ZDRUZENJE ZA ESPERANTO SLOVENIJE	SLOVENIA ESPERANTO-LIGO
INFORMACIJE	INFORMOJ
Leto / jaro 19, št. / n-ro 2	april / aprilo 2014
Uvodnik
Pomladna številka našega biltena je običajno bolj dolgočasna, a ima veliko dokumentacijsko vrednost. Za prihodnje rodove je treba ohraniti zapis dogajanj iz preteklega leta, načrtov in sklepov. Tudi tokrat največ prostora zasedejo zapisniki in poročila, ki smo jih skušali malo popestriti z ostalim dogajanjem v društvih in novicami iz našega okolja. Letna zbora ZES in ETD Ljubljana sta bila volilna, dosedanji organi so dobili razrešnico, izvolili smo nove v malce spremenjeni sestavi. Želimo jim še več uspehov in zagnanosti v novem mandatnem obdobju. IO ZES
Iz dejavnosti ZES
Zapisnik
redne letne skupščine ZES, ki je bila 15. marca 2014 v Ljubljani, Štefanova 11.
Prisotni: Edi Zanut, Vinko Zalezina, Svobodan Zlat-nar, Anka Vozlič, Tomaž Longyka, Nika Rožej, Ostoj Kristan, Janez Jug, Meta Duhovnik, Ana Ferrer, Janez Zadravec, Simon Urh, Reneja Mihelič, Anton Mihelič.
Opravičili so se: Sonja Sardoč, Stanka Zlatnar, Mario Vetrih, Mira Lipičar in Angela Logar.
Dnevni red:
1.	Ugotovitev sklepčnosti
2.	Izvolitev organov skupščine (delovnega predsedstva, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika)
3.	Poročilo o delu, finančno poročilo in poročilo Nadzornega odbora
4.	Volitve organov ZES za obdobje 2014 - 2016
5.	Program dela za leto 2014
6.	Sprejem sklepov skupščine
7.	Razno
K 1. točki
Ob 10.30 skupščina ni bila sklepčna, ker ni bila prisotna najmanj polovica članov, zato se je seja začela ob 11.00, ker je bilo navzočih več kot 10 članov.
K 2. točki
Predsednik Janez Jug je pozdravil prisotne, ugotovil, da je skupščina sklepčna, in predlagal organe skupščine: Janeza Zadravca za delovnega predsednika, Anko Vozlič za zapisnikarico ter Ano Ferrer in Tomaža Longyka za overitelja zapisnika. Predlagani so bili soglasno izvoljeni in skupščino je naprej vodil Janez Zadravec.
Esperantska družina Vozlič-Urh na skupščini ZES K 3. točki
Pisno poročilo o delu društva v letu 2013 in poročilo o finančnem poslovanju za leto 2013 sta bili predhodno poslani z vabilom. Poročilo Nadzornega odbora z dne 15. 3. 2014 je podal Janez Zadravec in posebej pohvalil vestno vodenje financ in se zanj zahvalil Ostoju Kristanu. Vsa tri poročila so priloga k temu zapisniku.
Janez Jug je opozoril, da njegovo poročilo o delu ne vsebuje poročil kolektivnih članov in predlagal, da se dodajo k dokumentaciji kasneje. Anton Mihelič je povedal, da je KEP poročilo in program dela predhodno že poslal.
K finančnemu poročilu je Janez Jug pripomnil, da je tiskanje knjige S. Kosovela Združenju podaril Ostoj Kristan (poleg brezplačnega dela še prispevek v denarju).
Občni zbor je po razpravi o poročilih sprejel naslednje sklepe:
Sklep 3.1: Skupščina soglasno sprejema Poročilo o delu ZES v letu 2013.
Sklep 3.2: Skupščina soglasno sprejema finančno poročilo za leto 2013.
Sklep 3.3:Skupščina sprejema poročilo Nadzornega odbora.
Sklep 3.4: Skupščina daje organom ZES razrešnico za preteklo obdobje.
K 4. točki
Predsednik J. Jug je pojasnil predlog organov za obdobje 2014-2016 in predlagal nekatere spremembe. Po razpravi je skupščina soglasno izvolila organe ZES za mandatno obdobje 2014-2016.
Izvršni odbor: Janez Jug (predsednik), Ostoj Kristan (podpredsednik), Mario Vetrih, Ana Ferrer Zadravec, Tomaž Longyka, Anton Mihelič in Nika Rožej.
Nadzorni odbor: Člani: Janez Zadravec (predsednik), Anka Vozlič, Vinko Zalezina; namestniki: Edi Zanut, Rajko Rajlić, Zdenka Rojc.
Častno razsodišče: Svobodan Zlatnar (predsednik), Mira Lipičar, Jernej Lindič.
Skupščina ZES je izvolila organe za naslednji dve leti
K 5. točki
Razprava o predlogu programa dela je tekla v smeri razmejitve področja delovanja med ZES in ETD in tega, da se določi nosilce konkretnih nalog.
Sklep 5.1: Skupščina sprejema dopolnjeni programa dela za leto 2014.
Ta program je priloga k temu zapisniku.
K 6. točki
Skupščina je razpravljala o včlanitvi ZES v EEU. G. Mihelič je prosil za pojasnila, ki sta mu jih posredovala Janez Jug in Tomaž Longyka. Tomaž Longyka bo
svetovalec Antonu Miheliču pri delu predstavnika ZES v EEU. Izvršilni odbor ZES uredi vse konkretne podrobnosti z EEU do konca aprila in dopolni osnutek Deklaracije o jeziku. (glej rubriko Komentar, op. ur.)
Sklep 6.1: ZES se včlani v Evropsko esperantsko unijo. Sklep 6.2: Predstavnik ZES v EEU je Anton Mihelič, njegov namestnik pa Tomaž Longyka. Sklep 6.3: ZES predlaga Evropski esperantski uniji, da na letošnjem kongresu sprejme deklaracijo o jeziku na podlagi osnutka Deklaro pri la lingvo. Izvršni odbor ZES do konca aprila osnutek dopolni in pošlje EEU.
Osnutek deklaracije je priloga zapisnika.
Predsednik J. Jug je predlagal, da bi Janeza Zadravca predlagali za državno odlikovanje za njegove zasluge v več kot 40-letnem delu v esperantskem gibanju. Skupščina je sprejela sklep:
Sklep 6.4: ZES predlaga Janeza Zadravca za odlikovanje Republike Slovenije za življenjsko delo.
K 7. točki
Janez Jug je poročal o literarnem večeru s srečanjem prevajalcev Kosovelovih pesmi v Kosovelovi knjižnici v Sežani, ki je bil 6. marca.
Reneja Mihelič je vse prisotne povabila na slovensko - esperantski večer Kosovelovih pesmi ob petrolejki, ki bo v brežiški kavarni v sredo 19. marca.
Skupščina se je končala ob 13.10.
Delovni	Zapisnikarica: Overitelja:
predsednik:
Anka Vozlič Ana Ferrer Janez Zadravec	Zadravec
Tomaž Longyka
Poročilo o delu v letu 2013
1. Organizacijske zadeve
Redna letna skupščina je bila 16. 3. 2013. V članstvo je sprejela kolektivna člana: Kulturno društvo »Franc Bogovič« Dobova in Esperantsko turistično društvo Ljubljana.
Seje Izvršnega odbora: 8 sej: dopisna 27.-29.1.; 6 skupaj z IO ETD (15. 1., 5. 3., 9. 4., 28. 5., 29.8., 8.10.) in samostojna (3.12.).
Občasni sestanki članov ob sobotah (urejanje arhiva, tematske razprave). V soboto 20. aprila so J. Jug, J. Zadravec in O. Kristan urejali arhiv.
Sestanki članov vsako prvo sredo v mesecu. Ni jih bilo.
Podpora esperantskim organizacijam v Sloveniji in sodelovanje z njimi. A. Ferrer in J. Zadravec sta se udeležila občnega zbora ŽED 22. 6. in Bogračijade 24. 8. v Lendavi.
Pridobivanje nekdanjih in novih članov združenja ter kolektivnih članov.
Izvajanje administrativnih nalog (poročila, računovodstvo, davčna prijava, evidence, arhiviranje, urejanje arhiva). Računovodstvo je vodil O. Kristan.
Ustanovitev Komisije za pouk, Komisije za obveščanje in Komisije za jezikovno politiko. Komisije niso bile ustanovljene.
Posvet o prihodnosti esperantskega gibanja v Sloveniji je bil 12. 10. v Čatežu ob Savi. Udeležilo se ga je 19 članov ZES, ETD in EDM.
Esperantistke na posvetovanju na Čatežu
2. Obveščanje
Izdajanje biltena Informacije / Informoj. Izšle so štiri številke v obsegu 48 strani, ki jih je uredil O. Kristan.
