IFRIUIU. Opera v petih dejanjih. E. Scribe. Uglasbil G. Meyerbeer. Poslovenil E. G a n g 1. Izdalo in založilo Dramatično društvo v Ljubljani, V LJUBLJANI. Natisnili J. Blasnikovi nasledniki. 1895. O Osebe: Don Pedro, predsednik kraljevega sveta .... bas. Don Diego, admiral bas. Ines, njega hči sopran. Vaško de Gama, pomorski častnik tenor. Don Alvar, član kraljevega sveta tenor. Veliki inkvizitor lizbonski bas. Veliki svečenik Brahmin bas. Nelusko Selika sužna Ana, služabnica Inesina Svečenik Brahmin bariton, sopran, sopran, tenor. Prvi mornar.tenor. Drugi mornar.bas. Kraljevi svetovalci. Škofje. Pomorski častniki. Svečeniki Brahmovi. Indijanci. Indijanke. Vojaki. Mornarji. Prvo in drugo dejanje se vrši v Lizboni, tretje na krovu ladje, četrto in peto pa na otoku indskega arhipela. v NVf7anr 7 = ■ ib / 03o^6O1 niiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:::;;.> uitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiH Prvo dejanje. Admiralska zbornica v Lizboni. -- Štev. i. Scena in romanca. Ines. Kaj čujem. Ana! Ukazuje mi oče, Da moram v dvorano Svetovalcev jaz priti; Ana. Rekel je, da vam mora Važno stvar poročiti. Ines. Kaj neki je? Srce mi upa in boji se. Prijatelj morda meni Iz dalje kaj poroča. 1* 4 Ana. Nanj mislite še zdaj? Že dve leti ga ni! Ines. Nanj mislim! Če mine ta mi up, Dospl moj zadnji dan. Ah. kako naj brez njega živim! Iz ljubezni do me se Podal je na morje, Dom pustil rodni je, Delo pustil je svoje. Ni oplašil ga vihar, drzno On odjadral je v tuji svet. V plačilo naj dobi Mož srčni roko mojo. Če ljubav v njem živi. Z m ag alec vrne se DA, on dospe, srce to Meni glasno pravi. In še zveni — kot bi jo danes čula — Njegova ljubka pesem V duši meni, Ki jo pel takrAt je, Ko od mene se poslavljal je. Romanca. Zdravstvuj, dežela mila, Ki mi ljubezni cvet 5 Dobrotno si vzgojila, Zdravstvuj, moj rodni svet. Ah, vetrec mi prinaša Poljub nje na obraz; Povej ji, če te vpraša, Da se poslavljam jaz. Mladeniške sanje Poje mi srce, Ulival sem vanje Vse misli, želje! (Don Diego vstopi. Ines mu gre naproti.) Štev. 2. Scena in trospevec. Ines. Moj oče! — Kaj želite? Don Diego. Predno se snide svet, Poslušaj verno me, Kar oče ti velim: " Milost tebi kraljeva Izbrati izvolila V srečo dnij bodočih je Danes soproga — dona Pedra. Ines. On mi soprog naj bo? Ne, oče! (Don Bedro vstopi. V roki ima rokopis.) 6 Don Diego. To hoče kralj, in tudi jaz. Vzeti ga moraš! Pozabi le moža, Če si ljubila ga — Ustvarjen on ni zate. Ines. On slaven bode mož! Njega plemeniti duh — Don Diego. Bil mu je le v pogubo! (Donu Pedru.) Ali je vest resnična, Ki sem jo danes čul? Diaza grob valov Na veke je zagrnil. Don Pedro. Razljučeni vihar Ladje jim je razbil In zagnal na otok Osameli brodnike. Dži, to poročilo Resnično je in strašno! Ines. Tudi njega ni več? Don Pedro Kdo li znaj vam to reči? 7 Ines. Morda oslal častnik Njegov je — Vaško de Gama? Don Pedro. Vaško de Gama? — Komu mari so taki Neznatni ljudje 1 — A sloj I (Pogleda v rokopis.) Tu med mrliči tudi on je! Ines. Tudi mrtev! Trospevec. Don Diego. Mirna sedaj, mirna ostani, Sicer mu srd v duši vzbudiš; Skrito gorje svoje prihrani. Molči, dekle, najsi trpiš! Don Pedroi 0, to gorje, v dušo me rani. Sama ne veš, da srd mi budiš; Meni, modrost, zvesta ostani. Potlej deklč si priboriš. Ines (stopi v ozadje.) Oh, žitje nemila Končala mu sila In meni pustila 8 Spomine je le. Mladostne zrem sanje — Ulivala sem vanje Misli in želje. (Don Diego pripelje Ines iz ozadja.) Don Pedro. Čudno res je, Da poročilo to Hčerki vaši je Vzbudilo le bolest. Mogoče, da moža Ljubila je. Don Diego. Mogoče. — Nasprotnik mrtev je, Kaj bi bali se zdaj? Sluga, (vstopi.) Visoki zbor se shaja. Precej svet prične se. Štev. 3. Scena in finale. (Don Alvar, veliki inkvizitor, osem škofov in svetovalci rosno vstopijo. Don Pedro zasede predsednikovo mesto.) Zbor. Bog naš, ki žiješ resnično, Dušno razjasni nam noč, Potlej izteče pravično Naše oblasti se moč. 9 Roka vsemožna naj Tvoja Milost nam zdaj podeli, Ah, Gospod naš in Bog, Spremljaj na poti nas boja Zvesto, dobrotljivo Ti. Don Pedro. Kolumb odkril nekoč je Špancem novi svet In z njim odklenil je Zaklad jim on neštet. Nam hoče pridobiti Novo zdaj deželo Srčan Emanuel, Gospod naš in kralj, Ki žij mu večna slava. Veliki inkvizitor. Morda nam bo v nesrečo. Don Pedro. Že gleda Portugiz, Ki drzno jadra v svet. Da kraljevstvu po' morji Pot se nov odpira. Naj nevarnost vam Nadej nikar ne podira! Veliki inkvizitor. Da, te nadeje prazne! Objadrati hoteli Čeri so neznane — A zla jim usoda 1 10 Poročilo nam pravi, Da je Diaz strmeče Zrl, ko je nad ladjo Morje se zaprlo grozeče. Don Pedro. Kralj želi, da se Diaz Iz nevarnosti reši. O tem svetujmo zdaj! Gospodje, kaj menite vi? Veliki inkvizitor. Zbor. Naj Gospod nas razsvetli! Roka vsemožna naj Tvoja Zdaj nam modrost podeli. Spremljaj na poti nas boja