Štev. 21 V Gorici dne 31. decembra 1909. Tečaj V. List za povspeševanje kme tijstva v slovenskem Primorju. Ureduje Dominko Viljem, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Gorici v p. Izdaja »Goriško kmetijsko društvo« v Gorici — Korenski trg št. 2. List izhaja v prvi in drugi polovici vsakega meseca ter stane 3 K na leto. Udje »Goriškega kmetijskega društva« dobivajo list brezplačno. Rer 211/1909 10002710, )RSKI GOSPODAR -i Kam? v novo slovensko manufahturno trgovino] ivrnCk in kurinčič GORICA nadškofijska ulica št. 5 (nasproti škofije) katera priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo bogato zalogo v to stroko spa-dajočega blaga po najnižjih cenah. Cene stalne. — Postrežba domača poštena --in točna. ---— Na željo se pošiljajo vzorci proti vrnitvi poštnine prosto na dom. __ D 10002710,24 DENDRIN (Karbolinej v vodi raztopen.) Najboljše sredstvo za pokončevanje mrčesa in rastlinskih zajedalk na sadnih drevesih, katero se je jako dobro obneslo po zimi leta 1908. — Spričevala, navodila in uzorci se pošiljajo na zahtevo brezplačno. Tovarna za izdelovanje karbolineja R. Avenarius, Am-stetten, Nižje Avstrijsko. Dobi se pri: H. Hauslbrandt v Trstu via Ceeilia 12 in pri Goriškem kmet. društvu v Gorici - - Akcijska družba za izdelovanje rastlinskih olj v Trstu ima v zalogi ter priporoča razna umetna krmila, kakor 5£ZaiT)OV£ in drugovrstne pogače (tropine). Oddaja jih cel vagon, pa tudi v manjši množini v vrečah po 75 kg in sicer v hlepcih ali pa zmlete. Dve veliki posestvi Kapitanija in Mazurija prvo četrt in drugo pet minut oddaljeno od postaje Markovac, železnice Trst-Buje, v okraju piranskem v slovenskem delu Istre, ste pod ugodnimi pogoji na prodaj. Kapitanija obsega nad 250 oralov, ima dve hiši (go sposko in kmetsko), veliki hlev in še posebno gospodarsko poslopje: čisti katastralni dohodek nad 1273 K. Mazurija obsega blizu 100 oralov zemljišč najboljše kvalitete, ima dve hiši (gosposko in kmetsko), veliki hlev in veliko klet pripravno za vinsko trgovino; čisti katastralni dohodek nad 644 K- Natančne poizvedbe pri gosp. Edvardu Dolencu, veleposestniku v Orehku pri Prestraneku ali pri g. dr. Mateju Pret-nerju, odvetniku v Trstu ali pri Posojilnici v Voloskem. Primorski Gospodar Iiist za povspeševanje kmetijstva v slovenskem Primorju Ureduje Dominko Viljem, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Gorici v p. Izdaja „Goriško kmetijsko društvo". ffceo. 24. 1 (gorici, dne 31. decembra 1909. Jeeaj Obseg: 1. Vabilo na naročbo ; 2. O pretakanju novega vina po končanem vrenju; 3. Dostavek poročilu o sadni razstavi pri Sv. Luciji ; 4. Gospodarske drobtinice; 5. Poročila; 6. Vabilo k udeležbi poskusov z umetnimi gnojili; 7. Poziv društvenikom „Gor. kmet. društva"; 8. Poziv udom »Kmet. družbe za Trst in okolico«; 9. Na novo priglašeni udje »Gor. kmetijskemu društvu«. VABILO NA NAROČBO. Komur je mar lastna korist in procvit „Goriškega kmetijskega društva", ima sedaj najlepšo priliko, da se naroči na strokovni list „Primorski Gospodar", ki je društveno glasilo in ki mu je naloga: pospeševanje kmetijstva v slovenskem delu Goriškega. List izhaja dvakrat na mesec in sicer v prvi in drugi polovici vsakega meseca ter stane na leto 3 K. Udje „Goriškega kmetijskega društva" dobivajo list brezplačno. Kdor pa hoče postati ud društva, mora plačati pri vstopu 1 K vstopnine in 3 K letnine, pozneje pa plača, dokler ostane ud društva, vsako leto po 3 K. Za to takorekoč malenkostno letnino ne dobiva ud le društveno glasilo brezplačno, ampak ima od društva tudi druge upodnosti, ki jih zamore nuditi društvo po svojih močeh in glasom svojih pravil. Zato priporočamo goriškim kmetovalcem, naj pridno pristopajo h „Goriškemu kmetijskemu društvu", ker čimveč jih bo v društvu, tolikanj laže bo varovati njihove koristi in se potezati za to, kar bi jim bilo v korist. Ob koncu starega leta izrekamo našim cenjenim sotrud-nikom iskreno zahvalo in priporočamo se, naj bi nas tudi v bodoče zvesto podpirali. Prejšnjim in vsem cenjenim čitateljem našega lista pa voščimo sreCno in veselo novo leto! Uredništvo „Prim. Gospodarja". 0 pretakanju novega vina po končanem vrenju. Glede tega piše dal Piaz v „Allg. Weinzeitung" nekako tako-le: O tem, kedaj naj se novo vino pretoči, so izkušeni trtoreje! in strokovnjaki različnega mnenja. Ne glede na take, ki so vsled raznih predsodkov sploh zoper vsako pretakanje vina, dobimo tudi take ljudi, ki mislijo da prezgodnje pretakanje vinu škoduje ali pa pretakajo vino le o nekem določenem času. Dasiravno je čas, ki se ga je določilo za pretakanje vina, v gotovih slučajih primeren, vendar nastopijo včasih tudi slučaji ko . se tega določenega časa ne more držati. Kadar se hoče vino pretakati, ne sme se ravnati po kaki šabloni, kakor sploh ne pri oskrbovanju vina. Pri racijonelni napravi in oskrbovanju vina je neobhodno potrebno, da se ne upošteva le naravo do-tičnega vina, ampak tudi v e drugo, kar bi zamoglo vplivati na vino. Na to se je treba posebna ozirati takrat, kadar gre za to, kedaj naj se novo vino v prvič pretoči Med prvim burnim vrenjem se mošt ne le samo spreminja v vino s tem, da se napravijo v vinu snovi in sestavine, ki mu podele njego\e lastnosti in značaj, ampak se izločujejo z dro-žami iz vina po končanem vrenju ali ko se ogljetičeva kislina več ne izločuje tudi nekatere druge sestavine mošta, ki so postale pri tem neraztopne. V onem razmerju v kakoršnetn vrenje pojenjava, čisti se tudi novo vino in ko je sladkor pri danih okolnostih popolnoma ali vsaj večinoma povrel, potem