Vzdrževanje spletišča esperanto.si. Junija in julija preselitev spletišča s strežnika na FDV na strežnik podjetja Optimus in priprave na prestavitev s platforme Sisplet na Drupal. J. Jug je objavil 23 novic v slovenščini in 10 v esperantu.
Popravljanje in dopolnjevanje vsebin o esperantu v slovenski wikipediji in vsebin o Sloveniji v esperantski wikipediji. J. Jug je dopolnil 12 člankov v esperantski in 4 v slovenski wikipediji.
Priprava informativnega gradiva o esperantu v elektronski in tiskani obliki.
Obveščanje članov po elektronski in klasični pošti. Po elektronski pošti so bile razposlane z okrožnicami 4 številke biltena Informacije / Informoj, vabila in druga obvestila na 30 naslovov (tudi esperantistov, ki niso člani ZES). S klasično pošto je bilo obveščanih 32
članov in članic. Člani so pošiljali sporočilo članom poštnega seznama Slovenaj esperantistoj pri Yahoo-groups.
3.	Pouk
Vzdrževanje slovenščine na spletišču lernu.net. Najnujnejše prevode v slovenščino je opravil J. Jug.
Sodelovanje z ETD pri organiziranju tečaja esperanta za izpit. Tečaja ni bilo.
4.	Raziskovanje
Raziskovanje zgodovine esperanta v Sloveniji in predstavitev najdb.
Proučevanje jezikovne politike.
Strokovna knjižnica ZES. Gradivo je v škatlah pri T. Longyki in še ni popisano.
5.	Založništvo in prodaja knjig
Izdaja esperantskega prevoda izbranih pesmi Srečka Kosovela (prevajalec Vinko Ošlak): Knjiga je izšla v začetku decembra v nakladi 400 izvodov. Uredil jo je O. Kristan, J. Jug je preveril in lektoriral prevod ter korigiral krtačne odtise. 65 izvodov smo podarili javnim knjižnicam.
Sodelovanje pri izdaji esperantskega prevoda Butal-cev (prevajalec Janez Zadravec).
Priprava na izdajo knjige za otroke. Samo pogovori.
Priprava kataloga razpoložljive literature na spletišču. Seznam je pripravil O. Kristan.
Inventura zalog knjig ZES. Opravil jo je O. Kristan in tričlanska komisija.
v
6.	Sodelovanje s Cetrtno skupnostjo Ljubljana Center
Načrtovali smo sodelovanje na Dnevu soseda, predstavitev esperanta otrokom na počitniškem varstvu in sodelovanje na Dnevu Četrtne skupnosti Ljubljana Center (oktober), vendar nismo sodelovali, ker so spremenili program in nas niso povabili.
7.	Prireditve
17. esperantska konferenca Alpe-Jadran v Izoli (1. do 2. junija 2013). V soboto 2. 6. se je je udeležilo 6 članov.
Srečanje na tromeji na Peči (september) v nedeljo 8. septembra. Udeležilo se ga je 16 esperantistov iz 3 držav.
Sodelovanje na proslavi ob 100-letnici rojstva Toneta Logarja v Ilirski Bistrici 19. 9. ZES je soorganiziral proslavo. Na pogovoru sta sodelovala J. Jug in J. Za-dravec. Udeležili so je tudi esperantisti iz Reke in Trsta.
Jesenskih kraških dnevov v Trstu so se udeležili 3 člani.
Proslava ob Zamenhofovem dnevu. Osrednje slovenske proslave in srečanja ob 125. obletnici rojstva Priske Haas v Mariboru, 7. 12. se je udeležilo 40 esperantistov in prijateljev esperanta. Prisotna sta bila tudi vnukinja Srmena Krstev in pravnuk Marko Vitaz.
Proslava ob Zamenhofovem dnevu 14. 12. v Trstu. Sodelovali smo s predstavitvijo prevoda Kosovelovih pesmi v esperanto.
8. Mednarodno sodelovanje
Sodelovanje z UEA in EEU. Normalni stiki, plačana članarina, naročilo knjige.
Sodelovanje z esperantskimi organizacijami sosednjih držav.
Udeležba na kongresih, srečanjih itd.
mag. Janez Jug
Poročilo o finančnem poslovanju in pojasnila k računovodskim izkazom za leto 2013
Računovodske usmeritve
•	Združenje za esperanto Slovenije (v nadaljevanju: ZES) izpolnjuje vse tri zakonske pogoje (Zdru-1, 26. člen) za enostavno knjigovodstvo, vendar se je odločilo za prilagojeno dvostavno knjigovodstvo zaradi večje preglednosti in lažje kontrole pravilnosti knjiženja. Uporabljeni so usmeritve in navodila SRS 33. ZES uporablja prilagojen kontni načrt na podlagi Enotnega kontnega načrta in ponazoritev, ZRFRS, Ljubljana januar 2013. Novi kontni načrt je sprejel IO ZES na seji dne 29. 8. 2013 in velja za poslovne dogodke od 1. 1. 2013 dalje.
•	ZES ni zavezan k reviziji računovodskih izkazov (Zdru-1, 27. člen). Prav tako ZES ni zavezanec za DDV zaradi majhnega obsega prometa. V letu 2013 ZES ni ustvaril dobička iz pridobitnih dejavnosti.
•	Premoženje ZES sestavljajo denarna sredstva v blagajni, računu pri Svetovni esperantski zvezi (UEA) in na transakcijskem računu pri NLB ter zaloga strokovnih knjig (35 naslovov). Knjige v zalogi se vodijo po stroškovni oz. ocenjeni vrednosti, ki ni višja od njihove iztržljive vrednosti. Prodajna cena knjig pa se prilagaja povpraševanju oziroma konkurenci. Vsaka postavka zalog ima svoj evidenčni list za materialno knjigovodstvo.
•	Prihodki ZES izvirajo iz članarine, prispevkov in donacij fizičnih oseb ter prodaje zalog knjig.
•	Članarine individualnih članov niso obravnavane kot terjatve, ampak kot prilivi ob plačilu.
•	ZES nima zaposlenih ali honorarnih sodelavcev. Vse delo v ZES se opravlja na prostovoljni osnovi.
Pomembnejši dogodki
•	V primerjavi s predhodnim obdobjem poleg zgoraj navedenega posodobljenega kontnega načrta društva ni bilo temeljnih sprememb pri računovodenju in računovodskem poročanju.
•	Kratkoročne terjatve do kupcev in obveznosti do dobaviteljev ob koncu poslovnega obdobja so bile v začetku leta 2014 poravnane.
•	Evidentiranje članstva je pomembno tudi zaradi prihodkov iz članarine. Poleg dveh kolektivnih članov (skupaj 7 zastopnikov) ima ZES 31 individualnih članov glede na aktivnost in vplačane članarine za leta 2011 do 2013 (predpostavka o članstvu na podlagi plačane članarine v zadnjih treh letih), evidentiranih je še 20 do 30 neaktivnih članov izven področij obstoječih esperantskih organizacij.
Izkaz poslovnega izida
•	Celotni odhodki so v primerjavi s predhodnim letom bistveno večji predvsem zaradi večjih stroškov zalog knjig (prodaja in podarjeni izvodi) ter večjih poštnih stroškov. Večja postavka odhodkov je bila še članarina v UEA.
•	Celotni prihodki so bili v letu 2013 skoraj štirikratni v primerjavi s predhodnim letom. Povečanje je pomembno pri članarini in prodaji knjig, največja postavka je donacija 320 izvodov knjige En la ora boato, znatni pa so še drugi prihodki zaradi pozitivnega salda inventurnih razlik pri zalogah knjig.
•	Združenje za esperanto Slovenije je imelo v obdobju od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2013 presežek prihodkov nad odhodki v višini 1.146,18 EUR.
Bilanca stanja
•	Sredstva ZES na dan 31.12.2013 sestavljajo denarna sredstva v blagajni, na računu pri UEA in na transakcijskem računu v višini 1.117,24 EUR, zaloga knjig v vrednosti 3.658,18 EUR ter kratkoročna terjatev v višini 38,00 EUR in obveznost v višini 8,76 EUR.
•	Društveni sklad je znašal 4.804,66 EUR.
Ljubljana, 03. marca 2014 mag. Ostoj Kristan
Program dela za leto 2014
Organizacijske zadeve
Redna letna skupščina (marec).
Seje Izvršnega odbora (najmanj 4 seje in dopisne seje). Pridobitev statusa društva v javnem interesu (to je osnovna naloga, zanjo se zadolži IO) Podpora esperantskim organizacijam v Sloveniji in sodelovanje z njimi.
Pridobivanje nekdanjih in novih članov združenja ter kolektivnih članov.
Izvajanje administrativnih nalog (poročila, računovodstvo, davčna prijava, evidence, arhiviranje, urejanje arhiva).
Obveščanje
Izdajanje biltena Informacije /Informoj (4 številke). Prenova in vzdrževanje spletišča www.esperanto.si. Popravljanje in dopolnjevanje vsebin o esperantu v slovenski Wikipediji in vsebin o Sloveniji v esperantski wikipediji.