Zvesto, dobrotljivo Ti! Don Pedro. Don Alvar, svoje misli povejte! Don Alvar. Za Diaza moli — Tudi on je mrtev! Don Petro. Zbor. Kdo to ve? Don Alvar. Kdo? — Častnik mlad, Ki mu bil spremljevalec — On jedini se je Iz pogube otel. 11 Ljuto moral se je sam Boriti z viharjem, Zdaj prosi, da pred vas On stopiti bi smel. Don Pedro. Naj pride! — In ime mu? Don -dinar. Vaško de Gama. Don Pedro. Don Diego (zase.) On! - 0, Bog! (Vratar privede Vaška de Gamo, kateri svetovalce spoštljivo pozdravi. Don Pedro mu namigne, da naj govori.) Vaško. Zrl sem, gospoda častna, Kako morje brezdanje Svojo noč prestrašno Zadrevilo je nanje. Grozen strah jih,obšel je In grozen trepet, Oziral se željno Na obrežje pogled, Na obrežje, ki rob Val morski mu izpira, Ki sega do peklit In v nebo se ozira. Mene vrgel vihar je Na svet nepoznan. 12 In tamkaj me pozdravil Rešitve moje dan. Ko bi zrli to zemljo! Puščava jo krije, In od morja vihar Nad njo preteče brije. Don Alvar. Gotovo ste, prijatelj, Prekleli že ta svet. Vaško. Ne! — Hočem, da bo nam otet. Bog mi na strani stoj, In gotovo last bo naša. Berite pismo to, Skrbite, da mi da. Naš presvetli vladar V uporabo brodovje, Jaz skrbel bom, da naša Še zemlja bo ta. In bogastvo si novo Z njo pribori domovje. Blagost potem dospe Nad vas, Vam se sreča odpre Za večni čas ! Viliki inkvizitor. A kaj ostane vam? 13 Vasico. Kaj ? — Čast, nesmrtna čast 1 Rad hočem kri, življenje dati, Le čujte glas proseči moj, Nič mi težko ni žrtvovati Za kralja in za narod svoj. Vš.liki inkvizitor. Vse blaznost je, to treba znati, Tako se čut oglaša moj. S tem doma nam ne obogati. Saj kliče zlo nad narod svoj. Don Alvar. Mlajši svetovalci. Pogumen mož, to treba znati, Tako se čut oglaša moj, S tem dom lahko nam obogati In dvigne v čast še narod svoj. (Don Pedro namigne Vasku, da naj odide. Vaško hoče iti, pa se zopet vrne.) Vaško. A predno svet .odloči se, To čujte, prosim: Lahko zaupa kralj mi Svoje ladje, ker početje to Ni brezpomembna le reč Dva sužna — jednakih Jaz videl še nisem — Katera v Afriki na sejmu S sužni sem odkupil. Sta z menoj. 14 Včliki inkvizitor. Kaj nam koristi to? Vaško. Naj vam dokažeta, Kak niirod tamkaj biva, Ki zibel tekla mu Ni v azijskih puščavah, Ni v onem novem kraji, Ki ga priborimo. Čujte ju! Don Diego. Sem ju privedite! Don Pedro Vstopita naj! (Na znamenje dona Pedra odpre strežnik vrata. Namigne. Selika in Ne- lusko vstopita.) Le bliže semkaj, sužna! Don Diego. Od kod li sta prišiti? Don Pedro. Kdo li vaju je sem privel? Don Diego. Odgovoriti nečeš? Nel usko. Ne, ne! 15 Don Pedro. Žena, odgovori mi! Selika. Razbil se je čolnič, Ki sva sedela v njem; Valovi naju vrgli Na suho so zemljo. Ob bregu plula ladja In naju vzela je. Vaško. Sami glejte sedaj: Te črte in to lice! Bakrenordeča je boja njih — To res je nepoznani rod. Don Alvar. Takd je. da! Don Diego. Kje ti je domovina? Vasico. Govori, reci, o Selika, Čuj mojo vročo prošnjo! Selika. Kako ljubo me prosi! Ah, uslišati ga moram. Vi hočete? — Naj bo! Nelusko. O, tiho! — Ti si Prisegla, molči zdaj! 1 6 Najsi v verige Vklenila te krivica, Ostala vender Naša si ti kraljica. Čuj, spomni Brahme se. Ki ga moliš. Lahko kazni te, to znaj, Svojega rodu, o Selika, Ti ne izdaj 1 Don Pedro (Seliki.) Znati hočem, kje je Dom tebi — sedaj govori, Sicer primoraš me, Da te prisilim! Selika. Ti vprašaš za dom mene? Sam imenuj mi ga - Saj doma nima rob. Nelusko. Če kdo od vas si kupi Živinče za svoj dom, Gotovo najprej vpraša, Če tovor vozi lahko in prenaša; A nihče ne skrbi, Kje rodni hlev stoji. Kaj briga vas, kje dom Človeku se prostira. Ki kot živina V sužnosti umira. 17 Don Pedro. Kakšne so to besede? Vaško Trud brezvspešen je ves — Govoriti neče ! Vender vse To nam kaže, Da iz Afrike gotovo Nista prišla. Domovina neznana je tam, Kjer mi še nismo bili. Te oddaljene kraje Odkriti hočem jaz, Dajte mi le pomoč, In priborim vam jih! Don Pedro. Dovolj! — Stran zdaj od tod. Da govorimo o tem! (Vaško, Selika in Neluskp odidejo.) Don Alvar. Vsakdo mu zdaj pomagaj, Da načrt izvede. Don Diego. Če pomoč kdo mu da, Kam se lahko zabrede! Don Alvar. Hraber častnik je on. 2 18 Don Diego. Spreten je le in zvit. Don Alvar. In čez vse slavo ljubi. Don Diego. V mislih svojih prikrit. Veliki inkvizitor. O, vi bratje! — Vsakdo Trezno sedaj presodi, Milost božja z vami bodi! Don Alvar. Te podobe in ta pisma, Zemljevide, ki vam izročil. Pregledati zdaj treba je. Don Pedro. Naj bo! — (Pogleda v listino.) Kaj vidim! O, Bog, kaj se mi svita V tej noči mislij mojih? Ha, zmoier njega znam! Don Diego. Kaj ? — Mi naj slavohlepnežu Brodovje damo in podporo — Kdo li zna za njega čine? Svetovalci. Svet spoznal bo vrline. 19 Drugi svetovalci. Naj vam blaznost mine ! Vf.liki inkvizitor. Naj naš svet ga ne sluša, Ker vem, da je grešnik! Zbor. Ne, ne, ne! Don Alvar. On je grešnik? — Ali zato, Ker svet se nov mu je odkril? Veliki inkvizitor. Kdor trdi to zavestno, On veri je odpadnik. 