. V bolestni resignaciji zro sestre preko teh ljudi Pre<^ v prazne daljave. Njihovim hrepenečim dušam zija povs° - 18 — nasproti le široki horizont neizmerne ruske zemlje in preko Njega vodijo pota v neznano temo usode, dolga pota, tako 0lga, da se jih ne upajo nastopiti. In vendar, kako rade bi Se oprostile moreče puščobe, ki jih obdaja, kako rade bi začele Novo življenje, tako, kakršno so si bile sanjale v prvih letih Svoje mladosti. Kako srečne bi bile, ako bi se mogle vrniti Moskvo, kjer so živele, predno je bil njihov oče prestavljen obmejno gubernijo. Zaman. S tisoč vezmi so priklenjene tlom; edina prosta pot jih vodi v zavetje lastne duše, do Poznanja dobrega in zlega, ki naj jim bo zmisel vsega življa. Žalostno spoznanje . . . v Nekega dne pride k Prozorovim podpolkovnik Veršinin, še k t0VariŠ uim'lega polkovnika, katerega hčere je poznal kot čisto majhne deklice. Prestavili so ga v provinco in prva J gova pot je k starim znancem. Veršinin je nesrečno oženjen ‘ olehno ženo. Ruske razmere ga bole, vendar ne obupava, ie H 1138 n* sreče, Je ne n>ore biti in je ne bo. Nam je sojeno vn i 'n buditi se. Sreča bo sijala morebiti našim poznim ukom. In to je vendar tudi že tolažba." p ., Veršininu notranje življenje treh sester ne ostane dolgo ■ r'to. Kmalu spozna, da sta Maša in on sorodni duši, in ,Se 3’ bliža, se ga oklene nesrečna žena z vsemi silami *ia h a k°£atega srca. Kratek je čas sreče! Veršinina prestavijo S|Qv ruS> konec Rusije. Pride ura ločitve in treba je vzeti Zari ° - nisem videl na odru nič pretresljivejšega nego jih •* ob'>em Veršinina in Maše v Čehova „Treh sestrah", kakor 'Krajo moskovski hudožestveniki. flki *^Sodba o treh sestrah", — piše Leonid Andrejev — ske 119111 Prip°veduje Anton Cehov v vprizoritvi • Umetni-gledališča, ni nikaka izmišljotina, nikaka fantazija, ampak i»nej-V?’ resničen, realen dogodek. Do srede prvega akta smo StHo\Se nejasen dojem o dekoracijah in artistih, bili smo |®“°rekoč še gledalci. Toda zastor še ni prvič pal, ko bok0 v ^'e s°delujoče osebe drame. Še danes občutim glo-dr6j »alost, kadar se spomnim dam Savicke, Knipper in An-lt0ij Ve’ k* so igrale tri sestre; in naj igrajo v bodoče kakoršne-b0lJl ’°ge: jaz jim ne bom mogel verjeti in pri pogledu nanje Uhn v srcu vedno le žalostno usodo treh sester . . . °Se> ljube sestre!" F. J. — 19 — Gledališče in njega bližnje naloge. Podajajoč vam svoje misli o gledališču, si ne domišljujem, da vam povem nesporne resnice, (če te v vprašanjih umetnosti sploh obstojajo), izpovem samo svoj „credo“, svoje nazore o vprašanju gledališča. Vesel bom, če najdem med vam1 somišljenikov; in če se pri teh mojih vrsticah zamislite ter jim hočete oporekati, pozdravljam to, zakaj iz kresanja misli) pravijo, se rodi resnica. Morda se drugemu posreči najti boljš° pot, po kateri se ima dvigniti gledališče. Predvsem ne poznavam za istino razširjenega mnenja, da je umetnost v splošnem (vštevši gledališče) samobiten pojav, misel, ki se navadno izraža s formulo „umetnost radi umetnosti44. Mislim tako: umetnost je ena izmed velikih strani življenja sploht a življenje samo ni drugega, kakor stremljenje naprej, borba za prihodnje zore človeštva, v katerih ima biti umetnost voditeljica, ki išče in kaže človeštvu pota v bodočnost. Njeno zvanje je, služiti največjemu instinktu, položenemu v dušo človekovo, instinktu občevanja, ki je najsilnejše orožje v borb' za bodočnost. Kaj je pravzaprav umetniško ustvarjanje? To je pre' obražanje umetnikove fantazije v elemente zunanjega sveta (n. pr. v barve, zvoke itd.). In fantazija je zopet mišljenje lIj čustvovanje v celotnih podobah. Tako umetnik, ustvarjajo11 svoja dela, izraža v njih nazorno svoje misli in čustva, izraz® jih ne le radi sebe, ampak prav radi drugih, da bi z nji11" nanje vplival in potom njih stopii z njimi v občevanje. Četudi umetnik v