so kvasile glivice, ki so se nahajale v vinu, svojo nalogo dovršile Drože ali gošča, ki se izločuje med in po končanem vrenju, obstoji razen iz izločenih kvasnih glivic večinoma iz dušečnatih, rte-raztopnih moštovih sestavin, iz razne nesnage in ptujih primesi, toraj le iz takih snovi, ki se zelo lahko razkroje in nudijo kot take ugodna tla raznim malim stvarcam, katere provzroče v gotovih slučajih različne vinske bolezni in napake. To poslednje se posebno lahko pripeti pri moštu iz bolnega grozdja ali pri šibkih vinih, ki vsebujejo le malo alkohola in kisline. Ako se je novo vino po burnem vrenju deloma učistilo, potem ni potrebno, da se ga pusti še nadalje na drožeh, ampak naj se ga brez vsakega pomisleka pretoči na čisto. Da celo tedaj, ko bi se nahajala v vinu še majhna množina nepovretega sladkorja, nima zgodnje pretakanje nikakih slabih posledic, kakor nekateri mislijo, kajti zdrave, v vinu plavajoče kvasne glivice začno, ko pridejo z zrakom v dotiko, vnovič delovati. Vsled njihovega delovanja se vrši potem tiho vrenje v vinu hitrejše, s čimer se pa pospeši razvoj novega vina Dasiravno ne priporočajo nekateri strokovnjaki zgodnjega pretakanja, opiraje se pri tem na znanstvene preiskave in raziskave in trde, da se po tej poti loči vino od krepko delujočih in zdravih drož, vendar so pokazale praktične izkušnje, da je temu vse drugače. Vina namreč, ki se jih je pretočilo nalašč ali pa da je bil kdo nekako primoran, pretočiti jih takoj po burnem vrenju, so celo prej dozorela in dobila obenem tudi boljši okus, kakor ona, ki so bila prvim popolnoma enaka, a so se pretočila o običajnem času t. j. dva do tri mesece kasneje. O tem se je lahko prepričal oni, ki je kupil mošt od vinogradnika s pogojem, da ga pusti pri njem dotlej, dokler ne povre. S takim zgodnjim pretakanjem sem dosegel pri tisočih in tisočih hektolitrih različnih vin, bodisi navadnih, močnih, trdih gorskih in težkih južnih, kakor tudi finejših vinih najboljši uspeh. Opiraje se na te praktične izkušnje, sem dal pretočiti takoj po dovršenem burnem vrenju celo najfinejši burgundečev sok, ki je bil določen za napravo šampanjca. Le takrat, ko se je napravil mošt iz zdravega grozdja in ni mošt radi prenizke topline popolnoma povrel, ni umestno, da se ga zgodaj pretoči. Kajti če se tak mošt pretoči, se vrenje še bolj moti in nevarno je potem, da postane tako vino vlečljivo. V takem slučaju je treba poskrbeti, da se pripravi mošt na primeren način zopet k vrenju. Poskrbi naj se, da postane mošt primerno gorak, pomešajo naj se drože, ki so se izločile, s kakim kolcem, da se mošt vnovič zblodi, ter doda naj se mu obenem nekoliko takega mošta, ki burno vre. Če se že za mlada normalna vina, napravljena pod ugodnimi okolščinami, priporoča, da se pretočijo prvič kolikor mogoče hitro po burnem vrenju, potem je celo neobhodno potrebno, da se pretoči čimprej taka vina, ki so bila dobljena iz bolnega več ali manj gnilega grozdja, kakoršno se je pridelalo letos po mnogih vinorodnih krajih. S takim gnilim, pokvarjenim grozdjem, dospejo v mošt ne le deloma že razkrojene in spremenjene mostove sestavine, ampak tudi različni plesnivčevi trosi in druge take majhne stvarce, ki povzroče lahko razkroj mošta. Te poslednje provzroče lahko takozvana postranska vrenja, in sicer takoj, kakor hitro se kvasne glivice iz enega ali drugega vzroka ne morejo prosto razvijati, ali kakor hitro jih te male stvarce nadkrilijo in zamore. Posebno pri šibkih in nepopolno povretih vinih se je tega bati oziroma takih, ki vsebujejo le malo alkohola ali one vinske sestavine, ki dela vino stanovitno in utnori škodljive male stvarce v njem. V takem slučaju je neobhodno potrebno, da se pretoči novo vino takoj po dovršenem burnem vrenju, ako se hoče, da bo vino stanovitno in brez napak. Ker je glavni namen pretakanja-ta, da se loči vino od malih škodljivih stvarc, katere se nahajajo večinoma v izločenih drožeh, kjer imajo tako rekoč svojo zalego, zato se ne sme čakati s pretakanjem, dokler se novo vino popolnoma ne učisti, ampak naj se ga pretoči takoj, ko se je nekoliko učistilo. Jako se priporoča, da naj se tudi zdrava vina, ki so vrela pri višji toplini, zgodaj pretoči. V tem slučaju je vino prav gotovo popolnoma povrelo, nevarno pa je, da se vsled visoke topline mrtve drože in druge izločene dušefnate tvari razkroje. Pri prvem zgodnjem pretakanju novega vina ne prihaja toliko v poštev, da bi se dobilo prav čisto vino, temveč gre v glavnem za to, da se vino loči od gošče, katera ne obstoji le iz mrtvih in živih kvasnih glivic in sestavin mošta, ki so postale neraztopne, temuč tudi iz razne poprej omenjene nesnage in iz škodljivih malih rastlinskih stvaric in bakterij. Da se pa zgodaj pretočeno novo vino pozneje skali, vzrok so temu v vinu plavajoče, zdrave in razmnožujoče se kvasne glivice, katere se, čim pridejo z zrakom v dotiko, dalje razvijajo in po-množujejo ter pospeše, da vino popolnoma povre in da potem prej dozori. Ker se s prvim pretakanjem vino ne le loči od gošče, ampak se s tem pospeši tudi njegova zoritev, zato naj se poskrbi, da se vino pri pretakanju močno prezrači. Na ta način se spoji kislec s sestavinami mladega vina, ter se razvijejo v vinu nove snovi, katere mu podele njegovo posebno lastnost, a obenem se strde še druge dušečnate sestavine in potem izločijo. S tem se spravijo iz vina one snovi,, katere bi, ako bi ostale v njem, prav lahko provzročile v vinu razne napake in bolezni. Ker gre pri prvem pretakanju v glavnem za to, da se vino kolikor mogoče prezrači, zato naj se