odvisno, kalcEie.i1 strokonri pr.ofil naj dobijo fi- zični geografi pri uni,,erziLe l11em :;tuJiju. Ce- m1j se weografi še naprej zapos lujejo , hirlrometeorn- lošk-ih poklicih in re naj še naprej rndijo geo- morfološko r.::iziskorn,nje Sfo,·,enije in če naj raz- ,·ijcmo domac·o ,·e p;et~1cijsko g,eogri:tfijo in ped•o'- geoirrafijo i.n naj ne bomo samo pomočniki regi- onah1ega in lokal.nep;a družbeno - geografskega razisko,·arnja. potem je tr,eha poklicnim razisko- va lcem iz t,ch strok bolj 111:1 široko odp11eti nata med ptiedavatdjski kaJer na uni, erzi. Praksa pritegovanja sorollnih ali p;eop;rafskih str-0ko ,11ja- ko,· - speciri lis(J(), w. občasna p11edavanja na uni\'erzi je , deželah z razvito geografijo nmo- go boljša kot pri nas, kjer drž·irno pr,costr,o m ejo :\[irko Pak Nekaj geografskih zapažan j v okolici Program študija g,eo~rarije rna II. stopnji predvide,"a v ok\'iru družhenoir,eo~rafskega semi - narja terensko pr,oučernnje ,. takšnih podr,očjih Jugoslavije. ki doživljajo zaradi poseb1nih fiziano- geogr.af-skih OSlllO\' in zgodovi!Ilsk,ega Mzvoja tudi v sedanjosti specifioon g,osp<>darski razooj. Tako 111.as je v lellu 1962 pot vodila v Tremerje io, na Svetino v okolici Celja te r rna Zgornje Dravsko polje. Naslednje leto smo želeli uporabiti enake raziskovalne m-:!l:,cle n'l področju iz\'en Slo, eni je. Ker ,so se lludi " Zag11ebu , okviru študija geo- . grafije 1wsm eri li , podob1nc raziskav,e kakor pri nas. isn je sodelo,anj,e predavateljev na družbeno- geografskiem področju posebno moč-no. sm,o s :pre- davatelji in slusatelji ge ografije iz Zagr eba , !-etu 1963 sklenili. da bomo podrobno proučili tisti del Po a, inie med Pro aro in Požeškim hri - bovjem. kjer se rm111in •, Save ,· ,·sej s\'Oji dolžini. najbolj zoži. Kolegi iz 7.,agreba so za petcL1e\'J10 proučenmje pripra, ili vso potr,ebno dokumenta- cijo ter se m ofo o potrudi li. ua je bilo bivanje v tej za 111as še pos,ebno :r„animivi pokrajini izredno prijettrio. Pra, posehno koristno je bilo sodelova- nje slušaLelje,· oheh r epublik, tako s strokoq1ega kakor z diiužabnega ,idika. Isti slušatielji• so nas ne dolgo po Lem ob tieren kih , ajah v Zagreb-u zares prjjetino preseneti li. Leta l96-l smo bili mi gostitelji p11eda,•31JeljeY in s lušateljev geografije iz Zagre oa. Za podr-0čj e prouČe\'anja smo s i iz- brali za Slo, <,nij ·> znač-il :.i tip kulturne pokrajine. moČ!no deagra ,;zirano i.n mestoma ž,e urbanizirano pokrajino med Lescami in Beg,unjami. 