trenotkih ustvarjanja podlega sam® potrebi svojega daru, da izlije svoja čustva, četudi se ne bav* z mislijo o tem, ali ga bodo razumeli, najde li njeg^ umotvor adeptov, četudi more biti njegov smoter za njega samega nerazumljiv, vendar je smoter ta, da stopi v občevanje s tistimi, ki bodo njegov umotvor uživali. Prepričan sem, da umetnik, ki ve, da njegovega nihče nikdar ne bo videl ali slišal, izgubi nagon k ustvarjanj11’ neglede na svojo nadarjenost, radi tega, ker se od njeg0^® umetnosti izgubi ravno najdražje: njegovo bistvo in vel'1' smoter, ki leži v njegovi naravi. Isti pojav se vrši v °ae1f’ ki sprejema umetniško delo. Njegovo čustvo ima dva elemen ^ (če je sploh mogoče čustva razčleniti): začudenje in občud vanje tega, kar je ustvaril umetnik in česar drugi ustvari ne more; drugi element je višjega reda, o njem si tisti, umetnino uživa, sam ni na jasnem. Obiskovalec n. pr. zap^ gledališče; opazil je, da marsikaj ni bilo, kakor je priČakoV ’ marsikaj ni zadovoljilo njegove potrebe po občudovanju* — 20 — vendar odnaša seboj neko radost, ki si nje bistva ne more raztolmačiti. Ta radost je radost nad soustvarjanjem z umetnikom, obstoji v tem, da so se slike, ki jih je ustvaril umetnik, a°teknile gledalčeve duše, vzbudile v njem njegove lastne Ustvarjajoče sile in ga primorale živeti in čutiti s svojo fan-v takih slikah, v kakoršnih je živel umetnik; soustvarjajoč je stopil z njim v občevanje in s tem zadovoljil velikemu Jttstinktu v borbi za bodočnost: instinktu občevanja. Pomniti |ve- čim številnejši so tisti, ki so se v istem trenotku udele-z©vali soustvarjanja umetnikovega, čim več src se je zlilo v en°> tem silnejša in živejša je radost posameznikova, kajti 011 je v teh trenotkih nezavedno stopil v občevanje ne le s v variteljem-umetnikom, ampak tudi z onimi, ki so ž njim lveli v teh slikah, čustvih in mislih. Zdi se mi, da vse to 0v°lj jasno izraža naravo in zmisel umetnosti. Naj me pristaši samo sebe zadovoljujoče umetnosti navdajo, da ponižujem umetnost in jo obtežujem z utilitar-iiostjo; a če ta utilitarnost ni drugega nego služba velikemu ealu splošne blaginje človeštva na svetu, mislim, da s tem •fietnost ne izgubi nič svoje veličine. . Prehajam od teh splošnih misli k sodobnemu gledališču njegovim bližnjim nalogam. Preživljamo dobo, ko je svet ^ razpotju k novim in še ne razjašnjenim oblikam življenja. , >stem razpotju stoji tudi gledališče kot del življenja. V ^ oblike se bo vlilo v bodočnosti, to zna Bog. Toda nasnje gledališče mora tipaje iti naprej iskat novih in v. yh potov, po katerih pojde kot vodnik v splošnem toku lvlJenja. vav nJeSa glavna naloga. So pa še druge ne manj in nujne, ki jih ne smemo pustiti iz vidika, podobno »elju, ki čuti odgovornost za svoja pota, in ubira ne le tes ° srner> ampak zmožnostim primeren korak, da ne izgubi Zyeze s tem’> ki niora voditi; kadar je potrebno* 1 Počiva, da pripravi tiste, ki mu slede, za nadaljno pot. diti^a *zSu^i zvezo s temi, ki jih ima voditi, se utegne zgo-> da ostane osamljen in nepotreben. re , Taki slučaji so se pripetili, ko so razni novotarji tako ,pl v° obračali krmilo gledališča in ga zavedli tako daleč od p razumevanja, da je gledališče izgubilo glavno: 8v . Pravim glavno, kajti gledališče brez občinstva izgubi ^ »raison d’etre“. 