0 tem knjige nam svete Nič ne govore. Don Alvar. Ni li Kolumba cerkev Sama tudi klela? Veliki inkvizitor. Vi nespametni mož, Govor vaš Boga skruni! Don Alvar. Domovino jaz branim. Veliki inkvizitor. Govor skruni Boga!’ Vsa pisma, ki jih dal je, Uniči ogenj naj! 2* 20 Vsi. Dii, da! — Ne, ne! Sami nad seboj zdaj čujmo In prepira se varujmo, Zložno vsi samo svetujmo, Kakor naša je dolžnost! Don Diego. Don Pedro. Veliki inkvizitor. Stari svetovalci. Ukazujemo molčanje, Saj ne pride nam spoznanje, Da koristno je ravnanje — On naj čuti našo moč! Don Alvar. Mladi svetovalci. Ukazujejo molčanje, Saj ne pride jim spoznanje, Da koristno je ravnanje — Njih nas ne oplaši moč! Vsi. Svetujmo! Veliki inkvizitor. Škofje. Roka vsemožna naj Tvoja Milost nam zdaj podeli. Spremljaj na poli nas boja Zvesto, dobrotljivo Ti! (Vaško počasno vstopi.) Doti Pedro. To je sklenil naš zbor. Ki v kraljevem imeni Na blagor in korist le _21 Domovini vlada, da vaš Namen ni domu k sreči, In vaš načrt le blaznost je. Vaško (zaničljivo.) Blaznost je, to pravite? Saj tako je nekoč Rodna dežela sama Zavrnila Kolumba. Ime njegovo s častjo se kliče A takrat te zahteve Modrijanom onih dnij Blazne so zdele se. Vsi. Umolkni, ti brezčastnik! Vaško. Ne, govoril bom ! Jaz sedaj sem Sodnik vaš in zaničujem vas! Toda naj, ki v domačem sveti Napredek hočete zatreti, Izreče sodbo pozni čas, Saj govori slepost, ljubosumnost zdaj iz vas! Vsi razim Alvara. Smrt bodi mu. ki to veli! Don Alvar. Oh, ne! Oprostite mu to' Veliki inkvizitor. Za to zločinstvo v ječi Naj se on pokori! '22 Vaško. Ha, naj zadene vsa Zlovolja vaša me! Dii, ker se vi luči bojite, Le v ječo mene zdaj pehnite, Da se razuma noč Vam nikdar ne razjasni! Zbor. Ha, kakšen glas je tvoj ! Ti kazni zdaj se boj! V oblast si našo pal, Nikdar ne boš več vstal. Vaško. Kot grešniku se glasi Obsodba mi ta dan, A prišli bodo časi, Ko bodem spoštovan. Kar zdaj zavist razdira, Tek združi poznih let, In kdoi’ nekriv umira, Slavil ga bode svet! Don Alvar. Glas ni premišljen tvoj, Kazni zato se boj! Oblasti si zapal, Nikdar več ne boš vstal! Kar zdaj zavist razdira, Tek združi poznih let, 23 In kdor nekriv umira, Slavil ga bode svet! Veliki inkvizitor. Naj vas Bog v jezi Svoji Pokori večni čas In pošlje naj prekletstvo Grozno svoje nad vas! Vaško. Don Alvar. Podli zbor, slepo sodiš ti. Zbor. Ha, brezbožnik, ti si od nas preklet! še A;'bVLh.t ^V>,» i,.bV>,fl »bVi/fl ©.<•! »I Drugo dejanje. Inkvizicijska ječa v Lizboni. -=®- r- Selika. Kot vedno nemirno on spi ! Nič kot sanje o časti in nesmrtnosti. Že jeden mesec je v ječi temni tu zaprt, In vsi so že te pozabili, samo jaz ne! In ti? — Kaj mari tebi je gorje srca, Oh, koliko trpim, to duša tvoja ne zna. Vaško (v spanji.) O, domovina, O, ljubica moja! Selika. Kaj pravi? — Tresem se. Vaško. 0, Ines, zvesta deva! 25 Selika (bolestno.) Kaj. Ines? Čujem li prav? Živi — a ne zame! On dekle drugo ljubi. Ah, kako to boli. Vaško. Ab, ločen od nje. To gorje! Selika. Tedaj pesem zveni moja, Daj mu miru, Ki meni ga vzel! Štev. 4. Uspavanka. V moj naročaj deni vesel Svojo trudno ti glavo. " Venec krasan nanjo pripel Sen bo na čast in slavo. Ko vse mirno spi, Ljubav še budi, Na nebu zvezda se prižiga. Plava v tiho noč Spev ljubezni vroč: O, spavaj sladko, Naj duše ti vihar ne dviga! On trdno spi! — Gorje 26 Pa stiska mi srce. Umrl je svetni slaj zame! O, da ljubezen in spomine Končalo morje bi z menoj. Predno sem v srčne globočine Začrtala si obraz tvoj. O, Bog moj močni, Brahma, reši me, Srce od vroče mi ljubezni mre. (Vaško v snu zapoje.) On se vzbuja. Naglo zapoj: Ah! Ljubeč srca, mirno le spi — Čujem jaz ljubeče, Lotos krasan vonj diha ti, In val, čuj, šepeče . .. Spi sladko mi! (Gleda Vaška.) Kako mori srce ljubezni žejno Gorje brezmejno! Zaradi tebe pozabila Bogove sem in rodni svet In krono, žezlo jaz pustila, Čast svojo in zaklad neštet. Jaz te ljubim! Ti žal si mi in slast, Ti slava, moč in čast. < Vsa onemogla gleda Vaška in poljublja njega čelo. Nclusko neopažen po¬ časi vstopi.) 27 Štev. 5. Scena in arija. Nelusko! Nelusko. To zahteva čast kraljice naše, Da, čast in sovraštvo moje, Ki v srci žije. (Zamolklo.) Todk kaj vidim? On zaspal je! Žal, o žal! A umoriti ga nečem zdaj. Ker spava. (Izdere bodalo.) Nič ne de! Naj umre. (Gre proti Vasku.) Selika. Nikar! Kaj li boš storil? Kakor midva je on jetnik. Nelusko. On je kristjan. In vse kristjane črtim. Selika. Nama bil je mož rešnik — To v zahvalo boš storil? Najsi zlo meni je, Hvala vender mu gre, Ker me rešil s teboj, Ki na dom me spominjaš. 