vino pretaka z bren-tači, kdor pa ima sesalko, naj toči vino po pipi v kako posodo in iz te naj ga potem še le s sesalko polni v drug sod. Daljno vprašanje, ki nastane pri pretakanju novega vina, je to, ali naj se toči v zažveplari ali v nezažveplati sod. V gotovih slučajih je prvo, v gotovih pa tudi drugo na mestu. Ako je vino popolnoma povrelo in je iz zdravega grozdja, potem je boljše, da se ga toči v nezažveplan sod ; ako pa je bil sod dalj časa prazen in žveplan, naj se ga poprej oplakne s čisto vodo ali celo izluži s paro. Za taka vina pa, ki so iz bolnega grozdja, ali sploh taka, pri katerih je nevarno, da bi pretakanje neugodno vplivalo na nje, naj se sod pred polnenjem pokadi nekoliko z žvepienim dimom. Z žveplanjem soda se prepreči razvoj škodljivih malih stvarc, kvasnim glivicam pa to ne škoduje za I vedno, ampak nadaljujejo pozneje z razkrojevanjem, ako so okolščine za to ugodne. Dostoveh poročilu o sodni razstopi pri 5y. Luciji. Katere sadne vrste — hruške in jabolka — naj nasve-tujemo našim gorskim sadjerejcem? V tem pogledu nam je ločiti kanalski okraj od ostalih gorskih okrajev. Kanalski okraj pripada po svojih podnebnih razmerah, po svojih legah in po sedanji dejanski sadjereji brže Brdom in sploh goriški okolici nego gorski pokrajini. Na kanalskem uspevajo zraven najfinejših breskvi, marelic, smokev in sliv prav posebno hruške najplemenitejših vrst in seveda tudi jabolka od najizbornejših do priprostih domačih, dočim se Tolminsko prilega — če hočemo govoriti o kupčijskem sadju — jabolkom in v nekaterih legah češpljem, — hrušk skoro ni jemati v poštev. Za Kanalsko se priporočajo poletne hruške: Formentinka, Figovka, Vrtlanka, Solnogračanka zraven domačih Šmohork in drugih. Jesenske in zimske hruške za vrtne kulture: Zimska dekanka. Nelisova. lesenobarvna, Liegelnova, Dielova, Cesarska maslenka, Napoleonka, Hardenpontovka, Vojvodinja Anžulemska. Clairgeau, Boskova steklenka, Pastorka. Za večje sadovnjake pa in pa za nasade po obronkih in travnikih Vahtenca, jesenska rujava maslenka, Farca, Spadone, Spina carpi, Martin sec in domače vrste za lupljenje in sušenje: Klovžarca, Habevka, Šoštarca. Glede jabolk bi se lahko poskusilo na Kanalskem z najfinejšimi vrstami: s tirolskimi Rozmarinčki in belimi zimskimi Rebrači ali Calvilli, Gravensteinci, zraven onih vrst, ki"se že vzgajajo kakor: Slastenec, Ananas R., rudeči zimski Rebrač, rumeni Bellefleur; toda take vrste, ki imajo kakor Rožmarinčki, Slastenci, Karpentinci dolge, drobne peclje, je saditi izključno v zavetne lege, ker se kaj rade otresajo. Sicer naj se odberejo od onih mnogobrojnih vrst, katere smo videli na razstavi tiste, v katerih se je po skušnjah dognalo, da najbolje uspevajo in da so priljubljene na sadnem trgu. Na gorskih planotah naj se ohranijo in širijo: Dunajce, Sevke, Pogačice, ki so tam že vdomačene in morda naj se v večji meri sade tudi rudeči in rumeni Stetinci in zlata zimska Parmena, katera v dolini prezgodaj dozoreva, dočim je v viših legah trajniša. Sadjerejsko društvo pa naj si prizadeva domačo sadjerejo tako uravnati v svojem okraju, da primerno razdeli jabolčne in hruškove vrste po pokrajinah tako, da se bodo dobivale najboljše tržne vrste v velikih množinah, na cele vagone. Take vrste bi bile med hruškami: Vahtence, Farce, Spina carpi (za Pettorali) in zgoraj navedene za sušenje sposobne hruške — med jabolki pa: Dunajce, Kanadski kosmači, Stetinci, Sevke, Pogačice, Tafelčki plemenito češko jabolko (»Edelbohmer") in morda še katere vrste Kosmačev (Rei-nette), o katerih je po dosedanjih skušnjah dokazano, da dobro uspevajo in se sponašajo v kupčiji. V naših gorah se niso dosedanje skušnje s plemenitimi hruškami nič kaj posrečile. Navadno postajajo take hruške pe-gave, hrastave, razpokajo, ali dobivajo nekake trde vozle v mesu; edina rujava jesenska maslenka je, o kateri se lahko reče, da povsod dobro uspeva in bogato rodi. Sicer smo videli na razstavi še druge, precej čiste in lepe hruške iz viših leg. kamor ne sega megla — toda v obče ni priporočati hrušk za obširne nasade, Jabolka so v naših gorah prav doma in zaslužijo, da jim posvetimo posebno skrb in pozornost. Najbolj razširjeno namizno jabolko je Dunaj ca, katero je najti po vseh naših gorskih dolinah in planotah — najmanj na Bovškem. Dasi je jablana te vrste občutljiva za parasitične bolezni — je vendar vredna, da jo ohranimo in gojimo, pa z večjo skrbnostjo, kakor se to godi dandanes. Skušnje uče, da se drevo te vrste čvrsteje razvija in da obilneje rodi, a daje tudi lepše sadje v obdelani zemlji, kakor na pustih grivah. Vendar pa imajo nekateri kmetovalci v naših gorah cele nasade takih dreves po sendžetih in v zadnjem času so začeli tožiti, da jim nič kaj ne uspevajo, da manj rode, kakor nekdaj in da drevesa hirajo. Seveda, ker so se tla s časom izmolzla in ker drevesa ne dobivajo več zadostne hrane. Takim nasadom bi se moralo najmanj vsako peto leto zemljo zrahljati nad koreninami in pognojiti; potem bi gotovo nehale take pritožbe. Toda naš kmet je že od nekdaj vajen, da pripušča svoje drevesne nasade božjej previdnosti; nič jih ne čisti, nič ne pretrebi, nikdar jim ne prezrači korenin in še manj jim gnoji — in naravna posledica je, da drevesa ne rode več toliko, kolikor so rodila nekdaj in kar je najhuje, da začenjajo hirati. Ta opazka velja ne samo za Dunaj ce, ampak za vse sadno drevje v naših gorah. Samo o Sevki pravijo naši kmetje, da bolje rodi v pusti zemlji nego v obdelani, rodovitni, pa niti to ni prav verjetno. 