Priprava informativnega gradiva o esperantu v
elektronski in tiskani obliki.
Obveščanje članov po elektronski in klasični pošti.
Pouk esperanta
Vzdrževanje slovenščine na spletišču lernu.net. Priprava strategije in programa poučevanja esperanta in učbenike.
Raziskovanje
Raziskovanje zgodovine esperanta v Sloveniji in predstavitev najdb. Proučevanje jezikovne politike.
Založništvo in prodaja knjig
Prodaja knjige pesmi Srečka Kosovela.
Priprava na izdajo knjige za otroke.
Priprava kataloga razpoložljive literature na spletišču.
Sodelovanje s Četrtno skupnostjo Ljubljana Center
Dan soseda, stojnica na Taboru (maj).
Predstavitev esperanta otrokom na počitniškem varstvu
(julij).
Dan Četrtne skupnosti Ljubljana Center (oktober). Prireditve
18. esperantska konferenca Alpe-Jadran 10. evropski esperantski kongres (Reka, 6.-12. julija) Proslava ob Zamenhofovem dnevu (december) Mednarodno sodelovanje
Sodelovanje z UEA in EEU.
Sodelovanje z esperantskimi organizacijami sosednjih držav.
Udeležba na kongresih, srečanjih itd.
Predstavitev En la ora boato v Sežani
Kosovelova knjižnica v Sežani je priredila v torek, 6. marca 2014 literarni večer s prevajalci Kosovelovih pesmi v razne jezike. Odnos Kraševcev in Sežane do svojega velikega pesnika je razložila direktorica Kosovelove knjižnice Magdalena Svetina Terčon. Številna publika je po kratkem pevskem nastopu pozdravila povabljene goste, ki so zasedli oder, dopolnjen s predmeti iz Kosovelove domačije.
Z leve: Stanislava Chrobakova Repar, Jolka Milič, Iztok Osojnik, Josip Osti, Ismet Bekrić in Janez Jug.
Razgovor s prevajalci v slovaščino, italijanščino, esperanto, bosanščino in hrvaščino je vodil Iztok Osojnik. Poudarek je bil na sodobnosti in prodornosti Kosovelove poezije, ki ni prezrta tudi drugod po svetu. K temu seveda pripomorejo kakovostni prevodi v majhne in velike jezike.
Zanimanje za literarni večer v Sežani je bilo veliko
Prevod v esperanto je predstavil lektor knjige Janez Jug (nadomeščal je prevajalca Vinka Ošlaka). Prebral je dve pesmi iz naše izdaje izbranih pesmi Srečka Kosovela V zlatem čolnu / En la ora boato ter odgovoril na
nekaj vprašanj o posebnostih prevajanja v esperanto in položaju esperanta v sodobnem svetu.
V sobotnem Delu, 8. marca 2014, je na 20. strani poročilo o tem literarnem večeru z naslovom Kraševci svojemu pesniku. Čeprav je bilo kar nekaj vprašanj v zvezi s prevajanjem v esperanto, novinarka Dragica Jaksetič o tem ni poročala. Zanimivo pa je, da naša izdaja Kosovela ni zadnja, nedavno so izšle njegove pesmi tudi v srbskem prevodu v Črni gori. O.K.
Zapisnik
rednega občnega zbora ETD Ljubljana, ki je bil v soboto, 15. marca 2014, ob 9.00 v Ljubljani, Štefanova 11.
Prisotni: Ana Ferrer Zadravec, Anka Vozlič, Janez Jug, Janez Zadravec, Meta Duhovnik, Nika Rožej, Ostoj Kristan, Simon Urh, Svobodan Zlatnar in Tomaž Longyka.
Dnevni red:
1.	Ugotovitev sklepčnosti in izvolitev organov občnega zbora (delovnega predsednika, zapisnikarja in dveh overovateljev zapisnika)
2.	Poročilo o delu, finančno poročilo in poročilo Nadzornega odbora
3.	Razprava o poročilih in sklepanje o zaupnici organom društva za preteklo obdobje
4.	Predlaganje in volitve organov društva za obdobje 2014-2015
5.	Individualno članstvo v ZES in evidentiranje članstva v ETD, višina članarine, določitev zastopnikov v ZES
6.	Program dela v letu 2014
7.	Razno
8.	Zaključek letnega zbora.
Ob 12.00 uri oz. po zaključku letne skupščine ZES druženje in zakuska skupaj z ZES, možnost nabave literature, znamk ETD in plačevanja članarine.
K 1. točki: Redni občni zbor je pozdravila predsednica Nika Rožej ter ugotovila, da zbor ni sklepčen. Predlagala je, da se začetek odloži za 30 minut, nakar bo občni zbor veljavno sklepal, če bo navzočih vsaj 10 članov (25. člen pravil ETD).
Ob 9.30 uri je bilo prisotnih 10 članov in je občni zbor začel z delom. V delovne organe so bili soglasno izvoljeni: delovni predsednik - Ostoj Kristan, zapisni-karica - Meta Duhovnik, overovatelja zapisnika - Anka
Vozlič in Ana Ferrer Zadravec. Predsedujoči zbora je prisotne seznanil z načinom dela zbora ter opozoril na pisna gradiva, ki so jih člani društva prejeli skupaj z vabilom.
K 2. točki: Pisno poročilo o delu društva v letu 2013 in poročilo o finančnem poslovanju za leto 2013 sta bili predhodno poslani z vabilom. Poročilo Nadzornega odbora z dne 13. 3. 2014 je podal Janez Jug in posebej pohvalil vestno vodenje financ.
Vsa tri poročila so priloga k temu zapisniku.
K 3. točki: Občni zbor je po razpravi o poročilih sprejel naslednji sklep:
Sklep 1: Občni zbor soglasno sprejema Poročilo o delu v letu 2013, Poročilo o finančnem poslovanju za leto 2013 in Poročilo Nadzornega odbora ter daje zaupnico organom društva za preteklo dvoletno obdobje.
K 4. točki: Izvršni odbor društva je pripravil predlog za sestavo novih organov društva. Po predstavitvi predloga in manjših dopolnitvah je bil soglasno sprejet sklep:
Sklep 2: V organe ETD Ljubljana so izvoljeni za čas od letnega zbora 2014 do letnega zbora 2016 naslednji člani in članice:
Izvršni odbor: Nika Rožej kot predsednica in člani Ana Ferrer Zadravec, Ostoj Kristan, Jernej Lindič in Milan Škrlj.
Nadzorni odbor: Janez Jug kot predsednik in člana Janez Zadravec in Tomaž Longyka.
Častno razsodišče: Svobodan Zlatnar kot predsednik in članici Anka Vozlič in Meta Duhovnik.
Občni zbor ETD Ljubljana med delom
K 5. točki: Predsedujoči je odprl razpravo o problemu članstva v ETD. Dal je pobudo, da poskušajo obstoječi člani pridobiti čim več novih članov - pripadnikov
Iz dejavnosti ETD
esperantskega gibanja z območja mesta in bližnje regije, da se včlanijo v ETD, pri čemer še vedno lahko ostanejo individualni člani ZES, če si to želijo. Članarina v ETD Ljubljana naj ostane vsaj še eno leto nespremenjena, da višina članarine ne bo ovira pri pridobivanju članstva. Razprava je podprla predlagano usmeritev. Sprejeta sta bila sklepa:
Sklep 3: Izvršni odbor in drugi člani društva se povežejo s potencialnimi člani in pridobijo njihovo stališče do vključitve v aktivnosti društva.
Sklep 4: Zastopniki ETD Ljubljana v ZES ostanejo v enaki sestavi kot v predhodnem enoletnem obdobju: Nika Rožej, Janez Jug, Janez Zadravec, Tomaž Longyka, Meta Duhovnik in Simon Urh.
K 6. točki: Predlog programa dela za 2014 je bil v pisni obliki posredovan z vabilom na letni zbor. V razpravi je bil program dopolnjen z novo točko in nekaterimi nosilci nalog, ena točka pa je bila prenesena na ZES. Ob predpostavki, da izvršni odbor glede na trenutne razmere lahko program dela prilagodi, je bil sprejet sklep:
Sklep 5: Sprejme se dopolnjeni program dela ETD Ljubljana za leto 2014. Čistopis programa dela je priloga k zapisniku letnega zbora.
K 7. točki: Ni bilo razprave.
Letni zbor je bil zaključen ob 10.30 uri.
Ljubljana, 17. 03. 2014
Delovni predsednik:
Ostoj Kristan
Zapisnikar:
Meta Duhovnik
Overovatelja:
Anka Vozlič Ana Ferrer Zadravec
Poročilo o delu v letu 2013
Delovanje članov ETD je močno prepleteno s programom dela Združenja za esperanto Slovenije (ZES), tako da so izvedene dejavnosti ZES v veliki meri rezultat dela članov ETD. Program dela ETD za leto 2013 ni bil v celoti uresničen, od pomembnejših točk ni bilo izvedeno: izdaja reklamnega letaka, tečaj učenja esperanta, prenova društvenih pravil in pridobitev statusa društva v javnem interesu (prošnja je bila zavrnjena).
