Poštnina plačana v gotovini cena današnje štev. 1 Din
TABOR
Navadne Din —-75, ob nedeljah Dnu 1*- - w
UREDWSTV° „ „h.j, v KM-bare, Juržiotv« «L it. 4, I, ud.
fSSPI^A d*fon *•**"*■ "t 27«. UPRAVA ae nahaja v lurhgori
?	prftJi?> d«“- Tata.
fon St 21. — SHS paštnočakarol račun Star. J1.7S7.
Na naročila brez denarja aa na •****> —* Rokopiai aa aa vračajo.
Naslov
Maribor, nedelja 14. septemba 1924
Številka: 210
BI* g >vna borza.
NOVI SAD, 12. sept.: pšenica baška 3*55—362.5. ječmen 340, sremski 350, banatski 337.5, oves srbijailski 205, turščica baška 285—290, sremska 300, fižol beli baški 460—465. sremski 460, moka 550, »Oss« 545, »2« 490, »6« 400.
Ljudje niso nič opazili, kako je nam pri tem; videli so le dobre predstave in so nam častita.li.
Naj pripomnim; radi primerjave še to-le: Splitsko gledališče je imelo do sedaj en milijon din. subvencije. Vzlic tej lepi svoti ni moglo izhajati; živelo je v neprestanih krizah; intendant je bil podal ostavko in še pred nekaj due-
li en izlet jugoidovanskib Special. za ženske bolezn Za občinske volitve v ne tri liste: Narodnega ti, narodni socijalistl in
Avdijence pri k......
Dr. Marinkovič poroča o Ženevi.
BEOGRAD, IS. septembra. Danes do-se je zunanji minister dr. Ma-Tin kovic takoj po prihodu v svoj urad Podal k ministrskemu predsedniku Ljubi Davidovičn. Oštail je pri njem: čez eno uro. Ob 11. uri je Nj. Vel. kralj sprejel v avdijenco ministra Pečica, ob pol 12. pa se je podal v avdijenco ministrski
predsednik, ki je ostal pri kralju pol ure. Po avdijenci je izjavil novinarjem, da je poročal kralju o političnem položaju v državi in da je avdijenca potekla zelo ugodno. Za Davidovičem je bil sprejet v avdijenco zunanji ministar dr. Marinkovič, ki je poročal kralju o ženevskem zasedanju Društva narodov.,
Nastasova skrb za Raditavce
BEOGRAD, 12, septembra. Notranji rovanje spoštovalo zakone naš® države,
tainieter je na intervencijo HRSS izdal vsem' oblastim1 v Zagrebu in okolici strog ukaz, da morajo v vsakem oziru Ščititi svobodo zborovanja Radičeve 'stranke. Tudi vojaške oblasti so dobile tozadevna povelj a. ( Ali je minister notranjih zadev, ki-ima Skrbeti za državne interese, odredil, da 'bo Radičevsko zbo-
Q—
ki danes hvala Bogu še ni Radičeva republika?! Ali pa smo že prišli s tako-zvano »svobodo« tako daleč, da bo vojaška in civilna oblast asistirala veleizdajalcem, ki rušijo same državne temelje?! Drago Vas bodo stale kravje kupčije z Radičem^ gospodi rte Nastas-e!)
KONFERENCA’ RADIKALSKIH VELJAKOV.
/ BEOGRAD, 12. septembra. Danes do-jjioldne so se v predsedstvu radikaiskega »kluba sestali:	skupščinski	predsednik
Ljuba Jovanovič, poslanci Krsta Miletič, Miša Trifunovič, Pcra Simonovič in dru-Igi radikalski poslanci. Razpravljali so o političnem.položaju. Natančnejšega poro-Eila ni bilo moči dobiti, ker udeleženci ma stavljena vprašanja, dosledno odgovarjalo z molkom.
REVOLUCIJA V GEORGIJI. 1 Ustaši zavzeli TifHs. — Boljševlki masa-V>‘	krlrajo.
' BERLIN, 13. septembra. Kakor javlja >Lokalanzeiger« iz Moskve, so vstaši v Georgiji zavzeli glavno mesto Tiilis in Ogrožajo Batum. Sovjetske oblasti izvršujejo strahovlado. Vsakega georgijskega Patrijota, ki ga dobe v. roke, brez usmiljenja usmrtijo.
IZ KITAJSKEGA PARLAMENTA.
PEKING, 12. septembra. Parlament je
izvolil dr. Yena za premier-ministra. Dr. Yen, ki je užival izobrazbo v Ameriki, je bil leta 1920. minister za zunanje zadeve.
Mednarodni kongres tiskarjev.
HAMBURG, 12. sept. Tu se je vršil IX. 'mednarodni tiskarski kongres, ki se je v resoluciji izrekel za ob držanje 8-urnega delavnika in naročil vsem pod-onganizaicij.am, naj podpirajo borbo za osemurni delavnik z vsemi sredstvi.
G. NASTAS DEMANTIRA. 4
BEOGRAD, 12. septembra. Notranje ministrstvo je objavilo komunikej, ki v. njeni izjavlja, da je včerajšnja vest beograjskega tiska, češ, da je notranji minister Petrovič svetoval kralju, da naj odobri federativno ureditev države, popolnoma izmišljena.
borza:
CURIH, 13. sept. (Izv.) Sklepni tečaji. Pariz 28.40, Beograd 7.10, London 23.72, Praga 15.90, Milan 23.20, Newyork 531.50 Dunaj. 0.0075.
Al Mitrovič:
Naše gledališke razmere.
Maribor, 12. septembra.
V časih’, ko smo v upravi našega gledališča najbolj obupavali nad nepričakovanim! in nezasluženim' znižanjem1 subvencije, se je pripetilo, da jo ta ali ona oseba z največjim1 veseljem častitala našeaniu intendantu. Zakaj? — 'Na čem?«
' j« vpraševal intendant. »Ker ste dobili 100.000 din. subvencije!«, — je bil odlgovOr. Moj Bog, — stotisoč! —Dobri ljudje, ki niso informirani o gledaliških razmerah, so v svoji skromnosti mislili, da je sedaj gledališče Bog ve kako srečno in da s® ho lepo otreslo vseh skrbi, ki so ga doslej tiščale. Niso pa vedeli, da imajo druga državna gledališča iste kategorije kot mariborsko •oblastna gledališča) milijonske subvencije tor da je le mariborskemu^ gledališču, ki jc prej imelo pol milijona in je prosilo zvišanje na en milijon, bila subvencija Znižana na sto tisoč, kar^se je pozne-|je popravilo na dvesto tisoč dinarjev.
Neverjetno, toda resnično! V istem trenotku, kode bila državna subvencija vnem1 druginf držhvnim gledališčem zvišana, je edino mariborskemu bila zn-iza-flta in sicer za 300.000 din. In ljudjg so fcašamu intendantu na tem častitali!
Zastonj so bile vse prošnje Irt potovanja v Beograd; zastonj vsi osebni Mplivi, intervencij© in obetanja, subvencij«, je ostala ista, in ko smo se največ nadejali, je prišla vrn.es vladna kri-W	i« ži>l^ya.ld
po vodi. A ljudje so nam vedno' ča Stitali!
Oe bi ne bilo brezprimerne Sledljivosti — dejal bi skoraj shopuštva našega intendanta, požrtvovalnosti članov, ki so z malini zadovoljni, in dobrohotnosti naše mostne občine ter nekaterih denar nih podjetij, katera so nam v usodnem času pomagala, bi se naše Narodno gle dal išče bilo moralo doslej že neštetokrat zapreti.