0 Dunajci naj še dostavimo, da jej posebno ugajajo više, zračne lege. Dolinske Dunajce so pogostoma pegaste, škoduje jim megla in ne vstrajajo tako dolgo, kakor one iz viših leg, ki se vzdržujejo lepe in zdrave do Velike noči. Za Dunajko je med namiznimi vrstami najbolj razširjena Angleška zlata zimska Parmema, ki pa v dolini ne zasluži pridevka zimska, ker je že konec oktobra popolnoma zdrela. Ta izborna vrsta se najbolje priporoča za gorske planote: Še-brelje, Orehelc, Ponikve, Štviška Gora, Lom. Banjšice za krnsko pokrajino, Livek, Drežnico in celo Bovško. Na lanski razstavi v Bovcu so bile Parmene z Srpenice prav posebno lepe, ka-koršnih nismo videli nikjer drugod. — O jablani te vrste tožijo nekateri, da se. deblo ne razvija in da jame zgoraj hirati. V tem tiči nekoliko resnice. To drevo rodi že mlado preobilo in se vsled tega ne more razviti. Gotovo bi koristilo, ako bi se v prvih letih sadje obiralo in zredčilo in bi se drevesu samo toliko puščalo, kolikor ga ne more zavirati v rašči. Po mojem menenju ni nikakor opuščati te dragocene sadne vrste, mariveč zasluži, da jej posvetimo vso svojo skrb. Kanadski kosmač — se je tudi že močno razširil po vseh naših gorah — in ni čuda — ker je jako hvaležna vrsta. Drevo se lepo razvija, rodi mnogo, sad je izboren in priljubljen na sadnem trgu. Na naši sadni razstavi so bili najlepši Kanadski kosmači v kanalskem oddelku — vendar pa so tudi iz vseh drugih okrajev poslali prav lepo razvita jabolka te vrste na razstavo; — najbolj pegave Kanade so bile iz koba-riške okolice. Kdor je pazno primerjal sadje na razstavi, prišedše iz različnih pokrajin, se je lahko prepričal, da, kakor smo že omenili v svojem poročilu, jabolka z belim in rumenim nežnim lubom niso za dolinske lege, koder se vlačijo megle. Tako na pr. Rumeni Bellefleur, Ananas R., Zlata Bleiheimska R. in celo Dunajca in Tafelček niso v dolini na svojem mestu. Zato priporočamo sadjerejcem ob Soči, Idriji, Bači in Cerknici, naj dajo v svojih nasadih prednost jablanom z rujavim, rudečim ali pisanim sadom, kakor so: Rujavi jesenski kosmač, Špitalski kosmač, Parkerjev pepinek, Karpentinec, Krajkov kosmač, Princovo jabolko, rudeči jesenski in zimski Rebrač (Calvill), Baumanov Kosmač i. e. — Zraven navedenih rujavih vrst je na Bovškem precej razširjen kosmač Kulon (Coulon), ki doseza v debelosti skoro kanadske kosmače, je jako lepo, dobro in, čj se ne obere prezgodaj, tudi trpežno jabolko, vredno, da se bolj razširi po Tolminskem. Iz drevesnice sadjarskega društva tolminskega se širi že več let tako zvani Belgijski Ananas, o katerem je soditi po dosedanjih skušnjah, da se prilega tej pokrajini. Sad srednje debelosti je bil o času sadne razstave še zelen in bledo rudeče progast; kadar pa prav dozori, februarija meseca in še kasneje, zarumeni in postane sad po zunanjosti in po okusu jako prikupljiv. Tudi Slavonska srčika, ki prihaja iz iste sadne drevesnice, je baje že močno razširjena po Tolminskem; toda na razstavi je nismo mogli doznati v nobeni izložbi. Mogoče, da letos ni rodila ta vrsta. V obče smo slišali o njej ugodno oceno. Te podatke smo hoteli dodati svojemu poročilu, da olajšamo nalogo veščakom, ki se bodo bavili z določitvijo sadnih vrst za posamezne pokrajine, oziroma z ustanovitvijo sadje-rejskega katastra za naše gorske okraje, ali da jim ustvarimo nekako podlago, na kateri naj se čimbrže lotijo svojega težavnega, a hvaležnega dela. E. KI. Kako se napravi v kratkem gosta živa ograja? Ograje je potreba na vsak način pri zemljišču, ako se hoče za-braniti vhod ljudem in živini na isto. Ogradi se zemljišče sicer lahko tudi z mrtvo ograjo, ali taka ne le stane sama na sebi mnogo, ampak stane mnogo tudi uzdrževatije iste pozneje. Da se denar prihrani, je najboljše, če se napravi živa ograja ali plot. Najboljši in najprikladnejši za tako živo mejo pa je beli trn ali Marije Device jabolčice. Ako se hoče napraviti živa ograja, prerigola naj se zemlja 40 do 50 cm globoko in če je pusta, naj se med rigolanjem nekoliko pognoji z razkrojenim hlevskim gnojem ali pa s kompostom. Ko se zemlja sesede in več ne zmrzava, naj se napne vrvico in vsadi sajenice na razdaljo 15 cm. Ko je prva vrsta dovršena, riaj se napne vrvica proč od prve vrste 15 cm in vsadi sajenice v drugi vrsti tako, da nastane s sajenicami nekak trikot. Za vsakih 100 m dolžine se potrebuje približno 1500 sajenic. Ako je vino šibko in plehko, poskrbeti moraš, da po stane bolj stanovitno, kar se pa doseže najlaže z dodatkom alkohola. Ker pa ne dovoljuje naš vinski zakon, da bi se mu dodalo več nego en odstotek alkohola in ta odstotek v mnogih slučajih ne zadošča, da bi postalo šibko vino stanovitnejše, zato bo najboljše, če ga zmešaš ali zrežeš s kakim močnejšim in zdravim vinom. Če pa ne maraš imeti v hramu preveč na polmočnega vina, dodaj šibkemu, posebno pa belemu vinu nekoliko tanina, kojega lahko dobiš v vsaki mirodilnici ali dro- GOSPODARSKE DROBTINICE. geriji. Ko tanin kupuješ, zahtevaj izrecno tanin iz grozdnih pešk (Traubenkerntanin). Za vsak hI kupi 10—15 g tanina. Tanin vrzi nato v kak kozarec ali steklenico in nalij nanj nekoliko vinskega alkohola, v katerem se tanin hitro raztopi. Ko je tanin popolnoma raztopljen, zlij ga v sod, če je bilo vino šele pretočeno, in pomešaj nato s kolcem, vtaknivši ga skozi luknjo na vehi v sod Če pa pretakaš, mešaj to raztopino sproti med pretakanjem. Po dodatku tanina postane šibko vino stanovitnejše, dobi lepšo barvo in boljši okus. Nikakor pa ne zadostuje, če si dodal šibkemu vinu tanina, ampak pretočiti ga moraš večkrat z drož in pokadili o