Poštnina platana v gotovini r FIZKULTURJII TED MK Leto m. IZDAJA EiZKULTURNA ZVEZA SiOVEM«JE $$e«. 42 Vt E 8 R C N A NA ROČNI.N A 12 DIN I7HAJA VSAK PONEDELJEK NAJMOVEJSI DGSDDKI Enotnost : Kvarner 6:0 (2:0) Državni rekord na 10.000 m: Stefanovič 31:45,4 min Spartak : Vardar 1:0 (1:0) 'N Prijateljska nogometna tekma v Beogradu: JUGOSLAVIJA:POLJSKA 7:1 (7:0) Beograd, 19. okt. Po devetih letih sta se danes sestali na stadionu CDJA v prijateljski nogometni tekmi reprezentanci Jugoslavije in bratske Poljske. Visoki poraz, ki ga je doživela danes reprezentanca Poljske, ne pomeni zanjo neuspeh, ker poljski nogometaši ki pod fašistično okupacijo niso smeli igrati nogometa — šele urejujejo svoje vrste. Občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo stadion, je ves čas tekme mauifcstirailo za bratstvo narodov Jugoslavije in Poljske. sta bila nosilca vseh prodorov in glavna , realizatorja. V prvem polčasu je naša re- J prezentanca dosegla 7 golov, ki so bili reznltat dobro pripravljenih in hitro izvedenih kombinacij. Tudi napad Poljakov je Cesto prodrl pred vrata Jugoslavije, Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Jugoslavija: Šoštarič, Stankovič, Ože- Ob prihodu na igrišče je bila poljska re- gol tekme, govlč, Čajkovski I, Horvat, Jovanovič, prezentanca navdušeno pozdravljena. Pred Mihailovič, Mitič, Bobek, Jezerkič, Caj- tekmovanjem je tekmovalce na sredi vendar ni bil dovolj odločen in ni znal izkoristiti nekaterih slabih strani naše obrambe. Med vsemi igralci je bil najbolje razpoložen Jezerkič, ki je s sigur-bil stadion nimi in točnimi streli dosegel štiri zelo liko zanimanje, tako da je CDJA napolnjen do zadnjega kotička, lepe golo, od katerih je bil šesti najlepši Naša napadalna vrsta je v prvem polčasu s čestim izmenjavanjem most posa- ^Ig_____ Leva zveza Bobek Hogendorf, Gracz, Spodzieja, Cieslik, Ba- zentance Kruga. Nato so naši igralci za namreč ne igra na svojem mestu po W daljevanju igre je bila naša reprezentanca še bolj v polju, ter je v 20. minuti po uspešnem prodoru Mitiča dosegla nadaljnji uspeh. Zaradi napake poljskega branilca je minuto nato Jezerkič dosegel poti gol. Najlepši gol dneva je dosegel ransky. Sodnik: Ilescu (Romunija). Gole so dali: Jezerkič 4, Bobek 2 in Mitič enega za Jugoslavijo, Cieslik za Poljsko. Nastop bratske poljske reprezentance V Jugoslaviji je izzval v Beogradu ve- menjali šopke cvetlic s poljskimi igralci, sistcmUi temvee 0[enzivn0. takoj zatem pa se je začela tekma. Takoj v prvem polčasu je naše moštvo predvedlo tako odlično igro, kot jo Beograd po osvoboditvi šo ni videl. Največ Prvi gol za Jugoslavijo je padel že v zaslug zanjo ima napad, v katerem so se tretji minuti prvega polčasa. Bobek je Kratek potek igre motociklistično prvenstvo Slovenije. Proga je bila dolga 5 km in jo je vsak tekmovalec lahko dvakrat prevozil, za uspeh pa se mu je beležil boljši čas. Udeležba tekmovalcev je bila zelo številna. Nastopilo je 85 vozačev, in sicer 71 motoristov in 14 avtomobilistov, članov 11 društev. Naj- Mrak Jože (Ljubljana)^ 5:04 2/b, 3. številneje so bili zastopani tekmovalci Praprotnik Stane (Domžale) 5:33 4/b. iz Ljubljane, močno zastopstvo pa so — Kalegorija turnih motorjev do poslali tudi Trboveljčani. Današnje 200 ccm: (6 tekmovalcev): 1. Markič tekmovanje je bilo ponoven dokaz,.............. da se je motorizem zadnja leta pri vsi igralci izvrstno sporazumevali, naj- streljal zelo ostro na vrata, pri čemer se Jezerkič v 29. minuti po uspeli kombi-boljša pa sta bila Bobek in Jezerkič, ki je žoga odbila od vratnice proti Mitiču, naciji z Bobekom, ki mu je podal žogo, ' nakar je Jezerkič z močnim strelom v levi zgornji kot dosegel šesti gol za Jugoslavijo. Zadnji gol za Jugoslavijo pa jo dosegel Bobek po uspešni podaji raz: položenega Jezerkiča. V drugem s® ss&ši ig.faS©! pmmstUi V drugem polčasu je naše moštvo naglo popustilo. Naši igralci se niso borili več z istim poletom in požrtvovalnostjo in so tako Poljaki uspeli biti enaki našemu moštvu in dosegli častni gol v 85, minuti. Baranskjr je prešel Čajkovskega L, podal žogo Ciesliku, ki jo je vodil še naprej. Stankovič so ni dovolj potrudil, da bi ga zaustavil in tako jo Cieslik dosegel z neposredne bližine pred vrati častni gol za poljsko reprezentanco.. Romunski sodnik Uiescu je bil zelo dober, disciplinirani igralci pa so mu s svojo fair igro olajšali delo. Gledalci so tekom vso igro z burnim odobravanjem pozdravljali vse lepe poteze tako poljske kakor domače reprezentance. Edini gol, ki ga je dosegla poljska reprezentanca, pa so pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem. Osem igralcev poljske reprezentance: Flanek, Parpan, Gajd/.ik, Hogendorf, Gracz, Spodziecia, Cieslik, Baranski , t 71 motoristov m 14 avtomobilistov m prvenstvu Slovenije Postojna, 19. okt. Republiški odbor Največ uspeha je imel Trampuž Emil, Leon 4:23 4/s, (povprečna brzina za avtomobilizem in motociklizem je ki je zmagal v skupini športnih mo- 68 km), 2. Stefe Matevž 4:30 ‘/s, 3. priredil danes na cesti med Planino torjev do 500 ccm in dosegel tudi naj- Kunaver Jožef (vsi Ljubljana) 4:45 in Postojno gorsko avtomobilistično in boljši čas dneva s povprečno brzino 3/5; kategorija športnih motorjev do ..... 74,5 km na uro. Podrobni rezultat: 250 ccm (8 tekmovalcev): i. Horvat najboljših tekmovalcev v posameznih Albin (Maribor) 5 minut (povprečna skupinah so bili naslednji: brzana 60 km), 3. Hrast Mirko (Kranj) Kategorija turnih motorjev do 5.0, 3. Stuzzi Valter (Kamnik) 5:03; 125 ccm (6 tekmovalcev): 1. Horvat kategorija športnih motorjev do Albin (Maribor) 5:04 'la man. (povprečna brzina 59 km na uro). 2. 350 ccm (12 tekmovalcev); 1. Tram-ki jo je podal Jezerkiču, ta pa je z (Nadaljevanje na 7. str.) Miha (Kranj) 4:46 4/s (povprečna br- __________ _ zina 63 km) 2. Derganc Alojz (IJub- nas zelo razmahnil kljub temu, da je Ijana) 4:57 1/a, 3. Resman Ivan (Jese-za razvoj te športne panoge še vedno niče) 5:13; kategorija turnih motorjev precej objektivnih težkoč. Kljub poz- do 250 ccm (6 tekmovalcev): t. Gor- nemu jesenskemu datumu se je ob.................. progi zbralo okoli 3000 gledalcev, ki so z veliko pozornostjo spremljali potek zanimivih dirk. P&^editev je fellk orgasrisiff.Tasa jup Mirko (Ljubljana) 4:31 Vs, (povprečna brzina 66 km), 2. Jenko Anton (Kranj) 4:45, 3. Leskošek Zvonimir (Celje) 5:08; kategorija turnih motorjev do 350 ccm (4 tekmovalci): 1. Blatnik Franc (Ljubljana) 5:07 Vs (povprečna brzina 58.5 km). 2. Plev-čuk Jože (Trbovlje) 5.29 Vs, 3. Forie Prireditev je bila dobro oreanizi- Srečko (Trbovlje) 5:33; kategorija rana in se je obširni spored zaključil turnih motorjev do 500 ccm (4 tek-v nepolnih treh urah. Prireditelji so movalci): t. Remšikar Koeta (Postoj-poskrbeli, da so bili gledalci o poteku na) 5:12 Vs. (povprečna brzina je tekmovanja na tekočem. Po zvočni- 57.6 km), 2. Knez Vinko (Ajdovščina) nih so takoj po prihodu vsake skl- 5:27 Vs, 3. Forme Miha (Trbovlje) pinc na cilj že zvedeli za zmago- 6:09 4/s. valca. Kljub težki progi eo bili na Kategorija turnih motorjev nad tekmovanju doseženi prav dobri časi. 500 ccm (8 tekmovalcev); i. Ponikvar Z dirke motorjev s prikolicami na prvenstvu Slovenije Sklepi konference propagandistov v Beogradu Malbg© propagandistov v prlhodiaiili mesecih Z oairom na »nažaj y*g»jne in organizacijske »loge, katero mora Jiz-knlturna propaganda prevzeti v izgradnji novega ljudskega fizkultur-nega gibanja v naši državi, so bili podani na konferenci propagandistov v Beogradu sledeči zaključki: Propaganda mora zbližati široko mase iizkulturnikov s petletnim planom in jih mobilizirati za njegovo izpolnitev. V to svrho bo napravljen podroben plan propagande v zvezi s petletnim planom. Izvesti popolno popularizacijo ©bče-fizičnega razvoja kot nove oblike vsestranske vzgoje naših iizkulturnikov. Izvesti popularizacijo fizkulturnih panog po njihovi klasifikaciji, občefizieni razvoj pa mora pri tem zavzeti prvo mesto. Ideotloško-vzgojno delo mora prežeti vse oblike fizknlturne aktivnosti. Treba je iz-korišeevati konferenee. sestanke, seminarje in usmerjati vsakodnevno delo fizkultnrnikov na osnovi občih principov, na katerih je zasnovana nova Titova Jugoslavija: Patriotizem, bratstvo in ediastvo, demokracija in čut odgovornosti in discipline. Naša propaganda mora biti organizator in delovati po direktivah, prav tako pa vodili ostro borbo proti nezdravim pojavom na naših igriščih, ki jih namerno izzivajo sovražni elementi izkoriščajoč klubaška nastrojenja. Da bi se uredil čim tesnejši kontakt s terenom, je treba razširiti tudi mrežo dopisnikov in pristopiti k odločni ak-eaji postavljanja propagandnih reie-rentov v fizkulturnih organizacijah. Za uspešno sodelovanje morajo fizkui-turui voditelji prožiti propagandi popolno pomoč s tem, da oddajajo tisku podatke o konferencah in o seminarjih. KONKRETNA SREDSTVA ZA IZVEDBO OBČIH NALOG Propaganda za osvajanje lizkultur-nega znaka mora biti konkretnejša in se mora usmeriti na tolmačenje treniranja in izpolnjevanja norm. Kampanji za prijavljanje v decembrskem roku se mora posvetiti čim več pažnje. Takoj je treba pričeti s propagando za pripravo iizkulturnikov in organizacijo za zimsko sezono. Kampanjo za prijavljanje za pionirski znak moramo voditi v istem obsegu kakor propagando za fizkulturni znak. Takoj moramo pričeti tndi s propagiranjem za republiške fizkul-tnrne zlete in se pri tem posluževati izkušenj Zveznega zleta 1947. leta. Največ jo pažnjo je treba posvetiti tekmovanja delavcev v industrijskem mnogoboju in tekmovanju vaške mladine v ijndskem mnogoboju. Preko propagande ie treba pravilno popularizirati izkušnje, pridobljene v fizkul-turnem delu na velikih delovnih akcijah in v Jugoslovanski armiji. IZGRADNJA KADROV Fizkulturna vodstva morajo organizirati tečaje za voditelje propagande, za športne novinarje in druge fizkul-turne delavce. Prav tako je treba izpopolniti propagandne oddelke pri glavnih odborih in jih formirati pri osnovnih organizacijah. macijske biltene za tisk. Pri tem se mora uvesti sodelovanje novinarjev in fizkulturnih voditeljev ne samo na skupno strokovno pomoč pri Vdeološ-ko-vzgojnem dviganju fizkulturnih propagandistov. Listu »Naš šport« je treba kot organu Centralnega odbora EISAJ-a posvetiti večjo pažnjo, ker je to organ vseh fizkuiturnikov. Prav tako je treba pomagati tudi ostalim fizkultumim društvom. PROPAGANDA PO MASOVNIH ORGANIZACIJAH Posvetovanje je dokazalo, da je fiz-kulturna propaganda dosegla po ma- sovnih orgartizaoijah velike ospehe, toda treba jih je še bolj razširiti in ©krepiti. Predvsem je treba uvesti večjo propagando pri AFŽ in pri pionirjih. TEHNIKA IN ŠPORT Zaradi važnosti »Komisije tehnika in šport« v razvoju naše države in v odnosu do petletnega piana, je treba temu vprašanju posvetiti mnogo vež pažnje. Zaradi tega morajo fizkultnr-ni novinarji razširiti svoje znanje na področju te panoge in v okviru svojih listov uvesti stalno rubriko »Tehnika in šport«. Izpopolnjevalni tečaj za učitelje fizkulture V naši prvi petletki mora tudi fiz-kultura izpolniti svojo nalogo. Poleg drugih problemov je zelo važna tudi vzgoia dobrih in najboljših lizkultur-nih strokovnjakov, ki bodo sposobni izvršiti vse naloge, kd so stavljene pred nas. V cilju izpopolnjevanja je bil v Ljubljani od 8. do 12. septembra tečaj za učitelje fizkulture iz vse Slovenije, na katerem so se obravnavali aktualni problemi fizkullurne vzgoje naše šolske mladine. Težišče dela je bilo na obravnavi novih učnih načrtov in s temi v zvezi konkretnih nalog, ki jih moramo izpolniti v razdobja šolanja naše mladine,^ od osnovne šole do končane srednje šole. Praktično in teoretično se je podrobno obravnavala predvojaška vzgoja in vse možnosti izvedbe v šoli, kar je danes še vse premalo upoštevano v našem praktičnem delu. Posamezna poglavja iz učnega načrta so bila še posebno obravnana in so bile iznesene vse mož- nosti praktične uporabe in koristi v šoli, kakor tudi reševanje nalog, ki bodo ob tem nastopile. Najvažnejši referati so biti: predvojaška vzgoja, vsakodnevna vadba pred poukom, izleti, prireditve, tekmovanja, teoretična predavanja, tečaji, ocenjevanje, delo šolskih fizkulturnih aktivov, tekmovanje za fizhuft* mi znak in delovni načrt za šolsko leto 1947-48. Poleg tega je predavali predsednik komLsiije za tiz-kulturo, predsednik fizknlturne zveze Slovenije, zastopnik ministrstva za prosveto, glavni sekretar FZS o naših odnosih do petletnega plana, o fiz-kuitumi organizaciji, pionirski in mladinski organizaciji, o sklepih TV. plenuma FISAJ-a v Sarajevu in o drugih aktualnih vprašanjih. Tečaj je posečalo 69 učiteljev fizkulture iz vseh šol v Sloveniji, ki so dobili jasne nauke za svoje bodoče dek). Vazzaz Jelica Fizkulturni znak si mora vsakdo res priboriti Dne 1. novembra »e zaključi 1. rok tekmovanja za fizkulturni znak. V zvezi e tem zaključkom je bilo Že mnogco pisanega o napakah in uspehih % 1. tekmovalnem roku, zato se ne mislim dotikati tega vprašanja načelno, pač pa Iznesti nekaj konkretnih primerov nepravilnosti s strani tekmovalcev, oziroma nepravilnega odnosa do tekmovanja samega. V Ljubljani smo pred 14 dnevi organizirali pob mi za vse stopnje znaka. I'gotov ilo pa se je, da nekateri tekmovalci za zlati znak niso izpolnili svojo dolžnosti v toliko, ker so med potjo polagali bremena na tla. Jih dajali tekmovalcem za mladinski, bronasti ali srebrni znak, pri katerih nošenje bremena sploh ni predpisano. Prav zaradi tega je bil mestni center tekmovanja za fizkulturni znak v Ljubljani primoran, da razveljavi to normo *a tekmovalce za zlati znak. Ne gre pa tu za tc. da bodo morali vsi tisti, ki so svoje breme pošteno prenosi!!, 8e enkrat zaradi nekaj tekmovalcev, ki niso vzeli tek novanja resno. j>nl;nr*t? isto normo, tn gs#-za več, gre namreč *a tisti občutek opravičenega ponosa, da si s! pošteno In z zavestjo, kakšnega pomena je danes tekmovanje za fizkulturni znak, priboril pravico nošenja flz-kultiirnega znaka. Kako In s kakšnim občutkom pa si bodo pripenjal) flzkul-torni znak vsi tisti, ki so sl nepošteno priborili to čast, to pa je vprašanje njihove moralne vrednosti. No, vsi tisti prav gotovo niso tekmovali z namenom, da bodo kot del velikega in močnega naroda prispevali b flzkulturnemu razvoju, ampak so tekmovali le z namenom, ia bodo lahko nastopali na raznih fizkulturnih tekmovanjih In podobno, ker leta 1948. ne bo smel tekmovat! nihče, ki še ne bo osvojil fizkulturnega znaka. Prav zato. da se taki tekmovalci ne bodo počutili varne. Je mestni center v Ljubljani sklenil, da se bo pri posameznih tekmovanjih vršila kontrola, ali pa da se bo onega, pri katerem se je vzbudil upravičen sum o doseženem rezultata, ponovno postavilo pred komisijo. Mestni center v Ljubljani je 27. sept. podelil fizkulturne znake prvim 144 tekmovalcem. Pojavilo pa se je govorjenje, zlasti v Celju, da nekateri tekmovalci iz Zavoda za fizkulturo v Ljubljani niso Izpolni)! norme iz dela pri obnovi. Čudno pa je to, da so te govorice razširjali prav tisti dijaki Zavoda za flzkul-turo v Ljubljani, ki znaka prav zaradi te norme niso dosegli. Na te govorice pa Je treba odgovoriti le z gornjim primerom, kajti gotovo Je, da ne uživa Zavod za fizkulturo v Ljubljani pri mestnem centru ulkake protekcije. Če pa bi jo vžival, pa bodimo prepričani, da