28 Kaj li bi sedaj počela Zapuščena kraljica tukaj jaz? In ti, srčni vojak, svojo roko Bodeš omočil z nedolžno si krvjo! Delo to res ni častno. Nelusko. Storil bom, črtim ga Na vso moč, Ker je kristjan. Selika. Ali samo zato? Nelusko. Mogoče. Selika. Govori! Nelusko. Ah, ne morem. Selika. Jaz ukazujem — govori! Nelusko. Tebi, kraljica, živim udano, Ker zvestoba je moja dolžnost. Najsi sedaj si v sužnosti z mano, Ostala ti je tvoja visokost. Tam v daljnem rodnem domu Svetil nam sreče žar, Kjer tebi vsakdo je Srce poklanjal v dar. 29 Tvoja glava, ki vredna Krone, spoštovanja, Le pred bogom jedino Naj se klanja. O, gospa moja. Sveta je volja mi tvoja. Toda ko mi jeza roko V pest skrčila tesno — Selika. Nelusko! Nelusko. Ah, ne 1 Oprosti I Tebi, kraljica, živim udano, Ker zvestoba je meni dolžnost. Najsi sedaj si v sužnosti z mano. Ostala ti je tvoja visokost. A čuj me! Ta Vaško je kristjan. Pelini njega od sebe stran! Ljubav v prsih vstaja,.. Jeza jo navdaja, Želja me obhaja, Da bi strl vihar Strasti raznežene; Kri mi v glavo žene, Ki razgreva mene Kot solnčni žar! Slutnja moja veli, Da bojiš zanj se ti — Prisegel sem. da roka Naj ga pogubi! 30 Selika. Nelusko! Nelusko. Jezo naj mojo čuti. Ki s smrtjo mu preti! Selika. Oh, ne stori! Nelusko. Čujem prav? — Prosiš zanj! (Hoče k Vasku.) Ha, njemu bodi smrt! Selika (ga zadržuje.) Ah, ne stori! — Slušaj me! Nelusko. Ne, ne, ne! Selika (prime Vaška za roko in ga budi.) Ah, gospod, čuj — vstani! Vaško (se vzbudi.) Kaj li je? Selika (zmedeno.) Tu kosilo, ki sužen ti je prinesel zvesti. Vaško. Tako! (Nelusku.) 31 Odidi! (Nelusko se ne gane.) Čuješ li? Nelusko. Slišal sem. (Počasi odhaja in jokaje poje.) 0, ti Brahma, silni bog, Svetu gospod, Moč je tvoja znana. Kazni jo tod. Ki njemu je udana ! Štev. 6. Dvospev. Vaško. Zaman so vaši vsi napori, Te spone bodočnost razdrobi — Pa daj. duha mi kdo zamori. Ki le po nji on hrepeni. (Vaško sc zamisli. Hipoma se vzdrami in ogleduje zemljevid, kateri visi na steni.) Selilca. 0. dajte mi moč, bogovi sveti, Da beda, žal me ne konča! Ljubezen želim svojo streti, Ki pokoja mi ne da. Vaško (zre na zemljevid.) Te gore tu. ki so nedostopne Ovirale nam našo pot! 32 Čast meni, če bi jih osvojil — Od tukaj, glej! (Kaže na zemljevid.) Selika (stopi bliže.) Ne, ne! Vaško. Zakaj ? Selika. Tu rešitve vam ni! Vaško. Kaj li deš? Selika. A od tam! Vaško. Od tam? Selika. Tu na desni — ta otok ! Vaško. Sem na desno? — Ta otok? Selika. Otok prostrani Kraj blagoslovljen je. Vasico. In dalje? Selika. Da. tu je bilo, kjer mojo ladjo Zasačil je vihar, Ki dvignil se nad morjem. 33 Ustavljala se je Moja sila zaman — On me treščil na suho, Dal me v roko je robstvu. Vaško (navdušeno.) 0, slava! Saj znal sem jaz: Na boj od tod je treba. Hvala ti! Sedaj lahko Izvedem svoj načrt. Presrčna zahvala, Ki v duši mi vstala. Naj tebi navdala Z radostjo srce. V tej dobi mi jada Poživlja se nada, In na dušo pada Sladkost brez meje Selika (zase.) 0, da bi zahvala, Ki mu v duši vstala, Z ljubavjo navdala Njemu zdaj srce. V tej dobi mu jada Poživlja se nada — Na dušo naj pada Ljubav brez meje. (Vaško Seliko objame.) 3 34 Štev. 7. Finale. (Skozi vrata v ozadji vstopijo Ines, Ana, don Pedro, don Alvar in Nelusko.) Don Pedro (Inesi.) Prav poučeni smo. Preverite sami se, Da nam sreča je mila. Vaško. Ali verjeti smem? Ines — ki jaz jo ljubim! Selika (v strahu zase.) Kaj li ? Ines — ona tu! (Obrniti se hoče k Inesi. Vaško ji zabrani. S tresočim glasom.) Ti si ljuba? — Ah, kako Vsa trepečem obupna! Ines \zelo vznemirjeno.) Ukaz veli, da ti mordA Zapit boš, dokler ne reši kazni le smrt. Ali sedaj sem jaz z vestjo prišli, Da je izhod tebi odprt. Vaško (veselo.) Cujem li prav ? O, Bog 1 Ines. DA! To pismo beri in ta ukaz! Glej, na vek pustiti moram te, Zato pozabi me. Zdravslvuj! 35 (Pedru.) Zdaj stran, le stran od tod! Vaško. Stoj! Morda ta ženska, Ki je tu, bega vas ? To je sužna — Ines. Ki ste v Afriki jo dobili. Vaško. Ni več, kot moja sužna. Vaše srce še dvomi. Naj se dvom vam umiri, Ker jo darujem — vam! Selika (bolestno zase.) Ah, on je krut! Vaško. Od danes bodi ona vaša. Nelusko. In jaz? Vaško. Tudi t.i pojdi z njo! (Inesi razvneto.) Vzemi srce moje ti, Vzemi vse, kar je moje, Naj oko me gleda ljubo. Selika (zase.) Ah. on je krut! 3 * 36 Ines (zase.) O. nesrečen dan 1 (Vaško hoče z njo govoriti, a Ines se od njega odstrani.) Ines. Zame srce njegovo bije — Gorje strašno me tare zdaj. Na ustnah mi umira glas In v duši sreče slaj. Selika. Dobrotni Bog. kako boli! Za mene mu sočutja ni. 0, krutosti — prodal me je, Srce mi od bolesti mre. Ana. Dobrotni Bog, kako boli! Kaj Inesi pomoči ni? Ljubezni žar mu v srci vžgan Za njo gori le noč. in dan. Kako bledi obraz ji. glej. Ocvel je raj ji za vselej! I 'asko. Odpri; morda se mi še raj r- Kod zvezd bi svetil žar, Name očij zre čar. Don Alvar. Dobrotni Bog. kako boli! Kaj Inesi pomoči ni? 37 Ljubezni žar mu v srci vžgan Za njo gori le noč in dan. Kako bledi obraz ji, glej, Ocvel je raj ji za vselej! Nelusko. Prav je tako, najsi boli, Da se na vek razpnd vezi. Naj te ne stre obup, vihar, Saj že gori rešenja žar Don Pedro. Prav je tako, najsi