8tal.V tem oziru ima gledališče od vseh umetnosti najtežje Hi .lsc®- Umetniku, ko slika sliko, ali pesniku, ko piše verze, eba upoštevati nivoja svojih sodobnikov; vseeno mu je, — 21 — ali ga sedaj razumejo ali ne, „tant pis“, razumeli ga bodo pozneje. Njegovo delo je permanentno in lahko čaka lepse bodočnosti. Pri gledališču je stvar drugačna. Gledališki umotvor obstoji samo v trenotkih ustvarjanja. Ko je padla zavesa, ]e ostal vtis, umotvora pa ni več. Če pri tem ustvarjanju nikogar, ki bi ga sprejemal, ravno v kratkem trenotku njega življenja, izgubi umotvor sam ves pomen. Sodobno gledališče mora tedaj 1.) začrtati pot k svoj1 bodočnosti, 2.) pripraviti zanj svoje privržence in poleg tega skrbeti, da se njegovemu visokemu namenu primerno izP°’ polnjujejo kadri njegovih delavcev. Kar se tiče potov k bO' dočnosti, verujem, da se ima gledališče po svojem bistvu 1,1 naravi preosnovati v torišče skupnega in javnega soustvarjanj3' Igralec bo služil samo za impulz in motiv skupnemu ustva*” janju, pri katerem ne bo občinstvo samo preprost gledali ampak sodelujoča in soustvarjajoča oseba. Iz mojih gorenjih izvajanj je razvidno, da se v rešilnem in pravem gledališču to že sedaj godi. Razlika je sain° v tem, da je sedaj soustvarjanje po večini nezavedno, ni smoter posečanja gledališča in se na zunaj izraža malo aktivno, doči1" bo v gledališču bodočnosti polzavedno in pasivno ter prei” pozneje v čisto zavedno in aktivno. K temu torej mora p*1 pravljati gledališče svoje občinstvo. Težka in odgovorna je naloga posebno pri mladem gledališču, kjer občinstvo išče ® odru zabave in občudovanja, da ne rečem zadovoljitve svoj^ radovednosti. Pri tem je treba pomniti, da obstoji sila gled lišča ravno v tem, da uči brez pouka. Gledališče doslej še ne sme svojih namenov odkrivaj.'j da ne izgubi svojih privržencev, kajti nihče izmed nas tu v mladih letih nima rad naukov. Gledališče mora vršiti sv°J namene neopaženo, ne sme jih izpostavljati na ogled, ra z vij ^ mora človeški instikt za občevanje in ga dvigniti na 111 skupnega ustvarjenja. Za to je edino sredstvo pravi in gl°t>o premišljen repertoar. Tu prežita nanj Scylla in Charybda; Scy.e —_ silam neprimerno novotarstvo, a Charybda — kvarje1'^ okusa, ki bi gledališče uklonilo občinstvu, da bi caplJa umetnost za njim ; zgubilo bi svoje vodilno mesto in P° . brezkoristen dodatek življenja, obsojen, da prej ali slej . Poleg tega ne pozabimo, da je gledališče carstvo fanta*1! .j dvigati nas mora nad zemljo, toda obenem ne sme izguM) < zveze z njo. Zato, mislim, da igre in vprizoritve, ki se pre približujejo resničnemu življenju, ne smejo najti mesta v g'e g lišču. V njem mora biti vse, kakor bi bilo v življenj0’ ^ kakor je v življenju. V tem greši naš skrajni naturalizeIfl’ — 22 — katerem so podrobnosti življenja tako točne in mnogoštevilne, ^a nas vlečejo k tlom in ne puste razmaha svobodni stvaritvi Sledalčeve fantazije. Po tem strogo premišljenem načrtu mora današnje gledalce razvijati svojo delavnost, neprestano iščoč poti k bodočnosti. Če bi me vprašali, kak repertoar pravzaprav odgovarja bližnjim nalogam gledališča, bi navedel: 1) „Snegulčico“ Ostrovskega, široko rusko bajko, ki se P°skuša odtrgati od zemlje, a je vendar zvezana z njo s lsutni živimi nitmi, o katerih se pravi, da so večno stare in vecno nove; 2) „Črne maske" Leonida Andrejeva, jarko simboliko, Nazorno izražajočo duševni polom sodobnega človeštva in ^jega velika pričakovanja; 3) Vprizoritev Dostojevskega „Zločina in kazni“, že-jalnega dela, ki nam kaže najtanjše utripe razorane človeške Se> tako svojstvene, razumljive i drage vsemu slovanstvu; ^ 4) „Vasiljiso Melentjevo" Ostrovskega, blestečo fantazijo .a preteklosti ruske duše in ruskega bitja, ne takega korsno je bilo v resnici, ampak preobraženega po ženijal-‘e,tl umetniku. Začel sem z ruskimi pisatelji, meni najbližjimi. V ta crt bi od inozeincev spadali: 5) , Potopljeni zvon“ Hauptmannov, ki je tukaj že dobro znan. ^ . 6) „Cezar in Kleopatra" Bernarda Shavva, velikega o .Istra v kontrastih, ki zna tako smelo in spretno prehajati v*višenega do smešnega v sliki človeka, vstvarjeni od nje-Ve Plameneče fantazije. jn ?) »Preko naših sil" od Bjornsona, kot ideologija borbe me.ie naših sil. (jr ^a je važna naloga slovenskega gledališča gojiti domačo ^°> je brez besede razumljivo. j!e ^alje se ne srne v repertoarju pozabiti „veliki sineh“, 'gre18 ščegeta, ainpak ki oživlja in očišča dušo. Za take itj Se je treba obračati v glavnem k Francozom preteklosti k; ,e(lllnjosti. K že povedanemu je treba dodati nekaj del, lien' ° naznačevala pota, po katerih se bodo kretala strem-^ k°dočega gledališča. igte ^lcer pa ne protestiram, ce se sprejmejo v repertoar stoj’ tl ?