bi se našli drugi, merodajnejšl forumi, ali pa tekmovalci sami ,k! bi protestirali In preprečili tak način poslovanja. Mislim pa, da smo daleč od navad stare Jugoslavije In je ta sura popolnoma neupravičen. Drug. Se bolj Jasen In tudi pravilnejši odgovor pa je ta, da Je kontrola tekmovanja za fizkulturni znak alastf za zlato in srebrno stopnjo, za kateri tekmuje največje število gojencev Zavoda za fizkulturo v Ljubljani, tako temeljita in gre preko toliko forumov, da je tn vsako ponarejanje popolnoma nemogoče. Zavedati se m dramo, da nam nošenje fizkulturnega znaka nalaga tako pravice kot tudi dolžnosti. Vsak, ki zaradi svojih dejanj ni vreden nosit! naslova fizkuitnrnlka Jugoslavije, se mn znak lahko odvzame, bajt! zavedati se moramo, da so nosltelj! fizkulturnega maka avantgarda v našem novem fizbulturnem pokretn. AL PUBLIKACIJSKA DELAVNOST Prvenstvo mladinske proge v košarki je osvojila žabarsko-be&ejska brigada Pnblikacijski delavnosti je treba posvetiti pažnjo zaradi teea. da bodo vse fizknlturne organizacije, predvsem pa Centražni odbor in Glavni odbori izdajali brošure, lepake in razne druge publikacije, sestavljajo* pri tem šestmesečni plan publikacije delavnosti. Pri vsem je treba v isto svrho rabiti tudi radio in film. Posebno pai-njo je treba posveti vprašanju propagande našega fizkulturnega gibanja v inozemstvu, FIZKULTURNA PROPAGANDA V TISKU * Da bi fizkulturni tisk izpolnit svojo nažoge. se mora takoj povezati s terenom in tižkuliumimi organizacijami. Zaradi tega bo Glavni odbor in Centralni odbor izdajal dnevne inlor- Na igrišču pri železniški postaji v Zenici, ki ga obdajajo visoki zidovi postaje in kjer eo bila mednarodna športna tekmovanja, je bilo odigrano todi prvenstvo mladinske proge v košarki. Tekmovalce je pozdravil delegat Glavnega štaba mladinskih delovnih brigad, nakar se je po dvigu zastave in petja državne himne začelo prvenstvo. Tekmovanje se je odvijalo po sistemu točk _ (vsaki igra z vsakim), Ze takoj prvi dan se je izkazala II. Žaba roko-Bečejska brigada. Poleg nje eo f :a rial je vale borbo za prvo mesto Kanadska in Puljska brigada, ostale pa so se borile za plaf man v spodn jem delu tabele. Drugi dan je postajo tekmovanje zelo zanimivo itn prava borba za prvenstvo. Zmagala je ekipa II. Žabarsko-Bečejske dvakrat udarne brigade in nosilec sekeijske prehodne zastavice. V tej ekipi eo dvakratni udarnik Dobri voje Živkov. Viiiorad Milič, pohvaljeni udarniki Borivoje Patakov. Dragomir Krivokuča, udarniki Mita Bajac. Branislav Brankov, kakor tudi namestnik komandanta brigade Hi ja Kljajič Ta brigada si je. čeprav dela poieg tunela Vranduka, kjer ni nikakršnih terenov za gojitev fizkulture, sama izgradila igrišče na terenu iz samega kamenja. Na tem prostoru, ki je ve- Tekumvanje sindikalnih podružnic Novega mesta v troboju V nedeljo 28. t. m. je bilo izvedeno na igrišču SFD Elana prvo tekmovanje sindikalnih podružnic Novega mesti?? Ker je bil to začetek tekmovanj med sindikati, je bilo izvedeno tekmovanje v lahkoatletskem troboju. Tekmovanja ee ije udeležilo 10 podružnic. Tekmovali so v naslednjih disciplinah: v teku na 100 in 60 m, skoku v daljino in . suvanju krogle. Zmagala je podružnica gradbenega podjetja »Pionir« e 2252 točkami pred »Okrajnim L. 0.« s 2246 točkami, sledijo: »Novoteks« 1625 točk, »Doz« 1368 točk, »Pravosodje« 1226 točk, »Železnica« 823 točk, »Lesna dol. gozd.« 766 točk, »Kmetijska šola Grm« 645 točk, »Ženska bolnica« 560 točk, »Metrop« 175 točk. Večini članom sindikata je bilo to tekmovanje njihov prvi začetek udejstvovanja v iizkulturi. Med posamezniki pa so biM postavljeni tudi dobri rezultati. Tovarišici Zajc Jelka (Doz) in Gorišek ZAna (Novoteks) sta pretekli progo 60 m v sekundah, Mušič Jože JOkraj. L. 0.) je skočil v daljino 5,04 m, Puček Franc je vrgel kroglo 10,10 m. Vsi omenjeni rezultati dokazujejo, da je med sindikati dosti dobrih lah-koatletov in da bi se lahko njih število z večjo delavnostjo nekaterih fizkulturnih referentov podružnic še povečalo. Ker članom sindikata v Novem mestu tii bodo mogoče izvesti ekipnega tekmovanja radi premajhnih podjetij, eo z medsebojnim tekmovanjem podružnic pokazali, da se da izvesti tekmovanje tudi v majhnih podjetjih in da nočejo zaostajati aa drugimi sindikalnimi fizkulturnimi akti vi. FIZKULTURK9KI Zavedajte se svojih obveznosti do fizknlturne organizacije In čimprej poravnajte članarino v pisarni svojega flzkultur-nega društva! Spretneanbe pravil v reogeosetni igri Na seji Mednarodne nogometne zveze so bila rešena tndi nekatera vprašanja, tičoea se izpremembe nogometnih pravil. Najvažnejši je brez dvoma predlog, da bi bil drugo leto v mesecu aprilu v Angliji prirejen tečaj za mednarodne nogometne sodnike, kajti v mnogih državah, posebno v Južni Ameriki, si pravila razlagajo po svoje. Največjo nejasnost predstavlja pravilo o ncjotakljivosN vratarja. Dočim se t' pravilo v nekaterih državah izvaja skoraj dobesedno, s-e sme n. pr. v Angliji na vratarja, dokler ne drži žoge v rokah, star-tati. V Angliji namreč pri streljanju kota ne sta rta jo samo na žogo, ampak t na vratarja Švicarji so predložili nerazumljivo prošnjo, da bi smeli igrari z nemškimi klubi in da bi bito dovoljeno nemškim igralcem prestopati v švicarska društvi. liko kakor igrišče za odbojko, so se pripravljali za prvenstvo v košarki. Svoje ure iz fizkulture so izvajali pole« malega igrišča, kjer teče planinski potok, ki je često odnesel žago iz igre. Drugo mesto je zavzela Kanadska brigada, tretje pa Puljska brigada. Pri tovarišicah se je tekmovanje končalo z zmago Kanadčank. Ta tekmovanja so dokaz, da fizkultura in šport postajata ljubitelj najširših mas de krvnega ljudstva, predvsem pa mla* dine. tni Udarniki in novatorji v Mariboru Precej je bilo članov in članic društva FD Železničar, ki so se lani v jeseni prijavili ra tekmovanje ra fiz-kulturni znak. Seveda je bilo mnogo od njih že v naprej sigurno, da bodo fizkulturni mak prav lahko osvojili. Pravili so: >Saj eo norme nizke, v teku enega leta se bo to z lahkoto opravilo«, itd. Nihče od teh raznih tovarišev pa se ni poglobil v potankosti tega tekmovanja. Večina je smatrala to tekmovanje za vsakdanje tekmovanje, ali morda še celo za trening. (Menda so bila ista opažanja tudi drugod pri drugih društvih.) In ravno tisti, ki so vzeli to tekmovanje tako mimogrede, so se v marsičem vračunali, niso bili v tempu tega tekmova. nja, zaostajali so ali pozabljali in nekateri so celo podcenjevali to borbo za osvojitev fizkulturnega znaka. In tako se je zgodilo, da se je leto približalo svojemu koncu, bližal se je zadnji dan tekem in začeli so se oglašati in prihajati zamudniki ter zahtevali od komisij za tekmovanje, da verificirajo in priznajo še njih rezultate ali pa da jih naknadno pripustijo k tekmovanju. Pri društvu je bil ustanovljen referat za tekmovanje za fizkulturni znak, ustanovili smo komisije ter pričeli z izvedbo tekmovanj, ki jih je bilo v preteklem letu 39. V zadnjem tekmovalnem roku, ko je društvo tekmovalo s FD Enotnostjo, t j. od julija do septembra meseca, eo tekmovalci izpolnili 2432 norm. To je bila tudi najbolj uspešna doba v preteklem letu tekmovanja za znak. Društvo, kakor tudi komisije, so posvečali največ-jo pažnjo mladini, ki je tudi osvojila v društvu največ znakov. Preteklo nedeljo je bila prva svečana prednja fizkulturnih znakov t Mariboru, člani in članice Železničarja so skupno z ostalimi društvi prejeli prve fizkulturne znake in s tem tudi novo obvezo za nadaljnje še bolj uspešno delo. Dosedaj je bilo osvojenih 9 zlatih, 6 srebrnih, 13 bronastih in 65 mladinskih znakov, t. j. okoli 70®/» vseh razdeljenih znakov v Mariboru. Tu moram prav posebno omeniti starejše člane, ki so dali vzgled vsem ostalim. Tudi nogometaši niso hoteli zaostati za ostalimi tovariši in kakor kaže statistika je okoli 50 •/» nogometašev že osvojilo fizkulturni znak. Imamo pa v vrstah prvih nosilcev fizkulturnega znaka tudi nekaj udarnikov in novatorjev. Tako je nogometaš Fi-šinger Pavel — norator osvojil zlati znak, Dobnik Milan — udarnik srebrni znak itd. Ker pa je veliko število tekmovalcev še v polnem teku tekmovanja, pričakujemo, da bo številka o osvojitvi znakov kmalu narasla preko 100. Za tekmovanje se vodi propaganda po vseh sekcijah, aktivih ter sindikalnih podružnicah in to bomo tako dolgo delali, da bo sleherni član našega društva nosilec fizkulturnega znaka. O. J. Hubert Kajninger la MarUntra, po poklicu ključavničar, je kot vsestranski aktivni športnik brez posebnih težav osvojil srebrni fizkulturni znak Podelitev fizkulturnih znakov v Celju V nedeljo, 5. oktobra je bila v Celju prva podelitev fizkulturnih znakov in sicer v okviru telovadnega nastopa SFD Kladivarja. Prireditev je bila otvorjena z državno himno in pozdravom zastavi, nakar je predsednik MLO in SFD Kladivarja tov. Svetek pozdravil prisotne, zlasti pa še prve nosilce fizkulturnega znaka v Celju. V kratkih obrisih je opisal pomen in važnost tekmovanja za fizkulturni znak ter fizkulture sploh. Nato je spregovoril v imenu JA poročnik Hvala. — Sledila je svečana podelitev fizkulturnih znakov, ki jih je prejelo 83 fiz-kulturaikov. Zlati znak so prejeli sledeči tovariši in tovarišice: Blaznik Bogomila, Grabar Hilda, Oset Zora, Kovačič Milka, Zorko Majda, Gradišar Mira, Lužnik France, Uršič Dominko, Črepinšek Lojze, Goričan Anatoiij, Mejavšek Mirko, Filač Karol, Pečovnik Alfonz, srebrni znak: Božič Pavle, Cokan Ludvik, Grobelnik Tone, Cegnar Jože, Dobrotinšek Rafko, Faktor Peter, Ferme Rudi, Furlan Leo, Goropevšek Alojz, Herman Marijan, Ki tak Franc, Horvat Bojan, dr. Kokol Franc, Koko-šinek Stanko, Koštomaj Jože, Mastnak Radovan, Novak Karl, Peperko Rudi, Podgoršek Franc, Sivka Anton, Šalamun Janko, Vagner Janko in Zupan Milan. Najstarejša fizkulturnika, ki sta prejela znak sta Vagner Janko, star 52 let in Grobelnik Tone, star 50 let. Vagner Janko je bil rojen 29. junija 1895 leta in je do sedaj najstarejši nosilec fizkulturnega znaka v Sloveniji. S fizkudturo se je pričel baviti leta 1908 pri mariborskem Sokolu, kjer je telovadili pod vodstvom dr. Pivka. V mladosti je bil vnet nogometaš, 1. 1923 pa je položil izpit za nogometnega sodnika in še danes vrši funkcijo v svojstvu republiškega sodnika. Mnogo se je bavil s strelskim športom in bil 8 let predsednik celjske strelske družine. Kot lahkoatlet je dosegel zavidne uspehe zlasti v teku na 100 m. Kot zaveden Slovenec je občutil že v letu 1941 vso težo okupatorskega biča v celjskih in mariborskih zaporih. Leta 1942 je postal aktivist OF in bil od junija 1944 obveščevalec centra pri kozjanskem odredu. Po vojn je bil izvoljen za predsednika FD Celja, danes pa vrši funkcijo podpredsednika Okrajnega fizkulturnega odbora. Grobelnik Tono se je rodil 1. januarja 1897 v Celju in je eden najbolj znanih fizkulturnih delavcev v domačem kraju. Kot član bivšega Sokola je bil vzoren iti posnemanja vreden vodnik. Čim je okupator leta 1941 zasužnjil našo zemljo, je bil tov. Tone preganjan in zaprt ter končno izgnan v Srbijo. Po štirih letih izgnanstva se je vrnil v svojo domovino in se takoj priključil novemu fizkulturnemu po-kretu. kateremu žrtvuje ves svoj prosti čas. Vrši funkcijo okrajnega poverjenika za splošno vadbo in je še danes vodnik moških oddelkov. Po svoji delavnosti in požrtvovalnosti služi kot svetal primer mlajšim fiz-kulturnikom. Po podelitvi znakov je sledil telovadni nastop. Pionirji in pionirke so ob spretni javi klavirja predvajali proste vaje, nakar so nastopile pionirke s kolebnicami. Mladinke eo za tem skladno izvajale sestavo tov. Kovačičeve »vaja z venčki«. Nato so imeli gledalci priliko presoditi znanje naših mladincev, mladink im članstva v orodni telovadbi. Največje zadovoljstvo pa so nudili gledalcem reprezemtativ-ci balkanske vrste v vajah na orodju z Grilcem na čelu. Gostje iz Trbovelj osvojili znaka so nato izvajali simbolične vaje tov. Vastiča, ki so bile prav skladno izvedene. Nastop je bil zaključen z Mur-nikovo sestavo >U boj«. Četudi je prireditev gledalce zadovoljila, vendar še ni bila na listi višini kot bi bila dostojna za SFD Kladi var. V Cernelavcih ]e osvojilo 7 tekmovalcev znak Vasica Černclavci leži nekaj km od Murske Sobote. Ima vsega 60 hiš in okrog 350 prebivalcev. Je to ena izmed najmanjših prekmurskih vasi. služi pa lahko marsikateri vasi in celo mestu za zgled. Ta vasica izpolnjuje točno svoje dolžnosti, v redu oddaja žito in krompir, njena mladina se pa zaveda pomena in nujnosti množičnih ljudskih organizacij. Fizkultura je po osvoboditvi globoko prodrla v to vasico. Fizkulturni aktiv Ledava se je udeležil vseh množičnih fizkulturnih prireditev soboškega okraja in so bili njegovi tekmovalci povsod med prvimi. Na okrajnem nogometnem brzolurnirju so Černelav-ci postavili kar 2 moštvi. Ledava I. je bila pri teh tekmah prva, Ledava II pa tretja. Pri okrajnem moštvenem lahkoatletskem tekmovanju je Ledava postavila v vsaki disciplini svoje tekmovalce in je bila zopet daieko najmočnejša med vsemi vaškimi aktivi. Pri kmečkem festivalu v Murski Soboti so se fizkulturniki FA Ledave udeležili povorko is so želi s svojim vzornim nastopom priznanje občinstva. Prav poseben uspeh so pokazali člani FA Ledave pri tekmovanjih za fizkulturni znak. Z veliko vnemo so izpolnjevali norme in po prvi razdelitvi fizkulturnih znakov v Murski Soboti ponosno nosi 7 kmečkih fantov in deklet iz Černelavcev fizkulturni znak. V nedeljo, dne 5. okt., je to društvo priredilo fizkulturni dan. Dopoldne je bila nogometna tekma za okrajno prvenstvo, v kateri je drugo moštvo Lo-dave premagalo prvo s 3:2. Popoldne so imeli černelavski fizkulturniki svoj nastop pred gasilskim domom. Poleg prostih vaj in narodnih plesov so bilo tudi tekme v lahki atletiki. Navodila za organizacijo tekmovanj Sekretariat centralnega odbora fizkulturne zveze Jugoslavijejje v svr-ho pridobitve čim večjega števila fiz-kultumikov in mladincev v tekmovanje za znak, v cilju čimbolj temeljitega pripravljanja za tekmovanje v okviru splošne fizkulturne vzgoje in ua temelju dosedanjih izkušenj izdal sledeči odlok: 1. Vse delo v zvezi z organizacijo in izvedbo tekmovainja preide na društva in aktive. 2. Društva in aktivi kakor tudi naše osnovne fizkulturne organizacije, v katerih se zbirajo fizkulturniki, naj prevzamejo vse potrebne dolžnosti za pripravo vsakega tekmovalca za tekmovanje. 3. Odgovornost za pravilno organizacijo in pravilno izvajanje tekmovanja za fizkulturni znak nesijo sekretariati (uprave) društva v splošnem. 4. Sekretariati društev in aktivov morajo pojmovali temkovanje za značko, kot eno najvažnejših nalog svoje organizacije. 5. Zaradi olajšanja izvedbe tekmovanja im vseh nalog izberejo sekretariati društev in aktivov enega od svojih članov, ki odgovarja v odboru za fizkulturni znak. 6. Član sekretariata, ki je zadolžen za fizkulturni znak, je referent tekmovanja za znak v tem društvu ali aktivu. DOLŽNOSTI DRUŠTEV. AKTIVOV IN REFERENTA ZA FIZKULTURNI ZNAK 1. Sekretariati društev in aktivov izpolnjujejo naloge v zvezi s tekmo-vamjem za fizkulturni znak preko svojega referenta za tekmovanje za fizkulturni znak in preko odbora splošne fizične vzgoje. Njim morajo pomagati referenti vseh ostalih sekcij. 2. Referent tekmovanja za fizkul-turni znak in propagandni odsek društva ali aktiva vršijo propagando za znak, upoznavajo tekmovalce z normami im s pravilaikom. 