boli, Da se na vek razpnd vezi. Naj ga le stre obup, vihar, Na vek zamri ljubezni žar! (Vasku.) Tako veljaj! Vzel bom.oba In vam pošteno plačal. (Inesi.) A brž naprej sedaj! Vasku. Kak glas je to? Don Pedro (ponosno.) Kralj svetli je po volji svoji Odločil tako, da naj roki se moji Vse delo zaupa, brodovje in boj, Da slavni bode konec doseglo svoj. 38 Vaško (osuplo.) Vam, ki jaz sem izročil Svoja pisma, načrte, Ki sem pokazal pot V one kraje prostrte?! Don Pedro. Nične misli in listi, Ki ogenj končal 1 Vaško. Slavljen vender na vek Zmagovalec bom ostal. Nelusko (tiho Pedru.) Na ladjo vzemi me. In storil bom tako, Da vse izteklo se Prav bode in lepo. Don Pedro (tiho Nolusku.) Zato sem kupil te. (Glasno Vaška.) Kralj meni je izkazal Veliko čast: Dal v onem kraji mi Vso oblast 1 Vaško. Že naprej? Don Pedro. Čez malo hipov tja Odjadrali bomo. 39 (Inesi.) Od tod! Prosim vas za roko. Vaško. S kakšno pravico? Don Pedro. S to pravico, ki mi dal jo Bog Pred oltarjem je svojim. Vaško (Inesi.) Kaj li pravi? Ines (šepetajo Vasku.) Vi ste, to sem čula, me zabili. Da rešila vas nečasti In ječe bi strahovite, Roko sem njemu dala. Zdaj moram stran Za večno! Vasico. Ha, prekletstvo ga zadeni! Ah, gorje mi! [ Ines. 0, kako ga žge mučenje! Jaz končala sem življenje In njegovo koprnenje Z delom svojim vekomaj. Kakor nož kesanje reže, Toda z njim me zakon veže — Nikdar žal se ne poleže; Bog moj, žitje mi končaj! 40 Sel tka. O, kako me žge mučenje. Saj končano mi življenje, Vse je moje koprnenje, Sreča sladka vekomaj. Kakor nož kesanje reže. Z njo pa zakon ga ne zveže — Morda vender mi doseže, Kar želi si duša zdaj. Ana. Ikm Alvar. O, kako jo žge mučenje Saj končano ji življenje. Kaj koristi koprnenje? Žena mu je vekomaj. Kakor nož kesanje reže, Ker jo z možem zakon veže. Nikdar reva ne doseže, Kar želi srce ji zdaj. Nelusko. O, kako ga žge mučenje, Ker končano mu življenje, Vse njegovo koprnenje Meni v radost vekomaj. Ako nase me naveže. Želja se mi ne poleže: Moja roka ga doseže, Ki kristjana pokončaj! 41 Don Pedro. O, kako ga žge mučenje, Ker končano mu življenje, In njegovo koprnenje Smrti palo v plen je zdaj. Najsi jo kesanje reže, Kmalu zopet se poleže, Saj z menoj jo zakon veže — Moja last je vekomaj! ] Ines. O. Vaško, čuj me! Selika (zase.) Bo li jo slušal ? Don Pedro (jezno zase.) Kaj vidim 1 Don Alvar (Pedru.) Mirujte! Nelusko (Seliki.) Glej, on gre k nji! Ines (Vasku.) Le vzemi, dajem ti prostost, Dovede naj te k slavi! Ko prideš, na moj grob se odpravi, Ker strla me bo bridkost. Kadar pihljal bo vetrec milo. Prinašal ti pozdravilo V srca bo tvojega zvestost. Zdravstvuj I Na nebu vidiva se spet! 42 Selika. Jaz sama sem sirota — Zakaj je tako ? Dal me sovražniku je. Sama zdaj — o, gorje! Tecite mi, solze! Sreče je odpal mi cvet — Kdaj li vzcveti mi spet? Ana. Don Alvar. Prinesla prostost mu, Z njo zlo je največje, Ker more od nje. Končan je njemu sreče raj — Kdaj spet odprč se, kdaj ? Vaško Prinesla prostost mi, Z njo zlo je največje, Ker moram od nje, Ki moja sreča je. Sam sedaj — o. gorje ! Tecite mi, solze! Sreče je odpal mi cvet — Kdaj li vzcvetč mi spet? Nelusko. Zdaj ve, da je sama! A njega zlo bega — Brahma, hvala ti! 43 Nje obraz že bledi', Meni se bati ni — Vsaj rešena je, Ker on ne vrne sel Don Pedro. Vse šlo je po sreči, Pustiti jo mora — Osvetil sem se: Zanj vse je izgubljeno zdaj! Njega lice že bledi, Bati se več mi ni. NikdAr ne pride on nazaj. Moj je ljubezni raj 1 Vsi. Tam vidimo se spet — Zdravstvuj! — Ah! — Tretje dejanje. Na ladji. Nelusko in mornarji spe na krovu. Pod krovom na jedili strani je Ines s svojimi spiemljevalkami, na drugi pa don Pedro. Štev. 8. Ženski zbor. Zbor. Izzd oblakov jutro vstaja, In v lica vetrec nam pihlja, Sladko čutilo nas navdaja, Pod nami z valom val igra. Don Pedro. Noč in dan vsakdo naj pazi, Da prenaglo ne mine čas — Nikdar vihar nas ne porazi, Saj ladji poveljnik sem jaz. 45 Štev. g. Čveterospev in zbor mornarjev. Zbor. Naprej, hej. mornarji, Le pogumno naprej I Žar se jutra krasni V val ozira jasni, In dan je že — glej ! Na delo vsak hiti 1 — Pogumno naprej 1 Štev. io. Molitev. Zbor. Slušaj, Dominik sveti. Slavo želimo peti; Tvoja moč nas varuj. Zvesto nad nami čuj! Dan na dan Spev ubran Hoče vsak tebi peti, Slušaj, Dominik sveti! Ines Ana. Žene. O. moj Bog, v nebes višavi 1 Pokoj daj mi (ji), srečo v dar, Čuvaj Tvojih očij me (jo) žar! Štev, n. Scena in recitativ. [ Don Pedro. Ah, vi ste, don Alvar ? 