11a Gore nj- skem. Po ~e 111ekako ustaljeni u avadi odelovanja smo bili naslednje Leto v gosteh pri kolegih iz rirvatske. Tudi tokrat smo si. za proučevanj e iz- bra li izred1110 zainimivo pola-ajino, kj er hitre po- pulacijske io1 ekonomsk,e spreme mbe pl"eobliku- jejo pokrajino takor,ekoč pr,ed :našimi oč.mi. Ob- delali smo tri katastrske občine v Kaštela,uskem ~d - učnim in- razjskova.lnim kadroµ, , -Taka ~ eja, pa je vsestransko ~kodljirn. Oe pa- bi · se odloči_li za ozko pojmoni:no . enotino ~eop;rafijo. ki ne bi: 7.ahte,·,a la le ·,enornih cilje, . temveč nr bi do, olje-· ,·ala 11iti drfm;ne specializacije. potem bom o -za-: prli \Tata a bsoh en tom /!'CO!!ra fij e v. soroch1~ stNi-· kc. kj er so ~e nekateri ie m elj,ffili . C':e ·hi hoteli. kljub temu ohraniti širino ra ziskornlnega-· p od - ročja . bi morali ustre:mm okrepi ti sam-0st,ojne in . onotne 1-,noografsk~ institucije. Kakrfo11 . koli naj . ho s mer. j,o j 0 treh::t jasneje določiti. Cc hoč--c uni, er7,a dajati dobre fizič-nn-freogra fske razi.sl o-. ,·alce. j r oh serhnjem dwlprcdmetncm študiju izeogra fij ::: potrd'l'n o m•10go bolj raz,iti tr-etjo št uri ijsko fi t,op11jn. s terenskega Novske v • proucevanJa· Primorju med Splitom i'h Ttogfoom , ka terih zeni-: ljiEl'e sep;!l. od ,oba le preko Kozjaka na lfrrnt.sko. Zagoro. kjer se , obmorskem pasu ll\ cljavljajo- tri p;ospodarske panoge. kme tijs t, o. industrija ili turizem. za okr-0g 700 m d sokim Kozjakom pa. je edirna gospodarska panoga kmetij_st,10, ki za,,, radi 111e11f!odnih prirodnil1 pogoj'ev ,·se bo lj nara- duje. Tudi tokrat j e bilo de lo dobro pripravljeno. na razpol.ago so nam bili ŠteYilni statis tični po- datki. po petih clneh skupnega dela pa smo se pra,· tako težko l očili kakor že d\'akrat popre j . Ceprav j e bilo 11 afo prvo skupno delo opra\'- -" !je.no Žic pred tre mi le ti menim. da bi lahko naše ugoto ,i t, e s pridom uporabil vsak f!'OO~ra f. ki' poučuje ,. ;oli: gotm itve so s icer plod ra:tlska\'e ozkega področja. , ·,endar so , eljale in še veljaj za mnogo ; irša področja. v ok,iru katerih iefo ra ziskane katastrske občine, t er za dru~a podobna področja. Ra ziska, e ,· sosednji republiki bodo v Zagrebu p oJrohno obdela li. nekatere sodijo ce1o , " obir širših razi:skav.1 \~endar !>odo že skromne ugotovit:Ye tna podlagi manj bogatcga gradiva p o- kauile tako hitrie in ubscžne spremembe-, ra zvoju na,·edenih področij , da jih mora geogr.af Y &ali poznati. sproti prikaz<)\ ati in s tem n ekako do - polniti vsehino učbeniko,·, ki vsega tega seYeda :ne morejo zajeti. V Posrl\illli smo z družLenog,e~gra fsk ega Yidika podrobno proučili tri k,\tastl'ske občine, ka t,erib zemljišče eg, od Sa, e preko \ e a luviaL1e ravni- ne Jla tlerci.arno obrobje Psunja . Ravnina Je tukaj široka okrog 12 km. S.arn se je sioer naslonila ;na plainuH1 Prosaro. ,·e ndar j-0 j e t!na. ki priteka vanjo ,. nepo r,edni bližini , p otisnila v t,em dcTu ravilline nekoliko proti se,·er11 . . \luv ialna ra"nina 1 Podro.:jc , Ka;klan•kcm Primorj u. katc rq!a &1110 pro- 11t·cv ali ,. l. 1965. so is1rg11 leta proučc, alc e ki pe !!roµ;rn fov iz Poljske, ~ladzarskc, Zagreba in Ljuliljane. na Te,,em br,ep:u Save je samo rahTo T1B.J;11jena proti severu. proti