3. Referent vpisuje tekmovalce oziroma nove prijavljence. 4. Skupno z referentom splošne fizične vzgoje se zanima za pripravo in vežbanje tekmovalcev. 5. Daje sekretariatu predlog za formiranje komisij. 6. Z referentom splošne fizične vzgoje izdeluje mačrte okrajnega centra im vrši nadaljnje planiranje. 7. Vpisuje dosežemo rezultate v društvene evidenčne knjige, a potrdila o doseženih rezultatih dostavlja okrajnemu centru tekmovanja za lizkultur-ni anak. SESTAVA IN DELO KOMISIJ a) Komisije sestavljajo v glavnem društva in aktivi. b) Tam, kjer so društva in aktivi slabi, lahko iščejo komisijo okrajnega centra. c) Okrajni centri lahko utrjujejo komisije društev in aktivov, če je to potrebno. Za discipline, ki zahtevajo večjo strokovno znanje društev, morajo isto tako klicati komisijo okrajne-* ga centra. d) Komisija se sestoji iz sledečih članov: -t 1. Referent tekmovanja za fizkullur-* ni znak. 2. član sekretariata, funkcionar ali eden izmed funkcionarjev iz grupe splošne tizione vzgoje. 3. Referent sekcije, iz katere se poi laga določena disciplina. Lahko pa je komisija sestavljena tudi iz drugih oseb, strokovnjakov dotičnega društva ali aktiva. e) Potrdila o doseženih rezultatih morajo podpisati 3 člani, obvezno pa morata podpisati dva. f) Dolžnost komisije je, da pravilno izvede tekmovanje. g) Za nepravilno izvajanje tekmovanja bodo komisije nosile vso odgovornost po disciplinskem pravilniku Fizkulturne zveze Jugoslavije. Vse to pa ne pomeni, da smejo centri zaradi prenosa dela tekmovanja na društva im aktive zmanjšati zanimanje in voditi manjšo kontrolo za tekmovanje. Naloga centra se samo menja. Oni bodo predpostavljeni forumi in bo njihova dolžnost, da kontrolirajo in pomagajo sprovajanja teki movanja za fizkulturni znak. i DOLŽNOSTI CENTRA SO: 1. Centri vodijo tekmovanje za fizkulturni znak in kontrolo na svojem delovnem področju. 2. Okrajni centri vršijo kontrolo po društvih in aktivih, ter jim nudijo potrebno pomoč. 3. Predelavajo načrte predpostavljenih centrov, kontrolirajo pravilno sodelovanje in dostavljajo načrte društvom in aktivom. 4. Kjer je potrebno, ojačajo komisijo s svojimi člani. 5. Organizirajo tekmovanje za fizkulturni znak, kjer so društva in aktivi slabi. 6. Vodijo knjigo evidence vpisanih tekmovalcev in položenih norm. 7. Vodijo točno evidenco osvojenih znakov. 8. Dostavljaijo statistične podatke, zapisnike sestankov, načrte dala in mesečna poročila nadrejenim ceni trom. 9. Izdajajo odloke o podeljevanju znakov. . .. 10. Ustanavljajo kontrolne komisije in kontrolirajo tekmovanja. . . - m i. m 15. NOVEMBRA TEČEMO JESENSKI KROS Začnimo takoj s pripravami, da bo organizacija krosov brezhibna Vrvenje po igriščih počasi pojema — ali bolje rečeno omejuje se na nekaj zgodnjih napaki amskih uric, ko je za gibanje na prostem še dovolj toplo. Lahkoatleti prehajajo počasi iz trdega, napornega treninga v lahek tehnični trening, v lahko razgibavanje, kajti njih sezona je končana. Čaka nas le &e zaključek — to je jesenski kros. To naj bo nekako merilo našega delovanja in vežbanja preko niso stopili v naše vrste. Saj je mnogo takih, ki imajo veselje do kakršnekoli športne panoge, le vedno slišimo isti odgovor: nimam časa. Čim pa se bo te pritegnilo v našo sredino — v tem slučaju k skupnim treningom za jesenski kros, ne bo to njihov prvi in zadnji poizkus športnega udejstvovanja, ampak si bodo gotovo našli tistih par ur za redno vež-b&nie bodisi v telovadnici ali poaneje poletja, otvoritev sezone zimskih panog, katerim je kros nujna priprava, obenem pa mobilizacija novih, navdušenih fizkulturnikov. Zato je nemogoče organizirati jesenski kros kar tako mimogrede, samo zato, ker je pač predpisan, ampak sta temelja uspehu tega tekmovanja: 1. dobra in premišljena priprava in 2. brezhibna organizacija. Da preidemo k točki 1. — Kaj smatramo za dobro in premišljeno predpripravo? — Predvsem dejstvo, da se naj tega tekmovanja udeleže le tisti, ki so nanj zadostno pripravljeni. Kros je za tekmovalca, ki je pripravljen, razvedrilo in okrepitev. Za tistega, ki tekmuje brez vsake priprave, pa predstavlja ta tek, ne samo velik napor, ampak mu lahko tudi škoduje. Zato je brezpogojno potrebno, da se po fizkulturnih društvih in aktivih organizirajo skupni treningi pod stro-Icovnim vodstvom in to ne samo treningi že organiziranih fizkulturnikov, temveč tudi tistih, ki do sedaj še ta igriščih. In ravno to je namen teh večkratnih skupnih treningov za jesenski kros, kajti vsaka sindikalna podružnica bo v svojem interesu agitirala za tekmovanje v jesenskem krosu ter se ga udeležila množično, a tudi temeljito pripravljena. Nam je potrebna zdrava generacija za izvršitev vseh nalog, ki nam jih nalaga naš petletni načrt. Razumljivo je, da je nemogoče organizirati skupno vadbo vseh tekmovalcev določenega dne. So tu sindikalisti, so tu dijaki, vsak je zaposlen drugje in v drugem delovnem času. Sindikalne podružnice, ako so dovolj močne in agilne, lahko organizirajo svoje skupne treninge in prosijo za strokovno pomoč pri fizkulturnih društvih. V manjših krajih, kjer ni močnejših sindikalnih podružnic, a je skupna vadba zaradi časovnih ovir otežkočena, bo dalo fizkulturno društvo ob določenih dnevih in urah na razpolago vaditelja. Tako bo omogočeno vsakemu tekmovalcu vežbanje pod strokovnim vodstvom. Torej da ponovimo na kratko — redne vadbe organizirajo fizkultuma društva in aktivi v sporazumu z mladinsko organizacijo, sindikati in ostalimi množičnimi organizacijami. — S tem pa preidemo še na drugo točko — to je brezhibna organizacija. Vsako, tudi najmanjše tekmovanje mora biti dovršeno organizirano, da nudi užitek tekmovalcem in gledalcem. — Proge morajo iti zadostno zaznamovane in ob progah postavljene kontrole, da si nihče ne more samovoljno skrajšati proge, kar bi privedlo do »krivih« zmagovalcev in nezadovoljstva med ostalimi tekmovalci. Tekmovanje maj se začne točno ob določeni uri, da netočnost ne povečava nestrpnost tekmovalcev im gledalcev. Fizkultumiki morajo biti vzor točnosti. KAKO DOLGE NAJ BODO PROGE? Izhera prog je odgovorna naloga in ne more biti poverjena komurkoli. Dolžina prog je določena po razpisu in sicer: MOŠKI: od 14 — 16 let proga 1000 m od 16 — IS let proga 1500 m od 18 — 40 let proga 2000 m starejši od 40 let proga 1000 m za lahkoatlele srednje in dolgoprogaše, starejše od 18 let pa proga od 4—6 km. ŽENSKE: od 16 — 18 let proga 800 m od 18 — 35 let proga 1000 m starejše od 35 let proga 600 m Ti predpisi so obvezni v toliko, da se proge ne smejo podaljšati. Kros sam naj organizirajo FD in FA v času od 1. do 15. novembra. Lahko ga pa tudi samostojno organizirajo posamezne sindikalne podružnice, če ©o dovolj močne, vendar ne brez vednosti in vsaj strokovnega sodelovanja fizkulturnega društva, ki odgovarja za fizkulturno delovanje v kraju. O vsakem krosu posije prireditelj zapisnik im poročilo na FZS, lahkoatletski odbor. Želimo in upamo, da bo to tekmovanje pritegnilo v naše vrste nove fizkulturnike, da bo navdušilo našo mladino, propagiralo in utiralo pot naši mladi fizkulturni organizaciji. Okrajni fizkulturni odbori in društva pa bodo prejela še podrobnejša navodila, izdana od FISAJ-a. Fizkiilturna zveza Slovenije lahkoatletski odbor -JV li FZS JE PEIKEBSLA TEČAJ i5A HNSTEUKTCIBJE ALPINIZMA FZS, odbor za planinstvo in alpini-stiko, je organiziral na pobudo FISAJ-a, tečaj za alpinske inštruktorje, v katerega so bili pritegnjeni delegati iz vseh federalnih republik. Slovenski alpinisti so to nalogo sprejeli z veseljem in se kar najbolj resno lotili resnega opravila. Organizacija je bila izvedena vsestransko brezhibno tako v ekonomskem pogledu, kakor tudi v pogledu tehnične izvedbe tečaja. Kot inštruktorji so vodili tečaj naši znan: alpinisti, ki vsekakor veliko predstavljajo v pogledu tehnike in drznosti v alpinizmu. Imena Čop. Župančič, More’ Krušic in ostali naši alpinisti so bili jamstvo, da bo tečaj tehnično kar najbolje pripravljeo. V tečaj so bili pozvani planinci, ki ima jo veselje do alpinizma iz vseh federalnih ljudskih republik. Razveseljivo je vsekakor deistvo_, da sta prišla v tečaj dva zastopnika iz ljudske republike Makedonije, ki sta v steni našega Triglava dobro prestala svoj ognjeni Irrst. Prav tako je zastopnik Črne gore, ki je prišel izpod Durmitorja pokazal popolno razumevanje za alpinizem. Tudi oba dva zastopnika iz ljudske republike Srbije sta pridno nabirala teoretično in praktično znanje, s katerim bosta lahko v največj.i meri postregla delovnemu ljudstvu Srbije. Zastopnika iz ljudske republike Hr- vatske sta se po tehničnem znanju in sposobnostih najbolj približala našim izvežbanim alpinistom. Le žal, da na tem prvem alpinsko-ins traktorske m tečaju ni bilo tovarišev iz ljudske republike Bosne in Hercegovine in pogre- šali smo tudi zastopnika Trsta. Jedro tečaja so predstavljali Slovenci, ki so bili dokaz, da ne uživajo zastonj slovesa, da smo med najboljšimi alpinisti sveta in da smo do vseh potankosti pripravljen-, uspešno izvršiti vs(> veli- Udeleženci alpinističnega tečaja na Aljaževem domu ke in težke naloge, ki stojijo pred našimi alpinisti v bližnjaih letih. Tečaj #e bil v Vratih od 15. do 28. septembra. V tein času so naši vrhunski alpinisti dobro izvedli svojo nalogo in vzgojili nov kader inštruktorjev, ki bodo ponesli potrebo po planinskem udejstvovanju v naši fizkuituri v vsa FB in FA širom Jugoslavije. V času tečaja so vsi tečajniki z inštruktorji obiskali klasično deželo našega alpinizma —. Trento, povzpeli so se večkrat po različnih smereh severne stene Triglava in porušili na teh -poteh številne krivične mejnike v triglavskem pogorju. Preplezane so bile tudi številne smeri v prekrasnem predelu Martuljka. Vsi tečajniki, kakor tudi vodstvo tečaja, je bilo s temi začetnimi uspehi nad vse zadovoljno, pričakovati pa je, da se laki tečaji ponove še in še, kajti razvojna stopnja v alpinizmu se ne da prehiteti in zahteva temeljitega in dolgotrajnega šolanja. Tečajniki iz _ bratskih federalnih edinic so izrazili željo po čim tesnejšem. sodelovanju s slovenskimi alpinisti,^ kar so le ti toplo pozdravili, vedoč, da bomo le v skupnem delu dosegli one uspehe, ki jih jugoslovanski narodi dosegajo na vseh drugih popriščih. FZS, odbor za planinstvo in alpinizem, je vse tečajnike povabil ob Iron-cu v Ljubljano, kjer jim je bila pripravljena skupeia večerja in so jim bila izdana spričevala o uspehih na tečaju, nagrajeni so bili z ličnimi novimi znaki ZFS, odbora za planinstvo in alpinizem, prav tako je vsak dobil knjižni dar, iz katerega bo lahko črpal nadaljnje potrebno zcianje. Predvajan jim je bil tudi prvi slovenski film »V Triglavskih stenah«. Nad vsem so bili tovariši zlasti iz drugih republik silno navdušeni in so izražali toplo priznanje slovenskemu alpinizmu. Žura Teniško prvenstvo FA gimnazije v Brežicah Ker je na brežiški gimnaziji za tenis veliko zanimanje, je bila ob priCetku letošnjega šolskega leta ustanovljena v našem fizkulturnem aktivu poleg drti^lh tudi teniška sekcija, ki je zelo aktivna In pridno trenira, zato ji je tudi uspelo, da je že po nekaj tednih z uspehom organizirala na gimnaziji prvenstvo v tenisu. Prvenstvo se je pričelo v petek, dne 28. sept. ?n se je končalo v torek 30. sept. Za tekmovanje se je prijavilo 15 posameznikov in 6 parov, riočlin ženske niso bile zastopane. REZULTATI PRVENSTVA V četrtfinalu je Lebar po težki In zelo zanimivi borbi premagal De Pošto s 7:5, 0:6 in 6:3. Tu je vredno omeniti odlienno taktiko Lebarja. Ko je prišel De Costa v drugem setu v vodstvo s 3:0. je Lebar videl, da je set izgubljen, zato je vračal le lahke žoge, dočim se za težje ni trudil, da bi jih vrnil. Ko je De Costa dajal vse iz sebe, da končno osvoji drugi set, se je Lebar hranil In tako ostal popolnoma svež. V tretjem šoto je Lebar z lahkoto odpravil trudnega De Costo s 6:3. Nadalje je Krofi premagal v četrflnalu Gregoriča II s 6:4, 6:0, Kromščik Vizjaka s 6:3, 6:2, in Čurin I Graula s 6:4, 6:1. V četrtfinalu je izvrstni Lebar odpravil gladko Krom-ščika, dočim je imel Krofi s Čurinom I veliko težjo borbo. Premagal gr. je s 6:2, 2:6 In S:6. Ta igra je bila ena izmed najzanimivejših, saj se do zadnjega trnutka ni vedelo kdo bo zmagovalec. V finalu je Lebar premagal Krofla v treh setih s 11:9, 7:9 in 7:5. To je bila najbolj zanimiva in najbolj borbena igra prvenstva. Igralca sta predvedla zelo lepo Igro, ki je trajala 2 uri In 24 minut Lahko rečemo, da sta sl nasprotnika popolnoma enakovredna, saj nam to pove to že sam rezultat, ker sta osvajala sete z najmanjšo razliko v gameslh. Pri Lebarju se je opazilo več tehnike, dočim je Krofi hitrejši In lovi sigurnejše žoge. V igri za tretje in četrto mesto je Čurin I premagal Kromščlka s 3:6. 6:3 in 7:5. Manj zanimivo je bilo prvenstvo v parih, ker si niso bili nasprotniki popolnoma enakovredni. V finalu sta Krofi— Verstovšek gladko odpravila brata Gregoriča s 6:1, 6:1 In tako osvojila prvenstvo gimnazije v parih. Odigrane so bile tudi tekme v tolažilni skupini, tako da izgleda lestvica tekmovalcev takole: I. s k up 1 n a : L Lebar Mišo, 2. Kroff Ivan. 3. Čurin Vlado, 4. Kromščik Boris, 5. De Costa Vanja, 6. Vizjak Manki, 7-Gregorič Marjan, 8. Graul Ivo. II. g k up 1 n a : 1. Krofi—Verstovšek, 2. Gregorič I—Gregorič II, 3. Lebar— Vizjak, 4 De Costa—Vurin I, 5. Graul— Kromščik. Branko Verstovšek* češkoslovaški lahkoatleti so gostovali v Jugoslaviji GuMJan {e z novim rekordom m letos peti na svetsi V sredo, 15. oktobra, je bil v Zagrebu zadnji nastop Češkoslovaških lahkoatletov v Jugoslaviji. Žal je mrzlo vreme onemogočalo vsaj približno tako uspešen potek tekem, kot so bile nekaj dai prej v Beogradu, kjer so naši tekmovalci v izvrstni konkurenci gostov izboljšali tik pred zaključkom letošnje sezone tekmovanja na tekališeu — lahko rečemo nepričakovano — »opet štiri državne rekorde. Češkoslovaška lahka gtletika je bila Se pred vojno v primeri z razvojem v Jugoslaviji na zavidal višini. Njihovi tekmovalci so dosegali celo najboljše rezultate na svetu, kar velja zlasti za bivšega svetovnega rekorderja v metu krogle Doudo ter za številne češkoslovaške lahkoatletinje, ki so posebno V prvi polovici preteklega desetletja izboljšale vrsto svetovnih rekordov, posebno v tekih. Kot vidimo iz navedenega imajo v ČSR v lahki atletiki bogato tradicijo in velike izkušnje. Po osvoboditvi je tudi v Češkoslovaški športno življenje .zaživelo z novo silo. .Vrsta velikih mednarodnih prireditev je vzbudila pozornost širom sveta, kajti na teh tekmovanjih so češkoslovaški športniki dosegali nesluteae uspehe. Pa tudi v drugih panogah so dosegli odlične uspehe. V glavnem mestu CSR Pragi so priredili lani in letos številna evropska in svetovna prvenstva, ki so še bolj dvignila ugled te slovanske države v športnem svetu. Na teh prvenstvih so češkoslovaški športniki v večini primerov imeli od-ločikio besedo v borbah za naslov prvaka, svoj največji uspeh pa so dosegli na svetovnem prvenstvu v hockeyu na ledu, na katerem so osvojili prvenstvo. Če upoštevamo vsa ta dejstva ni čudno, da Je bilo za nastop češkoslovaških lahkoatletov ne samo v Beogradu, kjer so nastopili prvi in drugi dan svojega gostovanja v Jugoslaviji in ki ga je obiskalo izredno število 9000 gledalcev, ampak tudi v vsej Jugoslaviji