- Sodelovali smo z drugimi društvi (EDM, ŽED, KEP, TEA, ED Reka).






Udeležili smo se 17. esperantske konference Alpe-Jadran v Izoli (6 članov).
Udeležili smo se jesenskih kraških dnevov v organizaciji TEA (3 člani).
Udeležili smo se bogračijade v organizaciji ŽED (2 člana).
Soorganizirali in udeležili smo se prireditve v spomin Toneta Logarja v Ilirski Bistrici (8 članov). Udeležili smo se srečanja na tromeji na Peči (9 članov in 3 otroci).
Udeležili smo se posveta o prihodnosti esperanta na Čatežu (8 članov).
Udeležili smo se proslave v spomin Priske Haas in Zamenhofovega dne v organizaciji EDM (7 članov).
Udeležili smo se proslave Zamenhofovega dne v Trstu 14. decembra 2013 (6 članov). Sodelovali smo pri izdaji knjige En la ora boato in pri njeni promociji (urednik Kristan, lektor Jug). Sodelovali smo pri urejanju arhiva ter zalog knjig za prodajo.
Sodelovali smo pri izdajanju glasila Informacije /
Informoj (urejanje, prispevki).
Prispevali smo vsebine in sodelovali pri urejanju
spletnih strani na spletišču esperanto.si (Jug,
Kristan).
Izvedli smo potrebne minimalne administrativne naloge (obveščanje članstva po klasični ali elektronski pošti, letni zbor, zaključni račun, davčna prijava, deponiranje prostih sredstev, sestanki IO in NO).
Ljubljana, 3.3.2014
Nika Rožej
Poročilo o finančnem poslovanju in pojasnila k računovodskim izkazom za leto 2013
Računovodske usmeritve
• Esperantsko turistično društvo Ljubljana (v nadaljevanju: ETD) izpolnjuje vse tri zakonske pogoje (Zdru-1, 26. člen) za enostavno knjigovodstvo, vendar se je odločilo za prilagojeno dvostavno knjigovodstvo zaradi večje preglednosti in lažje kontrole pravilnosti knjiženja. Uporabljeni so usmeritve in navodila SRS 33. ETD uporablja prilagojen kontni načrt na
podlagi Enotnega kontnega načrta in ponazoritev, ZRFRS, Ljubljana januar 2013. Novi kontni načrt je sprejel IO ETD Ljubljana na seji dne 29. 8. 2013 in velja za poslovne dogodke od 1. 1. 2013 dalje.
•	ETD ni zavezan k reviziji računovodskih izkazov (Zdru-1, 27. člen). Prav tako ETD ni zavezanec za DDV zaradi majhnega obsega prometa. V letu 2013 ETD ni ustvaril dobička iz pridobitnih dejavnosti.
•	Premoženje ETD sestavljajo denarna sredstva v blagajni, na transakcijskem računu in depozitu pri Delavski hranilnici d.d., Ljubljana ter manjša zaloga jubilejnih osebnih znamk.
•	ETD nima zaposlenih ali honorarnih sodelavcev. Vse delo v ETD se opravlja na prostovoljni osnovi.
•	Prihodki ETD izvirajo iz članarine, prostovoljnih denarnih in nedenarnih donacij fizičnih oseb, obresti od deponiranih denarnih sredstev ter od neprofitne prodaje zaloge znamk.
•	Članarine niso obravnavane kot terjatve, ampak kot prilivi ob plačilu.
Pomembnejši dogodki
•	V primerjavi s predhodnim obdobjem poleg zgoraj navedenega posodobljenega kontnega načrta društva ni bilo temeljnih sprememb pri računovodenju in računovodskem poročanju.
•	ETD ni imelo kratkoročnih terjatev do kupce in obveznosti do dobaviteljev niti na začetku niti na koncu letnega obdobja.
•	Evidentiranje članstva je pomembno zaradi kvoruma pri sklepih letnega zbora, pa tudi zaradi načrtovanih prihodkov iz članarine. Stanje števila članov glede na aktivnost in vplačane članarine za leta 2011 do 2013 je 30. Drugih neaktivnih ali potencialnih članov pa je še kakih 20 do 30.
Izkaz poslovnega izida
•	Celotni odhodki so v primerjavi s predhodnim letom manjši predvsem zaradi prihranka stroškov računovodskega servisa pri oddaji davčne prijave in pri stroških pogostitve na prireditvah (stroške je v letu 2013 prevzel ZES). Glavni postavki odhodkov so stroški poslovnega računa in članarina v ZES, medtem ko so stroški zalog stoodstotno kompenzirani s prihodki od prodaje znamk.
•	Prihodki so bili v letu 2013 v pričakovanih okvirih in primerljivi s predhodnim letom. Glavna postavka prihodkov so obresti depozita, manjši
postavki sta članarina in prihodek od prodaje znamk (prodajna cena je enaka nabavni ceni).
•	ETD je imelo v obdobju od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2013 presežek prihodkov nad odhodki v višini 776,95 EUR, kar je povečanje v primerjavi s predhodnim letom.
Bilanca stanja
•	Sredstva ETD na dan 31. 12. 2013 sestavljajo denarna sredstva v blagajni, saldo na transakcijskem računu in depozit v skupni višini 30.145,51 EUR ter zaloga znamk v vrednosti 133,05 EUR.
•	Društveni sklad na dan 31. 12. 2013 je znašal 30.278,56 EUR.
Ljubljana, 15. februarja 2014 mag. Ostoj Kristan l.r.
Program dela za leto 2014
Aktivnosti Esperantskega turističnega društva Ljubljana (ETD) so že po naravi tesno prepletene z ZES in nujno povezane s programom dela ZES. Pri tem naj bi ETD prednostno izvajalo dejavnosti območnega značaja in naloge, za katere ZES ni posebej pristojno. Predlagani program dela lahko IO ETD glede na trenutne razmere prilagodi in dopolni.
1.	Sodelovanje z esperantskimi in drugimi društvi s podobnimi cilji delovanja v Sloveniji in tujini (EDM, KEP, ŽED, TEA, ED Reka itd.) - IO ETD
2.	Udeležba naših članov na esperantskih srečanjih doma in v tujini (konferenca EEU na Reki, tromeja Peč, tromeja v Prekmurju, »bogračijada«, Karstaj tagoj) - delegati in člani
3.	Urejanje in prispevanje obvestil in člankov za glasilo ZES Informacije / Informoj - Kristan
4.	Prispevanje obvestil in člankov za spletne strani spletišča esperanto.si - člani
5.	Priprava programa in izvedba proslave ob Zamenhofovem dnevu - IO ETD
6.	Raziskovanje zgodovine gibanja esperanta v Ljubljani in predstavitev najdb - Janez Zadravec
7.	Objavljanje člankov o esperantu in jezikovni enakopravnosti v javnih glasilih - člani
8.	Sodelovanje z ZES pri pripravi reklamnega letaka za promocijo esperanta
9.	Izdaja prevoda knjige v esperanto - Jurij Kozjak v prevodu Vinka Ošlaka, lektura Tomaž Longyka
10.	Organiziranje učenja esperanta - IO ETD
11.	Četrtletni sestanki članov društva z vnaprej pripravljenim programom - nosilci: Ana Ferrer Zadravec, Janez Jug, Tomaž Longyka, Nika Rožej, Janez Zadravec
12.	Izvajanje nujnih finančnih in administrativnih nalog ter obveščanje članstva - Kristan
13.	Prenova društvenih pravil ETD - IO ETD
14.	Urejanje arhiva in evidenc društva - Nika Rožej
15.	Animiranj e in pridobivanj e nekdanj ih in novih članov društva - Nika Rožej
Sprejeto na rednem občnem zboru ETD Ljubljana dne
15. 3. 2014.
V stalni rubriki, posvečeni dejavnosti našega kolektivnega člana Kluba esperantistov Posavja, so prispevki, ki so jih pripravili člani kluba, ali pa urednikovi povzetki iz raznih dokumentov, poročil, zanimivosti itn. v zvezi z aktivnostmi KEP. KEP sicer sam intenzivno in sprotno obvešča esperantsko srenjo in svoje lokalno, pa tudi širše okolje o svojem delu.
Poročilo o delu kluba v letu 2013
Klub esperantistov Posavja (v nadaljevanju: klub) je bil ustanovljen 14. februarja 2013, ko so člani sprejeli tudi Pravila in Program dela kluba ter izvolili svojega predsednika. S sklepom občnega zbora KD »Franc Bogovič« Dobova (v nadaljevanju: KD), dne 1. marca 2013, je bil klub sprejet v sestav Literarne sekcije »Beseda« in tako je klub na podlagi posebne pristopne izjave KD in sklepa letne skupščine Združenja za esperanto Slovenije (v nadaljevanju: ZES), dne 16. marca 2013, postal tudi kolektivni član ZES.