vsakem pretakanju nekoliko z žveplom ali pa raztopi na vodi nekoliko (kvečem 5 gr na hI) natrijumovega bisulfita. Ako je vino ne le šibko, ampak ima tudi premalo kisline dodaj mu obenem nekoliko vinske kisline, a da ne prideš z vinskim zakonom v navskrižje, dodati mu je smeš kvečjemu 100 gr na vsak hektoliter. Kazalo k V. letniku »Primorskega Gospodarja" dobe vsi cenjeni udje društva in naročniki kot prilogo k današnji številki. Platnice za »Primorskega Gospodarja". Knjigovez Ivan Bednarik v Gorici (ulica della Croce št. 6) izdeluje jako lične platnice z načelno podobo za naš list. Kdor želi imeti letnik vezan, naj ga pošlje omenjenemu knjigovezu. Pri njem stane vezanje 1 K 20 v, po pošti 30 v več. Kako naj se napaja ovce pozimi? Pozimi napajaj ovce vsak dan po enkrat. Odrastla in zdrava ovca rabi na dan 1 in pol do 2 1 vode; če ji pokladaš le suho krmo, popije celo več. Več vode pa, nego jo res potrebuje, pa se ji ne sme dati. Najboljša pijača za ovce je čista voda in dobro je, če se vrže v njo nekoliko soli. Ako se hoče ohraniti večjo množino surovega masla dalj časa, naj se izdelano surovo maslo čimprej potrosi s so-litrom in nato dobro pregnete. Na vsakih 5 kg masla naj se dene 30 gr drobno sto'čenega solitra. Ko je to dovršeno, naj se maslo dobro stlači v kakšno leseno ali pa lončeno posodo, pokrije posoda s platnom in dene v hladen prostor. Sejaj grašico. Grašica (Viccia sativa) da prav dobro krmo, ali kljub temu se še vedno premalo seje. Ta rastlina uspeva sicer v vsaki zemlji, najbolj ji pa ugaja močna zemlja. Za vsak hektar zadošča 150 1 zrnja, ali ker brez podpore drugih rastlin poleže, zato naj se poseje med njo obenem še kakih 30 -35 1 ovsa ali pa rži. Grašica začne bujno rasti že zgodaj spomladi. Sveža je nekoliko pretrda in živina je baš posebno nemara, zato je boljše, če jo pokosiš. Ta rastlina ne da le mnogo in tečne krme, ampak z njenim stmiščem pridobi njiva obilo dušca. POROČILA. Občni zbor. — Podružnica »Goriškega kmetijskega društva" Ivanjigrad-Zagrajc bo imela v nedeljo dne 16. januarja 1910 ob 2. urah popoldne občni zbor v prostorih Karla Lozej h. št. 10 v Ivanjigradu. Dnevni red: 1. Volitev načelstva. 2. Pobiranje udnine za leto 1909. 3. Raznoterosti. Konjerejski odsek ..Goriškega kmetijskega društva" je imel dne 17. novembra t. 1. sejo, h kateri je povabil tudi predsednika konjerejskega društva v Gradiški g. Art. barona Ba-sellija. Predsednik gradiščanskega konjerejskega društva je poročal o ti priliki o delovanju istega in o korakih, ki jih namerava napraviti vis. vlada za povzdigo konjereje v tukajšnji deželi. Med te poslednje spada prireditev semnja za kobile, katerega namerava prirediti prihodnje leto aprila meseca v Gradiški. Na tem semnju bo kupovalo c. kr. ministrstvo za domobranstvo kobile, ki bodo za pleme sposobne in jih bo plačevalo po K 800 — med katere je že všteta nagrada, ki jo podeli c. kr. poljedelsko ministrstvo. Kobile morajo biti vročekrvno pasme, stare 4 do 10 let, visoke 159 do 162 cm in če je le mogoče naj izvirajo od erarskih kobil ali pa žrebcev. Kupljene kobile pa odda erar potem, ako prodajalec želi, njemu v rejo in uporabo s pogojem, da jih pripusti vsako leto po plemenu pri erarskem žrebcu. Ako bi se v rejo in rabo izločena kobila ne ubrejila v treh letih, se je redilcu-rabniku za- menja z drugo in všteje se čas v katerem je redil prvo kobilo, na korist redilca pri drugi kobili. Po šestem letu reje, postane kobila lastnina redilca. Žrebeta od v rejo izročenih kobil kupi erar v starosti treh let in jih plača po 800 K. V teh 800 K je zapopadena tudi nagrada v znesku 100 K- Ako želi pa obdržati žrebe še dalje v reji, izroči se mu ga v daljno rejo, če se odpove vsaki drugi odškodnini. Redilec je seveda dolžan paziti na to, da se živalim ne pripeti kaj slabega, ter je odgovoren za škodo, ki bi nastala po njegovi krivdi. Ako bi se kobila pokvarila brez krivde redilca, vdobi v rejo drugo ; ako se mu žrebe pokvari se mu da za žrebe v prvem letu odškodnine 100 K, v drugem 250 K, v tretjem letu starosti 350 K. Goriško kmetijsko društvo je napravilo potrebne korake pri vis. vladi v svrho, da bi bili tudi konjerejci v slovenskem delu dežele deležni teh olajšav v večjem številu. K tej seji je priuesel g. Ivan Gruntar, župan iz Kobarida fotografične slike konj kobariške pasme in predlagal v seji, naj bi se kaj ukrenilo tudi za povzdigo konjereje s kobariškim konjem. Slike, ki jth je dal napraviti prejomenjeni gospod, so jako potrdile opravičenje te zahteve, vsled česar se je izvolilo takoj, odsek obstoječ iz naslednjih gospodov: F. Martelanc, Oskar Gabršček, Ivan Gruntar, Anton Manfreda, Ivan Pervanja. Franc Miklavič, Anton Jeretič in Ivan Piguatari. Naloga tega odseka bo, da prouči razmere in potrebe konjerejcev v naših hribih in da poskrbi za ustanovitev konjerejskega društva. Poročilo o darilih in nagradah, ki jih je razdelil goriški deželni odbor živinorejcem na Goriškem o priliki razstav goveje živine, vršečih se 26. oktobra v Komnu in 27. oktobra v Sežani. Tla razstavi v Komnu so dobili: A. Darila. Za bike: Kovačič Josip iz Komna h. št. 41 (K 25). Za junice: Dugulin Andrej iz Škrbine h. št. 73 (K 20), Godnič Miroslav iz Komna h. št. 18 (K 20), Abram Albert iz. Šibeljev h. št. 5 (K 20), Žigon Josip iz Zagrajca h. št. 40 (K 15), Kovačič Josip iz Komna h. št. 29 (K 15), Dugulin Franc iz Gor-janskega h. št. 29 (K 10), Tavčar Rudolf iz Ivanjigradu h. št. 13 (K 10), Buda Anton iz Komna h. št. 22 (K 10), Stok Franc iz Pliskovice h. št. 110 (K 10), Dugulin Andrej iz Škrbine