Ali tako ne pojde dalje. V takih raz merah se pač lahko le nekaj časa krpa in’ vegetira, aanpak solidno delati In graditi se ne more. Naš namen, je, da ustvarimo Mariboru in okolici dobro in solidno^ gledališče bot najboljšo šolo življenja; gledališče, ki bo imelo vedno bolj vzgojeno občinstvo, tako da ga ne bo mogel nihče in nikdar zrušiti.
Državna subvencija mariborskega gledališča je do meseca aprila tl. obstojala iz dveh delov: iz državne podpore v znesku 250.000 din. In iz dragi it jekih doklad, nekaj čez 250.000 din1., skupno torej čez pol milijona din. Od meseca aprila sem! so ukinjene gledališču draginj-ske doklade, podpora pa je bila znižana najprej na 100.000 potem pa povišana na 200.000 din., tako da ima. sedaj naše gledališče 300.000 din. manj kot je imelo Prej. Zaprosilo je za 500.000 več, ker že takrat ni moglo izha jati, Imelo pa je ša vodno tmanfi kot druga državna gledali sca iste ‘kategorije. Vzlic temta snio naj m«nj po časopisih tožili in pretili 3 krizo, z zatvoritvij© gledališča ter smo najmanj delali očitke temu ali ornemu. Delali smo dalje, nadejajoč se boljše bo-im^tupajijč našim	-
. je
 nekaj dnevi ni bilo mogoče reči, ali bo splitsko gledališče v tej sezoni sploh še delovalo. Medtem smo imeli priliko citati v časopisih, da je bilo ravno splitskemu gledališču odobreno še pol milijona, tako da bo poslej dobilo milijon in pol; vslcd tega je intendant umaknil svojo ostavko in se bo igralo dalje. Splitsko gledališče je državno oblastno gledališče tako 'kot mariborsko.
Narodnemu gledališču v Skoplju je bila v aprilu tl. odobrena stalna državna subvencija v znesku enega milijona. Skopsko gledališče tudi spada v isto vrsto državnih oblastnih gledališč kot mariborsko, samo da nima opere, nima pa tudi tiste gledališke tradicije, ki jo ima Maribor. Maribor stoji :ia zelo ekspoui-rani meji v očigled močni nemški kulturi in je imel čez šestdeset let stalno nemško gledališče. In prav za ’to je naloga današnjega mariborskega Narodnega gledališča tem’ 'bolj težka, .ker stoji pod kontrolo publike, ki je že vajena gledališča, da, morda celo razvajena; publika, ki iarta blizu Gradec, Dunaj, Trst, Zagreb in Ljubljano; ki torej veliko več zahteva kot n. pr. skopsko gledališko občinstvo.
Lahko nas samo veseli, da naša država otvarja stalna gledališča v mestih, kjer jih do sedaj ni bilo, kot npr. v Splitu, Skoplju, Sarajevu itd. in da jih dobro subvencijonira. Toda to bi ne smelo iti na račun in na škodo onih mest in delov našega naroda, ki so živeli in bili vzgojeni, sicer pod vplivom' tuje kulture, ampak — treba je priznati — precej šnje kulture! — in ki s polno pravico zahtevajo, da naj njihova kultura iz reprezentativnih in nacionalnih razlogov v lastni narodni državi napreduje, ne pa nazaduje. Naj bi se merilo vsem z enako mero, pa bodo vsi zadovoljni.
Toliko sem smatral, da je potrebno povedati v informacijo našemu občinstvu, ki mora znati in računati s tem, da morajo gledališča, ki hočejo resnično delovati vzgojno in umetniško, imeti precejšnje podpore s strani države in naroda. Denarne razmere so danes tak šne, da se od samih vstopuic gledališče ne bi moglo vzdrževati, tudi če bi bilo vsak dan polno. Prejšnje cene 3—4 krone ali dinarje za prva mesta so predstavljale daleko večjo vrednost kot naša današnje cene za prva mesta. Gledališča^ ki nimajo zadostne podpore države, občine in Občinstva, danes ne more .jo ekzi-stirati. Teni 'bolj je tedaj potrebno, da se vsem državnim gledališčem' iste kategorije enako meri. V naši državi je devet državnih gledališč, tri centralna in šest oblastnih. Navede] sem kot primer komparacijo le z dvema oblastnima gledališčema, čeprav bi se lahko ozrl tudi na -druga gledališča, ki «0 v isti kategoriji kot naše. Povsod bi se videlo, da je bilo 'mariborskemu uprav -mače-hjonski merjeno!
Ob drugi priliki se 'boni ozrl na razna druga' vprašanja našega gledališča in pokazal, kaj naše gledl-išče nima ter kaj bi moralo še imeti, da bo moglo čeprav v skromnih razmerah na svoji zelo eks-ponirani točki, dostojno reprazentirati našo kulturo in tako izpolnjevati nalogo, ki jo ima naše gledališče v vsem narodnem življenju.
Doma in po svetu.
— Na celjski državni realni gimnaziji
je bilo v poletnem) in jesenskem terminu sprejetih v prvi razred zavsem 85 učencev. Radi nalezljivih bolezni je začetek poidm določen! n« 1. okt Morebitni Prejšnji početek 6e razglasi v časopisih.
— Pojasnila in legitimacije za Velesejmi v Pragi dobite na Ceh.islovalkem konzulatu, Breg In pri lAloma Cptmpany, J^ongrgsjji trg 3. Ljubljana. 39, sept. eku-
trgovčov. ^ 3 in porodništvo
- v Celju so vlože-srodnega, bloka (demokra-socijalistl in radikali), socia* klerikalnc-neinška.
-- Velika tatvina v Sevnici ob Savi. V noči od 7. na 8. tm. je bila, med odsotnostjo hišnih prebivalcev vlomljeno v stanovanje čevljarskega mojstra Franca Kneza v Sevnici ob Savi. Vlomilci so odnesli 95 tox-kož, vrednih 19.1000 din., 22—24 m. šifona za srajce in tež 6 m. črnega moškega sukna. Čevljar Knez j« oškodovan za 20.752 din. Pred nakupom ukradenega blaga se svari!
„ -.Pralen zločin tolova jske tolpe v Rusiji. V Kjaramski guberniji so obo-roženi tolova ji napadli dve hiši ter ubili 9 moških in 10 žensk in otrok. /Jenske so pred usmrtitvijo posilili. Nato s0 hiše o-ropali in izginili v guzdeb.
Klerikalno narodno izdajstvo v Celju.
»Nova doba« poroča, da je celjski advokat, dr. Ogrizek, vodja celjske SLS, sestavil kandidatno listo za obč. volitve skupno z Nemci Janičem, Rebeuscheg-gom, dr. Skobernetom, Fricom S kober-netom, Schurigo, Peschitzem, Hbnig« mannoin, Koschellom, Korberjem, Ko* schierjem. Nekaj slovenskih obrtnikov inu je nasedlo. Nas res zanima, kaj po. reče k temu očitnemu narod nemil izdajstvu oficijelno vodstvo SLS?!
Volilno gibanje.
KOLIKO JE V MARIBORU VOLIL-CEV?
Na volišču I. je bilo pred reklamaci* jami vpisanih J427, vreklamirgnih je bilo 108, vpisanih 25; veljavnih 1519;
na volišču II:. pred reklamacijami S45, vreklamiranih 44, brisanih 14, veljavnih 875;
na volišču III.; 709, 41, na volišču IV.; 676, 47, 6, na volišču V.: 906. 40, 5, na volišču VI.; 1000, 59, na volišču VII.: 762, 36,
.Vseh volilcev je torej'
■ 4
KAKO SE KRHA LISTA »VITEZA* ZAGORSKEGA!