Člani kluba smo se sestali 7 krat na svojih rednih srečanjih.
Realizirane aktivnosti (poleg zgoraj navedenega):
- 7. februar 2013: sodelovanje na slovensko-espe-rantskem literarnem večeru na predvečer slovenskega kulturnega praznika, Kavarna Brežice,
-	15. maj 2013: drugi del literarnega večera (Josip Stritar) je bil posvečen Dnevoma Zemlje in Evrope -tudi v esperantu,
-	23. maj 2013: nastop na "Festivalu ŠK in skupin UTŽO", v Krškem,
-	1. junij 2013: udeležba na 17. mednarodni esperantski konferenci "Alpe-Jadran/Alp-Adrio"/, v Izoli,
-	21. junij 2013: nastop na vseslovenski "Karavani ŠK", v Črnomlju,
-	5. september 2013: soorganizacija potopisnega predavanja Jovana Mirkoviča »Brazilija skozi moja očala/Brazilo tra miaj okulvitroj«, Knjižnica Brežice,
-	12. oktober 2013: soorganizacij a posvetovanj a slovenskih esperantistov o nadaljnjem razvoju esperanta pri nas, Čatež ob Savi,
-	15. oktober 2013: sodelovanje z »esperantsko točko« na literarnem večeru, posvečenem spominu na Mateja Bora, Kavarna Brežice,
-	30. oktober 2013: izvedba zabavnega skeča »Esperanto v Dobovi«, avtorja Rudija Mlinarja, na prireditvi »Dobova se predstavi«, Kulturni dom Dobova,
-	14. november 2013: izj ava Rudij a Mlinarj a o pripadnosti »ideji esperanta«, ob predstavitvi svojega romana »Ko ni cvetela ajda«, na Radiu Celovec,
-	7. december 2013: udeležba na proslavi Zamenhofovega dne, v organizaciji Esperantskega društva Maribor, v Mariboru,
-	18. december 2013: sodelovanje z »esperantsko točko«, posvečeno spominu na L.L.Zamenhofa, na literarnem večeru, posvečenem Borisu Pahorju, Kavarna Brežice,
-	Prizadevanja pri zbiranju prijav za študijski krožek »Esperanto, velika vrata v svet« pri Ljudski univerzi Krško, pod mentorstvom Antona Miheliča (aktivnost zaradi premajhnega števila prijav ni bila realizirana),
-	Oblikovanje ponudbe za izvedbo 30-urnega začetnega tečaja esperanta v Mladinskem centru Brežice (Aktivnost zaradi premajhnega števila prijavni bilka realizirana.),
-	Prispevki za predvideni zbornik Vinka Ošlaka »Zakaj esperanto«,
-	Sodelovanje s pisnim prispevkom na razstavi na temo »Mir«, 8. maja 2013, ob obletnici 2. svetovne vojne, ki jo je pripravilo eno od esperantskih društva v Bologni, Italija,
-	Oblikovanje ponudbe za izvedbo 3-urne učne delavnice v alumni klubu višjih strokovnih šol pri Ekonomski šoli Novo mesto in Ekonomski in trgovski šoli Brežice (ponudba sprejeta le v Novem mestu, vendar zaradi premajhnega števila prijav ni bila realizirana),
-	Objave člankov o delu kluba in promocija esperanta v elektronskih in pisnih medijih (med drugim: stalna rubrika o delu KEP v biltenu ZES
Iz dejavnosti KEP
»Informacije/Informoj«), ter na predsednikovih spletnih straneh in na njegovem FB-profilu,
-	Individualno učenje esperanta iz razpoložljive literature, AV-sredstev in e-portalov s področja esperanta ter e-tečajev,
-	Redno spremljanje informacij o dogodkih in aktivnostih na esperantskem področju: Google, www.edukado.net,www.lernu.net,www.esperanto.net, ipd.,
-	Dopolnjevanje interne knjižnice kluba (podarjena in kupljena literatura, AV-pripomočki, ipd.) in vodenje ustrezne evidence,
-	Sodelovanje pri aktualizaciji evidence esperantistov,
-	Elektronska komunikacija z esperantisti doma in po svetu,
-	Sodelovanje z ZES.
Pripravil: Anton Mihelič, predsednik
Slovensko-esperantski »Kosovelov večer ob petrolejki«
V sredo zvečer, 19. marca 2014 se je v brežiški Kavarni zgodil še en lep kulturni dogodek.
Literarna sekcija »Beseda«, iz KD »Franc Bogovič« Dobova je skupaj s svojim Klubom esperantistov Posavja priredila poseben literarni večer ob petrolejki.
Gostiteljica večera Ivana Vatovec ob petrolejki
Gre za tradicionalne literarne večere v organizaciji omenjene sekcije, od katerih je navedeni večer že drugi v tem letu, ki je potekal v novi preobleki - simbolično »ob petrolejki« in s povabljenimi vidnejšimi gosti. Da je bil večer zanimiv, je med drugim pričala kar lepa množica obiskovalcev v Kavarni.
Jožica Udovč Krhen, Ani Pirš in Reneja Miheličpred nastopom
Tokratna prireditev je bila posvečena 110-letnici rojstva slovenskega pesnika Srečka Kosovela. Obletnica je bila sicer dan prej, 18. marca, vendar, ker je tradicija, da so omenjeni literarni večeri ob sredah, je bilo tudi tokrat tako.
Gostiteljica večera je bila Ivana Vatovec, že uveljavljena literatka in ena od najbolj predanih članic delu v sekciji in društvu.
Ivana Vatovec, Elizabeta in Dragutin Križanić (z leve) v kabarejskem delu večera
Literarni večer je bil razdeljen v tri sklope. Prvi sklop je zajemal kabarejski del, kjer so nastopili znana glasbenika Elizabeta in Dragutin Križanić ter recitatorka Ivana Vatovec. To je bil humoren prikaz človekove življenjske poti od rojstva do upokojitve pod naslovom »Ura življenja«, kjer so se odlično prepletale Ivanine recitacije z izjemnim petjem Elizabete in Dragutina, ob kitarski spremljavi. Ob tem je potrebno dodati, da sta navedeni kabaret ustvarila že pred leti zakonca Rudi Mlinar in Ivana Vatovec, na kar sta piko
na i ob neki priložnosti za upokojence dodala še Elizabeta in Dragutin, zato je šlo tokrat za nekoliko skrajšano ponovitev.
Anton Mihelič med slovensko-esperantskim recitalom
Drugi del je predstavljal dvojezični recital nekaterih Kosovelovih pesmi, ki sta jih posebej za to priložnost zbrala predsednik Kluba esperantistov Posavja Anton Mihelič in žena Reneja.
Esperantisti in člani literarne sekcije so v slovenščini in v esperantu recitirali pesmi iz Kosovelove pesniške zbirke »V zlatem čolnu«, ki jo je v esperanto pod naslovom »En la ora boato« odlično prevedel znani slovenski pisatelj publicist, prevajalec in velik esperantist Vinko Ošlak. Ta del večera je pomenil še en pomemben prispevek popularizaciji esperanta in širjenju gibanja za ideje tega jezika, ki si vztrajno utira pot do mednarodne uveljavitve.
Reneja Mihelič med nastopom
Preostali del večera so napolnili recitacije nekaterih ostalih Kosovelovih pesmi in krajši prikaz pomena pesnikovega prispevka za slovensko pesništvo.
Elizabeta in Dragutin sta še dodatno zapela nekaj pesmi.
Prisotni v Kavarni so z zanimanjem spremljali zanimiv literarno-glasbeni dogodek
Večer je zaključila gostiteljica Ivana in sicer v esperanto prevedeno lastno pesmijo »Mi scias« (Jaz vem) iz ene od njenih pesniških zbirk. Obenem se je pošalila z besedami: »Tudi jaz sem bila rojena 18. marca, kot Kosovel, samo 50 let pozneje.«
Za likovno opremo prireditvenega prostora je poskrbela članica sekcije in ljubiteljska slikarka Jožica Udovč Krhen. A.M. Foto: Rudi Mlinar
Iz dejavnosti EDM
Л
ESPERANTSKO DRUŠTVO
E5PFRAHTO-SOCIETQ
MARIBOR
Spletišče esperanto-maribor.si
EDM je po večletni stagnaciji oživilo svoje spletne strani in jih spremenilo v eno oblikovno najlepših in naprednih spletišč, zanimivih za slovenske esperantiste. Splača se občasno pobrskati po kotičkih spletišča za vsebinami, ki jih še nismo prebrali ali pa jih že malo pozabili. Poleg tega pa nas predsednik EDM Mario Vetrih, ki je osebno najbolj zaslužen za prenovo spletišča društva, tudi z elektronsko pošto obvešča o novih vsebinah spletišča. Zelo pohvalno!