izredno zanimanje. Deset tekmovalcev m morali pustiti desna Po končanem tekmovanju v Zagrebu smo se razgovarjali z vodjo reprezentance Prage dr. Ladislavom Fišer-jeui. ki je dejal, da je treba pripisati poraz reprezentance Prage v Beogradu predvsem dejstvu, da je v njihovi reprezentanci manjkalo deset izvrstnih tekmovalcev, ki niso mogli na pot, ker niso dobili potrebnih dopustov. Manjkali so jim predwsem znani metalec Knotek, skakalec v višino Hau-senblas, metalec kopja Kiesewetter ter tekača Holeček im W'mter. Ladislav Fišer je izrazil svoje občudovanje nad skrbjo naše države za fizkul-iuro, ki bo v teh pogojih v najkrajšem času dohitela najboljše v Evropi. Tudi, v CSR je lahka atletika po vojni zelo napredovala. Mnogi njihovi tekmovalci bodo na prihodnjih olimpijskih igrah nastopili temeljilo pripravljeni. Ta velja zlasti za njihovega najboljšega tekača na dolge proge Za-topka, M je letos najboljši tekač na svetu na 5000 m z rezultatom 14:08,2, toda na olimpijskih igrah bo tekmoval tudi na 10.000 m. Posebno uspešni so bili letos češkoslovaški sprinterji, kajti 9 jih je tekmovalo pod 11 sekund na 100 m. Od n jihovih ostalih tekmovalcev so odlični še Vemačka. ki ie vsestrani tekač in tekmuje na razdalje od 400 do 5000 m. Njegovi rezultati so naslednji: 400 m 51,4; 800 m 1:54,1; 1500 m 3:55,0; 5000 m 15:26. Izvrsten je tudi Čevena, ki je letos dosegel peti najboljši rezultat na svetu v ‘teku na 1500 m z rezultatom 3:50,8, dalje pavid, fci je pretekel letos 100 m v času 10,6 in 200 m v 21,7, metalec Kinotpk, ki je dosegel letos v metu kladiva rezultat 54,70, v metu krogle 15,34 m ter metalec kopja Kiesewet-ter, ki je letos z rezultatom 71,66 m med najboljšimi na svetu. Dr. Fišer je nadalje dejal, da bo v juliju 1948 v Pragi povratni dvoboj med reprezentanco Beograda in Prage in da vabijo naše lahkoatlete ob tej priliki na daljšo turnejo po CSR. guepričakovrmi rekord v metu kladiva Težko pričakovana poročila prvega dne tekmovanja nas niso razočarala. Naši tekmovalci, ki so skoraj že spravili šprinterica v predal, da bi počakale druge pomladi, so v ostri konkurenci izboljšali štiri državne rekorde. Najbolj ie vsakega presenetil re-zulta' Gubi nnv * metu kladiva 56.24 tiubijan, novi rekorder v mete kladiva metra, e katerim se je plasiral med najboljšo petorico metalcev kladiva na svetu v letu 1947 in dosegel letošnji največji uspeh Jugoslovanske lahke atletike. Lestvica najboljših metalcev kladiva na svetu do petega mesta je naslednja: 58.64 Storch (Nemčija! 57,95 Lutz (Ncmčijai 57,60 Neraeth (Madžarska) 57,19 Ericsson (Švedska) 56.24 Gubijan (Jugoslavija) Ce upoštevamo, da oba nemška zastopnika ne bosta smela nastopiti na olimpijskih igrah prihodnje leto, vidimo, da ima Gubijan velike izglede za dober plasma — v kolikor bi pa svoj rezultat vsaj še za malenkost popravil — bo lahko odločilno posegel v borbo za olimpijsko prvenstvo. Kdor pozna tega našega odličnega, toda obenem skromnega in tihega rekorderja,, mu v polni meri zaupa. Zanimivo je, da je met kladiva v Jugoslaviji lahkoatletska disciplina, v kateri smo bili vedno na veliki višini, čeprav se je in se še vedno bavi z njo morda najmanj tekmovalcev. Že 1. 1931 ie Pedro Goič Dostavil za tiste NOVI DRŽAVNI REKORDI 400 m ; Sabotovig 49,4 gck. 1500 m: Stefanovič 3:58,6 min. * 5000 m: Stefanovič 15:07,3 min. kladivo: Gnbijan 56,24 m. čase * metom 48,99 m enega najboljših rezultatov na svetu. Svojega po-enemalca pa je dobil v inž. Stepišniku, ki je 1. 1934 na balkanskem prvenstvu v Zagrebu ta rekord izenačil in ga nato stalno izboljševal, prvič 1. 1946 na lahkoatletskem dvoboju Jugoslavija CSR v Pragi 49,18 in končno 1. 1940 na balkanskem prvenstvu v Carigradu na 54,42 m. dočim njegov najboljši rezultat, dosežen isto leto v Celju 54.64 m ni bi! priznan, ker niso bile izpolnjene vse formalnosti za priznanje rekorda. Tako je torej v ponedeljek, 13. oktobra, po skoraj točno iedmih letih izboljšal Gubijan državni rtkord za 1.82 m Izboljšati ta rekord je pomenilo veliko nevidnega dela, o katerem navaden fizkuliurnik nima ooirna Saj je n. pr. inž. Stepišnik o priliki postavitve svojega sedaj izboljšanega rekorda izjavil, da je njegov -ekord plod 10-lelnega študija tehnike metanja in prav tako dolgega treninga. Da je bil že rekord inž. Stepišnika odličen, nam najzgovorneje priča dejstvo, da je bil njegov rezultat leta 1940 šesti najboljši na svetu. To le ;#e bolj osvetljuje izvrstni uspeh novega rekorderja Gutrijaoa. ki je uspel ta rekord znatno izboljšati v precej krajšem času, pri čemer pa ne smemo pozabiti. da je imel n^ razpolago boljše oogoje — poznal je zlasti ie izkušnje drugih metalcev kladiva, po katerih se je lahko ravnal. Konštio 1500 metrov pod 4 mimite Še dveh novih rekordov, to je v teku na 1500 tn 5000 in, se posebno veselimo, ker napovedujejo novo obdobje v zgodovini teh disciplin. Pomakniti rekord v teku na 1500 m pod 4 minute je gotovo velik dogodek, ki je vreden omembe tembolj, ker bo potegnil za seboj vso dolgo vrsto naših najboijših tekačev na tej progi, ki so usmerjali do sedaj svoj trening ne. kako na dosego rezultata 4 min., e čimer bi že izboljšali stari rekord 4:01.2, ki je bil dosežen že leta 1939, ter jih prisilil, da se končno usmerijo na dosego »mednarodnega« rezultata pod 4 minute. Isto velja za rekord na 5000 m. kjer sicer še ni bila prekoračena meja 15 minut, a smo si je tako približali, da je le še vprašanje časa. Prav tako pa je tudi novi uspeh Saboloviča na 400 m dokaz, da lahko računamo v tej disciplini še na znatna izboljšanja, g čimer smo tudi pretrgali s tradicijo, da naši tekači ne morejo teči pod 50 sekund. Zelo blizu je čas. ko se bomo lahko uspešno in brez strahu pomerili z najboljšimi lahko-atleti v Evropi. To dokazuje v precejšnji meri že zadnji nastop proti re- Oehoslcvak Hauscnbla« je leto« v skoku v višino z rezultatom 1,36 m med najboljšimi skakalci v Evropi prezentanoi Prage, na katerem so beograjski tekmovalci zmagali z rezultatom 108.5:99,5 točk. Hladno vreme je onemogočilo dobre rezultate v Zagrebu j V Zagrebu niti naši niti češkoslovaški tekmovalci niso dosegli pričakovanih rezultatov. To moramo pripisati predvsem temu. da so nastopali v precejšnjem hladu. Prireditelji, ki so tekmovanje sicer dobro organizirali, so namreč napravili to napako, da se je tekmovanje pričelo šele malo pred 16. uro popoldne. Da se je tekmovanje začelo vsaj eno uro prej, bi bili morda vsaj v teku na 110 m priča izboljšanja najboljšega rezultata po osvo-boditvi, kajti Srp je bil dobro razpoložen in je po dveh neuspelih startih v tistem hladu dosegel odličen rezultat 15,4 in gladko zmago nad izvrstnim Pražanom Snajderjcm. Posebno v metu krogie se je opazilo, kaj pomeni slabo ogrevanje. Sarčevič, ki se mu v ostalem zelo pozna pomanjkanje splošne telesne vzgoje in je poleg tega še zelo počasen, namreč ni imel dovolj časa, za ogrevanje in je komaj dosegel rezultat nad 13. m. Mali češkoslovaški metalec Kalina pa je posebno v zaključni fazi meta pokazal veliko hitrost. dočim je delo nog pomanjkljivo. Na 400 m je Vanič dosegel svoj naj. boljši rezultat 51,6. Kot izgleda eo začeti sprinterji posnemati zgled Račiča in se posvetili teku na 400 m. kar moramo pripisati predvsem njihovim neuspehom na 100 m. Prvih 200 m je sicer vodil Vomačka, toda Vanič ga je v fioišu brez posebne težave prehitel za 4 m Na 800 m je povedel Djurič, ki mu hlad ni ravno ugajal, kar se je videlo posebno v finišu, ki ga ni izdržal in je pustil pred sebe v zadnjih metrih še drugega Pražana. V skoku ob palici je skakal Krajcar e palico iz dura! urnim ja zelo lepo in sigurno. Tudi naš novi tekmovalec v tej disciplini, ki je preskočil letos v Italiji, kier ie študiral, lepo višino 380 cm, enako na balkanskem prvenstvu postavljenem novem državnem rekordu. Marinkovič sicer ni ponovil svojega letošnjega najboljšega rezultata, kar moramo tudi v tem slučaju pripisati mrazu, s svojimi skoki pa jo dokazal, da je izvrsten skakalec, ki bo drugo lem gotovo med našimi najboljšimi, ker je preskočil višino 3,45 m brez posebne težave. Posebno zanimanje je bilo za tek na 100 m, kjer so gledalci upali, da bodo po dolgem času zopet videli tek pod 11 sekund. Žal so bili tudi v tej disciplin’ trije napačni starti in so bili tekači ko je šlo zares že preveč prezebli, da bi dosegli svoje običajne rezultate. Čeprav »o bili gostje za razred boljši od naših tekačev, v pogledu sloga teka. ki je v teku na 100 m precej važen, niso zapustili posebnega vtisa. Zares sproščeno je tekel edino zmagovalec. 0 ostalih disciplinah oe bi bilo povedati kaj posebnega, ker so privlačile le zaradi zanimanja poteka. _____________________________Z. V. Izbirni lahkoatletski miting mladincev Enotnosti Za bo4j& plasinmn v II. fitittiuorn kolu ekipue^a prvoastva FLft.J ztt raUuUaee* j© lahkoatletski odbor FD Ecotnosti priredil io1ern Muiovolposebno v metu diivka, kjer ju dos©£©l z lepim molom prvo me-sto BOvioec, ki j© tokrat prvič tekmoval. Rezultati tekmovanja ho naslednji: Disk: 1. Kermavner 55-48. 2. Komnu 28.50, 3. Orne Pester 25.00; m: 1. Kunst 122, 2. I/C-vslek 12.6, 3. Škerjanc 12.8^ 15C9 m: 1. Komc.n, 5:19.4, 2. Sušter^iC 5:10.7; 4*0 m: 1. Krtnsi 75.2. 2. S-krjane 58.3, 3. Velikonja 59-8; skok v višino: 1. Skricn« 145 cm, 2. Kermavner 140 cm, 3. Lovs*tek 140 om. ‘ŠkSk VI5©KA ZMAGA Ib: o ENOTNOSTI NAD KVARNERJEM Z REKE pred dvema tednoma izgubil v Ljubljani z visokim rezultatom tekmo z Enotnostjo. Enotnost si je e svojo visoko zmago nad Kvarnertjem mo&no popravila razliko golov in se s tem "zopet povzpela za mesto višje na tabeli. Neodločen rezultat med obema vojaškima reprezentancama — mornarji in letalci — v Splitu je tudi koristil Enotnosti v borbi za čimboljši plasma na lestvici. Metalac je na svojem terenu z minimalno razliko premagal pančevski Dinamo. Na gostovanju v Skoplju je Budučnost premagala Rabotničkega z rezultatom 2:0. Vrh lestvice je ostal sicer neizpre- cev Enotnosti in jim odvzemali vse men jen. Vendar pa vodi Sloga le za- žoge. radi boljše razlike golov. Mornar je Kvarner ni bil dosti slabši od Enot-zaradi neodločenega rezultata v ^pli- je treba pripisovati njegov tu padel s četnega na sesto mesto, visoki poraz zastarelemu sistemu igre v napadu. Enotnost ee v ge, Kajn ivusa Krna so ou- zlasti odlikovj igrala ze vse tekme. Borbo za tretje nosijo ter predstavljala pravi kolek-bodo vodili Budučnost, Enotnost im Metalac. Ljubljana, 19. oktobra. V predzad- ^ njem kolu druge zvezne lige. najbolj Šlogl^sigu^a'‘f^nški prvak druge ^“igralcev v napami mot preseneča ze drugi zaporedni poraz zvezne lis?o kiiti Naša krila so od- •„ ! .o, , • j 1 , , vodilnega društva Sloge iz Novega Sa: iffraIa že vše. tekme. Borbo za ?retie i* b0rbe' da. lopot je morala Sloga pretrpeti --.p-i-. poraz od varaždinskega Tekstilca, ki je pigi : se je končala neodločeno 3:3 (2:2). Gole so dali Drvodjelič 2 in Kreačič 1 za Mornarja ter PečenčiS 2 in Pr-njevič 1 za Naša krila. Sodil je Leo Lemešič. Budučnost: Rsbotnščki 2:0 (0:0) Skoplje, 19. okt. Zmaga Buduoaosti je sad boljše in bolj premišljene igre. Od igralcev Budučnosti so se najbolj odlikovali Habič, Spajič le Božovič, v TABELA n. ZVEZNE ! IGE Sloga 9 7 1 2 18 : 1 14 Jaša krila 10 6 2 2 29 : 13 M Budučnost 9 5 2 2 20 : 12 J4 Enotnost 9 i 3 2 19 : 10 11 Metalac 8 5 I 2 IS r i s tl Mornar 9 .1 2 “i 15.1' 'd leksiilac 9 1 i i 17 : IS 9 Dinamo S 0 F. 1J . IS r» želfezničat T 1 o t 6 : !ft i Rabotnički 9 0 3 6 5 : 20 3 Kvarner 7 tl •1 ~ 2 ; 22 0 Levstik in dr. Lindtner, pri Kvamer- ju pa Uskokovič in Stefanovič. Kako fe bilo v Titsgradai? ša, gledalcev ie bito okoli 2000. TekstHac : Sloga 2:1 (1:1) Novi Sad, 19. okt. Pred 4000 gledalci je bila danes tu odigrana prvem« Ker nisnio^ preteklo nedeljo dobili stvena nogometna tekma druge zvez- ‘ne lige med Tekstilcem in Slogo. Končala se je z zmago Tekstilca z re- nobenega točnejšega poročila o tek mi z Budučnost jo v Titogradu, smo v Enotnost : Kvarner 6:0 (2:0) Ljubljana, 19. okt. Na igrišču Doma 0j)bra Igfa Kvaffltefffa V odmoru vprašali o zanimivostih tek- zultatom 2:1 (1:1). Gole so dali: Go--me. Vodja ekipe Sandi Lah je iz- iub I. in Kovač za Tekstilca ter Ste-javil: »Enotnost je igrala v Titogradu vanovič za Slogo, pred 4000 gledalci v zelo lepi in fair igri in osvojila simpatije tamošnjega občinstva. V prvem polčasu je imela Metalac : Dinamo 2:1 (2:1) „ , „ . » , . , Zagreb, 19. okt. V prvenstveni no- Buducncst vec od igre, v drugem pol- gometni tekmi II. zvezne lige je da-casu pa se ie položaj spremenil in je na3 zagrebški Metalac komaj prema- ___________ _______________ “i*3 v stalni premoči. Sod- ggj pančevski Dinamo po obojestran- armije je bila drnee ob 15. pred 4000 drUgCga poU&Sa oMeSim ^ŽjeTSofaL k« ^ * reZU3tat°m 2=1 (2:1)* za Metalca sta dosegla Gruškov-njak in Čapeta, za Dinamo pa je do- gledalci ob lepem, toda vetrovnem „ „ - - vremenu, odigrana prvenstvena nogo- V začetku drugega polčasa se slika !e Prisodil dve enajstmetrovki,^ ki jih „J„„ „ ,,c metna tekma druge zvezne lige med precej spremeni, kajti igralci Kvar- j6 Raievic pretvoril v gole, dočim pj-i se£rel častni gol Grnič. Tekmo je pred domačo Enotnostjo in Kvarnerjem z nerja, ki jim piha veter v hrbet, se tretjem dosojenem golu žoga sploh se 1500 g]ei}aici sodil Znika iz Osijeka. Reke. Moštvi sta nastopili v nasled- vsidrajo pred vrata Enotnosti in stre- prišla do^orte, kar ie priznal sam njih postavah: tiaio senio nevarnih žog. toda dr. kapetan moštva Budučnost! Božovič. Enotnost je igrala vseskozi fair, ker želi doseči boljše mesto na športni način-« ž. S. Mornar : Naša krila 3:3 (2:2) Saasssi ena teSema v 1. zvrnil ligi Spartak : Vardar 1:0 (1:0) Izvrstni dr. Lindtner brani nevaren strel v 2. polčasu Subotica, 19. okt. Pred 4000 gledalci Split, 19. okt. Pred 2000 gledalci je je bila danes odigrana edina nogomet--^ bila danes odigrana ob mrzli buril in na tekma v prvi zvezni ligi med Spar-velikem mrazu prvenstvena nogomet- lakom in Vardarjem, ki se je končala na tekma druge zvezne lige med mo- z zmago Spartaka z rezultatom 1:0 dvoma Mornar in Naša krita. Tekma (1:0). Zmagoviti gol je dal Prčič. FINALISTI NOGOMETNEGA €UPA FLRJ V SLOVENIJI Ljubljana, 9. okt. V nogomet- čen. Kladivar napada, Dobrajc je dva« nem cupu FLRJ bodo od 80 društev krat uspešen in postavi končni rezul-iz Slovenije tri najboljša in najmoč- tat 4:2. nejša društva, ki so v težkih in na- Kri,m ^ ie danea predstavil kot do-oormh 'grah premagala vse svoje na- bro tehnično moštvo. Videli smo lepo s'ke"-,n'n™et PTn ^Parni,*in koristno igro. Po igri bi zaslužil Ljubljane Kladivar iz Celja in pa ^^rSaTtakTkof tek' Rudar iz Trbovelj. Ta društva so po- nlah, nie^vi igralci sj prav"1 Jotovo kazala najboljšo formo in igro ne sa- podcenjevali svojega nasprotnika in mo v tem tekmovanju temveč tudi v w zak) sk,oraj izeubli danaSnio igr0. tekmovanju po skupinah, tako da upa- „ ... . ' »;xK , , , J., . # ' mo, da nas frado tudi y nadaljnjem ^dil ie Jančič, gledalcev ie bilo Kvarner: Ravnik, Ljubačev, Nardi, Lindtner je vedno na mestu, Čeprav tekmovanju izven mej naše republike ° a 1 ^ Petrcuno, Stefanovič, Cernjar, Flaiba- so strel jane iz neposredne bližine. V dostojno zastopala. v predtekmi sta nastopili moštvo pi- rJ-5Trenžii!’ Uskok«vi«- Bartolomei. drugi polovici drugega polčasa pride Tako tekmovanje zahteva stalno for- S'1iri®v i:n uiiladine^ Kladivarja v igri otarcie, Enotnost z nizko igro v ofenzivo ter mo igralcev, tako posameznikov kakor . . . pi'onlrii so lepo Enotnost: dr. Lindtner, Bajc, Repo- s točnim podajanjem prihaja vse Če- skupnosti, kajti vsaka prepuščena žo- karali ter bili trd oreh svojini fizično točajk, Pelicon, Ž-igon, Keržan. Krou- šče pred vrata gostov. V 29. minuti ga in gol prinese poraz in 9 tem iz- moonej®im1 tovarišem. Po lepi igri so pa, Žumbar, Levstik, Hacler, Potoč- doseže Keržan tretji gol. Premoč ločitev iz nadaljnjega tekmovanja. zmaga!i mladinci 1:0. ,,ik- Kvarnerja je bila s tem ustavljena in Naš predstavniki se morajo zavedati, Tekmo je sodil Mlinarič iz Zagreba, domači igralci preidejo v močan na- ko bodo zastopali slovenski nogomet, stranska sodnika sla bila Goli in Per- Pack k' rodi uspeh za uspehom, pri da so pred njimi borbe v težki kon- ko. čemer so burno vzpodbujani od gle- kurenci in da se morajo boriti po- dalcve. Nepričakovano doseže iz raz- žrtvovalno. Kffatelc ©©tek Igre daJ'ie 20 m L^stik že četrti gol za do-7 . • , . „ , . mače moštvo. Občinstvo je prepriča- K 20!VSr : Kr m 4:2 (0:1) Začetni udarec ima Enotnost, ki no da ie to končni rezu lat toda v m« I«-•/ igra v prvem -polčasu z vetrom v hr- 40.' minuti doseže Potočnik peti gol, Ce,:'e’. 19- <>kt- V teUln(>vanju za no- vrsti nevarne napade na vrata eno minuto pred koncem pa zopet pokal Ft-RJ sta se danes tu gc^tov. Tudi igralci Kvarnerja preha- Levstik celo šesti gol za Enotnost. *recal' nlofat^ ^rlma lz Ljubljane *aio v napad m ograzaja vrata Enot- Ugotoviti moramo, da je rezultat z domačega _ Kladivarja. Kladivar je no^i. Igra ee prenaša s polja v polje ozirom na potek igre in na znanje, ki doejvel neljubo presenečenje, “ !®,v a "™utl uspe Kroupi jz ne- g0 Ka pokazali gostie. previsok« izra- ka'> le le manjkalo, da ga m posredne bližine doseči prvi gol za žen in bi bolj odgovarjal za tri gole mcMvo Krulla P°razdo. V začetku Rudar : Postojna 4:1 (2:1) Garnizija Lj. : Tržič 8 : 1 (2 : 0) MLADINSKO IN PIONIRSKO TEKMOVANJE ZA MEMORIAL ZORNADE PEPETA TRIGLAV : RUDAR 1:0 (0:0) Ljubljana, 19. okt. Rionirji Trigla- ■p„ . . T ... ■ . : ."v»— ;i mi lu uv>i| uuguvanai z.a in goie . . , , • x. . , , va so igrali s pionirji Rudarja s Tr- Enotuost. Igra je visoka z dolgim, zo- njžii rezultat, ker so bili igralci Enot- 'STe, sla bdi obe moštvi skoro enako- boveli in 2magali z 1;0. Prihodnio ne- d« y\K i.li-e er brec®J mot1, tako n0sti posebno v prvi polovci drugega li!1iie badivar iz prostega stre- (jej-j« be-tjo povratne finalne tekme da obvladajo žogo samo dobri tehniki, polčasa zelo nesigurni in jih ie le ’ - - - Igra postaja vse bolj živa, tako da vratar rešil golov. Kje Je vzrok za tako vls®ko zmago? ia dosege! gol, ki ga pa sodnik'zaradi Ljubliani.” pTetekto^ nedd^o Zgrnil dosege^Kr1!!1!fpim^apad^om ^voiT .dimc' Enotnosti premagali mladince et™‘ ^ prejeli darila. Mladinci bodo dobili V drugem polčasu je Kladivar spre- lep pokal pionirji pa kompletno no-menll postavo. Čater je šel v napad gomeimo opremo. „ ali tudi to ni takoj pomagalo. Krim ,r , , . , . , . .. , . .... —.......... ,---- Vzrok za tako visoko zmago Enot- lepo igra in poviša na 2:0. Kladivar- ,V n®deljo bodo v Ljubljani finalne Zu-mbar s krila lepo pred vrata nepo- nosti moramo iskati v dobrem siste- jevi igralci ne popuščajo, ostro napa- tekme: kritemu Haderju, ki_ doseže drugi gol mu im taktiki igre, posebno pa še v dajo. Catarjevo ostro streljano žogo za Enotnost, zopet iz bližine. Kljub tem, da so v drugi polovici drugega vratar odbije, toda Dobrajc je na me-temu pa igralci Kvarnerja ne popu- polčasa prilagodili igro vetru in igra slu in jo pošlje v mrežo. Prisojeno scajo m nevarno napadajo vrata Enot- li po tleh, dočim so ves prvi polčas enajstmetrovko Dobrajc strelja poleg MLADINSKA nosti, le da so pred vrati premalo od- igrali visoko igro, kar je igralcem vrat v aut. Takoj nato nastane gneča ločim, tako se konča prvi polčas 2:0 Kvarnerja boli konveniralo. ker so pred vrati Krima ter Šacer pošlje žo- za Enotnost. njihovi igralci za glavo večji od igral- go v mrežo. S tem je rezultat izena- POBREŽJE : FUŽIN AR 1:0 (1:0) gledalci z zanimanjem pričakujejo nadaljnji razvoj igre, kajti na obeh straneh se menjajo nevarni napadi. Levstik pusti neizkoriščeno zelo lepo priliko, toda tudi vratar gostov se ob tej priliki izkaže. V 20. minuti poda Mladinci — Enotnost : Rudar, pionirji — Triglav : Rudar. NOGOMETNA V MARIBORU TEKMA Mladinsko Scihk@af!etsk© prvenstvo v Mariboru Maribor, 19. okt. Danes je bilo II. kolo mladinskega prvenstva v lahki atletiki, ki je bilo v dveh skupinah. V prvi skupini so bili Kladivar iz Celja, Mladost in PD Zagreb iz Zagreba, v drugi skupini pa Enotnost iz Ljubljane, PD Slovenjgradec in železničar iz Maribora, Med tekmovalci so bila znana imena kakor Rožman, Kopitar, Škerjanec, Prelog, Rojc, Petrič med Slovenci in med gosti iz Zagreba prav posebno srednjeprogaš Košuta, sprinter Damjanič, odlični Disk: 1. Babirč (Mladost) 37.85, Met bombe: 2. Grgin (Zagreb) 34.06, 3. Kermau- 58.65, 2. Rojc ner (Enotnost) 33.80, 4. Rojc (Kla- žerjavič (Mladost) 1. Babič (Mladost) (Kladivar) 58.64, 3. divar) 33.00, 5. Jaklinovič (Zagreb) 30.80, 6. Horvat (Kladivar) 29.74. 400 m: 1. Rožman (Enotnost) 53.8, 2. Kunst (Enotnost) 55.1, 2. Kopitar (Kladivar) 55.2, 3. Vakšič (Zagreb) 55.3, 4. Zupančič (Kladivar) 55.4, 5. Kolar (Mladost) 56.7, 6. Domjanič (Zagreb) 58.2. Skok v daljino: 1. Jaklinovič (Za- skakalec Jaklinovič in metalec krogle greto) 5.87, 2. Kopitar (Kladivar 5.69, Grgin. Tekmovanje je pokazalo, da ima lahka atletika zelo dober naraščaj, ki bo lahko kmalu zastopal svoja društva na prvenstvenih tekmovanjih. Posebno ostra borba je bila ves čas za prva mesta, ker so bile precej izenačene moči. V zadnjih disciplinah se je posebno odlikoval PD Zagreb, tako da se je oddvoji] za par sto točk od drugih. Enotnost, Kladivar in Mladost so se stalno borili za drugo, tretje in četrto mesto. Vsi tekmovalci so se plemenito borili za zmago. Tekmovanje je doseglo svoj namen, kar pričajo tudi doseženi rezultati: Tek na 100 m: 1. Rožman (Enotnost) 11.9, 2. DOmiani (Zagreb) 12,0, 3. Kunst (Enotnost) 12.2, 3. Kopitar (Kladivar) 12.2, 4. Pristovšek (Kladivar) 12.2, 5. Djurin (Zagreto) 12.3, 6. Golob (Mladost) 12.3. Kopje: 1. Rojc (Kladivar) 43.44, 2. Jaklinovič (Zagreb) 40.96 3. Dvorak (Enotnost) 40.40, 4. Debeljak (Kladivar) 39.92, 5. Vinek (Zagreb) 38.80, 6. Dretnik (Slovenjgradec) 37.84. Skok v višino: 1. Jaklinovič (Zagreb) 1.70, 2, Majerovič (Mladost) 1.65, 3. Petrič (Enotnost) 1.60, 4. Bel-cer (Kladivar) 1.60, 5. Škerjanc (Enotnost) 1.55, 6. Grandič (Zagreb) 1.55. Tek na 1500 m: 1. Košuta (Mladost) 4.18,5, 2. Petrovič (Zagreb) 4.27,2, 3. Prelog (Kladivar) 4.33,6, 4. Mihevc (Enotnost) 4.37,4, 5. Baum-gartner (Kladivar) 4.41,8, 6. Kadrku-ka (Zagreb) 4.42,8. Krogla: 1. Grgin (Zagreb) 14.62, 2 Nečimer (Enotnost) 12.53, 3. Rojc (Kladivar) 12.36, 4. Špiljak (Zagreb) 12.13, 5. Horvat (Kladivar) 11.94, 6. Kocutar (Enotnost) 11.65. 3. Rožman (Enotnost) 5.67, 4. Golob (Mladost) 5.65, 5. Belcer (Kladivar) 5.49, 6. Kunst (Enotnost) 5.48. 55.20, 4. Špilja (Zagreb) 54.24, 5. Brčič (Zagreb) 53.98, 6. Plešej (Sl. Gradec) 51.25. Steleta 4 X 100: 1. Zagreb 47.0, 2. Kladivar 48.4, 3. Enotnost 48.5, 4. Mladost 49.2, 5. Slovenjgradec 52.0. Po skupni oceni točk brez meta bombe in štafet je vrstni red naslednji: 1. Zagreb 10.562.6 točke, 2. Kladivar 10.042.6 točk, 3. Enotnost 9.860.8 točke, 4. Mladost 9.616.2 točke, 5. Slovenjgradec 6.661.4 točk, 6. železničar 4.430.8 točke. LAHKOATLETSKI MITING V SUBOTICI 8«? drž. rekord Stefanoviča na 10.000 m 81:45,4 min. Subotica, 19. okt. Včeraj in danes je bil na mestnem stadionu lahkoatletski miting, na katerem so tekmovali lahkoatleti Spartaka in Partizana. Zaradi slabega vremena je 80 m jez ovire rženskel- i ivr-m bilo tako prvi kakor drugi dan tek- iar (&J,artel0 12 S Z ^ vn' teK movanje prekinjeno. Kljub temu pa tak) 13 9 ' ’8’ 2' Č (Spar_ ma med kosarkasicami FD Kvarner Skok v višino: 1. Vukovič (Partizan) 184 cm. 2. Dimitrijevič (Partizan) 180 cm, 3. Rajčič (Spartak 170 cm. var, Celje) 38:12.1, 8. Verdinak 39:18, 9. Jamšek 39:31.2, 10. Jelen (vsi SFD Rudar, Trbovlje) 45:05.7. Mladinci: 1. Slana Ivan (Polet) 29:19.6. 2. Kraševec Franc (SFD'Gregorač, Jesenice) 30:10.5, 3. Urbič Vlado 50:15.8, 4. Slanic Feliks 30:36, 5. Kralj Franc (vsi FD Polet, Maribor) 32:36.7, 6. Pucihar Ivan 33:15.2, Za-noškar Srečo 33:20.4, 8. Gorše Jože (vsi FD Krim) 34:20.2 9. Sotenšek Davorin (SFD Zagorje) 38:01.3, 10. Vovk Jože (FD Krim) 39:44.5. Po končanih dirkah je bil kratek nagovor tekmovalcem ter razdelitev praktičnih daril im diplom. MLADINSKI REPREZENTANCI SPLIT : ZAGREB 3:1 (3:1) Zagreb, 19. okt. V predtekmi PtN venstvene nogometne tekme Metalac l Dinamo (Pančevo) sta se danes srečali _ mladinski nogometni reprezentanci Splita im Zagreba. Zmagali so zasluženo Spličani z rezultatom 3:1 (3:1). • KOŠARKA FD Kvarner : FD Enotnost 32:11 Ljubljana, 19. okt. Danes je bila na igrišču FD Enotnosti na Taboru tek- sta bila dosežena na tem tekmovanju „ dva odlična rezultata. Diordie Stefa- g0 Damgublč (Spartak) Skok v daljino: 1. šerčič (Partizan) 6,65 m, 2. Dimitrijevič (Partizan) 5,93 m. Tek na 5000 m: 1. Mihalič (Partizan) 16,08,4 min. 2. Segedin (Partizan) 16,15 min., 3. Mikuška (Spartak) 16,34 min. DRUGI DAN TEKMOVANJA: 10.000 m: 1. Stefanovič (Partizan) 31:45,4 min. Skok v daljino: (ženske); 1, Var-muža (Sartak) 4.91 m, 2. Madjar (Spartak) 27,28. Troskok: 1. šerčič (Partizan) 13,53 m, 2. Lenert (Partizan) 12.93. novic je dosegel v teku na 10.000 m Skok ob palici: Zaradi slabega vre-z rezultatom 31:45,4 min. nov držav- mena je bilo skakanje predčasno pre-ni rekord, Madjarjeva pa je postavi- kinjeno. Do prekinitve so Samardjič, la v teku na 80 m čez ovire enega Dušanovič in Lenert (vsi Partizan, najboljših letošnjih rezultatov v Ju- preskočili višino 3.40 m), goslaviji. Rezultati prvega dne so bili Tek na 1000 m: 1. Pavlovič (Bar- nasldnji: tizan) 2:44,2 min. GORSKO KOLESARSKO PRVENSTVO SLOVENKE Grajzer Miro (Krim), trojni kolesarski prvak Slovenije Slovenski kole- Trbovlje, 19. okt sarji so z današnjo izvedbo gorskega prvenstva zaključili svojo letošnjo sezono. Prireditev, ki je bila poverjena FD Rudarju, je bila dosedaj ena najlepših v trboveljskem revirju. Bila je zelo dobro organizirana, saj se je prireditelj na vso moč trudil, da bi izvedel tekmovanje brezhibno. Občinstvo, ki se ga je nabralo lepo število, je bilo s to prireditvijo nadvse zadovoljno, saj so se tekmovalci res potrudili in tako napravili koristno propagando za to lepo fizkulturno panogo. Proga je vodila od kolodvora, se lahko vzpenjala preko prvega predela Trbovelj — Vode skozi mestio, nato pa zavila po zelo strmih serpentinah do Podmeje, kjer je bil cilj za mladince, dočim je bila za člane speljana še kake 3 km višje do vrha prelaza v Savinjsko dolino. Vzpon je znašal okoli 30°/oo docim je bil vzpon na lanskem prvenstvu samo 10°/oo. Proga je bila torej zelo težka, za mladince, ki niso vajeni Gko velikega napora, pa deloma celo prenaporna. Tekmovalo! so bili zalo podvrženi izrednemu naporu, tako da lahko trdimo, da je ta fizkulturna panoga ena od najtežjih in da zahteva temcli'to pripravo. Ker je bilo zjutraj hladno vreme, so začetek dirke preložili 'id 9. na 10. nro. Zgled velike po&rtvo valisasti Kot zgled velikega požrtvovanja lahko vzamemo primer tekmovalca SFD Kladivarja iz Celja Mira Fabja- na olimpijskih igrah mednarodnih tekmah. ter na dragih ja z Reke i« FD Enotnosti iz Ljubljane, v kateri je prepričevalno zmagala ekipa FD Kvarner ja z reaultatom 32:11 (13:5). V predtekmi so igrali junlorji FD Triglava z juniorji FD Enotnosti, ki so premagali Enotnost z rezultatom 17:15 (8:7). (Nadaljevanje s 1. strani) puž Lado (Kamnik) 4:35, (povprečna brzina 66 km), 2. Jakše Rafael (št. Vid) 4:38, 3. Stare Lado (Ljubljana) _ 4:38 Vs; kategorija športnih motorjev do 500 cm (8 tekmovalcev): 1. Trampuž Emil (Kamnik) 4:02, (po- vprečna brzina 74.5), 2. Keber Drago (Maribor) 4:03, 3. Zupančič Zmago (Kranj) 4:27.4; kategorija športnih motorjev nad 500 cem (6 tekmovalcev): 1. Lampe Stanko 4:28 Vs (povprečna brzina 67 km), 2. Javornik Jože (oba Ljubljana) 4:27 4/s, 3. Bo-kavšek Ladislav (Postojna) 5:01 Vs. Prikolice (3 tekmovalci): i. Pogačnik Anton (Kranj) 5:17 4/s, (povprečna brzina 57 km) 2. Ribič Ivan 5:22 * 1 * 3 4,s, 3. Avsec Marko (oba Ljubljana) 5,35 'Vs; topolini (5 tekmovalcev): 1. Levičar Gustav 6:13 Ve (povprečna brzina 48,2 km), 2. Pintar Slavko 6:25, 3. Lozej_ Franc (vsi Ljubljana) 6:36; avtomobili 750 ec m (5 tekmovalcev): 1. Petelin Srečko 5:20 (povprečna brzina 56,2 km) 2. Grašič Janko na pol ke ki je moral prevozili 35 km dolgo t od Celja do Trbovelj na kolesu, er mu na železniški postaji niso sprejeli na vlak kolesa. Kljub temu se ni ustrašil in se je odpeljal s kolesom v Trbovlje in tudi tekmoval. Med mladinci se je s svojo požrtvovalnostjo izkazal Davorin Sotenšek iz Zagorja, ki je tekmoval na navadnem turističnem kolesu z balonskimi plašči. Od tekmovalcev je bil najboljši Grajzer Miro, ki je danes osvojil že tretje prvenstvo Slovenije. Postal je namreč prvak Slovenije v cestnih ‘n dirkališčnih tekmah, sedaj pa si je osvojil še gorsko prvenstvo. Pred nekaj tedni pa je osvojil kljub defektu in pade-: tretje mesto na gorskih tek mah FLRJ. Njega smatrajo za enega najveej'h kolesarskih talentov Jugo slavije. Star je komaj 23 let in tekmuje letos prvič, drugo leto pa ho po izjavah organov FISAJ-a zastopal, če bo ostal na takšni višini, Jugoslavijo 56,2 km) 2. Grašič 1. Goltes Janez 5:05 (povprečna brzina 59 km). 2. Orehek Pavel (oba Ljubljana) 5:49; športni avtomobili 2000 cm: 1, Malerič Dušan (Ljubljana) 4:21 */b (povprečna brzina je 68.8 km). Zvečer je bila v jamski restavraciji v Postojni razglasitev rezultatov in razdelitev plaket, nakar se je razvila prijetna zabava. Kljub težki gorski progi se je tekmovanje končalo brez večje nezgode. & \ „ |tp 4 Maribo uii Slana Ivan s svojim prvim mestom. Večina te.movalcev je kij ib svojim naporom in trudu le zvozila naporno pot do kraja. Rezultati tekme so naslednji: Člani: 1. Grajzer Miro 30:24, 2. Polak Srečko 34:01.4, 3. Štibernik Franc (vsi FD Krim, Ljubljana) 34:36, 4. Podmilščak Franc (Polet) 35:51.2, 5. Čavlič Vojko (SFD Rudar,- Trbovlje) 37:02.18, 6. Kranjc Martin (Pesnica) 37:16.2. 7. Fabjan M re (SFD Kladi- mSmM Skupina motoristov takoj po startu NAJBOLJŠE PLAVALKE V EVROPI L. 1947 V nasprotju s plavalci, naše plavalke še niso dosegle evropske ravni V prejšnji številki »Poleta« smo pregledali najboljše plavalce in pgotovUi velik napredek plavalnega športa v Evropi. Pri ženskah o tem v tolik} meri nikakor ne moremo trditi. Edina disciplina, ki se je *elo razmahnila, je prsnislog plavanja, na vseh ostalih progah pa zaznamujemo siter napredek v povprečju, toda vrh je ostal v primeri z lanskim letom enak ali še celo slabši. »ajliitrejše plavalke Evrope v letu linj. Ua ieve; iSuthansen, Termeulen in Riaeh Ozrimo se za 11 let nazaj v olimpijsko leto 1933. Primerjajmo uspehe z olimpijskih iger v letu 1936., na katerih so se srečale vse najboljše paivalke sveta, z letošnjim evropskim prvenstvom. Na olimpijadi je imela šesta tekmovalka v finalu na 100 m prosto čas 1:08,4, na letošnjem evropskem prvenstvu pa je šesta v finalu zabeležila 1:08,8. še lepšo sliko imamo na 100 m hrbtno. Letošnja zadnja finalistka v Monte Carlu je plavala 1:19,0, na olimpijskih igrah pa 1:20,6 in med temi sta bili še dve Američanki. Ko ugotavljamo ta napredek v povprečju evropskih plavalk, se obenem oziramo na vrh lestvice, kjer pa plavalke daleč zaostajajo za svetovnimi rekordi. Katharin Harup še zdaleka ne more biti naslednica fenomenalne Ranghild Hvegerjeve, ki drži svetovni rekord na 400 m prosto v času 5:00,1. Morda še bolj je oddaljen čas, ko bo izboljšan svetovni rekord Ni-zezemke Cor Kintove na 100 m hrbtno, ki znaša 1:10,9, kar je celo boljše od moškega jugoslovanskega rekorda (Miloslavič 1:11,1). 