odrastkom Psunja. V Košut.a- rici. ki Ježi ob Savi in je eno od prourenih 1J1aselij. je nadmorska višina 91 m in se do Starega Gra- hovca. ki je bilo drugo 111aselj,e našega dela in lež;i 111.a CY•ernem robu rav111ine. dvi~ne na 11 O m. Se manj~a je višin ka razlika zemljišča Y smeri toka Sa,·e. kar je po,·zročilo '!lastc1J1ek šteYilnih velikih meandrov J1a Sa,·i i.n J1jenih pri~okih ter zavlače,·anj ::: izliva severnih prilokov Save. Tudi Košutarica leži 111a kolenu Yelikega meandra. v njego,·em ,oklepu pa je m1 za spoznanje bolj vzperem s,·etu velik del obdelo,·alnep:a zemljišča te katastrske občine. , -se zemljišče te katastrske občine Idi 1Skoraj " isti višini z p; ladino Sa,,c, za- radi česar spremlja Savo v vsej tej dolžini i.n pravzapra,· , , vsem n~enem toku od Zagreba na- prej nad 5 m visok ~rnsip. Na nasipih so speljane poti, po kat~rih poteka e dini možni promet v mokri polovici leta. "Na e,·erni strani meji zem- ljišče na Vieliki Strup;, ki po poplav,ah nikakor ne zaostaja za Sa,·o. Tudi. ob njem so zgraj eni 111ašipi. vendar 11e U1ko ,;soki, zaradi česar poplavlja voda v mokri polovici leta redno vsaki'l leto r.a,·- n:i.no v višini d,·eh metrov in še Y,eČ. Ta Yoc:la poplavi pašnike in gozdove vse do 111asipo\'. ki obdajajo ob'delovalno zemljišoe posamezmih nase- lij in 111.aselja sama tudi s se,·erne strani Višino pop la"ne vode nam prav lepo pokažejo zareze na dl'eYju. 1-.-i so posledica le du 111a njej. Poleg teh vidnih, tiudi nad dva metra visoko leiečih zar,ez. opazimo lila dre,iu tudi smer, od koder je ,·oda pridrla. Vsa dr,e,-es,1 na robu gozdov in nekoli] o Y notranjost imajo debla ukri"lje.na v smeri toka vode. \ T.00:dar nasipi n e morejo obdelo"a lnega zemljišča pov5eJTl obvarovati pred ,·odo. Ker se Y()da v blmiiih vodotokih dviga, prihaja na dan talna voda. Zgodnji nastop talne vode v nekaterih letih otežuje obiranje koruze, ki je tukaj daleč najbolj razširjena poljedelska kultura. Velik del gospoclarsl\•a v tistem delu Posavine. ki smo ga imeli priložnost podrobneje spoznati . j,e odvisen od vode. Pr::iv vse zemljišče katastrske občine Košutaric.a. ki leži [lajjužneje. ogrožajo poplm·e in talna ,·od.'I. Od vodnega toka je odvi- 15elrl tloris naselj.:i. zaradi rnde imajo obdelovalna zemljišča 1mačilno lego s še bolj značilno zem- ljiško razdelit,;jo. ki S:! 111a to veže, od vode je odvi6Tlo komuniciranje in ve posebno tuk.afnji ritem življenja. Se,,emo od KO Košutarica ležeča kat.astrska občina Stari Grabovac ima nekaj oez polovico zemljišča na sa);ni raV!IUTii, seV1erni del pa sega na obronke Psunjk. Pobočja so zaradi dokajšnjega strmca za kmetovanje kaj malo 1ugodna. Y števil- nih strmih grapah in dolinicah pa so dna zaradi neprop1Jstnosti. materia la Ylažna. Se holj prihaja do izr.aza vlaiinost dolinskih tal " najbolj severno ldeči KO Sulioclci grad. Doli111a Suhocke je tukaj ~.rša, mestoma tudi čez kilometer. pra,· 1ako široke so doli.ne njenih pritokov. Značaj teh doliJ1 bi lahko primerjali z o:nimi v Slovo:nskih goricah ali še bolje v Halozah, z daleč prevladujočim de- ležem trav111ih po,-rsm. Zaradi W~C]e položnosrl gričevja (, KO Subocki irrad zna;ajD relativne Yiši:nske razlike med dnom doline Subocke in ohrohnim l!,TiČevjem na e, eru okrol! 