Svoj podpis na listi g. viteza Zagorskega je preklical g. Josip Ortner. tT®* fikant v Strmi ul. G. »vitez« mu je izw bil podpis, češ da gre za invalidsko zadevo. Kakor je videti, je g. vitez zel« premišljeno predložil na listi kar 4f kandidatov mesto 41. Samo če mu bed* nazadnje vsi — zmanjkali.
NAJSTROŽJA KONTROLA ~! se bo vršila na dan volitev 21. sept. gifcs de udeležbe slovenskih volilcev in b« vsakogar, ki bi se neupravičeno odtegnil volitvam, zadela zaslužena moraličn« kazen. Na to opozarjamo ponovno vse mariborske Slovence in Jugoslovane.
ONE GG. IZ PRIDOBITNIH KROGOV, ki se nameravajo udeležiti potovanja? gospodarskih krogov v Pragi, opozarja* mo na obč. volitve 21. sept. in na njihovo narodno dolžnost Naj po možnosti od lože odhod na 21. sept. popoldne tet naj dopoldne izvrše svojo volilno pravico.	>	Z'
VOLILNI SHOD ORJUNE
še vrši nocoj ob 20. uri na dvorišču Narodnega doma, ob slabem vremenu pa v vestibulu. Volilci-clani se opozarjajo, da je poset shoda -obvezen. Vabijo se razen’ članov v prvi vrsti vsi oni, ki strankarsko niso opredeljeni in tudi vad drugi volilci v Narodnem bloku združenih strank.
ORJUNA IN DAN VOLITEV.
Na dan volitev, d-ne 21. tm. bo Orjuna vodila strogo kontrolo nad nemško agitacijo med Slovenci. Posebno- bo pazila na one, ki bodo škuSali z izsiljevanjem' vplivati na uslužbence in delavce nemških in nemčurskih podjetij. O trgovcih. obrtnikih in gostilničarjih, ki s« bod.o zavzemali aa nemško listo ali oddal5 svoj glas za »Domača gospodarska
ms
Sdskht
varuje Vaše drago perilo.
Pri nakupu pazite na ime „Schicht" in na znamko „Jelen“!
stranko«, bo vodila poseben seznam, katerega bo potem objavita v vednost in upoštevanje slovenski, javnosti.
NA NASLOV MESTNEGA UBADA.
V našem uredništvu se je zglasilo več kandidatov liste »viteza« Zagorski. — Mestni magistrat jo vse potrjeno kandidatne liste dal na občinski deski nabiti, kar je popolnoma v redu. Ker je
pa šef te stranke razne kandidate pridobil za svojo listo celo s prevarami, katerim! so šele sedaj po razglasitvi kandidatnih list prišli na sled, so mnogi uradnim' potom1 že preklicali svoje podpise na omenjeni listi. Zato se čudijo, da jih mestni magistrat še vedno ni črtal na uradni deski, katero smatrajo prizadeti kot javni sramotni oder.
Morilec Odlile Stelcerleve razkrit?
Pohotni mnor pri Treh ribnikih. - Sledi Jelen morilec? — Jelen kriv tud dveh
I Čitaljem' našega lista je še v spominu, da je bila v neki javni hiši v Gradcu umorjena prostitutka Frida Strobel. Bil je to takozvani pohotni umor, ker je morilec dekletu počasi rezal vrat baš v trenutku, ko sta bila seksualno združena. To se je zgodilo 10. julija letošnjega leta. Morilca so takoj aretirali in ga je prebivalstvo hotelo na poti v zapor linčati, tako je živinski umor razburil Gradčane. Izpovedal je, da se piše Anton Jelen, da se je rodil 1. 1895. v Gradcu, pristojen je v Opatjeselo na Goriškem in po poklicu čevljar.
Graške oblasti so uvedle obsežne poizvedbe. Jelen je priznal, da. je bival v zadnjem! času v Ljubljani. Dognalo se je, da je res stanoval pri neki Frančiški. Vinkovič na Grajski planoti. Kakor je ona^ izpovedala, se je preselil dne 4. ali 11. junija (natančno se ne spominja več) k neki Kosovi, na Št. Petra cesti, kamor je prispel 17. junija.
Kje je bil od 11. do 16. junija? To je največje in najtežjo vprašanje, ki se je zastavilo preiskovalnemu sodniku v Gradcu. Jelen ne pove ničesar. Prvotno je sicer izjavil, da se je mudil v Italiji, toda preiskava je dognala, da se je hotel na ta način le izkopati iz zadrege.
Prav ob tem1 času, dne 14. junija so našli v Grajskem logu nad Tremi ribniki pri Mariboru posestnico Otilijo Stelcer z razrezanim vratom mrtvo na tleh. Lega telesa in obleka je vzbudila domnevo, da ni bila umorjena iz maščevalnih ali grabežljivih namenov, temveč iz pohote. Takrat se je trdilo, da jo bila zarezana z žepnim nožem, pozneje pa so začeli izvedenci domnevati, da je bila tudi Steiner jev a, zarezana s čevljarskim nožem! kakor prostitutka Strohlova v Gradcu.
To, predvsem pa dejstvo, da Jelen ni vedel povedati, kje je b.il v času, ko se Je zgodil pohotni umor nad Tremi ribniki, je dalo dovolj podlage, da so začele naše in graške Oblasti resno preiskovati umor Stelcerjeve v zvezi z Antonom; Jelenom.
Preiskava njegovih kovčkov, ki So se nahajali pri že omenjeni Kosovi v Ljubljani, je prinesla na dan prav zanimive reči. Med drugimi drobižem, je.imel Jelen skrbno shranjen izrezek iz »Jutra« z dne 2. aprila; tu je bilo poročilo o umoru blagajničarke Petkovško ve v parku Tivoli, katero je v noči dne 1. aprila bojda ustrelil njen ljubimec Jerančič. Natisnjena je bila tudi slika pokojne Petkovškov© in se je videlo, da si jo Jelen posebno sliko često ogledoval. Dalje so našli veliko ženskih fotografij, ker je Jelen na razno načine iskal zvez z Senekami. Ena izmed teh žensk, katerih slike so našli pri Jelenu, je doma iz bližine Maribora. Z njo je Jelen navezal
iz Gradca v Maribor. — Čevljar Anton drugih umorov v Ljubljani in v Gradcu.
pismeno stike s posredovanjem nekega ženitvenega »agenta« iz Poljčan. Z njo sta si tudi dopisovala. To je kazalo, da je imel Jelen stike z Mariborom, tembolj, ker je njegova mati nekaj časa živela v Radgoni.
Policijski komisarijat v Mariboru se je energično lotil preiskave, da dožene Jelenovo zvezo z umorom Stelcerjeve. Danes lahko že trdimo, da je imel uspeh. Predvsem je dal komisarijat razmnožiti fotografijo Antona Jelena po originalu, ki so ga bili našli pri njegovi znanki v okolici Maribora. Posnetke je razposlal vsem Okoliškim orožniškim postajam. — Glavno nalogo je imela mariborska o-rožniška postaja, ki je res zasledila s pomočjo teh stik skoraj že pozitivne Jelenove sledi v grajski log. Tako so tri ženske izjavile, da so videle usodnega dne v popoldanskih urah moškega, ki je bil zelo sličen onemu na fotografiji, kako je bežal proti grajskemu logu. Dalje sta izpovedala dva šolarja, ki sta na potu iz šole nabirala v gozdu borovnice, da sta videla nekega moža, ki je močno škilil in je imel jopič nekoliko krvav. Vse priče so dotičnega moža enako opisovale in ga spoznale na elibi; tudi je res, da Jelen1 škili. Vse to kaže, da bo Jelen morilec Otilide Stelcerjeve.