100 m PROSTO 1:05,1 Nathansen (Danska 1:06,0 Termeulen (Nizozemska) 1:06,6 Andersen (Danska) 1:07,9 Fredin (švedska) 1:08,6 Lundijuist (švedska) 1:08,8 E. Szekeljr (Madžarska) 1:08,8 Schumacher (Nizozemska) 1:08,8 Tidholm (švedska) 1:09,5 Caroen (Belgija) 1:09,0 Riach (AngUja) Najboljša Jugoslovanka Beara 1:14,4. V lestvici so skoro vse znanke z evropskega prvenstva. Preseneča pa nas, da so se med Nizozemke in Danke, ki so bile doslej edine favoritinje na tej progi, vrinile tud plavalke drugih narodnosti. Sploh opažanio, da počasi izginja »zakup«, ki so ga imele Danke in Nizozemke v ženskih plavalnih disciplinah. Res je, da so še vedno najboljše, vendar pred 10 leti ni bilo plavalk v Evropi — razen morda Nemk — ki bi jim lahko uspešno konkurirale. Na desetem mestu je v lestvici Angležinja Riach, ki se je v Monte Carlu že plasirala v finale, pa je morala na dan finalnih Najboljša ameriška plavalka Ann Cm-tts tekmovanj v bolnišnico tn je nekaj dni nato umrla na posledicah otroške paralize. Od Američank je najboljša Ann Curtis, ki ima na tej progi najboljši čas 1:07,0. Verjetno pa je, da to ni meja njene zmogljivosti, kajti nedavno je izenačila svetovni rekord na 100 yardov prosto v času 59,4, ki ga drži Nathansenova. Druga najboljša Američanka sprinterka je B. Helser, ki je plavala 100 yardov v času 1:00,3, kar odgovarja na 100 m času med 1:06—1:07. 400 m PROSTO 5:18,2 Harup (Danska) 5:19,8 Gibson (Anglija) 5:20,9 Caroen (Belgija) 5:21,6 Andersen (Danska) 5:21,8 TermAiieu (Nizozemska) 5:27,3 E. Szekely (Madžarska) 5:34,0 Tidholm (Švedska) 5:35,2 Wellington (Anglija) 5:35,8 Larsen (švedska) 5:38,5 Tomas (Francija) Najboljša Jugoslovanka Miša Slano jeva 5:59,2. Največ je presenečenje na 400 m meto je gotovo komaj 16 letna mala Angležinja Gibsonova, ki je dosegla na evropskem prvenstvu dve drugi mesti. Predvojna plavalka na tej progi je Belgijka Caroen, ki je bila v letih 1939-40 edina konkurentka Hvegerjeve. Vse ostale tekmovalke so iz mlajše generacije. Američanka Ann Curtla je na tej progi edina, ki bo lahko naslednica Hvegerjeve. Letos ji je že odvzela rekord na 440 y (402.5 m) v času 5:07,9 (Hvegerjeva 5:11,5). Ona je tudi najbolj resen kandidat za zmagovalko na 400 m prosto v Londonu. Druga najboljša ameriška doigopro-gašica je Sahnerjeva, ki je pred kratkim izboljšala ameriški rekord na 1500 m prosto v času 22:23,1. 200 m PRSNO 2:49,2 van Vliet (Nizozemska) 2:56,1 E. Szekely (Madžarska) 2:58,5 de Groot (Nizozemska) 2:59,2 Haverlag (Nizozemska) 2:59,8 E. Novak (Madžarska) 3:01,2 Sorensen (Danska) 3:03,2 van Berkhoven (Nizozem. 3:05,1 Gordon (Anglija) 3:05,3 Fernlund (švedska) 3:05,5 Nathansen (Danska) Najboljša Jugoslovanka Mira Kor-pes 3:07,8. Na prvem mestu je van Vlietova s svojim fantastičnim rekordom. Vendar smo pričakovali, da bo na evropskem prvenstvu bolj nadkriljevala svoje sotekmovalke. Izkazalo pa se je, da je morala voditi ostro borbo z odlično Madžarko Evo Szekely, id jo je posebno v zadnjih metrih že skoraj dohitela. Po svojem »poreklu« je prav za prav crawlistka Szekely-jeva nepričakovano zasedla drugo mesto na evropski lestvici prsnih plavalk z odličnim časom, ki jo uvršča na četrto mesto v svetovni lestvici vseh časov Pet plavalk pod tri minute predstavlja lep napredek na tej progi. Na šestem mestu vidimo znanko z olimpijade 1936. Inge Sorensen, ki je bila takrat najmlajša tekmo- valka olimpijskih Iger (13 let) in jo zasedal tretje mesto v finalni borbi na 200 m prsno. Crawlistka Natlian-senova je nedavno poizkusila s prsnim slogom in ugotovila, da ji tudi »gre«. Na tej progi so plavalke napravile največji korak naprej, saj bi bila zmagovalka z olimpijade 1936, Japonka Maehata, s časom 3:03,6 komaj na osmem mestu v evropski lestvici. V prsnem slogu ameriške plavalke ne dosezajo evropskih, saj ima najboljša Američanka Siviler čas 3:07,2, ki je ie za šest desetink boljši od časa naše Mire Korpesove. 100 m HRBTNO 1:15,9 Harup (Danska) 1:16,5 Gibson (Anglija) 1:16,5 Gaillard (Nizozemska) 1:17,2 van Fegelen (Nizozemska) 1:18,2 E Novak (Madžarska) 1:18,2 Berlioux (Francija) 1:19,6 Petersen (Danska) 1:19,6 Akerberg (Švedska) 1:20,0 Scheffer-Senff (Nizozem.) 1:21,0 Maligina (ZSSR) Najboljša Jugoslovanka Danica Beara 1:29,8. Kot na 400 m prosto je tudi na 100 m hrbtno ostra borba med Haru-povo in mlado Gibsonovo, ki sta edini resni kandidatki za olimpijsko zmago. Donka Novakova že več let stalno plava pod 1:20 in ima skoro zasigu-rano mesto v finalu. V lestvici vidimo celo zmagovalko s prejšnje olimplade Dlno Seoff, sedaj že poročeno Schef-fer. Ona je — poleg Sorensenove —■ edina izmed plavalcev in plavalk finalistov olimpijskih iger 1936, ki ša uspešno aktivno nastopa. Redek primer športne vztrajnosti! Ako seštejemo točke v vseh disciplinah, dobimo to-le sliko: 1. Nizozemska 65,5 točk 2. Danska 54,5 točk 3. Madžarska 29,5 točk 4. Švedska 28,5 točk 5. Anglija 24,5 točk 6. Belgija 19 točk 7. Franclja 6,5 točk 8. ZSSR 1 točka Po točkah Je Nizozemska pred Mady Moreau, ki je zmagala v Monte Carlu v skokih v vodo Dansko, medtem ko je bilo na evropskem prvenstvu obratno. Težko je reči, katera od teh dveh držav je boljša, vsekakor pa je 18 točk razlike, e kakršno je zmagala Danska v Monte Carlu, prevelik naskok. Madžarska, švedska in Anglija imajo dobre ženske ekipe, ki so se v zadnjih letih kvalitetno zelo povzpele. Nekoliko je zaostala Belgija, ki je bila včasih skoraj enaka Danski in Nizozemski. Jugoslovanske plavalke daleč zaostajajo za najboljšimi na svetu. Vendar bi bilo zgrešeno mnenje, da naše plavalke nimajo sposobnosti doseči isto kvaliteto na kakršni so že danes naši moški reprezentanti. Mira Kor-pes, Miša Stanojeva in mnoge druge plavalka so prav gotovo zmožne uvrstiti se med najboljše v Evropi. Edina napaka, da se do sedaj še niso uveljavile v svetu, je pač pomanjkanje s!stematičnega treninga. Treba bo marljivo vaditi in gotovo bo postala tudi naša ženska ekipa popolnoma enakovredna moški. Mitja P. Nogometno prvenstvo Primorske PD TOLMIN : PD AJDOVŠČINA 5:1 Pred 14 dnevi je bHa v Ajdovščini nogometna tekma med moštvom domačega FD ki gosti iz Tolmina. Zmagalo je moštvo FD Tolmina z rezultatom 5:1, kar kaže boljšo kondicijo tolminskih, nogometašev, ki je posledica resnega in stalnega treninga. FD Ajdovščina je pokazala mnogo dobre volje in se je vso tekmo trudila, da bi zaustavila napade Tolmincev, ki edini v Primorju igrajo moderen »W« sistem. V vrstah FD Ajdovščine ie bilo opaziti precej mladih igralcev, kar je dokaz, da je tudi na tem polju posegla v fizkulturno borbo mlada generacija. Pri moštvu FD Tolmina se je odlikovala predvsem krilska vrsta in napad. Občinstvo Iz Ajdovščine je ob tej priliki še enkrat pokazalo svojo vztrajno nediscpliniranost, škodoželjnost in zavidanje. Mnoga društva in gledalci, zlasti pa mtadieia so podvrženi Se staremu klubaetvu in lokal patriotizmu, misleč, da mora biti njihovo društvo na lastnem igrišču vedno zmagovalec, ne glede na način uporabljanja dovoljenih in nedovoljenih sredstev in načina igre. Tako smo opazili pri igralcih Ajdovščine in pri gledalcih absolutno pomanjkanie tovarištva, živčno napetost in razburjenost med igro, absolutno nepriznanje boljše igre gostov. Na vse načine so zmerjali in obrekovali ne samo igralce, ampak cel okraj odkoder so prišli. Zlasti so se izkazali pri nagajanju vratarju, kateremu eo uničili iimoiu-:, ki jih je 'imel pripravljene za okrepitev svojega moštva v polčasu. Vprašamo se ali je to način pripravljanja nase mladine k novi fiz-kulturi, k tekmovanju za fizkuHurni znak, k preobraževanju novega fiz-kuiturnika, dobrega državljana? Mislimo, da je tega ^ precejšnji meri kriv krajevni odbor LMS, ki ni pod-vzel nikakršne kampanje proti takim izstopom. Zato predlagamo, da fcim-praj podvzame vse potrebne ukrepe, da v nadalje prepreči vse izgrede in da pouči mladino, da se mora na tekmah dostojno obnašati. Otvoritev fizkulturnep doma FA Stražišče Preteklo nedeljo je bil v nizu raznik fiz kulturnih prireditev otvorjen fizkui-turna dom v Stražišču, ki jo bil mod slednjem kolu je bil po- Trošin v dobrem času 2 uri 28 min. (26: : 25k žensko pa moskovski »Di- Tbiličanov se je pojavljala v tesnosti ržen (že četrtič na tem prvenstvu!) jn 0.8 sek. Estonski športnik Tomson namo« (27 : 13). _ igre in oviranju medsebojnih igral- prvak 1946 moštvo Doma oficirjev je osvojil prvenstvo v kategoriji Po tem porazu je v moški skupini cev. medtem ko so Litavci to izrab- (Tbilisi) od moskovskega »Dinama« 500 ccm z najboljšim časom dneva sigurno zmagal SKIF (Kaunas). V ijali za tožne mete v koš. Posebno 35:29. Vsled tega je lanski prvak nr„m- p,,- rvrvenstva startali mo ‘IVo »žalubisrtv-Ot^Iifalri^Tt; e,ek‘en " ^ 'T ^ ^ torji z SSO ccm, kjer je prfšfl prli na golo »Zalgiris« 57.34. Litavci, ki so v zamenjavi z Lagunavicusom odlič- drugo mesto se je plasirat tbiliski Moskovčan Kiriinv Gn ie notrebo- ee posebno v zadnjih dneh prvenstva no igral v obrambi in obenem po- »Dinamo«, na tretje pa CDKA. val za 202 km 2-28-08 V razredu mo- držovnV^nlVnVn pokazalivigri z maga iv napadu V ženski skupini je potrdila pr- torjev 125 ccm je zmagal Kurenkov v državnim prvakom - tbiliskim Do- Tbihcam so bili premagani, ker so venstvo ZSSR iz preteklega leta eki- času 2:48:48 6 Dirkal je na motorju mom oficirjev - visoko kvalitetno bili preveč vajeni le svoje igre. Na- pa MAI. Ekipa je v zadnjih kolih »Moskva« igro košarke. Gledalci so videli udi sprolmki so jih nadkriljevali na te- premgala LDO 32:30 in »Spartak« v ž , jh di k h 100 , vigrano.moštvo, močno po svojih teh- renu in v igri z žogo. V moštvu Ar- 31 :21. Na drugem mestu so igralke kaLoHb l25 ccm zma£rala PHtkovI menih in taktičnih mojstrovinah, ob- mejcev so naslaia prerekanj«. Tudi moskovskega »Dinama«, na tretjem ?-a fi !u- ■ccm rritkova. Reprezentanca Sovjetske zveze, ki je osvojila evropsko prvenstvo v Košarki Najboljši čas dneva je postavila v rmtd.okomolivc«:. ^ tegoriji 250 ccm Moskovčanka Ozolina, Dizavno prvenstvo je potrdilo po- kj je prevozita 100 km v 1 ur,i 15 min. onem pa prežeto s silno voljo do Džordžinski, ki ima velika izkustva zmage. O njihovih temperameninih iz težkih mednarodnih tekem, je za- _______ _________ _ _______ nasprotnikih se tega ne da trditi, padel nastrojenju svojih tovarišev, rast visoške" kvafitete'~sovjetske’ ko- iT1 i s SPk Predstavnica Sovielske ar- Tbihcani so bili ze tri točke v vod- Vsled tega proli koncu igre niso gle- žarke, posebno moških ekip. mije KHjkevr je žagala v razreda 350 ccm motorjev v času 1:24:40.3. SS**r- ta rezultat lahko še mnogo izboljšal, za fizkulturo in šport je izdal od- vakov Sovjetske zveze. Mnogi od njih saj v metih ni dosegel svojih najbolj- redilo, naj se najboljši športni moj- kot lahkoatlet Heino Lipp, rokobo- šib uspehov. Njegov rekord v metu stri Sovjetske zveze odlikujejo z njevanje svojih nalog. Smučarske po, staje, drsališča, ves športni inventar, ki je dobro shranjen in izpopolnjen rec Kotkas. boksar Kariste in drugi krogle znaša 16.73 m, medtem ko je zlatimi medajlami prve stopnje, ki od nrotcklAGro m n ra tr /»o! .M: rvrS- «« ---: ,i_i „x __v. ____• -o> - v » , . . . . ... -1 : . i - od preteklega leta, mora v celoti pri" so poznani daleč preko mej Sovjetske disk že vrgel preko 49 metrov čakati tizkuiturmke. S sodelovanjem zveze. Število fizkultumikov študen-vehkega števila smučarjev in drsalcev tov na univerzi v Tartuju se ,je šest-mora biti zimski šport prav tako mno- krat povečalo v primeri s predvojno -IS J*0! i® ]etnb Trening se mora Estonsko. Poleg tega je v republiki osnovan fizkulturni tehnikam in se začeti čim bodo dopuščale prilike ________________ _____________ ________ . ne šele takrat, ko je sezona že v pol- dem mladinskih športnih šol, v katere nem toku. lovariš Molotov je nekoč zahaja preko 1500 slušateljev, dejal: »0 končnem rezultatu športa odločajo običajni športniki in njih množičnost.« To pomeni, da športni uspehi izhajajo iz množičnih vrst fiz-kultumikov in ne samo iz vrst po-edincev. Z&Z knis £sa ssra jih je nedavno uvedel ministrski svet ZSSR, da bi s lem izzval čim večje zanimanje za še večje uspehe sovjetskih športnikov. Prvo zlato medajlo je dobil za- Helna Lipp dfesegsl v desetes*&li4»|u 7079 točk Študent tartuške univerze Heino Preteklo nedeljo so po prestobiici služni športni mojster, prvak So-Estonske republike vozili motorji z ve- vjetske zveze in svetovni rekorder likimi startnimi številkami. Množice v dviganju uteži Grigorije Novak iz gledalcev so hitele v eno najlepših Moskve. Fazen njega sta dobila mestnih četrli, kjer se je vršilo mo- zlati medajlj tudi zaslužni športni toristično prvenstvo Sovjetske zveze, mojster, prvak Sovjetske zveze in Velika kolona moloristov je nudila svetovni rekorder Jakov Kucenko Lipp, ki je sovjetski in evropski re- Prazničen pogled. Častna tribuna na iz Kijeva ter Gorijenko iz Lenin-Ce je zimski šport množičen, dobro korder v metu krogle, v metu diska startnem mestu je bila okrašena s grada. služi pri množičnem normi za znak GTO. Uspehi športnikov Estonske SSE izpolnjevanju pa ima najlepse izglede, da postane prvak ZSSR, je pred nekaj dnevi na estonskem republiškem prvenstvu v lahki atletiki poiskušai izboljšati vsezvezni rekord v deseteroboju. Dosegel je odličen rezultat — 7097 točk, V času sovjetske oblasti se je števjlo vendar mu manjka še 62 točk do re-Sportnikov v Estonski republiki osein- korda ZSSR, ki ga je prav letos iz-krat povečalo. Samo letos so estonski ktaitjšail mladi deseterobojec Volkov. Športniki postavili 13 vsezveznih re- Podrobni rezultati Heino Lippa so kordov, V buržoazni Estonski je bilo Lili: yeega 60 športnih klubov, od katerih 100 m — 11,5; daljina — 6.08; met te največji štel 1000 članov. Danes je krogle — 15.50; skok v višino — 1.65 v tej republiki 1424 fizkulturnih ko- metrov; 460 m — 51,2; 110 m čez lektivov. Športno društvo »Sila«, okrog ovire — 15,6; met diska — 45. 44m; vi J Svetovno prvenstvo v nogometu bo šele leta i9£o? Jugoslavija, čSR In Poljska se potegujejo za organizacijo s vetovnega prvenstva Mednarodna nogometna zveza (FIFA) se je odločila na seji v Amsterdamu, da bo priporočila odigranje IV. svetovnega prvenstva v nogometu šele za 1. 