h. št. 73 (K 10), Pipan Ivan iz Svetega h. št. 84 (K 10), Žigon Josip iz Zagrajca h. št. 37 (K 10) in Žerjal Filip iz Pliskovice h. št. 28 (K 10). B. Nagrade: Za bike: Rudež Franc iz Kobjeglave h. št. 7 (K 15), Furlan Anton iz Kobjeglave h. št. 45 (K 10), Buda Anton iz Komna h. št. 22 (K 10), Spačal Miroslav iz Vojščic h. št. 37 (K 10) in Adamič Ivan iz Rubiji h. št. 7 (K 10). Za krave: Buda Anton iz Komna h. št. 22 (K 20), Štrekelj Andrej iz Komna h. št. 5 (K 20), Godnič Miroslav iz Komna h. št. 18 (K 20), Birsa Ignac iz Kobjeglave h. št. 19 (K 15), Kovačič Josip iz Komna h. št. 41 (K 15), Mrzek Andrej iz Komna h. št. 12 (K 15), Turk Alojz iz Komna h. št. 30 (K 10), Štolfa Vincenc iz Volčjegrada h. št. 57 (K 10), Švara Katarina iz Komna h. št. 61 (L 10), Kovačič Josip iz Komna h. št. 41 (K 5), Makovec Josip iz Šibeljeu h. št. 2 (K 5). Godnič Anton iz Komna h. št. 35 (K 5) in Pipan Josip iz Preserji b. št. 15 (K 5). Fla razstavi v Sežani so dobili : A. Diplom. Za bike: Muha Anton iz Lokvi in Kocjan Ivan iz Žirja. Za krave: Muha Anton iz Lokvi. Za j u n i c e : Pirjevec Josip iz Sežane h. št. 60. B. Darila. Za j u u i c e ; Mahorčič Ludvik iz Sežane (K 35), Kocjan Franc iz Žirja (K 35) in Stok Ivan iz Povirja (K 27). C. Nagrade. Za bike: Macarol Anton iz Sežane (K 20), Orel Alojzij Iz Ponikvi (K 10) in Šušmelj Ivan iz Lokvi (K 5). Za krave: Ban Josip iz Lokvi (K 30), Mevlja Josip iz Lokvi (K 20), Placer France iz Prelož (K 10) in Mohorčič iz Sežane (K 10). Za junice: Štok Miha iz Povirja h, št. 38 (K 25), Pav-lovič Josip iz Lokvi h. št. 135 (K 25), Renčelj Josip iz Povirja (K 25), Mljač Andrej iz Prelož h. št. 18 (K 25), Stojkovič Josip iz Orleka h. št. 42 (K 20), Žiberna Anton iz Križa h. št. 27 (K 20), Znidarčič Marko iz Sežane (K 20), Stojkovič Štefan iz Orleka h. št. 42 (K. 10), Pirjevec Franc iz Orleka h. št. 2 (K 10) in Štolfa Josip iz Sežane (K 10). Milo kmetovalcem za napravo primerjevalnih poskusov glede umetnega gnojenja s fosfornimi gnojili. Primerjalni poskusi, ki so se napravili v drugih deželah so pokazali, da ima kostna moka, ki se uporablja kot fosforno gnojilo, tako gnojilno moč kot moka Thomasove žlindre. Monopol, ki so ga napravili za prodajo žlindre, kakor tudi daljna pot iz dežel, kjer se žlindra dela, so to gnojilo tako podražili, da stane v njem sedaj ednota fosforne kisline, to je-1 kg, na mestu v Gorici 38 do 40 vin., med tem ko ne bi stala jednaka množina fosforne kisline v moki iz živalskih kosti več kot 33 vin postavljena na kakoršno si bodi postajo južne železnice na Goriškem. Če se računa cena za vagon, prihrani se v tem poslednjem slučaju okoli 80 K pri vsakem vagonu. Če tudi govori ta prihranek za kostno moko, vendar je ne moremo brez drugega priporočati, predno nismo napravili primerjevalnih poskusov, ki bi pokazali korist pri uporabi tega gnojila v razmerah, kakoršne vladajo pod našim obnebjem. In zaradi tega se obračamo na vse kmetovalce ter jim priporočamo, naj se vdeležijo teh poskusov, ki se bodo raztegnili letos na stalne travnike, na meteljko, rušo deteljo, tur-ščico in krompir. Gnojila se razdelijo brezplačno in poskuše-valne parcele bodo merile vsaka po 200 m2; ena bo za kontrolo negnojena, druga gnojena s Thotnasovo žlindro in tretja s kostno moko; zadnjima se doda potrebno kalijevo sol. Ta gnojila bode treba raztrositi meseca januarja prihodnjega leta a za turšico in krompir ob času setve. Za ti zadnji rastlini se bo dajal tudi čilski solitar ob času pletve. Pri m eren natančen pouk, kako se uporabljajo gnojila in kako se prepričamo o njih uspehu in koristi, da se vsakemu,, ki bo delal poskušnje. Za vpisanje je čas uštevši 6. j a n u a r j a 1 9 1 0 in prosi se, da navede vsakdo, pri katerih rastlinah hoče napraviti poskuse. Onim kmetovalcem, pri katerih se dožene, da so pos^use-natančno izvedli, se podeie darila v obliki umetnih gnojil. Podpisano upa, da najde tudi to vabilo ono številno udeležbo, ki jo je želeti po njegovi važnosti. V Gorici, dne 15. decembra 1909. Kmetijsko kemično poskuševališče v Gorici. Ravnatelj: I. Bolle. Peziu drušfuenilioin „Gor. tat. društva" in naročnikom »Primorskega Gospodarja". Z ozirom na to, da še danes niso plačane vse udnine in naročnine za leto 1909, poživljajo se vsi dolžniki, naj poravnajo-do 15. januarja 1910 svoj dolg pri društvu, ker se jim v nasprotnem slučaju ustavi list in se jih izbriše iz imenika. O tej priliki opozarjamo ude in naročnike, da pošljemo po novem letu, glasom sklepa načelstva, vsakomur, ki ima plačati udnino ali naročnino za 1. 1910, z društvenim glasilom vred poštno položnico in prosimo da se nam z isto v dobi prvih treh mescev, t. j. do prvega aprila 1910 vplača udnina,. odriosno naročnina. Tudi udje, ki pripadajo kakšni naši podružnici, naj pošiljajo udnino in naročnino odslej naravnost društvu. »Goriško kmetijsko društuo". ,,Kmetijska družba za Trst in okolico" opozarja svoje ude, ki niso še plačali udnine za leto 1909, da to store brž ko mogoče, ker se leto bliža koncu in ker mora v kratkem družba plačati list ,,Primorski Gospodar", katerega udje prejemajo. Vplača se pri blagajniku Jos. Pertotu ali pa v druž-bini pisarni, ki je odprta vsak dan od 10. do 11. ure predpoldne. »Kmetijsko družbo zo Trst in okolico". Na novo priglašeni udje Goriškemu kmet. društvu". 7. Kostanjevic Martin — Kormin. 1. Ivan grof Attems — Fara. 2. Žorž Andrej — Tabor 58 - Dornberg. 3. Mrevlje Mir. — Sv. Križ Cesta. 4. Sirca Anton, ekonom—Gorica. 5. Furlani Josip — Prvačina 110. 6. Kabaj Fran — Hlevnik 16 — Dolenje. 