46 Don Alvar. Hočem k vam, admiral. Don Pedro. V tako neznani svet na boj ste se podali, Lahko bi v domu svojem prekrasnem ostali. To je pogumnost! — Toda — kaj vam je? Don Alvar (osorno.) Pozor vam! Vaš krmar, Ki prav ga ne poznate, je izdajalec! Dve ladji ste izgubili že: Jedna razbila se, Drugo je zagrnilo morje. Don Pedro. Jaz menim, da se bo nesreča nas ognila, Hvala bodi mu, ki k zmagi je peljal nas. Dospeli semkaj smo, ko nevaren bil čas — Ne upam njemu le -- še sveti zvezda mila. Prvič sem danes tu, Sreča se mi smehlja ! Don Alvar. Ne, nekdo že bil je — žili — Hitreji kot vi Vidi od tod natanko Se tam belo jadro se, In brazda med valovi Kaže pot. Don Pedro. Kdo li je? 47 Don Alvar. Kdo to znaj? — Kakor Mornar veli, Morji je blagi duh. Don Pedro. Zli duh je on mogoče. Don Alvar. Za njim je treba. Don Pedro. Ne. od njega stran!] Nelttsko (glasno mornarjem.) Holi, vsi pozor! Veter se menja. Jadra napnite! Jn brž na krov, Ker veter se menja; Na sever zdaj! Tam na obzorji zrem Pogubna znamenja: Vihar se bliža strašan. Na sever zdaj — če ne, Propast vam preti. Don Alvar (Pedru.) In podlemu človeku, Ki gospoda je izdal že, Upate vi? — Nezvest ostane, Kdor že je bil. Ah, gorje! Dveh ladij že, Ki on ju je vodil — ni več! 48 Nelusko. Adamastor, ki nezmagljiv je Junak pomorski, On ladji je končal. Le prekmalu bo srd Njegov besnel nad vami, Če mislij ne izpremenite, Če proti severa Ne gre vam pot. Don Ajvar. Kam želiš nas voditi? Nelnsko. Brez straha za menoj! Don Pcdro. Naprej zdaj — Le na sever od tod! (Ladja se obrne proti severu.) Nelusko (veselo.) Tralalala! Zrem že, kako v viharji vse gine. Pot nas ta vodi v smrt, Ublaži nam spomine In uteši naš srd. Nevarnost jaz poznam, Saj v čolnu sem že dostikrat se vozil sam. Tralalala! 49 Mornar. He, Nelusko, dej. Kaj li poješ zdaj? Nelusko (skrivnostno.) Legendo pojem slavno 0 groznem Adamaslru, Ki je morju gospodar, Ki preteči budi vihar. Zbor. Čujmo torej to legendo, Da spoznamo njega moč — Čujmo vsi 1 Nelusko. Slnšaj vsak! Zbor. Čujmo zdaj! Štev. ii. Balada. Nelusko. Hej, Adamastor, ti kralj si vsemožni ! Grom se razlega in glasi otožni, Če na morje dospčš grozim — Gorje! Njemu, ki se tod vozi, poslednji je dan Kdo li ga zre? Nad glavo križa se bliskov mu žar. Pod nogo vstaja pogubni vihar. ‘k 50 Val se dviga in pada nazaj — Grešnik, ti mreš, zabljen za vekomaj! Zbor. Ti mreš, zabljen za vekomaj! Ndusko. Ha, ba — strah vas je? Naprej! Na jadra, vrvi, Privijie se kot Črvi, Ker je pod vami grob odprt. Vsak drži se krepko, bojuj se neplašen, Saj čaka te smrt! Zbor. Vsak drži se krepko, bojuj se neplašen. Saj čaka te smrt! Nelusko. Kaj? Nič vam mari, siromaški mornarji. On ni. ki v lasti so njemu viharji ? Njega celo sramotile vi moč — Glejte, kakšna ob vas širi se noč! Štev. 12. Recitativ in dvospev. Mornar (pri krmilu.) Glejte ladjo! Ima portugalsko zastavo. Čoln je poslala k nam, Ki naravnost sem plava. O, kako ga žene val! 51 Nelusko (zase.) Mordk prihaja kdo, Da svetuje jim, Dokler rešilev je lahkk? To uniči moj sklep! (Vaško pride na krov.) Don Alvar. Kaj li vidim? Vaško! Vi z nami v času tem V deželi daljni ste? Kdo sem vas je pripeljal? Vaško. Moj bil vodnik je Bog. Da ukaz izvršim, Moral sem na morje. On me čuval je na ladji. Dori Pedro (zasmehljivo.) Da za nami veslate. ✓ Vaško. Ne, bil sem že pred vami. Don Pedro. Torej kaj vender tu želite? Vaško. Rešiti hočem vas, Rešiti, če je moči. (Don Pedro ukaže, da se morajo vsi odstraniti. Sam gre z Vaskom v svojo kabino.) 4» 52 Vaško. Kaj li vas na ta kraj je Privelo — kaj blaznost ? Blaznost le proti Temu mestu, kjer je Moj admiral Bernard Diaz umrl, Kjer se ladja mu je razbila. Ne prete tukaj vam le čeri. Ki jih skriva morje: V zatišji ob obali je Čolničev skrit nebroj, Ki v njih ljudje so divji, Da vas napadejo, Oplenijo in pomore. [Don Pedro. Zdi se vam Vaško. Jaz predobro poznam nevarnost. Lahkh pač ni rešitev tu. Don Pedro (zasmehljivo.) Tako? Vaško. Srd zabil sem, Da vas obranim, Da rešim vas, Prišel sem k vam. Č3 Saj sinovi jedne Očetnjave stoje naj Vragu v bran! ] Don Pedro. Seve, mi se ne bi borili, Da bi sovrag pal pokončan - Kaj prišli ste, da bi rešili In ohranili žitja mi dan ? Vaško. Hitro, hitro ! Morje viharno Ne čaka, da se kdo otme! Don Pedro. A za mene vi ne skrbite, Ines vam skrb je! Vaško. Naj bo — da! Skrbim le zanjo, Za drago bitje. Rešili jo hočem. Četudi z njo Otet bo pogube mož. Ki ga črtim tako. [ Don Pedro. Nihče naj sedaj ne žabi, Da sem gospod na ladji jaz. Sicer lahko me jeza zgrabi, Smrtno kazen prinese ukaz. 54 Vaško. Kaj? Značajni Portugiz Meni to reči more? Don Pedro. Vsak zakona se boj, Kdor po njem ne živi! Vaško. Ti me hočeš soditi, Ko je treba se biti? Don Pedro (mogočno.) Čuvaj se. da ne padeš! Vaško. Kako zdriza te strah! Don Pedro. Ne trepečem jaz plah. Vaško. Ha, besnim ves od jada, In meč naj zdaj vlada. V boj! — Le tvoja kri Srd upokoji. Strah v prsi ti sega, Življenje v smrt lega — Zovem v boj te, Daj, osveti se! Don Pedro. Ha, besnim ves od jada, Naj zakon zdaj vlada ! 55 Pal boš v boji ti, Več pomoči ni. Smrt v žitje ti sega, Noč nate že lega — V prah razineljem te, Zlobnost kazni se! ] Štev. 13. Scena in finale. Don. Pedro. Na jadrnik ga privežite, Ustrelite nanj. Da pod kroglami Žiti prestane! Vaško. Podlež! Selika. Kakšen glas! Ines. Vaško — on je! Don Pedro. K smrti ga odpeljite! Ines. Selika. Ah, čujte mojo prošnjo, Saj vas solzno zre moje oko — On prost naj bo! Don Pedro. Ne! — Vojaki, precej storite! 