1950, torej za leto pozneje kot bi moralo biti. Prireditev je bila že pred vojno po III. svetovnem prvenstvu dodeljena Braziliji, toda vojna je Izvedbo onemogočila. Prvotno je bHo določeno, da bo prvenstvo leta 1947, nato je bilo preloženo na 1949 in sedaj še za eno leto. Glavni vzrok za ta predlog je koordinacija svetovnega prvenstva z olimpijskim turnirjem. Obe prvenstvi sta namreč prirejeni vsako četrto leto in bi bilo zato bolje, da bi bilo med njimi razdobje vsaj dve leti. Ker bodo olimpijske igre prihodnje leto v Londonu, bi bilo torej boljše, da bi bil turnir za svetovno prvenstvo prirejen šele leta 1950, ker bodo prihodnje olimpijske igre L. 1952 v Helsinkih, naslednje svetovno prvenstvo v nogometu pa leta 1954, verjetno v Angliji. Problem prihodnjega svetovnega prvenstva v Braziliji predstavlja zlasti zahteva Brazilcev, da bi se igralo prvenstvo samo v dveh kolih po izločilnem sistemu, v končnici prvenstva pa bi igrali med seboj samo štirje najboljši po tako imenovanem sistemu točk, v slučaju^ da bi dve moštvi dosegli isto število točk, pa bi odločevala razlika v golih. Proti temu je večina članov FIFA-e, ki so mnenja, da se more igrati svetovno prvenstvo (Coupe de Monde) samo po izločilnem sistemu. Brazilski delegat v Amsterdamu pa ni bil opolnomočen, da bi izrekel končno odločitev o letu prireditve in o sistemu tekmovanja, niti ni mogel zagotoviti prevoz tekmovalcev z letali. V slučaju, da Brazilija ne bi mogla prirediti leta 1950 svetovnega prvenstva — veliko težavo jim namreč povzroča tudi zgraditev dveh stadionov v Rio do Janeiru in San Paolu — bi bilo prirejeno svetovno prvenstvo v Angliji, ki je predložila v Amsterdamu svojo kandidaturo. Za prireditev svetovnega prvenstva v nogometu pa so se poleg imenovanih držav potegovale tudi Jugoslavija, Češkoslovaška in Poljska, ki so ustvarile tako imenovani slovanski blok in hočejo uresničiti prireditev svetovnega prvenstva v nogometu v vseh teh treh državah. Tekme bi bile na najlepših Štadionih vseh treh držav, ker bi sicer niti ena od imenovanih sama no imela primernih igrišč za tekme za svetovno prvenstvo. Na Poljskem bi prišla v poštev predvsem stadiona v Krakovu in v Varšavi, v Jugoslaviji v Beogradu in Zagrebu, v ČSR pa v Pragi na igrišču Sparte in ▼ Bratislavi. V lahki atletiki so bili v Ameriki letos najuspešnejši Črnci Letos sta gostovali v Evropi dve lahkoatletski moštvi i/. Amerike. Prvi je načeloval črnopolti Harrison Dillard, drugi pa Bob Fitch. Medtem pa so ameriški lahkoatleti doma le malo tekmovali in dosegli le povprečne rezultate. Trenutno najboljši tekač na čez ovire na svetu, črnopolti ameriški Vkoatlet Dillard iz Baldwin-\ValU-cejeve univerze v Ohiu, je potoval po Evropi s »severno skupino«, ki je obiskala zlasti skandinavske države. Čeprav mu nihče od evropskih tekačev »i mogel ogražati prvega mesta, tudi njemu samemu ni uspelo zboljšati njegovega najboljšega rezultata 13,9 se-«nd, ki ga je dosegel že spomladi, dočim je na prvenstvu ZDA zmagal v času 14,0 sekund. Najboljši rezultat ameriškega tekača na 1000 m e bil na gostovanju v Evropi 2:24,7, ki ga je dosegel Tarver Perkins iz učiteljskega zavoda v Severnem Illinoisu, in sicer na lahkoatletskih tekmah v Vaexjoe na Švedskem. Čeprav je postavil nov ameriški rekord, je bil premagan od Šveda Gu-stafssona, ki je rabi! le 2:23,4 min. Bob Fitsch, bivša »zvezda« državne univerze v Minnesoti, je zmagal v metu diska na vseh svojih nastopih v Evropi. Na mitingu v Brnu je dosegel vsega 1 cm pred sovjetskim metalcem Heinom Lippom. rezultat 54,69 m. v Pragi je premagal Consolinija z rezultatom 51,26 m, zmagal pa je tudi v Carigradu in še t drugih mestih. Njegov največji nasprotnik na olimpijskih igrah bo verjetno njegov učenec in prijatelj » univerze, črnopolti Fortune Gordien, ki je tekmoval v Evropi v »severni skupini« in je v Oerebrou na Švedskem dosegel rezultat 54,64 m. Ameriški lahkoatleti, ki so ostali po odhodu svojih tovarišev doma, so v večji meri počivali in niso tekmovali na nobenem važnejšem tekmovanju. Najboljši ameriški sprinter Nel Patton si je zdravil nategnjeno mišico, tako da je ostal njegov rezultat 9,4 sek. na 100 y najboljši v letošnji sezoni. Hou-den je dosegel na državnem prvenstvu na 100 m v predteku rezultat 10,4 sek, kar je bil najboljši rezultat prvenstva. Izkazali so se letos tudi ameriški metalci krogle, od katerih je bil najboljši črnopolti metalec s čikaške univerze Chuck Fonville, ki je z rezultatom 16,74 cm letos najboljši na svetu, Črnopolti Američan Steele je oostavil letos z 8,08 m najboljši rezultat na svetu v skoku v daljino NajbolHH kolesarji na sveta leta 1947 Svetovno prvenstvo v cestnih dirkah med amaterji je dosegel Italijan Ferrari, med profesionali pa nepričakovano Mieddelkam pred Belgijcem Secrujem. Na dirki okoli Belgije je zmagal Nizozemec Van Herzele, ki je potreboval za 1100 km dolgo progo 33:01:18 ur, drugi je bil Ramon v času 33:09,10 ur, tretji Rogier in četrti Secru. Dirke so bile od 13. do ‘8. maja, vsi imenovani so Belgijci. V dneh od i. do 8. junija je bila dirka okoli Luksemburga na 950 Irtn dolgi progi, ki so se je udeležili večinoma le domači kolesarji. Zmagal je Mathias Clemens v času 32:57:%(, ur pred Diederichom, Kircherjem in Geusom. Največje kolesarsko cestno tekmovanje je bila lelos Tour de France, v kateri je po dramatičnem poteku zmagal Francoz Robič pred svojilni rojakom Fachleitnerjem in Italijanoma Brambillo in Ronconijem. Dirka okoli Francije je bila letos dolga 4648 km :.n je trajala od 25, junija do 20. julija. Kolesarska sezona v letu 1947 se je končala, zato je zanimivo pogledati, kateri kolesarji na svetu so imeli letos največ uspehov. Iskati jih moramo predvsem med kolesarji Francije, Belgije in Italije in se poslužiti rezultatov največjih mednarodnih tekem kot so Tour de France, Giro d’Italia, Tour de Bel-giqnc, Tour de Lusemburg in Tour de Suisse. Zmagovalec ie potreboval za to progo 148:11:25 ur, drugo plasirani Faclileitner pa je rabil 3 minute in 58 sekund več. Tour de Suisse, ’to je kolesarska d pika okoli Švice, je bila dolga 1170 km in je trajala od 16. do 28. avgusta. Zmagovalec je bil Italijan Bartali v 47:35:55 urah pred svojim rojakom Brescijem. Favorit Coppi (Italija) so je plasiral šele na peto mesto. Drugoplasirani Bresci je bil za zmagovalcem 11 minut in 16 sekund. Na velikih mednarodnih kolesarskih tekmovanjih so bili posebno uspešni belgijski kolesarji. Tako n. pr. dne 6. aprila je zmagal na 246 km dolgi progi Pariz—Roubax belgijski kolesar Claes v času 6:10:34 ur pred Verschue-renom, v dirki Pariš—Bruselj na 325 km dolgi progi dne 13. aprila tudi Belgijec in sicer Sterxe v 9:40:20 urah pred De Simpealerjem, v dirki Pariz— Tours na 251 km dolgi progi Belgijec Schotte v času 7:02:06 urah pred Francozom Ideejem, nato v dirki Bor-deaux—Pariz na 596 km dolgi progi v veliki vročini (ko so prispeli na cilj samo trije tekmovalci) dne 1. junija Sommers v času 70:50:12 ur. Na cilj sta prispela še Dubuison in Leveque. V Italiji je zmagal v največjem tekmovanju na progi Milan—San Remo Bratali, ki je potreboval m 283 km 8:33 ut. Drugi! je bil Cecchi, tretji Maggin. DROBNE ZANIMIVOSTI CIRIL MUSIL, znani predvojni češkoslovaški smučarski reprezentant, doma iz Novega mesta na Moravskem, je bil preteklo nedeljo odlikovan od armijakega generala t »češkoslovaškim vojnim križem 1939« za partizansko borbo in zasluge v boju za osvoboditev naroda. • V ST. MORITZU JE ZASEDALA 3. iu 4. oktobra tiskovna komisija petih zimskih olimpijskih iger, ki je sprejela na znanje zadnje odločitve, ki se nanašajo na to tekmovanje. Start za tekme moških bo nad »Cabanne Corviglia« v višini 2680 m nad morjem, ženske pa bodo tekmovale v slalomu, dolgem 520 m z višinsko razliko 320 m, ki bo imela 16 do 20 vratič. Proga moških bo ista kot v tekmovanju za »Beli trak St. Moritza«, to je 600—800 m dolga z višinsko razliko 220 m. • V ROSICAH NA SLOVAŠKEM je bila odigrana nogometna tekma med reprezentanco vzhodne Slovaške In reprezentanco Lodza. Tekma se je končala ( zmago Slovakov v razmerju 4:2 (2:1). * DR0BNY in Cernik sodelujeta na mednarodnem teniškem turnirju v Mexico City, ki se' je začel 19. oktobra. Nato bosta odpotovala v Argentino kjer bosta na povabilo tamkajšnje teniške zveze igrala na turnirju v Buenos Airesu, ki se začne 1. novembra. • ROCKEV GRAZIANO, svetovni boksarski prvak v srednji kategoriji, bo verjetno izločen iz vseh ameriških ringov. Sedaj so mu že prepovedali nastop v državi Illinois in New Yorku. V New Yorku ne sme tekmevati zato, ker so ga obdolžili, da se je dal podkupiti, da bi izgubil tekmo. • NA TRENING TEKMI denverskih rug-byjskih igralcev je udarila strela v skupino igralcev. Eden od njih je bil na mestu mrtev, deset pa je bilo težko ranjenih. MEDTEM ko se je pripravlja! znani francoski boksar Marcel Cerdan v Ameriki na prvi nastop, v katerem je, kot smo že pisali, gladko zmagal, se mu je redil doma že tretji sin. • SVEDSKA amaterska boksarska zveza se je odločila, da noben od švedskih boksarjev do prihodnjih olimpijskih iger v Londonu ne sme prestopiti med profe-sionale. NA MEDNARODNEM teniškem turnirju v Parizu je belgijski teniški Igralec Washer premagal Francoza Petro v štirih setih z rezultati 3:6, 8:6, 6:4, 8:6, v drugi semilinalni igri pa je Francoz Dcstremeau premagal svojega rojaka Fe-reta z rezultatom 6:3, 6:1, 6:1. • NORVEŽANI so že začeli z velikimi pripravami Svojih smučarjev za zimske olimpijske igro v St. Moritzu, kamor nameravajo poslati 40 do 50 tekmovalcev in tekmovalk. • FRANCOSKA kolesarska zveza bo priredila dne 7. novembra v Parizu svetovno prvenstvo v nogometu na kolesih. Prijavili so se tekmovalci iz Češkoslovaške, Avstrije, Belgije, Francije in Švice. * NA POLJSKEM so tekmovali češkoslovaški lahkoatleti, od katerih je vzbujal največjo pozornost Zatopek, ki je zmagal na 5000 m v času 14:21,5. Na 100 m je magal Poljak Lipski v času 10,8 in prav tako na 200 m v času 22,8. V motu krogle je zmagal Poljak Lomovsky z rezultatom 14,56 m pred svojim rojakom Gieruttom 14.52 m. • PRVA TEKMA v hockeyu v Pragi bo odigrana letos v dneh 29. in 39. oktobra. Nastopili bodo na »Zimskem stadiona« igralci LTC proti HC Davosu. Letošnjega olimpijskega turnirja v St. Moritzu se bo udeležilo 12 do 14 držav, med katerimi pa zagotovo ne bo Kanade. Praški zimski stadion bo letos odprt že 23. oktobra. NA TENIŠKEM turnirju v Los Angelesu jo češkoslovaški igralec Cernik premagal Američana Falkonburga z rezultatom 6:3. 4:6, 6:4, Drobny pa je izgubil igro z Gonzalesom 3:0, 6:3, 7:5. Po X . kolu državnega prvenstva v Ljub'|ani BORBA ZA PRVENSTVO JE VEDNO BOLJ OSTRA Stojan Puc Ljubljana, 19. oktobra. V drugem tednu turnirja za državno prvenstvo je nastala bistvena sprememba v vodstvu na turnirju: dr. Trifunovič je po začetni sijajni igri nekoliko popustil, pa kaže, da ga bosta najmanj dva tekmeca dohitela, trije drugi pa so mu za petami. Od VIII. kola dalje 'je dosegel dosedanji prvak samo 50% točk. Porazil je Germeka, remiziral v boljših pozicijah s Kulžinskim, Pircem in dr. yidmarjem, izgubil pa je presenelijivo v 11. kolu z Vukovičem. Kaže, da je dr. Trifunovič pri zadnjih kolih nekoliko popustil. Doseže sicer ponovno prednost ali pa dobljene pozicije, ki jih pa ne zna izrabiti. Tako ga bosta po 12. kolu verjetno dohitela Gligorič in Tomovič. Gligo- -rič je dobil v 8. kolu važno partijo P61 Par,ii 631110 remiziral. Proti Pucu proti Tomoviču, in sicer v poziciji, je imel v končnici izrazito prednost ki bi jo bil njegov nasprotnik lahko in kmeta več, pa se je nasprotnik re- feia partija med Miličem in Kostičem šil v remis. Nad 50% točk imajo še inž. Vidmar mlajši, Bidev in Božič. Kaže, da bodo do konca turnirja ostali v zgornji polovici tabel. Ogroziti bi jih mogli edino še kapetan Markovič, Tot in Vukovič, ki pa igrajo preveč nestanovitno. Kostič se je v zadnjih kolih sicer nekoliko popravil, vendar ne bo več mogel bistveno izboljšati svojega položaja. Prav tako stojita slabo Vukovič in Milič, čeprav sta posamezne partije igrala zelo dobro. Zanimanje za turnir je nezmanjšano. Vsak dan je najmanj po 300 gledalcev, današnjo nedeljo pa jih je bilo zopet nad 600. Do 8 zvečer so ostale prekinjene tri partije. Tol je stal proti Tomoviču dolgo časa odlično, pa je potem prezrl žrtveno kombinaoijo in izgubil tri kmete. Ob prekinitvi ima Tomovič kljub neenakim lovcem dobljeno pozicijo. V partiji Gligorič : inž. Vidmar ml. je Vidmar v otvoritvi, v kateri je stal enako, prezrl kmeta, in ima sedaj le malo izgledov, da reši remi. Partija Milič : Kostič (holandska obramba), ima Kostič v trdnjavski končnici sicer kmeta več, toda pozicija je remi. Današnjemu kolu sta prisostvovala predsednik Prezidija ljudske skupšič-ne FLR Slovenije tov. J. Vidmar in predsednik FZS finančni minister tov. Polič. PREKINJENE PARTIJE Kakor se je pričakovalo, se je kon- remi. Tomovič je premagal Tota, partija Gligorič in inž. Vidmar pa je bila ponovno prekinjena. Vidmar ima kmeta manj, ima pa v končnici iz-glede na remi. ponovno remiziral, pa je tvegano igral na zmago. Poleg tega je porazil Ger- Ing. Milan Vidmar Mojster Vukovič XII. kolo V današnjem 12. kolu je kot prva končala partija Kulžinski: Pirc. V Collejevem sistemu je Pire kot črni izbral nov sistem, in je s kombinacijo prišel v prednost, ki bi bila verjetno morala biti odločilna. Potem pa je podcenil nasprotnikov napad in Kulžinski je z žrtvijo figure že v 20. po-zmago tezi izsilil remi z večnim šahom. Kmalu sta remizirala tudi Bidev in Božič. V kraljevo-indijski obrambi je meka in stoji v 12. kolu proti inž. Vidmarju, remiziral pa je s Kulžinskim in Božičem. Tomovičeve partije so kakor vedno izredno živa- . . hne, tako da do konca ni mogoče Bldev pozicijsko prednost, k. predvideti izida partije. Dobljene po- Pa m Gostovala za zmago. zicije izgublja, izgubljene pa dobiva. iV zadnjih kolih je porazil Božiča in Najvažnejša partija kola je bila med dr. Trifunovičem in dr. Vidmarjem jo dame proti trdnjavi in lovcu dosegel enako pozicijo, potem pa zopet napravil napako, izgubil damo in partijo. Na četrtem do petem mestu stojita Bideva, izgubil proti Vidmarju mlaj- Igrana Je bi,a ^P61 Tartakowerjeva še-mu in Gligoriču, ter stoji na zmago varianta damskega gambita, ki se je proti Totu. Najrazburljivejša je bila Da turnirju že ponovno izkazala kot partija proti inž. Vidmarju mlajšemu, d<>1>ra za ^rnega. V otvoritvi dr. Vid-v kateri je imel Tomovič že celo fi- lnar n' ‘zbra* nejostrejšega nadalje-guro manj, po je potem zaradi na- vania in ie kn,ela- Nas,a,a P3 sprotnikove neprevidnosti z osvojitvi- ie kon?nica dveh lrdniav ln dame> kl vedno daje mnogo izgledov na remi. Dr. Trifunovič je zaman poskušal nveljaviti premoč kmeta, in je končno moral pristati na remi. Puc je v španski partiji kot beli v trenutno Pirc in Puc. Pirc je v zad- napadu premagal Radojčiča. V otvo-njih petih ioiih eno partijo dobil in 4 ritvi je Radojčič dosegel jasno pred-Temiziral. V partijah z Miličem in nost, ki je pa ni znal izrabiti in je Kulžinskim je imel vse izglede na preveč oslabil pozicijo svojega kralja, zmago, pa v odločilnih trenutkih ni Germek in Vukovič sta igrala dam-najbolje nadaljeval. Puc je trenutno ski gambit Črni se je branil s eiste-še edini neporažen na turnirju. Bil mom »kamnitega zida«. Germek je pa je v mnogih partijah že v nevar- dosegel prednost in je partijo v lenem položaju. Tako je v 12. kolu do- pem napadalnem slogu dobil, bil partijo proti Radojčiču, ki je stala Ista otvoritev je bila igrana v par-zanj že zelo sumljivo. liji kapetan Markovič: Gruber. Sled- Na šestem mestu bo po 12. kolu nji ni nudil pravega odpora, izgubil Bienda