30 m , Y KO Stari Grabornr pa " isti razdalji kar 80 m \ se je llukaj k-metijstrn razvilo močneje kakor v ostalih d,·ch KO. Kljub majhni razdalji in morfo(o; ko 111e pre - ' cl ikim razlikam so , tem okroir 20 km širokem področju 11a splošJ10 ,·cliki ck„trcmi. 7.e doslej naštetim razlikam se pridr-užijo še k limatske. saj zasledimo , parla,;nah razliko 32.'j mm pri sko- raj enaki temperaturi. \ ' Ja cno,-cu (ta leži n '1 , ,ni . kakor l{~lfoLarica je \ ;cstih le ti.It pad lo poYprečno ,>82 mm 1nda, in. Y i',t,,, ski pa jih je ,. istem obdobju p1dln 907 mm. Kljub !neugodnim prirorlnim poiro jem je Lukaj kmctijst,·o osnorn'l i.:-i močno prevladuioča ~ospo- clarska panoga. V Košu tariri j e bilo leta 1961 ,. kmctijst, u z:iposlencgn fo 80.4<>/o aktirnega pre- bfral l\a(19,'i3. leta 81.80 0). v ubockem Gradu2 pa oelo 81.9 0/0 (19,-3. leta 87.4 0/o). Le " Starem Grabo, eu. ki je samo kakfon ki lomet,er ocl'efoe. n1jbolj ~krom:11. Kak. rla je prepo,·ed p:i~t' s,-inj ,. ,·e,i':ini gozd°' zajel!! kmečko prebi- , a h,trn Ko;utarire , fazi s taranja (odseljevanje mladih je izrPdno ,·eliko). kar je prepreči.Jo mor-- nefio preusmeri te, na go, edorejo. Stari Grabovac pa je zaradi neposredne/1:a '-O'-edst rn Xo,·skc morno zajela rleagrarizacija. Demogeogr:if ki pregled na8eli j ki lezijo na zeml_ji;ču treh k. och,ezah je del zemlji - ?č·1 po:::estniko,· , SI 1r~m C rah J\'C:1. zara
  • 3 sicer samo w :u o o. j e p;, ,· naslerlnjem ol,dohju znašal porast knr 160,0. Razrnj pr,chirnl tTa in naselja se kafo tukaj že , wnanji podobi. !Tiše so 11u10gio bolje oskrbo, ai1e. , nč je Hlo,. po,eč.a lo pa se je 1ped 7,ad~1jima šte tjema tudi št e, ilo družin slwraj za tri de et. , Kako močno populacijsko kmetski sla Košu- tariea in naselje KO Suboeki grarl. smo si. re ogledali . \·nč z1poslitv,e je ljudem iz Ro?::1taricc dala železnica. na kate ri je le ta 19.,::l hilo zapo- slenega 6.6 o,o althnega prebi,alsl\ a. \fočno agrarno ohdežj,e tega delct Posa, i11c. razen No, ske in neposredno ob nj ej le'fočih naselij . nam kare kar 73.90·0 7,apo11 le11ih ,· km ctijst, 11 , . občini .Ta- sea10,ac. pa tudi ,. oh<" ini :\lr"ska znaša njih delež ;e skoraj 60 00 . Preb-i,·aloem Ko~utarire j'e dala zaslužek železnica. ki teče mimo Jaseno, ca. m ed- tem ko so iz Stare~a Grahon-a 1..apo le.ni na zele7jl]ici , :\"on,ki. Kar 27.800 akfonih pnehi,al- r e, :\"m sk" dda rna železnici. l'o je , er l.:akor ,· industriji (16.9.0/o). kjer j e 1,ifo leta 19,)3 7,apo- sle:nega le 2.80/o alti.,nega prchi,abl\it. Pod0ho go podarske usm erjenosti naselij , tem p odrorju si lahko izpopolnimo ;:,c s Jine~ledom struktur družin. Naj ,·eč č istih kmc•rkih in naj- m~nj po,sem nekmečkih družin . Zaradi usmcrit,·e ,. ži,inorrjo so kmetije " naseljih KO Suhorki ~rad najbolj trdnr. kar potrjuje naj, eč ji deld ris6~ kmečkih druzin (74.80/o). \f<:,;:111 ih dmžin je 19.90.