8. Krneč, posojil, in hranilnica — Opatjeselo. 9. Vendramln Josip - Kojsko. 10. Sever Anton — Rihemberg 299. 11. Merljak Anton — Renče. flkacijeve kolce za vinograde v večji množini ima naprodaj Gregoric Anton Uoger^ho št. OS Jedina slovenska brivnica ¥ Gorici Fran Novak. Na prodaj imam mnogo tlSOČ ključev in bilf Aramori Ganziri štev. i in 0erlandiQri Teleki. Cena po dogovoru. Alojz Bratina, posestnik Ustje pošta Ajdovščina. Tllhirll cum Cannabis indicae, Dosim. S i UUUii 1 Uillalvu takim receplom, ako ga napiše zdravnik, se dobi v vsaki lekarnici eno škateljico tega zdravila za 1 K- To zdravilo je proti naduhi, deluje pomirljivo in olajšuje bolečine dihalnih organov. Mrjasca nemške i/orkschirske pasme, sposobnega za skok ima v Volčjem gradu Vinko Metlikovec štev. 63 pošta Komen. Bika 18 mesecev starega, Gregoric, Vogersko št. 73 pošta Št. Peter pri Gorici. Bikca 14 mesecev sfarega, pSf!™ ua prodaj Josip Komel v Šempasu pri Gorici. -tt" • • | Trte cepljenke 1. vrste raznih žlahtnih mOI*GJ Cl. vrstj na raznjfj podlagah, strogo sor-tiranih, po nizkih cenah, enako bilfe se dobi edino pri tvrdki f orčič i drug Komen- Sodba se glasi! Da si od zdaj naprej nabavi vsak za se, kakor za svojo rodbino obleko, pokrivalo, perilo, čevlje""znani um 1 MEDVED, Gorica Corso G. Verdi 38. Tiska .Narodna Tiskarna" v Gorici. (Odgov. L. Lukežič). Ime Bivališče tH o -J v t- Trte je Pridelalo s( je kg grozd na 500 m2 Pridelalo b a se na hektar kvintalov 0 01 > * .i s O C ^ ca >W3 —* CT O £ Oj _ aTlč ! Mošt je imel > o C rt bC 6 O) NI a j Js a o je nasio oascoiKov napadla s S | dladkorja °/o kisline °/oo K/J i_3 CM »H 1 o c i. * m S N = ? r' o a O C3 C o h ■'—= M rt C3 M r n- D i. . D > 60 > - s s P- C3 | ."H o rtd co P5 U)— 1 o P K N 0) N •J C O t-> i 1 ^ (D C O t t O c j M o Ji a» 2 ■ £ 2 H S M 'CT 3JD O QJ M 5 c C o £ ? 5 - -a S a. "g c-« fl O—< ° bil 1 1 S 1 S © C © S CS fl Opazke poskuševalca poskusnega vinograda i U ! >ai 3 "O •ji a "S M bc 3 a> O -Q i s >03 -s T3 N3 15 2 n t- O o' Eč o o, a c i 6 , V C M D O O, C C C tj 60 ° u G G b O a © G "o* a bo O a C bC o a © A 1. Sodni okraj Červinjan. i 1 1 ; i. l 1 Fabris Franc 1 Terco a o O ca S c ca > ci rt a ® »CO o a i Frontignan © i C spomladi 1907 00.8 0.1 4 0.2' i 1 12.5 0 41 6 V 20 \ suša v juniju © grozdni molj X ci CI ! O > 1 5 N 684 641 ,13-6 8128 2 8' 6 103-2 0 64-8 0 13 1 13- i 8- 2 7- Razvoj »rt na n gnojeni parceli 5 lepši. Preveč plevelno 2 Fabris Franc Terco liearzcorton fl ci > d t-> ilovnato- peščena Mod. frank i nj ž Rup. Mont. ! jeseni 1906 o.l 0.1 7 0.2" 16.9 l 41 6 V 20 \ i enako gornjemu © © c X! o co I o > rt 1 'O N 442 417 88- 1 83- 4 5- J 60-0 0 10 S 16-« 3 15- 7 6.< I1 6- c Veliko lepši J razvoj na pognojeni parceli 3 Sverznt Josip Terco Armenterezza C ci > «5 rt £ © ►O >co © O. bC s N »CO rt 1 c o v jeseni 1905 0.11 J 0.1< ) 0.3: 124.8 i 1111 5|V 22|V enako gornjemi S © C X j co' rt -O 700 602 152- u 120- 4j3M i 370-21 3 211-2 3 16-: l 15-, 3 5-1 5- 7 kakor pri ' prejšnem 4 Sverzut Josip Terco 1 1 1 -2. •c rt O) c 1 1 1 : 1 1 1 663 604 132* J120- 8 ll.f | 141-6( J! 26-4( ) 17-E 17-' 5-5 6- kakor pri prejšnem 5 Sverzut Josip Terco 1 1 1 Frontignan a> C 1 1 r 1 1 1 i 958 845 191- 169' ) 22-f 271-2C i 103'2( ) 17-f 17-( i 4-9 5-5 kakor pri prejšnem 6 Del Bianco Ivan Villa Vicentina 05 o •IH t> 72 © C ci > ci ilovnato peščena M. frankinja a> a 00 <£> O o 0.08 0.10 0.28 ! 211 14| V £ © a © > rt >co S co — rt no malo osmojeno © C !*! tfi Oi © > rt t-T3 N 550 409 110- 1 81- = 28-2 338-4C ■170.41 16.7 15-2 5-7 6-č Velika razlika posebno na listju pognojenih. Vinograd preveč pleveln. 7 Rigonat Klement Villa Vicentina Campo d i croc C rt 2 peščena Frontignan Riparja Port. — 1 OD -ti 5i 20111 5|V suša spomlad in septembr o o C »o © »O '5 i X - deloma sulio 009 419 121" 83-. 38-0 456-OC 288-OC 18-0 17-4 j 5-2 5-8 Razlika v razvoju velika 8 Stabile Evgen Villa Vicentina Candalette ci t« > ci peščena o s T3 > niso cepljene © CO 0 01 0.08 0.10 0.28 22|I 12 V toča pred cvet-njem, suša sept. »o "5 »o "S j X precej zdravo 713 660 142-1- 132-c 10-0 127-20 _ 16-4 15-7 4-7 5-8 Kontrolna parcela pognojena s hlevskim gnojem 9 Angeli Alojz Ruda Ponte del Vado fl a rt ilovno-peščena Modra frankinja niso cepljene ca c- o Ci 0.11 0.08 0.28 8.68 281 2|V 14IV suša spomladi in septembra malo osmojeno >o 'G X X* deloma suho 445 360 89-u 72" 17-0 204-00 36-00 18-6 18-9 5-0 4-8 | Velika razlika v razvoju i ! 1 Pridelalo se je pri 8 pokusih poprečno 1) 1) Poskusa ši. 8 se ni upoštevalo 127-7o 1 107.i" 20.35 244-20 76-20 ! 2. Sodni okraj čržič. rt o i j 10 Rusig Boštjan Begliano Begliano a a > rt u ilovno-peščen namakana Modra frank i nj niso cepljene © Oi »o o CI 0.09 0.10 0.30 29.07 31 1 28IV '5 malo osmojen grozdni molj (malo XI 'ri CJ deloma suho 554 552 110-o 1 1 0-4 0-4 4-80 163-20 18-7 18-7 6-1 6-2 Le mala razlika v razvoju 11 Olivo Avguštin Begliano Begliano c3 > S laj prodnata- namakana Modra i frankinja niso cepljene © o lO 0 01 0.14 0.12 0.37 20.57 3111 20IV >o C >o '5 »o 'S X fČ O > rt "73 N 563 476 112-" 95-- 17-4 208-80 40-8 18-4 19-4 5-2 5-2 Na gnojenem trte boljše razvite. 12 Battistella Lovrenc Ronki "rt fl ci > ci peščena, spod prod. na mak. Modra frank i nj na Ripariji Port © so 0 01 0.12 0.12 0,24 35.82 2811 2 V »o C nekoliko peronospo »o M 00 (M ' C > rt T3 405 407 8H 81-4 0.4 — 168.00 16-7 16-9 5-6 5-9 Pri ogledovanju je bila razlika mnogo večja 13 14 Lenardon Franc Uria Viktor Ronki S. Pietro deli' Isonzo © O O CC o tH 2 £ m v ravani v ravani 22 > rt ®B 1 i © c »o & rt > o C C 'O O. rt '.S* C0 rt T3 o fcc 'C C O Rupestris Riparia Port Mont. r © CO s Ci s Ci 0,19 0.11 0.13 0.15 0.33 14.07 2.18 21 1 5 lil 2 V 2 V suša septembra nič peronospora malo močno) peronospore veliko malo grozdnega grozdnega molja molja 15. IX 28 IX večina suhega zdravo 421 280 400 278 84\. 