Jelena obdolžujejo, da je storil tudi tretji pohotni umor in sicer drie 7. junija v bližini Gradca.. Frančiška Vinko-vičeva v Ljubljani se namreč ne spominja prav, kedaj je Jeleni odšel iz njenega stanovanja; zdi se ji, da jo odšel 4. ali pa U. junija. Dne 7. junija je bila blizu nekega graškega pokopališča u-morjena mlada ženska; našli so jo v isti legi kot Pctkovškovo v Ljubljani in Steinerjevo v Mariboru. Zaprli so njenega ljubčka, ki pa je dokazal, da je eno uro preti umorom odšel od nje In jo po izvršenem' koitusu pustil sj*6io. Je lena suanijo, da se je tisti oM potikal tam' okoli, se sparil s tisto žensko in jo iz pohote umoril.
Iz pisem1, ^ki jih je pisal Jelen Heki ženski in katera je med preiskavo oblast zaplenila, je videti, da ga je morila silna potreba po ženskah. Sploh kaže njegova osebnost močno seksualnost, ki je očividno dobila patološke oblike, nai-bllžjo sadizmu; zanji je dosegla pohota višek, ko je med koitusom zabadal nož v meso.
Preiskava, se pri nas in v Gradcu smOtre.no nadaljuje in je upati, da bo kmalu dosegla končne rezultate.
Policijski komisarijiat v Mariboru bo izložil na oknu dve Jelenovi fotografiji. Osebe, ki so tega človeka videle ali imele z njim kakršnekoli 6tike, naj se nemudoma javijo pri šefu komisarijata g. pol. nadev. Kcrševanu.
.,Nie vvieder Krieg"!
i
Jutri bodo naši socialni demokrati priredili veliko zborovanje proti vojni in obhod po mestu, menda po vzorcu svojih sodiugov v Avstriji in Nemčiji, ki so ob desetletnici izbruha svetovne vojne junaško paradirali pod geslom' »Nie uieder Krieg«.
Vse to je pravzaprav jako1 lepo in bo menda še nekaj časa ostalo lepo — na papirju, v teoriji. Tudi svetovni mogotci v Ženevi so minule dnd lepo govorili » miru in pacifizmu, znamen je, da. živimo v jako nemirni in sovražni dobi. — Kdor je namreč zdrav, ta ne govori zrni ropi! le o zdravju!
Perd! 10. leti so nemški socialni derrib-krati navdušeno pozdravljali vojno, gla-eovali za avstrijske vojne kredite, pisali Pa so, iajpa, nekoliko drugače kot bur-
žoaski listi, zakaj če dva delata isto, ni isto.
Sicer pa je treba priznati, da imajo socialni demokrati ddbro voljo in mirovne ideale in da bi lahko bilo na svetu prav čedno in veselo, ali —. Saj navsezadnje nikomur no manjka dobre volje in le tepci obožujejo puške in topove in ostali vojni rekvizit, vštevši rnrli-ška trupla Itd,.
Danes, v nedeljo 14. septembra 1924.
petletnica
SOKOLSKEGA DRUŠTVA STUDENCI* Svečana povorka ob pol 16. uri Izpred Narodnega doma.
Ali — svet gre po svoji poti in česar ni napravil Kristus s čislo drugačnimi sredstvi, tega tudi socialisti ne bodo napravili iz ljudi. Ako bodo socialisti kje na vladi, bodo prav tako zgrabili za orožje, kadar bo treba. Tudi za vojne kredite bodo glasovali, če ne bo šlo drugače!
Iz socializma je nastal marksizem, iz marksizma komunizem1, iz komunizma boljševizem in lenjinizem. Prva dva sta pacifistična im amtimilitaristična, druga dva pa prav po »kapitalistično« in »bur-žujsko« obožujeta moč in prepričoval-nost puške, topa, plina itd.
Toda mariborska protivojna manifestacija niti nima kakega večjega pomena. To je čisto navaden volilni manever. Socialnim demokratom' gre za to, da rešijo mariborski občinski socializem, ki je tekom nekaj let p oz a bi 1 biti socialističen'.
. Zato je treba dati ljudem močnih injekcij. »Protivojni dan« je le pesek v oči, glavno je boj za občinsko oblast v Mariboru.
m Theater und Kasinovercin«, »Uradni list« št. 85. od 11. sept. objavlja sledeči razglas mariborskega velikega župana: »Društvo »Theater- und Kasinove-rein« v Mariboru je bilo z odlokom pokrajinske uprave za Slovenijo, oddelka za notranje zadeve, v Ljubljani z dne 5. jul._ 1922 št. 24224 pravnomočno razpuščeno, ker je prekoračilo statuta« rično področje.«
m Veterinarji JVU se opozarjajo na sestanek dne 17. trn. ob 1814 v mariborski restavraciji glavnega kolodvora, kjer predava tov. V e b le: »O odkritju povzročitelja slinavko In o novih vidikih zatiranja te bolezni.«
m Srbohrvaščino poučuje prvovrsten strokovnjak posamezne inf v skupihah po BerMtzovi metodi tudi; cirilico, Čitanje in pisanje. Vpisovanja in pojasnila, dnevno v trgovini s pisarniškimi stroji Ant. Rud. Legat, Maribor, samo Slovenska ulica 7, telefon 100.	2026
m Novi zobotehniški atelje je otvoril g. Anton Pliberšek, koncesijonirani zo-botehnik v Gosposki ul. 32. Zobotehnika, ki je mariborski domačin in narodnjak, priporočamo občinstvu. Več v današnjem1 oglasu.
m' Restavracija Grajska klet. Vsaki dan' koncert salonskega orkestra. Začetek ob 8. uri zvečer. V nedeljo v slučaju slabega premena začetek koncerta ob 5. uri.	j9Q3
m Najnovejša poročila od Marsa (brezžična brzojavka) naznanja, da danes v soboto zvečer v hotelu Halb wi dl Richterjev kvartet koncertrira, kakor tudi v nedeljo zjutraj in zvečer.
m Opozorilo davčnega urada davkoplačevalcem. Prejeli smo: Ker jo vsled pomanjkanja osebja nemogoče pravočasno spisati in dostaviti davkoplačevalcem opozoritvene položnice, se po-. j^.10 franke v mestu Mariboru, naj plačajo pri davčnem uradu brez poziva na račun tekočih davkov primerne zneske, da ne nastanejo do meseca novembra ko zapade tudi že zadnji obrok davkov za leto 1924, previsoki zaostan-
v ,	bilo	potem,' težko naenkrat
plačati.
m Nedeljsko popoldanski tečaji šivanja za služkinje. V nedeljo dne 21, tm.
popoldan prične dvomesečni šivalni tečaj za služkinje. Vršil so bo v državnem ženskem' učiteljišču na Zrinjskem trgu Pouk bo med pol 3. in pol 6. uro. Dekleta pridejo v tena času lahko kadar jim je mogoče. Mesečna članarina 20 Din. Natančne^ informacije daje iz prij-izno-Zlata Brišrailkofa v Slov. ulici. — Obračamo so s prošnjo zlasti na gospodinje, naj^ bi svoje služkinje opozorile na na« teoaj in ga jim priporočale. Mariborsko slov. žensko društvo.
m; PevsTtf zbor Glasbene Matice opozarja vse gg. pevce, da se začne poduk v torek 16. sept. ob navadmi uri.
in Dobava moke za vojaštvo. .Dne 18. sept. ob 11. uri bo v inteodanturi Drav-8ke11d,,T‘ £laati v Ljubljani druga javna licitacija za dobavo krušne pšenične moke za vojaštvo in sicer; za intendante/ko Skladišče v Mariboru 280.000 kg., za lintendajiteko skladišče vrfCeljiu 120.000 kff.