° s'cei' brez globokih idej, imajo pa poleg literaturne dota^ Svoj čar in svojo vabljivost. Potrebne so posebno odciijj ''e sa,n0 eno gledališče, kakor pri nas, da se da privržencem, in da se privabijo in privadijo novi. 0 še . so m°je misli o repertoarja. Ostane še nekaj besed Plavi®11! va^ni nalogi: gledališče se mora pobrigati za pri-Janje kadra bodočih igralcev, ki bodo lahko ustrezali po- — 23 — trebam časa. Posebno važno je to za slovensko gledališče, k’ seveda hoče imeti svoje samostojno življenje, a je sedaj Prl' siljeno zavoljo svoje mladosti iskati sodelavcev zunaj in poton1 tuje kulture. Gledališče mora imeti svoje sadike mladih sl1’ svojo vadnico, organično zvezano s seboj. Pritegniti mor* vanjo mladež, ne tisto, ki je pripravljena na pot lahkega dela> nastlanega v cvetjem in lavorikami, ampak tisto, ki je vedofl18 pripravljena na križev pot. Vstop v gledališko službo je svoje vrste posvečenje, sicer ne zahteva od človeka, da bi se odrekel svetu, zak®J vse posvetno ne sme biti tuje igralcu, zahteva pa od njega> da se vsega žrtvuje gledališču in njega bodočnosti. Vadnic* mora imeti najširši program; obsegati mora vsega človek*’ njegovo znanje, njegovo dušo in telo. Kar se tiče teme*J nega znanja, mora igralec znati vse, biti posvečen v vse obstoječe naučne stroke. Nobena šola naposled tega ne niore dati, toda približevati se mora temu idealu. Dalje je gledališka vadnica dolžna razviti domišljijo stopnje ustvarjajoče fantazije, dolžna je razviti v duši sp° sobnost čustvovati tako, da se iskreno čustvo porodi v nJ brez vpliva od zunaj samo po naporu igralčeve volje. ^ Razviti mora telo tako, da vsaka mišica, vsak gib, vsa^, zvok lahko silno in nezmotljivo izraža resnično čustvo, ga je rodila fantazija. Pravim „resnično čustvo14, kajti veruje > da igralec čustva, če ga ni vzbudil v sebi samem, tud1 poslušalcu ne more vzbuditi. Skoro nemogoče je dovesti te in njega sposobnosti v izražanju do take popolnosti, da bi sa ^ z naporom volje, brez pomoči pravega čustva, moglo P° ^ resnično in izrazito to, česar ni v duši. Takega razvoja ose^ nosti igralčeve zahteva sodobno gledališče, kajti ta osebno je edini materijal, iz katerega igralec ustvarja svoje umotvo ^ Slikar oblikuje svojo fantazijo v barve, glasbeni*^ zvoke, a igralec ustvarja svoje slike in njihovo življenje sa v svoji lastni osebnosti. Zato je treba za gledališko va flre širokega programa, če ne, bolje nič. Zaključujem, da & ^ vadnica doseči svoj cilj samo organično zvezana z gledJilis0^} samim, če se nahaja v njem in je obenem njega sest del. Treba je torej, da člani vadnice od početka svojega P svečenja spoje svoje življenje z življenjem gledališča, da ^ smatrajo za svoje. Zvezati morajo nerazdružno svojo s dočnost z bodočnostjo svojega gledališča in ga takoie ljubiti z dvojno ljubeznijo. d9j, Gledališče se bo čutilo samostojno in silno le 1 A kadar bodo v njem, kakor v vrtu, lastne sadike, na ka bodo mlade cepljenke rastle s prvih dni pod istimi p in na istih tleh kokor sad sam. Boris Putja — 24 — Ponali.sk dovoljen le z označbo vira. to^išk, list izhaja vsak ponedeljek in prinaša poročila o reper-pfj U ^arodnega gledališča v Ljubljani, vesti o gledališki umetnosti 4elih 8 'n kratke članke o važnejših dramskih in opernih f50lia ln a.i*h avtorjih Sodelujejo: Fran Albrecht, Anton Funtek, Pavel Al0: ^ran Govekar, Matej Hubad, Friderik Juvančič, Pavel Kozina, ^raigher, Ivan Lah, Anton Lajovic, Ivan Prijatelj, Ivan Vavpotič. Josip Vidmar, Oton Župančič in dr. TISKA UČITH.JSKn TISKARN V LJUBLJANI.