Sprehajanje po spletišču ni zapleteno. Ob zgornjem robu, to je v »orodni vrstici« so zavihki - glavni direktoriji z meniji, na desnem robu domače strani pa je nabor novic, ki so zaradi daljšega opisa lahko razumljive. Obisk novice »Izid knjige: V zlatem čolnu / En la ora boato« vas popelje na bogato opremljeno stran s predstavitvijo knjige, primeri pesmi, slikami
knjige in prevajalca, njegovim zadnjim spremnim besedilom za literarni večer v Lendavi (glej prispevek v današnji rubriki ŽED / FES) ter podatki o naročilu in plačilu knjige. Skok na novico »Tečaj esperanta -pomlad 2014« prikaže vse potrebne podatke za prijavo na tečaj - morda še ni prepozno!
Pod zavihkom »Povezave - Ligiloj« najdete kopico tematsko urejenih povezav (linkov) na najbolj poznana esperantska spletišča in na spletne strani, ki se ukvarjajo z jezikovno problematiko. Brskanje po teh straneh hitro prikaže šibko stran takih spletišč - zastarelost. Spletišče esperanto.net/veb že10 let ni bilo prenovljeno (datum zadnjega vnosa v letu 2004), čeprav je baje pod skrbništvom UEA. Tam na primer med esperantskimi spletišči držav Slovenija sploh ni omenjena, nastopajo pa Jugoslavija (= Srbija), Hrvaška in Srbija. Iz slabih zgledov drugih se moramo sami nekaj naučiti: spletišča je treba stalno prenavljati in dopolnjevati. Upam da EDM, ETD, ŽED, KEP in ZES tega pravila ne bodo podcenjevali.
Sicer pa raziskujte sami! Kot za dobre restavracije sledi ocena spletišča esperanto-maribor.si: priporočam - 5 zvezdic. O.K.
Iz dejavnosti ŽED
Noč knjige v Lendavi
Železničarsko esperantsko društvo Maribor (ŽED / FES) bo sodelovalo na vseslovenskem in tudi mednarodnem literarnem dogodku Noč knjige. Več o tem dogodku, zlasti sporede in kraje prireditev, si lahko preberete na spletni strani www.nocknjige.si. Eno od prizorišč bo tudi Knjižnica Lendava, kjer bo v sredo, 23. aprila od 18. ure do 01. ure zjutraj, potekal nastop 9 prijavljenih skupin, ki bodo predstavile knjižne novosti domačih in tujih avtorjev.
0
ŽED bo predstavilo Ošlakov prevod izbranih pesmi Srečka Kosovela V zlatem čolnu / En la ora boato, ki ga je decembra 2013 izdalo Združenje za esperanto Slovenije. Predvideno je, da bodo poklicni umetniki recitirali nekaj pesmi iz knjige v esperantu in slovenščini, namen in pomen knjige pa bo razložila spremna beseda, ki jo je posebej za ta dogodek pripravil prevajalec knjige. To spremno besedo si lahko preberete v naslednjih odstavkih.
Vinko Ošlak:
Kakšen smisel ima prevesti enega izmed treh najpomembnejših slovenskih pesnikov, Srečka Kosovela, čigar obletnice se letos slovesno spominja slovenska organizirana kultura, v jezik, ki je po svojem namenu mednaroden, po svoji dejanski statistično skoraj zanemarljivo majhni resničnosti pa kvečjemu medoseben, le da te osebe pripadajo vsem narodom našega sveta? To vprašanje se mi ni oglasilo pred tem, ko sem se lotil tega dela, ki je letos dozorelo v lepo in bogato žetev, s katero se lahko slovenska literarna kultura postavi v sam vrh svetovne literaturne prisotnosti, ampak se ukvarjam z njim šele zdaj, ko je delo narejeno, ko je esperantski prevod skoraj vsega, kar je v Kosovelovi poeziji pomembno, že na poti k svojim bralcem, nekateri med njimi: univerzitetni profesor za angleško literaturo v Kalkuti v Indiji, največji živeči esperantski pesnik iz Reykjavika, esperantski literarni kritik iz Anglije, sicer pa poznavalec literatur v slovanskih jezikih in še kdo so tudi že navdušeno ali vsaj z velikim zanimanjem reagirali na izid Kosovela v esperantu. Na prvi pogled skoraj nesmiselno prizadevanje v jeziku, ki ga menda, če bi človek verjel nekaterim novinarjem, ki radi izrekajo dokončne sodbe o stvareh, o katerih nimajo veliko pojma, nihče ne govori, kakor včasih kje beremo, je vendar sprožilo že na samem začetku te poti več živega odmeva, kakor pa če bi tak prevod izšel v katerem od velikih svetovnih jezikov. Diaspora uporabnikov Zamenhofovega esperanta je sicer v političnem, gospodarskem in mnogih drugih pogledih nekaj zelo tankega in šibkega, prav na ozadju te šibkosti pa vendar neverjetno intenzivna in zainteresirana posebej še za kulturne in umetniške dosežke manjših narodov, med kakršne sodi tudi slovenski. Esperantski prevod izbora Kosovelove poezije, sprejetem po klasični Kondorjevi izdaji, je izšel v nakladi 400 izvodov, ki povsem ustreza nakladam v francoskem ali angleškem jeziku. Posloviti se namreč moramo od naivne predstave, da je uspešnost prevoda kake slovenske knjige v angleščini, statistično merjeno, toliko večja, kolikor je angleško govorečih zemljanov več od Slovencev. Resnica je prav obrnjena. Na tisoč angleško govorečih ne pride niti en list prevedene Kosovelove poezije - na tisoč tistih, ki govore in berejo v esperantu, pa zelo verjetno pride celoten izvod esperantske izdaje. Če uporabim bolj plastično primerjavo: Kosovelova poezija, vržena v ocean angleščine, ni opažena bolj, kakor pa steklenica z vloženim pismom, vržena v Atlantik, medtem ko je Kosovel v esperantu, vržen v majhno jezero, kakršno je blejsko, z veliko verjetnostjo odkrita in odčepljena steklenica s slovensko literarno pošto, vrženo v naključnost majhne jezerske vode.
Prevod kakršnega koli literarnega dela v esperanto -trenutno prevajam vanj Prežihov roman Doberdob in pa Lampetov Uvod v modroslovje, ki je kot prva sloven-
ska filozofska knjiga izšel istega leta kakor prvi Za-menhofov učbenik mednarodnega jezika (1887) - pa zaradi posebne strukture tega jezika vsebuje tako za prevajalca, kakor tudi za bralca nekaj posebnosti, ki jih pri prevajanju v druge jezike ni mogoče zaznati. Zaradi svoje trojne jezikovne narave: fleksijske, aglutinske in izolativne in zaradi izredno domiselnega besedotvorja lahko esperanto bolj kakor kateri koli drug jezik simulira jezik, iz katerega vanj prevajamo. To sem najbolj občutil, ko sem pred leti prevedel in v zelo majhni nakladi izdal Cankarjevo novelo Hiša Marije Pomočnice, saj ima Cankar tako izrazito oseben jezikovni slog in ton, da tega v drugih jezikih ni mogoče adekvatno podati, razen v esperantu. V poeziji pride ta lastnost manj do izraza kakor v prozi, a vendar je tudi v espe-rantskem Kosovelu ohranjenega več slovenskega tona, kakor pa v drugih prevodih - nikakor ne zaradi prevajalca, ampak zaradi posebnega značaja mednarodnega jezika.
Prav čas, ki je nasploh nenaklonjen ideji in praksi nevtralnega mednarodnega jezika esperanta, saj se zaenkrat vsi narodi sveta ubogljivo priklanjajo trenutno najmočnejšemu jeziku, angleščini, ki noče, kakor esperanto, biti drugi jezik vsakega človeka, ampak prvi, kmalu pa tudi edini, kakor v svoji knjigi Lingva impe-riismo (jezikovni imperializem) razkriva prof. Robert Phillipson na podlagi konferenc agencije za forsiranje angleškega jezika British Council v 60. letih prejšnjega stoletja, kjer je jezikoslovec Ivor Richards pojasnil, da cilj te organizacije ni angleščina kot drugi, ampak kot prvi jezik vsakega prebivalca našega sveta (English First), pa je tudi velika možnost manjših narodov, da svojo literaturo sistematično predstavijo v jeziku, ki bo svojo veliko možnost morda dobil šele v prihodnosti. Kdor bo pred splošnim sprejetjem esperanta investiral v esperantsko predstavitev lastne literature, ta se bo po takem sprejetju pojavil v prvih vrstah mednarodne literarne pozornosti ne glede na svojo statistično, gospodarsko in politično moč.