.1.^7 MariForif, dhe lL scpTembra! IfiSL'    -1
m Novi tečaji za strojepisje, stenografijo in knjigovodstvo (posamezni pouk) začnejo na Ant. Rud. Legatovi šoli v Mariboru dne I- oktobra in trajajo štiri mesece. Pojasnila in vpisovanja v trgovini s pisalnimi stroji Ant. R,.u d. Legat, Maribor, Slovenska ulica 7. Telefon 100,	1891
m Klub Bar. Od 1.—15. sept. samo kratko gostovanje svetovmoznahega ilu-zijonista M or el 1 i s tovarišico, Zlatagoras (ruski plesi), Ella Leskof, Lepa Petrovič, Vida Boške.	1905
m Iz »Študijske knjižnice«. Študijska knjižnica in čitalnica sta od 1. septembra i 1. dalje odprti vsak delavnik od 15.
—38. uro. Poset čitalnice jo popolnoma Prost. Četrtletna pristojbina za izposojanje knjiig na dom' iznaša 10 din. Knjige so izposojujejo na 30 dni. Kdor prekorači ta rok, plača 10 din. posebne pristojbine za vsako izposojeno kn jigo.
Kupujte tablice za tombolo, ki se vrli 28. tm. v prid Sokolskemu domu!
JDS.
V Ljutomeru se vrši sestanek JDS nocoj, 13. t. m. ob 20. uri.
V Murski Soboti je sestanek JDS M nedeljo ob 8. u*ri zjutraj.
Na obeli sestankih govori predsednik' oblastne organizacije dr. Lipold.
Spori.
: I. S. S. K. Maribor. Jutri v nedeljo,1 dne 14. t. m. dopoldne ob pol 10. uri se! vrši v gostilni Maglica ha Rotovžkem trgu obvezni sestanek vseli igralcev/ pr-' vega in rezervnega moštva- Ob tej priliki se bo pobirala tudi članarina. Sestanka se ima vdeležiti tudi kapetan naraščaja ali. njegov namestnik. Igralci imajo prinesti' s seboj izkaznice LNP.	v	!
: Napovedana pohorska dirka se radi slabih cest, ki so nastale vsled dežja«' ne vrši 14. t. m. temveč je odgodena ntf nedoločen čas.	1	^
: Zadnji dan tenlsturnirja. V finalnak tekmovanja eo prispeli gg. Staerk (Graa* GAK), Thalberg (Curicli), Peaaroe (Lonr-don), Blanke ter dame Sohwaighardt (Klizalački, Zagreb), Krap« in ga Rav«1 ntkova. Ker predstavljajo vsi imenoval^ ni rutinirane konkurente, je prieakov**'' ti v današnjih odločilnih igrah skr»JnV napeto in interesantno borbo, ki bo vseftf posetnikoml gotovo nudila zelo slikovito*' tekmovanje.	^	c	^
: Lepa spominska darila sprejffiteJof1 zmagovalci tonisturnirja. Darovalci stf ga. Marta Rosenberg srebrni sadni ser«! vis, Gg. Mastek & Ivarničnik srebrnL liker servis, g. Ivan Roglič srebrno so«' ho, tvrdka Gaspari & Faninger damsko!/ torbico, tvrdka Pinter & Lenard moka servie, tovarna »Kovina« moka servis«: ravnatelj Centralne banke g. Hočevar umetno sliko (Zadnji sneg), ga. Šonskaj dva mramornasta pepelnika ter člani! ISSK »Maribor« nekaj' zelo okusnih da«, ril, nadalje g. Rudolf Bizjak srebrni cigaretni etui. Darila so za, sedanje razmere krasne nagrade ter je ISSK »Maribor« z izpeljavo svojih jubilejnih' prireditev' tudi v svojem.! tenis odseku pokazal izredno uspeli aranžma. Darija so razstavljena v izložbi Trgovske batike.
; • if'
i
Porotno sodišče,
Maribor, 13. septembra«
Mlad ropar.
Komaj 151c(ni delavec Dcneš Ralek" le Križevcev^ v Prekmurju je kljub svoji mladosti že zelo izprijen, postopač in lažnjivec. Dne 4. maja t. I. po zjutranji masi je bil v gostilni Mihaela GorČana« Tja jc prišel po maši tudi 751ctni starček Stefan Kardoš 1n w kbr mil je postalo slabo — izpll malo žganja. V, listnici je imel 2000 dinarjey, Kq je šel potem proti
>T 'A E e B«,
Straža.
Homu, ga fe v goizHu med Križevci in Pes-fcovci dohitel Balek in se mu ponudil za spremljevalca- Naenkrat pa ga je zagrabil za vrat ga vrgel na tla, mu iz notranjega žepa iztrgal knjižico c denarjem in zbežal. Balek sicer pravi, da je bil Kar-doš pijan, radi česar da mu sploh ni tre-balo rabiti sile in da Kardoš sploh ni vedel, kdaj mu je denar izmaknil, Ta zagovor je pa zelo neverjeten.
Porotniki so krivdo mladega zločinca potrdili z 9 od 12 glasov. Balek je bil obsojen na tri leta težke ječe.
j®*' Po blagoslavljanju zvonov.
Na Belo nedeljo tl. je bilo pri Sv. Trojici v Slov. gor. blagoslavljanj« novih zvonov. Med! drugimi sfe prišla tja tudi brata Jožef in Ford. Iv u k o v e od Sv. Benedikta v Sl. gor. in še več pretepačev. Ko so se po slavnosti vračali proti domin skozi trg, se je od nekcd začul klic »auf Ibiks«. Jožef Kukovec je, držeč v eni roki bel robec, pod njim Da odprt nož, letel za gručo; na križišču eest proti Sp. Porčiču oz. Ročici - Oseku je naletel na Janeza Nekropa in ga brez Dovoda udaril z roko, v kateri jo imel nož, proti vratu, da je Nekrop zavel »nočno krvaveti. V nadaljnem spopadu je Nekrep vrgel Kukovca na tla. Temu Pa ISO prišli na pomoč drugi in vnel se je hud pretep. Ko so se fantje razkropili in je ostal na križišču zopet Nekrep mnn' ki je nekaj aaklical, se je zopet zakadil vanj Jožef Kukovec in ga sunil z odprtim nožem v desno stran vratu, ga udaril z nožeml po glavi in desni roki 3n ga zabodel v hrbet. Poškodba nad ključnico na desni strani vratu jc bila smrtna, je povzročila nnočno krvavitev, vsled česar je Nekrep umrl. Obdolženi Kukovec se izgovarja na močno pija-»ost, v kateri da so ga neznani fantje Napadli; v jezi je Skočil v Nekrepa in sunil z nožeml, ne da bi vedel kam'.