-0. nekmečkih pa 'lamo ;3.300 nli C) p<> ::tn ilu. kar je . i r iZ\"7,ame mo penzion iste. po, scm ne- pom emlmo ; 1~,ilo. \fanj čis tih km erkih družin je , Košutariri (;) l .3o·o ). Odkar se je zmanjša lo ; te,·ilo živine. je ži, ljenje od zem lje izredno skrorrnrn. kar ima za posledic(> , e tik delež meša- j Djok o ,Jeli c nili družin (po anketi je iz,·en naselia zaposlenili. .31 ljudi. naj,·eč ,· .Tascno\°C'u). Ste,·ilo :-iekmer-kih družin ziia;a tukaj le 7. če i zključimo penzioni te. Stari Grabo, ac j,e tudi po pula<·ijs k" moč.no de- ag-rarizinmo 11aseljc. saj znaš.1 de lež či stih J1e- kmcrkih druži n (20.2 O/o) ,·eč kakor delež nekmeč­ kih ( 16.9ll:o). '\'a,·eutno t prehi,al tva (predvsem starej;ega) na remljo pa dol,azuje tukaj še 62.9 odsto tko, mešanih družin. Ko; utarica leži ,zdolž Sa, e. , tari Grabo,ac pa na ol>eh tranch ocste No, ska - Sla,·onski Brod. Bair, Brezornc in Popornc, prav tako ,oh poteh. 1\"a e lja so si to 11e j po tipu podoh11a, raz- like so le "zunanjosti hi t po ~LC\'ilu gospodarskih pos lo pij i11 ;e zlasti ,, iJltocnzi,·nosli transfor111a- cije poslopij . Tako sr,ečamo ,. r{ošutarici poleg pre, lndujo<"ih pritličnih hiš tudj ve liko ,isoko- pritlib1ih 1,11 enonadstropnih . \?zrok 7.aclnjim j e tukaj voda. ki so se ji ljudje umakni li ,. višino, kajti nasip so ,· celoti zgracii li šele le ta 1960. Gosp odar kih poslopij j e izred no m a lo. prav na ,sakem ch orišču pa Sf'ICČarno koru:mjak. Hiše so p:r ajone iz opeke in lesa. le r,erlko katera pa je omet,atna. Ve;: gospodarskih poslopij imajo kme- tije " Ba'iru. lfoezo,·r u in Po povcu. v Stanem C:ra- ho, cu pa so poslopja \' Yečji meri Q1 ekmečkega , idcza . s še manjšim šLc,·ilom gospodarskih po- slopij in z ,·elikim šte, ilom tran formiranih hi; . Nadaljnji razrnj petih naseli j v treh katastr- skih občinah Posa,·ine je odd sen od vklj učit, ·e , gospodar ko dogajanje. , . KO Suho<'l,i gr ad so up;odJ1i pogoji za žfrinor,cjo. J.. amOl' se kmetijska produkcija že tudi usmerja. Kljub ,1e likim 1rav- nun poH šinam ,. ostalih (h-ch KO je živinore ja " sl~romnrm obc:eg-u , klju č,r-na samo v w,ebne kme- tijske ohratr. Premalo je nji, 7,a gojei1je krmnih kultur. tra,niki pa m orejo 7,aradi m okrotnosti služiti samo kot dopolnilo prehrani ži, ine Y sufoih m esecih. r{aže. da se ho proces depopularije , Ko;utariei nadaljeval. saj je pr<>m etna po, cza11ost na clja z .Taseillon,em in ·," ·sko Laba . .Jaseno,ar pa tudi ne odpira toliko no,ih