Iz zgodovine gibanja	El la movada historio	
1 I		
Pregledovanje arhiva ZES ni le prašno in dolgočasno delo, ampak je tudi poučno in koristno opravilo. Tako sem našel v reviji La Suda Stelo, št. 3 (153), junij 1957, str.45, naslednjo pesem, pri kateri pa ni naveden prevajalec. V uredniškem odboru revije je bil od Slovencev Peter Zlatnar. Po stilu besedila bi lahko bil prevajalec Tone Logar. Če kdo od bralcev ve kaj več, bodo dodatne informacije dobrodošle! O.K.
Srečko Kosovel:
Antaüsento
Kampoj, Ruino čevoja. Obskur'. Silento dolora.
En for'
fenestro ekluma. Kio do?
Ombro senmova.
Iu rigardas post mi, kun mi netrankvil' kaj antausent' pri l' mort'.
Ob prvem maju - prazniku dela poglejmo v povojna leta in skušajmo podoživeti takratno vzdušje s pomočjo letaka s prevodom pesmi Frana Milčinske-ga. Prevajalec in točen datum izdaje letaka uredniku nista znana, zato se priporočamo za točnejše podatke. O.K.
Milčinski Fran:
La unumaja letero
Fratoj, ni leteron de primtempo skribu alprolet' de l'tuta ter'. Estas jam proksima nia tempo premu ni la manojn tra l' aer'.
Flugu, flugu kolombino bela trans la maroj kveru pri la gaj ', trans la mondo portu, birdo hela rugan skribon je unua maj'!
Pugnon je salut' al čiuj fratoj, de milionaj manoj la renkont', kune faras ni la lastajn batojn por libero daüra tra la mond'.
Flugu, flugu ...
Jam skribita estas la dedičo ruga, en la fajro kaj per sang'. Estas gi komenco de feličo; kamerad' če nia staru flank'.
Flugu, flugu ...
Kiu dubas ecpri nia rajto? Ne ekzistas voj' trans barikad'! Sune brilas bajoneta trajto, kune proletaro al marsad'!
Flugu, flugu...
Al tutmonda proletaro, la laboristoj de Jugoslavujo!
Slovenia Esp. Ligo - sekcio por kultura kunlaboro kun aliaj popoloj, Ljubljana, Miklošičeva 7, FNRJ
Komento
Pleše in sivi lasje
V februarski številki Informacij / Informoj sem pod sliko s srečanja ob 125. obletnici rojstva Priske Haas napisal malce zbadljiv komentar. Spoštovani bralec in sotrudnik Vinko Ošlak mi je nekaj dni po izidu biltena poslal prijazno kritiko, ki se glasi:
Druga, hujša stvar, pa je podnapis pod sliko na nekem sestanku: Preveč pleš in sivih las - problem gibanja! Hvala Bogu vendar, da ti „plešci" in „sivolasci" še prihajajo, ali hočemo odgnati še te? Bo potem zaradi tega prišlo več mladih z bujnimi temnimi lasmi? Če je omenjenih preveč, to vendar pomeni, naj vstanejo in odidejo, logično, ali ne? Tega pa gotovo niste hoteli. Vem, da namen ni bil hudoben ali žaljiv, nepremišljena formulacija pa vsekakor lahko tako učinkuje. In takim pastem se kaže izogniti, saj ne prinašajo koristi, lahko pa koga odženejo iz že tako dovolj praznih prostorov našega delovanja. Problem gibanja vendar ni v tem, da bi bilo koga preveč, ampak kvečjemu, da je koga premalo. Upam, da sam s to pripombo nisem žaljiv, lepo pozdravljam - Vinko Ošlak
Najprej bi rad izrazil zadovoljstvo, da se je g. Ošlak odzval in me opozoril na možnost napačnega razumevanja napisa pod sliko. Seveda nisem imel namena kakor koli odganjati vedno dobrodošlih esperantistov in prijateljev esperanta ne glede na barvo in gostoto las in upam, da tudi ni bilo tako razumljeno. Hotel sem v šali opozoriti na premajhen dotok novih, zlasti mlajših članov in podpornikov.
Ob debati o starosti in zmožnosti starejših oseb priporočam prebrati zanimiv članek iz Delove sobotne priloge 5. aprila 2014 na straneh 4 in 5. Raziskovalec Anže Županič v intervjuju predstavlja zanimive nove ugotovitve o procesu staranja, koristnosti fizičnih in umskih aktivnostih za starejše ter o vrednosti njihovih dejavnosti za družbo.
Ob tej priložnosti bi želel še ponoviti svojo izjavo izpred leta ali dveh, da osebno postavljam mejo starosti veliko višje kot je to splošno v navadi in da lahko naši člani aktivno sodelujejo s prostovoljnim delom in ustvarjanjem najmanj vsaj do 75. leta, če le nimajo večjih zdravstvenih težav. Naj dodam, da si želim, da bi vsakdo, ki se umakne in "upokoji" iz društva, poskrbel za enega ali več mlajših naslednikov iz kroga sorodstva in prijateljev. Nekoč smo se norčevali iz "partije", češ da lahko izstopiš le v primeru, da pripelješ dva nova člana. Se še spomnite vica v celoti? O.K.
ZES je na letošnji skupščini med drugim sprejel dva pomembna sklepa in sicer, da se ZES včlani v EEU (Evropsko zvezo esperantistov) in da kongresu EEU, ki bo na Reki, predlaga sprejem Deklaracije o jeziku. Sedanje razmere v Evropski skupnosti na področju mednarodnega sporazumevanja so namreč zelo podobne takratnim razmeram v Jugoslaviji. Ta Deklaracija, ki je nastala na osnovi široke ankete v Sloveniji, je bila nato sprejeta na Predsedstvu Jugoslovanske zveze esperantistov in zajeta v uvodnem govoru na 58. Kongresu Svetovne zveze esperanti-stov (UEA), ki je bil leta 1973 v Beogradu. Deklaracija je širše pojasnjena v knjižici »Gradivo za zgodovino gibanja...« in še bolj natančno v biltenu »Esperanto« 2/73 ZES, ki so ga prejeli udeleženci skupščine ZES.
Če bo EEU uvrstila predlog Deklaracije v dnevni red kongresa na Reki, bomo pripravili podrobnejšo utemeljitev in obrazložitev njene vsebine. Sicer pa je Deklaracija eden od mnogih dokazov, da smo esperantisti sestavni del dogajanja v družbi in da ponujamo rešitev na področju jezikovne demokracije, ki je vredna razmisleka tako doma kot v mednarodni skupnosti. J.Z.
Deklaro pri la lingvo (la 1-a skizo)
Ni deklaras,
ke en rilatoj inter la popoloj kaj statoj la demokrateco kaj egalrajteco devas sesti respektata ankaù en la uzado de lingvoj; ke ni malakceptas la altrudadon de fremdaj naciaj lingvoj al nia kaj al ciu alia popolo kaj tiel ankaù ni rezignas altrudi nian nacian lingvon al homoj, aparte-nantaj al aliaj popoloj kaj naciecoj; ke estu respektata ciu nacia lingvo kiel integra parto de popola individu-eco kaj esprimo de nacia aparteno; ke en rilatoj inter la popoloj kaj naciecoj neniu privilegio estu donata al iu ajn nacia lingvo, car el tiu privilegio naskigas novaj sociaj diferencigoj en kultura, ekonomia kaj politika sencoj.
Ni opinias,
ke lingvajn problemojn oni devas solvadi laù la samaj principoj inter ciuj lingvaj grupigoj, inter la grandaj kaj malgrandaj popoloj kaj naciecoj, inter lingvaj majorita-toj kaj minoritatoj. Tiuj samaj principoj validu ankaü en rilatoj inter la statoj kaj inter la popoloj kaj naciecoj en multnaciaj statoj.
Ni konstatas
ke ciuj gisnunaj formoj, uzataj en la solvado de lingva problemo restis ne nur neefikaj, sed ili ec pli komplikis gin pro la neglektado de la supraj principoj.
Tial ni proponas
jenan solvon de la lingva problemo en rilatoj inter la popoloj kaj naciecoj:
1.	ke ciu en principo rezignu uzi sian nacian lingvon en la rilatoj kun aliaj nacioj kaj naciecoj,
2.	ke internacia lingvo esperanto farigu dua lingvo por ciu, kaj tiel komuna lingvo por internacia uzo kiel esprimo de aparteno al homaro, car gi estas same fremda kaj same propra al ciu.
Obvestila in vabila
10-a kongreso de EEU - 2014
La 10-a Eüropa esperanto-kongreso de EEU okazos en kroata cemara urbo Rijeka de la 6-a gis la 12-a de julio 2014. Pliaj informoj estas troveblaj en la kongresa pagaro ce: http://eeu-kongreso.webnode.com. Informilo estas elsutebla ci tie. Aligi eblas rete de la kongresa pagaro.
Ćeftemo: Justa Europo kun justaj lingvaj rilatoj, malmultekosta demokratia komunikado.