Obtoženec je bil spoznan krivim v Smislu obtožbe in obsojen na dve leti težke ječe. ^y , - •*
[, " iT Izprijen sin. T'"	' ‘	’ ;sf
f Otmar Lorger je sin premožnega na-tiborskega pekovskega mojstra. Stari-gi so ga hoteli napraviti za poštenega obrtnika in so ga dali učit pekovskega fabria. Fant pa je postal delamTŽen in fee je udal tatvini. Že v mladosti je bil trikrat kaznovan1 radi tatvine in dvakrat trudi nasilstva. Po vojni je začel s tatvinami na debelo v družbi tatinskih tovarišev. Zadlnje čase se je vrgel zlasti pa tatvine na železnici. Tako je v noči od 17. na 18. nov. 1921 v Lipnici v družbi a tovariši iz zaklenjenega žel. voza ukra-idel 200 kg težko pitano svinjo v! vrednosti 2000 din. Dne 31. jul. 1922 je iz zaklenjenega žel. voza na Teznu ukradel dve stegni govejega mesa v vrednosti 1035 din. V noči 7. apr. 1923 je mec. Lipnico in Spiljena! v družbi neznanih tatinskih tovarišev iz zaklenjenega žel. Voza ukradel 49 kg usnja za rokavice in 53 kg usnja iz kozlovine v vrednosti 20 toil. avstr. kron. V noči odi 6. na 7. mar-tea 1904 je v vlaku med Št. lijem) in Ma-trilorom iz zaklenjenega žel. voj a ukradel tri bale volnenega blaga, 35 rdi belega terep de oh in e, večjo množino dragocenih posrebrenih’ im pozlačenih tkanin
za okraske ženskih’ klobukov v skupni teži 30 kg in v vrednosti 28 mil. aK. Po vseh tatvinah se je Lorgerju posrečilo, da jo brez sledu izginil, iz Avstrije v Maribor, odtod pa zopet v Avstrijo. Ba-vil se je tudi s tihotapstvom in je imel svoje skrivališče v Lipnici pri Špileku. Pri zadnji tatvini se je končno posrečilo Lorgerja aretirati. Seveda je tudi tokrat tajil, vendar pa je dokazni materija! proti njemu zelo obtežilen.
Porotniki so vsa vprašanja potrdili z večino glasov, Lorger je bil obsojen na tri leta težke ječe s postom vsakih 14 dni. Lorgerja zasledujejo povrh še graške oblasti radi dveh slučajev tatvine.
Gospodarstvo.
g Popis novčanic SHS. Uredništvo Almanaha Kr. SHS, Zagreb,^ Moravska 30 je izdalo nov »Popis novčanic zavodov kraljevine SHS«.
g Mednarodni vzorčni semenj v Na-polju se vrši mednarodni vzorčni semenj od 16. do 30. sept.
Dopisi.
Vojnik. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva priredi v nedeljo, 5. okt. t. L sadtni ogled za tukajšnjo okolico. Otvoritev ob 8, uri. Vstopnina 1 din., otroci 50 p. Sklep v torek, 7. okt. ob 14. uri z razdelitvijo prisojenih nagrad in z licitacijo razstavljenega sadja v prid društva. Sodelovanje s predvajanji je obljubilo več strokovnjakov. Kupci se vabijo!	_________
smešnič, da se čitatelju eno oko včasih solzi od žalosti, dirmgo pa od smeha. — Knjige bodo z zanimanjem brali tudi oni, ki bi radi po njej poznali srbsko življenje v malih srbskih mestih in v Beogradu. Tukaj jim bo Nušič dober vodnik; on je med najboljšimi srbskimi pisatelji in pozna svoje rojase, kakor malokdo. Da zna tudi prav prijetno Pripovedovati, to priča vsaka stran te knjige. Knjiga ima na ovitku lepo riz-'bo in šteje 231 strani.	__	.
x Svoboda Fran, Poslednji mož. Veseloigra v troh dejanjih. Poslovenil Fr. Govekar. Oder, Zbirka gledaliških iger, 7. zv. V Ljubljani 1924. Založila Tiskovna zadruga.
Louis Couperus:
Kultura in umetnost.
X S. E. Burroughs: Tarzan, sin opice, roman, poslovenil —z—. Splošna knjižnica št. 29 v Ljubljani 1924. Izdala in natisnila Zvezna tiskarna in knjigarna. Zanimiva in napeta povest, vseskoz originalna. Tarzanove knjige, ki so izšle v. angleškem izvirniku, kakor tudi v drugo jezičnih prevodih, so se razširile v velikanskih izdajah. Teh Tarzanovih povesti je več. Vsaka knjiga jc zase zaključena in; posebna enota, tako, da se lahko 'bere vsako posebej brez *vezo z drugimi. Prva taka knjiga je izšla sedaj tudi v slovenskem prevodu v okvirju Splošne knjižnice.
x Nušič Branislav. Občinsko dete. — RomDam dojenčka. Poslovenil Cvetko Golar. V Ljubljani 1923. J. Blatnika nasledniki. Povest bi se lahko_ imenovala tudi »Zalont in' veselje«, saj je y njej poleg vse žalostne usode zapuščenega dojenčka, ki nima ne domovine, ne sia-rišev, in ki roma iz rok v roke, nadrobljeno tudi toliko veselih prigodb in
Zaljnbljeni osel.
Roman.	(37)
»Božanstva Eleuzisa!« sem molil neprenehoma. »Božanstva Eleuziaa! Pomagajte nama v sili!«
Skozi temno noč je nosigurno dirjal sivi osel in nosil na hrbtu lepo devico; dirjal je dalje in dalje ob rečni obali, pod vejami, ki so jih bičali vetrovi. Zadaj je sijala črna noč, dpčini je pred nama skozi moten pajčolan svitala prva zora.
Nisem! vedel, kako naj Charis potola žhn, zaikaj čutil som, da je bila v strahu in neiizvestnosti. Bal sem se. da bi je še bolj ne prestrašil, če bi se bil oglasil. Ona mi je iz nova ovila glavo okoli vratu in dejala:
»Dragi, najdražji! Pvej, kje sva1?!«
»Tako dolgo si dirjal,« je nadaljevala. »Odvedel si me daleč od očeta in rodbine in tudi mojih milih družic ni več v bližini! Dragi, najdražji, kje snitih
Tedaj' sem) ji z gobcem' poljubil roko in obliznil dlan, a odgovoriti ji nisem inogel.
Deklici je postalo krivo v tej čudni samoti, ki je poprej ni poznala,. Začela je tarnati in jokati, češ, da bi hotela domov. Skušal sem jo tako potolažiti, da sem trgal z zobmi žolte in bele cvetke ter jih motal v zrak. Tedaj je skočila na tla, sedla na travnik in začela prav po otročje brati cvetlic. Splala je venec in ga obesila name. Jaz sem se medtem pasel v travi.
»Lačna seim!« je vzkliknila nenadoma in stopila k meni.
Postalo mi je obupno. Kam bi jo Saj peljal? Tu se je razprostiral pusti gozd, skozi katerega sVa tavala vso noč, tam je tekla reka, o kateri nisem znal, ali je Sperkcheios in kam teče. Nekoliko proč od gozda se je začenjalo visoko gorovje s strmimi pečinami. Pa tudi če bi bil vedel, kje se nahajava, kaj bi pač počel
s temle nežnim', nedolžnim’ in začaranimi dekletom, ki je bilo vajeno najrazkošnejšega življenja in najizbranejših jedači!