66 Mornar (z jadrnika.) Brž na jadra In na vrvi! Vihar se dviga. (Ladja trči ob skalo. V tem jo Indijanci naskočijo.) Nelusko. 0, k vam, vi bratje moji, V moč vašo in oblast To ladjo sem privel, Sovraga z njo! Zbor Indijancev. Brahma, Brahma, Ojači me, ki sem ti udan, Da v boji plen mi Bogat še bo odbran. Usmiljenost čut Nam vsem je nepoznan. Pot reži dalje Meč nam dvorezan. Brahma! Četrto dejanje. Na levi strani vhod v indski tempelj, na desni vhod v palačo. V ozadji veličastni spomeniki. Štev. 14. Scena in zbor. Veliki soeienik (Seliki.) Prisegamo Brahmi In Višni in Živi, Bogovom, ki jih v Hindostanu Vsi častimo, Da služiti le kraljici Naši hočemo vsekdar! Zbor. Mi služiti le kraljici Naši hočemo vsekdar! Nelusko (Seliki.) Selika pa, ki smo Krono ti dali, 58 Moraš na zakon Naš sveli priseči zdaj, Na to knjigo, Ki je Brahma sam jo nekoč V tem svetišči zapustil. Selika. Jaz prisegam. Veliki svečenik (Seliti.) Nikdar, prisegla si, Nikdar ne sme tujec S prisotnostjo pregrešno svojo Doma posvečenih tal onečastiti! Nelusko. Slušaj 1 Pod mečem vsak Tod je moral umreti. Selika. Vsak? — Moj Bog! Drugi svečenik (Nelnsku.) Jeden le vkovan v verige težke Tam na ladji neznani Končal še ni pod mečem. Nelusko (jezno zase.) Morda je Vaško! (Tiho svečeniku.) Pojdi, naj umre takoj! 59 Veliki svečenik (Seliti.) Na bogov žrtveniku Ti krona žari. — Naprej! Nelusko. Za kraljico naj gremo! (Vsi razun Ncluska polagoma odidejo v tempelj. — Začuje se hrup.) Ha, kak ropot! Drugi svečenik. Na morišče se tirajo Žene zdaj barbarov. Nelusko. , Tja v manzalinskega drevesa sence črne, Ki smrti tajni dih po listji mu vrši, Tja naj jih odvedi), dokler jim ne zagrne Očij večni mrak, ki ga le smrt rodi. Štev. 15. Arija. Vaško (počasi vstopi, občudovajo zre okrog.) O, prekrasni svet, Vrtov bajni cvet, Vama srce poj Pozdrav svoj! 0, divni raj, tod slava mi vzrase — Gledam zavzet jasno nebo, Ki žari kot zlato . . . Ah, in vse to za večne čase Dom prejel bo moj! 60 Ta polja naša plodovita, In naš ves ta bode raj. Bogat krasu in zakladov — o, naj Pozdravljam te, ti novi svet, Ti moja last! Zbor (ga obstopi in mu preti.) Ha. kri 1 Solnce na nebu ognjeno Žari. Kri naj nam kopje jekleno Kropi! Žrtev še danes uniči Naj črt! Smrtno pesem glasno kliči: Vam smrt! [ Vaško (zase.) Čujem li prav? — Kaj — smrt? In ravno zdaj moram umreti? In moja slava naj že premine, In ime moje ž njo? O, to mogoče ni! (Krvnikom.) Z menoj na ladjo se podajte, Ki zastava nje tam vihra! Sodrugom del bi rad: To znajte, Bog izvel je želje srca. Naj Evropa zve, da je meni Vse delo zmage žar krasil. 61 Da z življenjem časti venec plačal, Ki sem junak si ga vil. Peljite me na ladjo tam, Usmiljen vsak naj bo z menoj I Zbor. Ne! Smrt tujcu, smrt! Vasico (obupno.) Ah, prošnja vam velja iskrena, Ako že me umorite : Neoskrunjeno pustile Slavo mojega imena. Zbor. Tujec umri! Vaško. Rad se udati smrti hočem grozni. Ne mori meni strah srca — Ah. to pustite mi, da narod pozni Za čast mojo nesmrtno zna. Zbor. Ne! Smrt tujcu, smrt! Vaško. Prošnja vam gre iskrena, Ako že zdaj umrem. (Odločno.) Naj bo! Junak in kristjan, Moj Bog. oči zaprem Zadnji dan. Ah, naprej ! 62 Zbor. Ha, kri! Solnce na nebu ognjeno Žari. Kri naj nam kopje jekleno Kropi! Žrtev še danes uniči Naj črt! Smrtno pesem glasno kliči: Vsem smrt! ] Selika (se vrne z vsem spremstvom.) Stojte ! Vaško. Selika! Nelusko (tiho Seliki.) Ti ga smrti hočeš rešiti? Veliki svečenik. Da svoboden bi bil, Ustavljaš zakonu se, Ki nanj prisegla si, Da ti vsekddr bo svet! Zbor. Dii, tujcu bodi smrt, Ker po zakonu, Ravnati se mora. Veliki svečenik. Po zakonu se vse je izteklo: Saj do sedaj so naši meči Vse že končali. 63 Vaško (obupno.) Ines — mrtva ti ? (Udano.) Naj umrem !. Selika (zase bolestno.) Ah. strašno! Veliki svečenik. Smrt tujcu, smrt! Zbor. Dfi, smrt! Selika. In ko bi tujec On več ne bil. Vaško (osuplo.) Kaj čujem ? Selika (tiho Vasku.) Miruj! Še jedenkrat Naj smrti rešim te, Čeprav pozabiš me potem. (Glasno.) Če po tajni usodi On naš brat bil sedaj bi. Vsi (osuplo.) O, čudo! 64 Selika. Če po vezeh, ki razdrobiti jih Ni več mogoče, Z menoj je zvezan on. Nelusko (zase.) Bog, kaj moram čuti! Selika. Kraljici vaši, Ki v sužnosti strašni je žila, On rešil je življenje, Čast ji on ohranil. (Nelusku.) Kakor veš, roko sem svojo V dar mu dala. Nelusko. Jaz vem? Selika (strastno Nelusku.) Ti samo izdati moreš me. Toda to čuj: če on umre, Umrem z njim tudi jaz ! (Ljudstvu.) Čujte, Nelusko je priča, Da resnico govorila sem I Veliki svečenik. Zbor. Naj izpriča nam Pri naših bogovih, Pri zlati knjigi lej! 65 Štev. 16. Kavatina in zbor. Nelusko (zase bolestno.) Kako srce je bilo, Ah, le zanjo zvesto! Kako naj