5o-» 81-« 55.,-, 2'4i 0-4 28.80 4-80 139-20 163-26 18 7 16-6 17-9 15-2 5-4 5-3 5-9 6-6 Pri ogledu se je opazilo večjo razliko Trte močno prizadete od peronospore. Pri vinogradu pogn. shlevskim gnojem ni bilo raz. j Vinograd zelo ! zanemarjen | Pridelalo se je pri 5 poskusih poprečno 1) 1) Pri poskusu št. 12 se razlike na pridelku ni upoštevalo. 88-92 84-80 4-12 i 49-52 118-48 1 3. Sodni okraj Gradiška. rt 15 Visintin Anton Villanova d i Farra Villanova > rt > O o © >o © o. Modra frankinja o Oh rt rt a £ © ID o Ci 0.12 0.09 0.28 1.41 21 1 | 28I1V o O-© rt »co >o 'a »o "S 1 369 365 73- 73" 0-8 0-60 158-40 17-2 17-0 5-7 J Vsled suše je i odpadlo precej ! listja, Razlika I v listju komaj znatna 16 Brumat Josip i Villanova d i Farra Villanova o rt > rt rt C o CL. Modra frankinja Riparja-Port O Ci 0.13 0.117 0.33 (».08 21 I 28IV rt a 1 cL © »•o co © rt © rt c © a >o '5 1 487 427 07-' 85-1 12-0 144-00 24-00 190 18-7 0-0 i 5-0 Listje nekoliko osmojeno. Razlika v razvoju mala. 17 Oskrbništvo M. de Concina Villanova di Farra a o 5 ekoliko strmo na vznožju griča prodnata in peščena Karmenet Aramon Rupestris © 00 CO 0.09 0.11 0,32 17.oo 21 |I 28!IV © © rt "=3 CO »o 'S »o C 1 204 267 58-. 5 3-j 5-4 04-80 103-20 — — — — V razvoju skoraj nikake razlike. Listje j zdravo 18 Oskrbništvo M. de Concina Villanova di Farra o O rt > rt Ih > rt »CO »o © 1= rt rt fl rt in O Rupestris mont. © o Ift o Ci 0.09 0.11 0.13 47.80 21 I 28|1 V velika suša C »o l 170 238 34-° 47-,; 13-6 | 168-00 15-7 15-8 5-6: 5-5 L,istje osmojono. Zemlja pusta in prodirna. S hlevskim gnojem gnojene trte lepše in bolj zelene Pridelalo se je pri 4 poskusih poprečno 1) 1) Poskusu št. 18 se razlike v pridelku ni upoštevalo 66| 61-45 4-55 1 54-00 113-40 4. Sodni okraj korminski. g 19 CIauss Kristian Capriva Capriva rt > rt > j o 5 ? o c a o >o >co © a rt silvanec © C5 tO o Ci 22|I 29|IV © o. — K co rt k co co — 3 »o ►o '5 M oi oi © > rt rt © 700 054 140-" 130-s 9-2 110.90 57.60 18-4 17-9 5 4 6-4 20 CIauss August Capriva Capriva '5 rt > rt > peščeno- prodnat žlahtnina © c C5 (M z 2 0.15 0.04 0.32 1 11 16. V rt a £ 3 © © a, a CC © rt f »a3 ^ » a ji "o ; ii 1" M? »o mnogo snheg grozd 789 560 157-« 112-o 45-8 i jI 549.00 381-60 i 16-0 15-5 3-7! 1 3*9 i Pridelalo se je pri 2 poskusih 148-9 121-4 27-50 330-00 162-00 poprečno rt rt £ o o 21 Oskrbništvo Spessa Spessa pri Caprivi CO © Oh en • 'S 1 co S s £ ^ — iS rt r^i i »N £ 1 © "O fl ® - »o Ci 0.10 0.08 | 0.24 15.68 211 1 5 V E J S-f co rt > >co ^ S = ■sf 3 r O 3 e s »o 'S >o oi »co E3 CO rt a s o ; 730 635 146-° 127-o 19-0 228-00 60-00 21 7 22-2 4-6 4-1 22 Oskrbništvo Spessa Spessa pri Caprivi rt CO co © a, m v strmini rt o — ° S C9 j a renski zizling o> G M" (M 1 0.11 0.08 0.36. 15.68 2 11 5|V « a i B £ ; O a : a o> : CO W : © > ': »co — S : -O t, : II e 1 .s S. -a co © © £3 o o" a ca >o 'S X t—' O > rt "TD N 540 400 108-° 80-o 28-0 336-00 168-00 20-7 20-1 5-5 5*9 1 23 Claus Kristian Capriva S a a> 1 co g ° .Sjrt : rt" »N © rumena rebul fl I> o '3 0.0 1 0.12 0.43 26.C7 2211 29IIV suša spomla in v septemt 2 Ž O c © o > »H O O-o a o »o "S >6 O > rt T3 N 498 335 99-« 67-° 32-6 391-20 223-20 18-5 20-0 5-9 52 24 CIauss August Capriva Valdoppia rt S co zvezna-težka silvanec rupestris )la monticol; co o Ci 0.07 0.05 0.23 4.12 4111 17 V rt »co S © c © G X t—i S O > rt N O 745 627 149-o 125"4 23-6 283-20 115-20 19-9 20-1 4-8 4'61 25 CIauss August Capriva Valdoppia rt a »H co suha laporna _rt P ruprestris monticc tO eo o Ci 0.05 0.09 0.18 13.84 4:11 71 V rt »co m © a © C M Ci (M rt "m "S8 o © a 860 : 720 172-o I44.0 28-0 336.00: 168-00 18-1 18-5 5-3 5-1; Pridelalo se je pri 5 poskusih poprečno | 13492 108-68 26.24 314-88 146-88 5- Sodni okraj goriški. rt © : rt »co ° a a s. o 26 1 Siinčič Anton Travnik 57 o PH O g co peščeno ilovna bele vrste, mešai © rt "O M '5 0.03 0.09 0.21 1.09 1611 2 V rt rt — © rt > »O O b a o © a co s a G O © © a»o grozdni mal (m< X O rt "N © © a 452 341 90-4 68-2 22-2 266-40 98-40 18-5 19-0 7-0 6-2 Poznalo se je že na listih, da je gnojen z gnojili 27 Fiegl Andrej Št. Maver Št. Maver O S co zvezna, težka bele, vrste mešane rupestris monticola 00 r— 8 0.08 0.10 0.28 33.27 15 1 1 V 21 |V »o o © bo © CS e rt" »co co © grozdni molj (malo) X precej zdravo 547 456 109-4 91-, 18-2 218.40 50-40 17-8 17-2 6-0 6*2 Velika razlika v razvoju, posebno pa glede listja 28 Plahuta Anton Gorica o co G o C fl 6 na ravani peščeno ilovnata vlaški rezling rupestris montikola o to O (Ti 0.25 0.20 0.33 40.oo 71 12 V 26lV suša v spomlad © c © a X 55 O > rt H3 N 756 558 151-2 117-o 33-0 403-20 235-20 14-7 14-2 8-0 8.8 kakor pri prejšnem 29 Tomsich Josip Gorica na Kostagnjevici o 3 M 93 peščeno ilovnata o fl -o > rupestris montikola t> nekoliko vsako leto 0.09 0.07 0.21 1.07 181 1|V 15 V suša v spomladi in v septembru © C grozdni molj (malo) X 1 747 718 I49.4 143-6 5-8 69-60 98-40 20 0 19.5 7-3 76 kakor pri prejšnem Kontrolna parcela gnojena shlev. gnojem. Kljub temu razlika v razvoju velika na poskusni parceli 30 Vuk Ivan Vrtojba Dolenja 84 Lukanca O s Sh ao laporasta bele, mešano rupestris montikola o o o Ci 0.06 0.09 0.26 7.41 6111 5IV toča spomladi, snša © fl grozdni molj X t-H o3 malo gnilega in suhega 538 452 106-6 90-4 16-2 194-40 — 16-8 16-6 7-5 7-4