Prepozno se je vzbudil v meni kes, da sem delal nepremišljeno, ko se nisem razkril kot človek, ki je prav tako začaran, samo, da jc celo izgubil človeške podobo. Ce bi bil tam zgoraj napisal v pesek pismena znamenja, bi jih čudodelci rešili in bi bila moja prava bitnost vsem razodeta. Tudi bi se lahko na ta način sporazumeli glede srebrnih vejic, ki bi mi spet vrnile človeško podobo in! obličje. Tudi če bi bil bogati Menedemus izvedel, da. sem le trgovčev sin, bi Charis ne bila zame izgubljena, ker bi jo lahko odvede! no kot osel, temveč kot človek. 1
Kaj pa naj počnem v tem položaju z ubogo Charis? Naveličala se je cvetlic in je začela iznova jokati in vpiti na pomoč. Nič je ni moglo spraviti v dobro voljo. Naposled sem) s zlato okovanimi kopitom napisal v pesek:.
»Bedi mi zopet na hrbet!«
Charis se je vsa solzna nasmehnila, zaploskala z rokami in me potem pomilovala, da sem izgubil glas v vojni. Nato me je zopet zajahala in objela okoli vratu. Talko sva se podala na nadaljnjo pot. Vendar pa se njen glad ni dal potolažiti. čez nekaj časa je ponovno vzkliknila:
»Charmides, lačna seml«
Vedel sem, da ni tako silno lačna,kot se zdi nji sami. Vzlic temu sem bil iznova obupan. Kje ji naj najdem hrane? Ta misel me je mučila vse dotlej, dokler nisva dospela do nekega sadonosnika, kjer so se šibile veje pod težo zrelih jabolk. Charis jih je veselo trgala z vej, dočim' Bern! jaz pobiral in hrustal oae, ki so padale na tla. Čutil sem, da sva oba postala zadovoljna in srečna^ Jutro,) soluee, trava, jabolko, najini venci, midva sama, okoli naju pa žgoleči ptiči inl zaljubljeni metulji! Bil jo res pravi paradiž na vrtu rumenih in rdečih jabolk.
In minevale so ure; midva sva dočista/ pozabila, da sc nama ne Btmehlja najboli rožnata bodočnost. Charis si je nasitila glad in si potolažila žejo, potem pa ja vlegla v senco, kjer se je zelenila mehka trava. Ko je tako ležala, se je y menil; ponovno vzbudila težka sikrb. Začel šeni; iskati izhoda. Pogledal sem na lavo in na desno, a nikjer ni bilo videti kakega človeškega bitja. Razmišljal sem1, kaj naj storim’. Kaj nam 'bo prinesel prihodnji dan, kaj bo prinesla noč? Tajin-stvena in neznana nam je bila _ vsaka ura, ki je, iniola priti. Kako naj bi že nadalje zaščitil Charis pred dtvjimi živalmi in satiri, pred čarovnicami, bedo, in drugimi nevoljnimi, ki še pridejo?! _
, (Dalje prihj ,
JO
Jr " —  —   ~^ ___________ _______________________________ |	|	-	-
fPtaaJni stroji, računski stroji, kopirni stroji, ANT. RUD. LEGAT, Maribor, samo Slovenska ul. 7, tel. 100}
KJE
kupim najboljše in naicenejše platno?
Tako povprašujejo meščanske in kmetiške gospodinje, ki prihajajo v Maribor. Na to je odgovor lahek in čisto zanesljiv. Vsak naj krene v Gosposko ulico in naj zavije pri kavami »Central** v Šolsko ulico ob vhod na Stolni trg', Tam se na desno nahaja modna trgovina
IVO VEKJET
kjer postrežejo vsakega popolnoma po njegovi želji In v največjo njegovo zadovoljnost.	2013
Velika izbira I	Solidne	cene!
Glace, triko in pletene rokavice in nogavice
ta jesen in zimo kupite naicenejše v Špecijalni zalogi rokavic in nogavic	1914
Franc PodgorJek, slovenska 7.
Tvrdk/
„J UHAN'4 d z o. z. LJUBLJANA.
Vaš Izdelek daje Jedem, zlasti juhi prijeten okusi kdor se ga privadi, ga teško pogreša. Zeto ugodno učinkuje tudi na apetit in prebavo. — Poizkus, napraviti iz vode, iuhine zelenjave in„Juhana" brez mesa O\usno juho, se je popolnoma posrečilo. „Ju-han" se z mirno vestjo lahko povsod priporoča in je podjetju le častitati, da se le posrečilo pripraviti domač izdelek, k!nad kri/juje d ozda] pri nas vpeljano. SooStovanjem
JULIJA JAKLIČ, voditeljica gospodinj, tečajev
!W.
Volna, trlkotaSa, parilo, nogavico, dol« nlko, palico, kovCoka, ročne torbico, parfumorlla, galanterija, drobnlna, Igra* is, Eolsko potrobičlne itd.
Vse potrebščine za šivilje in krojače po najniijlh cenah.
f
Aleksandrova cesta štev. 23
NAZNANILO.
Dovoljujem si cenj. odjemalcem in p. n. občinstvo opozoriti na svoj novo ustanovljeni
torbarski obrat
kjer se izdeluje potne torbe, kasete in kovčeke iz usnjl in platna v raznih formah in velikosti. Sprejemajo se tudi naročila za specijalne torbe in kovčeke n. pp za razne vzorce, trgovske potnike itd.
Velika izbira raznih torbic in kovčekov od najmanjib do največjih.
IVAN KRAVOS
MARIBOR
Aleksandrova c. 13. Slomškov trg 6.
»——■ mw———rf
Pristopajte k Jugoslovenski Matici. ■■RZMHSlMUMMUUnK'
Vsaka gospodinja
je najboljSe postrežena s svežim blagom in konku-renč. cenami pri tvrdki A. Potar Maribor, Gosposka ul. 4 Ako ne verjamete, poskusite 1
seprOTruHFii. f'.)24
Najboljše manu fakturno blago se dobi pri- tvrdki
a st »iti izdelkov za spalne in je
eSa« seka najceneje ▼ zalegi
Šercer i» drag, Maribor,
'Vetrinjska nlica štev. 2.	106
Higienična brivnica, Vjeko-slav Gjurin, Jurčičeva ulica 9, se radi prvovistne postrežbe vsem priporoča. Dijaki pri striženju imajo znatni popust.
1911 18-4.
Naznanjam, da sem prevzel od olepševalnega društva sad vsega diviega kostanja in svarim vsakega, kateri bi za svojo porabo kostanj,zbiral in na meni oddal, bodem sodnijsko postopal. Kostanj se sme zbirati, da se ga odda meni proti plačilu. Legitimacije se dobijo pri meni za kostanj zbirat. Koroščeva ulica 29. Lavoslav Kranjc.
1990 3—3
Dva dijaka se sprejmeta na stanovanje in hrano. Stolna u-lica 1, I. nadstr., desno. „
Sprejmem dve dijakinji (dijaka) na hrano in stanovanje. Naslov v upravi.	2018
Dijaka ali dva gospoda se
sprejme na stanovanje. Tržaška cesta št. 20/11,, vrata 10.