Invito al la kongreso
Elkore mi invitas vin al la 10-a kongreso de EEU en Rijeka, Kroatio, kiu okazos de la 6-a gis la 12-a de julio 2014. Kroatio estas la plej nova membrostato de EU kaj havas versajne la plej fortan tradicion de Esperanto inter ciuj EU membrostatoj. La jugoslavia eksprezi-danto Tito, kroato, parolis Esperanton, kaj aüspiciis UK-on en Zagrebo en 1953 kaj kroata statprezidanto Stjepan Mesić aüspiciis UK-on en Zagrebo en 2001. En Kroatio esperantistigis esperantistaj famuloj kiel Ivo Lapenna kaj Tibor Sekelj kaj de tie devenas multaj aliaj
gravaj agantoj por la internacia E-movado. De tie devenas Zagreba Metodo de instruado de esperanto, 90% de teatraj aktivadoj en Esperanto kaj granda daüra informado pri Esperanto al la generala publiko.
Dum 2013 en Bruselo estis interesa ekspozicio fikcia pri la eksplodo de EU en 2018 kun subtitolo "La Lastaj Jaroj de la Longa Paco 1945-2018". Kvankam la flandra artisto kiu konceptis kaj preparis la ekspozicion, Thomas Bellinck, estas neesperantisto, la cefa lingvo de gi estis Esperanto. Gia ideo estis ke EU eksplodis car la junularo, kiu ec ne povis imagi militon en Eüropo, pli kaj pli vocdonis por ekstremaj naciistaj partioj, kiuj tiris Eüropon en novan grandan militon. Post tiu milito, pli da homoj fine komprenis la neceson de politika integrigo en Eüropo, kaj de neütrala lingvo por finfine garantii la pacon. Pensiga ekspozicio por sproni viglan debaton dum la kongreso en Rijeka!
Krom tio atendas vin viglaj diskutoj pri la plej efika maniero antaüenigi Esperanton en la 28 membrostatoj de EU, atendas vin aro da kulturaj programeroj en la bela cemara urbo Rijeka kiel teatraj spektakloj, kon-certoj, poeziaj vesperoj, libroprezentoj. Kompreneble en tia bela cirkaüajo, en unu el la plej famaj turismaj regionoj de Kroatio, atendas vin ankaü pluraj ekskursoj, cemaraj kaj montaraj.
Venu kaj kontribuu, guu kaj lernu!
Sean Ó Riain, prezidanto de EEU
Prešernova Zdravljica v 27 jezikih
V	sredinem Delu, 12. marca 2014, je na 16. strani Peter Kolšek predstavil novo knjigo Zdravljica in njena pot v svet (Medium, Žirovnica, 2014), ki vsebuje prevode Prešernove Zdravljice v 26 jezikov, spremno besedilo je napisal Boris Paternu. Med prevodi je tudi esperantska različica Toneta Logarja iz leta 1998.
Drobna knjižica malega formata navaja kot časovno prvi prevod v bolgarščino v cirilici iz leta 1946. Sledi prevod v kitajščino (1956), bengalščino (1957) itd. Hrvaški prevod je bil objavljen leta 1982, nemški pa šele 1995. Prevod Zdravljice v latinščino imamo od leta 1999, torej za esperantom. Doslej zadnji prevod je japonski iz leta 2013.
Človek kar ne more verjeti, da lepa in vsebinsko bogata pesem - carmen figuratum - ni bila pred 2. svetovno vojno nikoli prevedena. Ali je urok cesarsko-kraljevske cenzure popustil šele po 100 letih? O.K.
Prodaja naših knjig v UEA-Libroservo
V	okviru promocije prevoda Kosovelovih pesmi v esperanto je ZES februarja letos ponudil Mednarodni
esperantski zvezi oz. njenemu knjižnemu servisu odkup in prodajo naše najnovejše knjižne izdaje. Odgovor iz Rotterdama je bil pozitiven in kmalu za tem se je v katalogu ponudbe knjig UEA-Libroservo pojavil tudi naslov Kosovel: En la ora boato. Kdor si želi ponudbo ogledati v omenjenem katalogu, naj v iskalno okno na spletni strani http://katalogo.uea.org napiše le »Kosovel«. Naročanje preko UEA-Libroservo pa je drago, saj je knjiga obremenjena še s prometnim davkom in stroški pošiljanja, tako da se kljub količinskemu popustu našim kupcem tako naročilo ne splača v primerjavi z nakupom pri ZES.
Marca letos je ZES ponudila v odkup in prodajo tudi Prešeren-Logarjev Krono de l' sonetoj iz leta 2009. Do tega je prišlo zato, ker je zaloga knjig ilustrirane izdaje istega prevoda iz leta 1996, ki jo je imel UEA-Libro-servo, pošla (zadnji izvod je za svoj o knjižnico naročil ravno ZES). Tako je sedaj v ponudbi kataloga UEA-Libroservo le naša zadnja dvojezična izdaja Prešernovega Sonetnega venca v esperantu.
ZES je med dogovarjanjem za posredovanje pri prodaji svojih novejših knjig tudi podarilo esperantski knjižnici pri UEA »Biblioteko Hector Hodler« nekaj posameznih izvodov novejših in starejših esperantskih knjig, ki so izšle v Sloveniji. Upamo, da bo odtis slovenskih esperantistov opaznejši tudi skozi spletni katalog zakladov knjižnice BHH, ki je obljubljen v dogledni prihodnosti. O.K.
Katalog prodajnih zalog ZES
Pripravljen za objavo na spletišču je katalog prodajnih zalog ZES v esperantu. V njem je 78 naslovov, urejenih po abecedi priimkov avtorjev knjig. Za vsak naslov so v stolpcih naslednji podatki: avtor oz. avtorji, naslov knjige, založba, leto izdaje, zvrst, knjigovodska koda in maloprodajna cena. Knjigovodsko kodo in določeno prodajno ceno ima 35 najbolj zanimivih naslovov, prodajna cena ostalih naslovov pa je predmet pogajanja in okoliščin.
Katere zvrsti knjig so zastopane v naboru za prodajo? Najbolj pogosti so romani, povesti, otroške zgodbe, poezije, učbeniki, slovarji in knjige o E-gibanju, bolj poredko pa nastopajo drama, potopis, pesmarica, ključ in celo gimnastika! Ta zadnja zvrst je pripisana priročniku kitajske telovadbe tai-ji-quan. O.K.
Članarine ZES in ETD
Članarina ZES je ostala nespremenjena, na zadnji skupščini je bila le opredeljena dodatna postavka članarine za predstavnike kolektivnih članov. Letna članarina za individualne člane je 12 € za zaposlene, 6 € za študente, upokojence in brezposelne ter 0 € za mlade do 18. leta. Članarino ter prostovoljne prispevke lahko plačate na srečanjih in sestankih ali na poslovni račun ZES pri NLB št. SI56-0201-5001 -2704-490 z obrazcem UPN. Kot kodo namena vpišete »othr« in namen plačila: »priimek, članarina in ustrezno leto oz. obdobje«. Pri referenci vpišete kodo 99, ostalo pa pustite prazno.
Letna članarina ETD Ljubljana znaša 6 € za zaposlene, 3 € pa za brezposelne, upokojence in študente. Za mlajše od 18 let je članstvo brezplačno. Članarino ter prostovoljne prispevke lahko plačate na srečanjih in sestankih ali na poslovni račun ETD pri Delavski hranilnici d.d. Ljubljana št. SI56-6100-0000-1703-764. Glejte še navodilo za izpolnitev obrazca v zgornjem odstavku.
Esperantiste in podpornike esperanta pozivamo, da redno plačujejo članarino v naših organizacijah, vsak vsaj v eni od njih. To je namreč pomembno za evidentiranje članstva, kar nam daje legitimnost pred oblastnimi organi in v mednarodnih organizacijah. O.K.
Kaj bo v naslednji številki?
Za prihodnjo številko Informacij / Informoj, ki bo izšla po poletnih počitnicah, je predvideno že nekaj poročil in dokumentov:
-	udeležba na kongresu EEU na Reki,
-	referat A. Miheliča na kongresu EEU,
-	četrtletno srečanje v ETD,
-	propagandni letak za esperanto,
-	popravki Priske Haas,
-	novosti na spletišču ZES,
-	vabila na tromejo, kraške dneve in bogračijado.
Priporočamo se za prispevke o vaši dejavnosti, predloge in kritike, fotografije in opažanja, ki bi utegnila zanimati tudi druge. O.K.
INFORMACIJE / INFORMOJ izdaja / eldonas Združenje za esperanto Slovenije / Slovenia Esperanto-Ligo, Štefanova 9, SI-1001 Ljubljana, Slovenija / Slovenio. http://www.esperanto.si. Matična št. / kodnumero 5058384. ID za DDV / n-ro por AVI: 93737777. Poslovni račun / bankkonto: IBAN SI56 0201 5001 2704 490 pri / ce Nova Ljubljanska banka d.d.. (Swift-kodo: LJBASI2X). Uredil / redaktis mag. Ostoj Kristan.