dr. Vidmar, ki je vseh zadnjih je kvaliteto in kmalu nato partijo. IV. plenarni posvet smučarjev V prvi petletki 4300 smučarskih tekmovalcev / Ljubljana, 19. okt. Danes je bil na moramo črpati najboljši tekmovalni Taboru IV. plenarni posvet smučar- kader. V diskusiji je tov. Serpan po-jev. katerega so se udeležili predstav- udaril, da mora biti na koncu pet-niki dveh okrožnih odborov in 24 letke 20% smučarjev med vsemi fiz-društev iz vse Slovenije. Posvet je kulturniki v Sloveniji, otvoril predsednik smučarskega od- O sestavi tekmovalnega koledarja je bora FZS J oso Goreč. Komisijo za poročal Bogo Šramel. Posebno pažnjo fizkulturo pri vladi LRS je zastopal pa moramo polagati tečajem, 'Pjk0 Edi Serpan, sekretariat FZS pa Rast- tekmovalnim kakor začetniškim. Zve-ko Poljšak za bo priredila pod vodstvom inozem- V prvi točki dnevnega reda je skih trenerjev v semestralnih poeit-Joso Goreč podal poročilo o pretekli nieah tečaje za mladince v tekih in sezoni. V glavnem je omenil dogodke skokih. Posebni tečaji bodo posvečeni preteklega leta. Lani je bil prvič iz- tudi smuškim sodnikom in trenerjem, veden poizkus skupnega treninga Drago Ulaga nam je v kratkem orisal mednarodnih tekmovalcev. Dalje je kako naj izgleda smučarski dan v bilo prvič izvedeno mladinsko prven- letu 1948. Program naj izpolni tek-stvo Jugoslavije in naši državni re- movalni del in propagandni, prezentanti so zastopali Jugoslavijo V zadnji točki dnevnega reda so na mednarodnih tekmah v St. Moritzu razpravljali o vključitvi Primorske v • ™ - smučarski pokret. Zbrani bodo vsi in v Chamonizu. Po šestih letih so bili zopet izvedeni smuški poleti v Pri- ............. ____ ,_______ . podatki o smuških terenih na_ Planici, kjer je bil najuspešnejši Fin- morskem in o drušlvih, ki se že se--- ^ ” > s = —--'j-i:*! daj aktivno bavijo s smučanjem. Posvet smučarjev je obiskal predsednik FZS minister Polič, ki je v svojem nagovoru poudaril v glavnem to, da bomo v krajih, kjer ni prosto- žgar Rudi, ki je postavil najdaljši skok 109 m. LANI JE BILO IZVEDENIH 95 TEKMOVANJ V vsej sezoni je bilo izvedeno 95 r0y jn rekvizitov za splošno telesno tekmovanj, na katerih je nastopilo vzgojo, prenesli vse delo na sneg. V okoli 2700 tekmovalcev. V primerjavi tem mora biti velika vloga smučar-s preteklim letom je porast v številu stva v petletnem planu, tekmovalcev in prireditev zelo velik. Končno je bil izvoljen smučarski Tekmovanj je bilo za 40% več kot odbor FZS. ki je naslednji: predsed-lani. Napaka lanskega leta pa je bila nik Jopo Goreč, namestnik predsed-premajbna povezava s podeželskimi nika Ante Gnidovec, tajnika Guček društvi, še vedno se pojavljajo prime- jn Omerza. Posamezni referenti so: ri, da društva ne pošiljajo poročil Bervar (leki), Šramel (skoki), Pre-svojim nadrejenim forumom. dalič (alpska kombinacija, Šenliur- O nalogah, ki so si jih zastavili feva (ženske). Jelenič (sodniški smučarji v prvi pelletki, je seznanil zbor), Kump (smuški učitelji), Pohar prisotne Ante Gnidovec. Poudaril je, (statistika), Kališnik (propaganda), da moramo v materialnem pogledu Korče (fizkultumi znak), Ulaga (n-načrtno skrbeti za pravilno razdelitev teralura in metodika), Pelan (drzav-opreme in pregledati vse možne emu- na reprezentanca). Žitnik (predvoja-ške terene. V pogledu kadrov mora- ška vzgoja), Marsel (domovi), mz. mo skrbeti, d« se smuške sekcije Bloudek (gradnje), Bernik (gospo-čimbolj razširijo. Na koncu petletke dar), Fajdiga (proračun). Spec (sm-mora bili med našimi vrstami 4300 dikaH), Svetina (LMS) in delegati tekmovalcev, od lega ena tretjina te- okrožij: Purkeljc (Maribor). Lamoe kačev. Imeti moramo 60 smuških (Primorje). Andoljsek (Dolenjska), učiteljev in vsaj 2 profesionalna tre- Jesenice m Celje bosta doloHa de-nerja. V organizacijskem pogledu legale pozneje, moramo uporabiti vsa možna sredstva, da bomo smučanje čimbolj popularizirali. Razni tečaji, predavanja, množični izleti in povezave z vsemi množičnimi organizacijami nam bodo pri tem najbolje služile. Prav tako ne smemo pozabiti na Dolenjsko in bolj oddaljene gorske vasi. iz katerih Ot> ztsMmčku lista Nogometna prvenstva evropskih držav Moskva. 19 okt Med tednom so bile odigrane skoraj vse preostale tekme letošnjega nogometnega prvenstva ZSSR. Kakor jo znano je bilo že odločeno o naslovu prvaka. ki ga je osvojilo moštvo CDKA pred moštvom Dinama iz Moskve. Med tednom so bile odigrane še nekatere preostale tekme, v katerih je šlo le za vrstni red društev v sredini tabele. V sredo je bila v Moskvi tekma Kritja Sovjetov (Moskva):Spartak, ki se je po ne zanimivi igri končala brez gola. Danes je v Leningradu Zenit premagal VVS Joviče 2. 3:0. v Tbilisiju pa je domači Dinamo zasluženo premagal Torpedo 4:1. Odigrana mora biti le še ena tekma in sicer v Stalingrada med Traktorjem tn Torpedom iz Moskve. Praga, 19. okt. V VI. kolu nogometnega prvenstva CSR so bile odigrane sledeče tekme: Sleszka Ostrava : Bratislava 1:1, Sparia : Ceske Budjejovice 1 :0. Slavt-Ja : Jednota Košiče 2:2 (!) Žllina: Trnava 3 :0, Cechle Karlin : Viktorija Plzen 3:2, (!), Bohemians je bil prost-Po tero kolu je stanje na lestvici sledeče: Bohemians in Slavila 8, Sparta in Sleszka Ostrava 7, Bratislava, Zilina, Jednota Košiče in Trnava 5, Viktorija Plzen in Cedile Karlin 4. Češke Budje- Budimpešta, 19. okt. V derby srečanju madžarskega nogometnega prvenstva sta še danes sestala U j pest in Ferenevaros. Po neodločenem polčasu 1:1 Je zmagat končno Ujpest po velik! premoči z rezultatom 5:1. Tekmi je prisostvovalo zaradi hladnega in deževnega vremena le 28.00# gledalcev. Gole za zmagovalca šo dali: Szusza 2, Borczlk 2, in Egressi 1, za Ferenevaros pa je dal častni gol Deak-Ostali rezultati: Kispest:Vasas 1:1, MTK: KMTK 1:0, Csepel:Sz A.C Baratsag 3:1. Elektromos:MATEOSz 0:0, DVSC:Salgo-tarian 2:2. Na lestvici vodi Csepel s 14 točkami pred Kispestom 12, Vasasom 10, ostali imajo: Haladas, Ujpest, MATEOSz, Sze-get in Ferenevaros 9, MAK 8, Salgota-rian 7, Elektromos in DVSC 6, EMTK 5, Sz AC 4, MOGUERT 3, Szolnok In Vasas ETO 3 točki. Bern, 19. okt. Današnje popolno kolo nogometnega prvenstva Švice Je dalo naslednje rezultate: Belin-cona:Grenehen 4:0, Gras-hoppers:Locarno 3:1, Serveite:Young Fe-lows 1:0, Bern:CantonaI 1:0, Chaus de Fonds:Lugano 2:0, BleUBasel 1:0, Lau-sanne:Ziirlch 3:1. Na lestvici vodita Chans de Fouds In Grashoppers z 11 točkami, sledijo Belin-eona 10. Servctte 5 Grenchen in Bern 8, Young Fellotvs, Loearno in Blcl 17, Lausanne 5, Ziirlch In Basel 4. Lngano 3, Cantona! ! (očki. London. 19. okt. Včerajšnje tekme angleškega prvenstva so se končale z naslednjimi rezultati: As- —-----------ton VIl!a:Shefield U. 2:0, B • .r n i e v. B1 a c ki) o u r n Rowers 2:1, Black-poohPortsmouth 1:0, Chelsea:Mlddles-brough 4:2, Derby Connty;Bolton Wan-derers 2:1, Charlton:Everton 1:9. Grlms-by:Prcston 1:1, Hudersfield:Liverpool 1:1, Manchester City:Stoke City 3:0. Sander-land:Manchester United 1:0, WoIver-hampton Wanderers:Arsenal 1:1. Arsenal je torej še vedno nepremagan in vodi na lestvici z 21 točkami iz 12 tekem, sledi Preston NE. ki je nabral v 13 tekmah 29 točk, dalje Blackpool 17, WoI-verhampton In Bnrnley 15, Chclsea In Portsmouth 14, Derby County, Aston Vlil;,. Charlton Athlotlc In Sheileld U. 13 točk. '^3 Milan, 19 okt. Do največjega presenečenja v VI. kolu Italijanskega nogometnega prvenstva je pri------------šlo v Turinn, kjer Je domači Jnventus Izgnbll tekmo s Triestl-no 0:1. Ostali reznltati so: Mlian:Bolo-gna 2:1. SampDorIa:Atalanta 1:0, Bari: Salernltana 0:0, NapolUVieenza 1:1, AIcs-sandria:Llvorno 1:0. Torino:Pro Patria 2:0, ModenaiGenoa 3:2. Lucbese:Fiorenti-aa 1:0, Lazio:Inter 1:0. Po tem kolo je prvič v letošnji sezoni prevzel vodstvo na lestvici Torino z 10 točkami, drngl je Milano z 9, slede Jnventus in Ihter 8. Fiorcntlna In Lazlo 7, Bologna, Genoa, Modena, Salernltana In Bari s 6 točkami. Itd. ŠVEDSKA Stockholm, 19. okt. Predzadnje X. kolo nogometnega prvenstva Švedske se je končalo z nekaterimi popolnoma nepredvidenimi rezultati: AIK je premagal vodilni MalmO s 3:2, zadnji v lestvici Jenkoping pa je pre-magal Degerforsa na njegovem igrišču z 1:0. Ostal! rezultati: G8tM>org:Elfsborg 3:1, Gats:Helslngborg 3:2, Halmla:D.iur-garden 1:0, NorkSplng:Halmstad 3:1. Na čelu lestvice je še vedno Malmo s 14 točkami, sledijo pa mu Gals In Norkb-plng s 13. Degerfors 11, GStoborg in AIK 10, Djurgarden. Halmstad, Helslng-borg, Halmla 9, JSnkBplng 7 In Elfsborg 6 točk. renka (ZSSR) in tako dosegel ediri dve točki za Poljsko. V poltežki kategoriji je Stepanov (ZSSR) po točkah premagal Poljaka Kocovskega, v težki kategoriji pa sovjetski mojster Korolev Bialkowskega (Poljska) s tehničnim knock-outom v prvem kolu. Bsr8feray uspešna nastopa v Meksiku Mesico City, 19. okt. Češkoslovaški teniški igralec Drobny je dosegel na pan-ameriškem teniškem prvenstvu lep uspeh, ker se je plasiral v finale. V osmini finala je premagal Meksikanoa M. Vego 6:3, 6:2, 6:1. V istem kolu je Meksikanec Gonzales premagal Čehoslovaka Čemika 6:8, 9:7, 6:2, 6:1. V četrtfinalu je Drobny premagal mladega ameriškega igralca Moylana s 6:2, 6:2, 6:2, v polfinalu pa Gonzalesa s 6:8, 6:2, 6:2, 6:3 ter se bo v finalni igri srečal s Seguro, ki je v polfinalni igri popolnoma nepričakovano premagal Američana Parkerja 6:3, 0:6, 6:3, 9:7. V igri parov sta čehoslovak Drobny in Šved Johanson premagala angleški par Mottram-Paish 8:6, 6:4, 6:3 ter se plasirala v finale, kjer bosta igrala s Parker-jom in Seguro. Anglija : Wales 3:0 (3?©); London, 19, okt. Nogometna reprezentanca Anglije je včeraj premagala v Cardiffu pred 65.000 gledalci reprezentanco Walesa s 3:0 (3:0). Gole so dali Finney, Mortenson in Lawton. Sovjetski nogometaši pojdejo na gostovanje CDKA pojde v ČSR Praga, 19. okt. Češkoslovaška nogometna zveza je sprejela od Vsezveznega komiteja za fizkulturo in šport ZSSR brzojavko, v kateri sprejema poziv in pogoje gostovanja prvega nogometnega moštva v ČSR. Obenem je sporočila, da je določila za nasprotnika letošnjega prvaka ZSSR moštvo CDKA, ki bo prispelo v Prago 26. oktobra s 26 igralci. Prvo srečanje bo verjetno 2. novembra. Podrobni spored gostovanja CDKA v češkoslovaški bo sestavljen šele po prihodu v Prago. Za prvi nastop sovjetskih no- Tretp ssastop sovfštskils beksazjev asa Paljskem Varšava, 19. okt. Po zmagi sovjetskih boksarjev v sredo v Katovicah nad reprezentanco Južne Poljske 12:4, so danes najboljši sovjetski boksarji nastopili v Gdansku proti Izbrar nim boksarjem Iz severnega področja Poljske. Tekmj je prisostvovalo nad 9000 gledalcev. Tudi v tem tretjem nastopu je zmagala reprezentanca ZSSR z visokim rezultatom 14:2. V posameznih kategorijah so se borbe končale takole: V mušji kategoriji je Segalovič (ZSSR) premagal kovinskega (Poljska) po točkah. Začetek ligaškega tek* m&vanja v hockeyu na ledu na češkoslovaškem Praga, 19. okt. Kot poročamo žo na drugem mestu, bo otvorjen praški Zimski stadion letos že 28. oktobra. Ligaško prvenstvo v hockeyu na ledu pa se začne 7. novembra, ko bodo odigrane tekme LIC : ČŠK Ričany ter Stadion Podoli : Horacka Slavla, 13. in 15. novembra bosta prvi reprezentativni srečanji med češkoslovaško in Švedsko v Pragi. Ostala umetna drsališča v Brnu, Bratislavi in Českib Budjejevicah bodo odprta tekom naslednjega tedna. Novo umetno drsali* če, že peto v ČSR, pa bo svečano otvor-jeno 28. t. m. v Moravski Ostravi. Hockeyska teksna v Parizu Pariz, 19. okt. O priliki otvoritve zimske sezone v Palais des Sports je bila odigrana prva letošnja tekma v kockeyu na umetnem drsališču med Racingoio (Pariš) in Haringay Racers (London), ki se je končala z zmago Angležev v razmerju 5:2 (8:2, 2:0, 0:0). gometašev vlada po vsej Češkoslovaški ogromno zanimanje. Dinamo (Moskva) bo Igra! na švedskem Stockholm, 19. okt. Drugo najboljše moštvo Sovjetsko zveze Moskovski Dinamo bo gostoval na Švedskem, kjer bo odigral svojo prvo tekmo v nedeljo 26. oktobra na stadionu Rasunda v Stockholmu, in sicer proti švedskemu prvaku Norrkopingu, v sredo 29. t. m. pa v G8-teborgu proti dosedaj še neznanemu nasprotniku. Priznani so bili novi svetovni lahkoatletsM rekorda jan Adolfo Consolini z rezultatom 54,23 metrov in sicer v Helsinkih 14. aprila 1946 in v metu diska, ki ga je dosegel Robert Fitch (ZDA) v Minneapelisu (ZDA) v juniju 1946. Panameriško prvenstvo v falski atletiki Buenos Aires, 19. okt. O priliki pan-ameriškega prvenstva v lahki atletiki, na katerem tekmujejo tudi nekateri švedski lahkoatleti, so bili doseženi nekateri dobri rezultati. V predtekih na 100 m ja zmagal Argentinec Lopez v času 10,2 sek, ki je enak svetovnemu rekordu, ki pa ne bo priznan zaradi močnega vetra v hrbet. Ostali rezultati so naslednji: na 100 m Lavvler (ZDA) 10,4, Geraldo (Argentini 10,5. V predtekih na 200 m so zmagaK Carrey (ZDA) 21,6. Carado (Peru) 21,9 in Bonhoff (Argentina) 21,8, na 800 m je zmagal v finišu Indijanec iz ZDA Whit-field v času 1:50,3 min, na 1500 m Šved Aberg v slabem času 4:04,8, na 110 m čez ovire Friulzi (Argentina) 14,3, v troskoka pa Brazilec Oliviera z zelo dobrim rezultatom 14,97 m. V pCtclinji kategoriji je najboljši sovjetski prvak Avdejev premagal po točkah Poljaka šimanskega, V peresni kategoriji se je Knjazev (ZSSR) pevanžiral za poraz v Varšavi In premagal poljskega prvaka Antkievvicza po točkah. V lahki kategoriji je najboljši sovjetski boksar Greiner premagal Poljaka Barnovvskega v I. kolu s knock-outom in prav tako v srednji kategoriji sovjetski prvak ščerbakov že v prvem kolu Poljake Adamskega. V srednji kategoriji je Poljak SI-mankovvicz premagal po točkah Ogu- Bob Fitch (ZDA) Po vesteh iz Londona je Mednarodna lahkoatletska zveza v ponedeljek 6. oktobra priznala naslednje svetovne lahkoatletske rekorde: na 100 y rekord Južnoafričana Jouber-ta 9.4 sekunde, ki ga je dosegel v Gra-hamstownu v Južni Afriki 1. 1931. Južnoafriška unija je poslala vse dokaze, potrebne za priznanje tega svetovnega rekorda Mednarodni lahkoatletski organizaciji, ki so se pa po naključju izgubili. Preden se je vse pojasnilo, je izbruhnila vojna. Sele lani je bil predlog za prizna nje Joubertovega rekorda zopet paslau in letos končno potrjen, na 10 milj (16.090 m) rekord Finca Vilja Heina 49:22,2 minut, ki je bil postavljen v Helsinkih 1. 1946, na 220 y čez ovire, ki ga je dosegel Harrisson Dillard (ZDA) v času 22.5 sekund v Delawareu v ZDA, v štafeti 4X800 m, ki ga je dosegla švedska štafeta v postavi Sten, Linder, Lingard in Strand v času 7:21 minut in sicer 1. 1946 v Stockholmu na Švedskem, na 1000 m, ki ga je dosegel Šved Oskar Gustafsson v času 2:21,4 minuti in sicer v Borasu na Švedskem 1. 1946, v metu diska, ki ga je postavil Itali- LaMcoafletsfd essltlsig v $tsaki§ož*t?ti Stockholm, 19. okt. Na tukajšnjem lahkoatletskem nastopu je Finec HeinstrOm danes dosegel nov svetovni rekord v teku na 25 km, ki jih je pretekel* v času 1:20:53,1 uro. Tudi Šved Eklund, ki je bil drugi z rezultatom 1:21:03,3 ter celo tretjeplasiranl Finec Hietanen z 1:21:17,4 sta izboljšala dosedanji svetovni rekord, ki ga je imel Finec Kamila z reznltatom 1:21:27,0 uro. TCSK TISKABN* .SLO VENSKEGA PORO CEV ALGA« V LJUBU ANI. — GLAVNI U RUDNIK ZDENKO VAHTAB. — UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBU AN A. TABOR. TELEFON 54-19. OB NEDELJAH POPOLDNE 55-22 — ČEKOVNI RAČUN UPRAVE60-4045-21