2019
v Vzamejo se dijaki ali dijakinja na hrano in stanovanje. Vpraša se Mlinska nlica 10. 2011
UČanka I. ali II. razreda meščanske Sole se sprejme na stanovanje k domači hčerki. Naslov v upravi.	2020
Učiteljica išče za 15. september zanesljivo čisto, solnčno opremljeno sobo če mogoče v bližini parka. Dopise pod „ Čisto in solnčno* na upravo li-sta.	2021
Splošni adresor za Maribor in okolico z natančnimi naslovi ▼se obrti, trgovine in industrije, uradov, prestihpoklico v itd. je za tisk pripravljen, Kdor želi posebno reklamo, naj se zglasi na izdajatelja Marstan. Rotevški trg 1.	2016
Učenec za manufakturno trgovino se sprejme. Poizve se v uprasrniStvu lista. 1992 3—3
Trgovski pomočnik (manu ta k turu*) se sprejme. Ponudbe na upravo lista pod »Detai-
li»t“.	1991	9—3
Išče se inštruktorca ali inštruktor za nemščino in če mogoče tudi za hrvaščino. Cenjene ponudbe poslati na upravo »Tabora" pod ,Inštruktor".	1931
Msriter. BdaMmi cesta št. ta
TELEFON ŠTEV. 222.
Trgovina z modnirri,-raanufakturnirn, suknenim in platnenim blagom, perilom, konfekcijo in pleteninami.
S3a «Sq&qJo in <3r®brco„ rsn
1715
Pouk na glasovirju dajem začetnikom in dospelim ob zmernih cenah. Vprašati v upravi lista.	2008
šolske torbe, nahrbtniki in jermeni za knjige priporoča Ivan Kravos, Aleksandrova cesta 13.	1944	10—6,
salonskega orkestra g. Pospišila
Prvovrstna srbska, francoska in češka kaki •;». Toči se najboljša vina in ekspertni ležak Laške pivovarne.
Glasovir v dobrem stanu, 2 m dolg na prodaj za 5.500 Din, koncertni prima 11.250 D n kratki prvovrsten 17.500 Bin. Vprašati pod „Rolšek“ na u pravo.	2027
Krasni kanarčki mladi s® na prodaj. Vetrinjska ulica št. 8. Rozman,	2024
RATOL
Otročji voziček po ceni na prodaj Loška ulica 2/1. 2014
Trgovske internacije strogo objektivne daje informacijski-trgovskoagenturni - gradbeni -stanovanjski in realitetni biro Marstan, Rotovški trg 1. 2017
Zamenjam stanovanie obstoječe iz 5 sob (3 sslnčnole-žeče) z verando in pritiklinami. I. nadstropje Magdaleusko predmestje z 3 ali 4 sobnim tanovanjem kje v I. ll.ali 111. o kraju. Ponudbe na upravo lista pod »Ugodna zamenjava".
50C6 2—2
Zamenjava stanovanja. Zamenjam stanovanje obstoječe iz treh na novo prepleskamh sob z balkonom in pritiklinami v neposredni bližini parka z stanovanjem iz 4 do 5 sob in kopalnico proti dobri odškodnini. Ponudbe na upravo lista pod »Zamenjava*. 1983 3—3
Sode za jabolčnik od 200 do
700 1 in vinska sode od 100 do 150 1 proda Hoclimflller Maribor, Stritarjeva ulica 5.
1979 3—3
novo najsigurnejše sredstvo proti podganam, hišnim in poljskim mišim. Izdeluje oddelek ,.RATOL" Ve-terinarije Kem. d. d Zagreb, Rienička 21. En obrok skupaj z omotom in poštnino če se denar pošlje naprej « Din. 25'— ali povzetiu Din. 28—. Dobiva se tudi po vseh lekarnah in drogerijah. 1955
(S. Jenko, rja novo počesan )
Le hitro na delo roke, pri peči tam v Račju leže veliki neznani zakladi. Nalagajte fanti je mladi!
Zdaj vprimo, tiščimo, vlecimo,
opeko iz Račja vozimo! Ce -sleherni počil bi ud, obilno poplačan bo trud, saj dobro opeko dobimo, po ceni si hiše gradimo. 1160
za posameznike
za strojepisje, stenografijo, računstvo (nauk o menicah in devizah, kalkulacijah, kontokorentih) enostavnem, dvostavnem in ameriškem knjfgodstvu z bilanco, korespondenci in registraturi.
Začetek dnevno. Traja 3 do 6 mesecev.
Metoda Kovač:
Samo praktično, temeljito, lahktj umljivo. 2013
Napolitanke Adria narezki
1570 ^ek!i .
Honboni
r Gokolada
Malinovec
vsaka množina najceneje
v glavni zalogi
Maribor, Stolna n!. 4.
Pristopale CMD
MABISOK, Krekova ui. 6
Urška, al’ že veš
d« je dobil
A. VICEL, MARIBOR
Glavni trg šL 5 ematlirano težko posedo znamke ,601131)1" ia lažja vrste, češkoslovaškega proizvoda, pločevinasto in lito posodo, porcelanasto, kameninasto iu stekleno robo najbolj ie vrste. Vse ' kupuje pri njem; zato hiti, da ne zn-214	mudiš.	40—4
Špecerijske ia -MiiiiAo Maso ter deželne urlilelks
na debelo nudi po najnižji ceni
Miloš Oset, Maribor
Glavni trg 1619
je zopet vsak dan prijeten KONCERT na glaso-virjn. Kakor znano, so cenjenemu občinstvu na razpolago lepe opremljeni lokali s krasno klnb-sko sobo in je kavarna najugodnejši prostor za rendez-vous-e. Najboljše vino v steklenicah po 15. 20 ln 80 din. Solidna postrežba. Številnega obiska prosi — IVAN KOKOL. 1707
۩n@ra@ celico perje!
fjfc. En kilogram sivega opuljenega perja 70 Din., na U * P°1 belo 90 Din., belo 100 Din., boljše 120 In 150 Din., mehko jak puh 200 in 225 Dinarjev, boljša vrsta 275 D. PošTljatve carine proste, proti povzetju, od 300 Din. naprej poštnine prosto, Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja in nevšeče vzame nazaj. Naročila somo na
Benedikt Saetasel, Lefeez St. 38 kod Pilzna, CaSko-
SlovaSka. Poštne pošiljke gredo Iz Češkoslovaške v Jugoslavijo okrog 14 dni.	1893
ne pozna kdor neguje zobe z
in najelegantnejše čevlje in nogavice kupite pri tvrdki
Anica Tramu
Maribor, Grajski trg 1
1748
in nogavice po izvanredno nizkih cenah!
¥ lastndta Meresu
vseh jugoslovanskih trgovcev je, da posetijo
VZORČNI
V&ESBEM-V PRAGI
21. cSo septembra 1S2&
kjer se jim nudi najugodnejša prilika,
1851 da stepijo v direktni stik z bogato 3_3 češkoslovaško industrijo in trgovino.
Znižana vožnja po jugoslovanskih železnicah 50ft/o, po češkoslovaških železnicah 3O°/0.
19. septembra skupen izlet jugoslovanskih trgovcev.
Sejmska legitimacija služi kot vizum za potovanje v Češkoslovaško.
Cena legitimacije £30 Dinarjev.
Pojasnila in legitimacije daje: Češkoslovaški konzulat	Aloma	Company
Ljubljana, Breg.	Ljubljana,	Kongresni trg.
velika izbira vseh vrst godbenih inatrumentov: godal, piikalnih instrumentov, instrumentov na pihala, in na le »ene mehove ter vseh vrst sestavnih delov v
trgovini z muzlkalljaml	2015
Osnovano 1. 1895 F. PERC Osnovano 1.1895
Maribor, Slovanska ulica 1.
Velike razpečava stran: svetovna znamka: »ROSS* -.PTRAZZI". V lastni delavnici izdeluje violine, harmonike, tambsriee. Naša popravljalnica izvrši v»a naročila zajamčeno natančno in strokovnjaško.
nA l* Mtestseofi	Kstaate*	Splbdlar,	—	Ofa&a:	Kad&cesfc-	&	A