žil nosim nemilo — Daje mu v dar svojo roko. Zbor. 0, glejte, kako ga pretresa in bega! Selilca (Nelusku.) Ti sedaj dokaži! Željo po osveti Daj v sebi zatreti! Glej trpljenje, moje solze — Srd svoj ublaži! (Zase.) On joka! Nelusko. Naj se zgodi karkoli, Srce zamre naj v boli, Saj bom nesrečen sam. Radost ji naj in sreča Blagost ljubezni veča, Za njo življenje dam ! Vaško. Bridkost ga pretresa. Zakaj li? On neče govoriti — Govori! o 66 Vč.liki -svečenik. Zbor. Ne muči je dalje — Govori, prisezi! (Prineso knjigo in jo predlože Nelusku.) Nelusko'. Naj bo! Prisegam zdaj vam. Da ga ljubi in da je žena mu. Vsi. Ah, žena mu! Nelusko (zase.) Bog. k sodbi me pokliči, Grom tvoj me naj uniči I A kleti človek, ki vzel jo meni, On naj prestane z menoj! Vsi. Drahma, slava ti! [ Nelusko (kakor prej.) Kako srce je bilo, Za njo, za njo zvesto ! Naj nosim žal nemilo, Ki muči me tako. Gorje! Bog, k sodbi me pokliči, Grom tvoj me naj uniči! A kleti človek, ki vzel jo meni. On naj prestane z menoj! ] Vsi. Slava, čast, srečni par! Daj Bog. da bi dolgo Vladala med nami. (Nelusko razburjen odhiti.) 67 Velik i svečenik. Slušaj, narod, moje glase! Bogovi naši,.ki zakon so Dali nam sveti, to hočejo, Da vez, ki v tujini se sklenila, Tu pred našim oltarjem Posveti se novič. Selika (Vasku.) Pusti strah! Veliki svečenik. A predno svečanost pričnemo Naj k mogočnim bogovom Glas plove, da presveto trojico Udano poslavl trojni naš Sveti slavospev, ki Brahma sam V to steno ga zaklesal. Narod, poklekni zdaj! (Ljudstvo poklekne in ponavlja njega molitev.) Brahma, Višnu, Živa, slava vam ! (Seliki in Vasku.) O, pijta zdaj! Saj božji je napoj, Ki solnčni ogenj sveti ga razžarja ; Bogu ljubezni spev pokloni svoj, Saj on zemljanu v radost jo ustvarja! In v žile tesne božji lije sok Ognjeni žar in večno koprnenje, Da naglo se krvi preliva tok, Da dvoje v jedno pretopi se življenje! 5 * 68 [ (Vasku.) Pij, tujec, zdaj, da lahko zaupno Zaklad svoj izročimo tebi v dar! (Seliki.) Pij tudi z njim, da boš v življenji skupno Radost čutila in sred vihar!] (Vasku in Seliki.) Tiho molita zdaj! (Svečenikom in ljudstvu.) Mi pred oltar bogov. Nesimo prošnje za njih blagoslov. Brabma, Višnu, Živa, slava vam! (Veliki svečenik, svečeniki in ljudstvo svečano odidejo v tempelj.) Selika (tiho Vasku.) Ladjo je Pedru zakrilo morje. Vaško. To že vem. Selika. In moštvo brodovja Vse je končano. Vaško. To že vem. Selika. Tvoj se brod pa od tod Še vidi na morji, Kjer tvoji drugi Ki same pustil, Čakajo na tebe. 69 Vasico. Vem to, vem! Štev. 17. Scena in dvospev. [ Selita. Ta vez, h kateri me Korist je tvoja gnala, 0, Vaško, naj ti le strahu Nikar ne budi, Ker prisega samo Meni sveta velja Ti — kraljici soprog — si prost, Vsa moč je tvoja! Jutri lahko, danes še pod večer, Če čolnič te lahak V znancev svojih nese krog, Zapustiš ta kraj, Ki si ga odkril in premagal. Veliki svečenik. Zbor (v svetišči.) Brahma, Višnu, Živa, slava vam! Vaško. Kako mi je ? Kaka radost mi širi prša zdaj ? Zamrla mi je bol, cvete mi v duši raj. Tako se mi zdi, kakor bi v nji plul vihar, In koprnenja bi objemal mene čar. ] 70 _ Selika. O, beži daleč stran, S teboj gre tvoja slava, Meni pusti le gorje! Vaško. Kraljica moja, kaj — gorje? Selilca (bolestno.) Ah, Vaško, ti ne veš, Kaj je ljubezni bol, In ti ne veš, Kako srce umira Vaško. Kaj čujem ? — Kako da bila si Do danes tuja? Kak ovoj Meni tebe je kril? Selika. Kak ovoj? — Tvoja mržnja! Vaško (iskreno.) O, tiho, tako ni prav! [ Doslej žene na sveti Ni zamogel mene kras še noben prevzeti. Očesa ti pogled ognjeno zre name, Kakor da solnčni žar seval bi mi v srce. Kaj? In tebe naj pustim? Ah, nikdar!] Selika. Kaj si pozabil, Da nji si me prodal, Ki ji ljubav prisegel? 71 Vaško. Ah, ne žalosti me ! Kraljica ti, glej, pred teboj klečim. 0, Selika, tvoj mož tebe prosi: Odpusti mi! Selika. Ti moj si mož — ah! Večje sreče mi ne žije. Blažje ne more dati raj: Tvoje srce zame bije, Solzo zrem v očesu zdaj. Vaško. V raj se preliva nam življenje, Če ljubav nam dušo poji. Selika. Novo življenje budiš mi ti — Ah, naj me dvigne hrepenenje! Oba (se poljubita.) V poljubu tem smrt je. življenje. Vaško. Tebi, Selika, svojo dušo darujem. Selika. Kaj govoriš? Kako beseda Misli meni vznemirja ! Vaško. Tvoj bog naj zna in moj, Da meni ti si žena. 72 Selika (veselo.) Jaz žena? - A pomisli to: Srce pa hoče moje Tvojo ljubav In misli vse tvoje. Še nanje, ki več tu jih ni, Izbriši vsak spomin Iz srčnih globočin. Moreš li to mi reči? Vaško. Vse bom pozabil, Selika, Saj srečen sem. Selika. To obljubiš? Vaško. D&, obljubim. Selika. Bog sluša tvoj. Vaško. Naj čuje me! Selika. Moj boš vekomaj ? Vaško. Le tvoj vekomaj! Oba. Ah, večje sreče mi ne žije, Blažje ne more dati raj: 73 Tvoje srce zame bije, Solzo zrem v očesu zdaj. V raj se prestvarja nam življenje, Če ljubav nam dušo poji — Ah, v poljubu tem mi hrepenenje In slast živi! Štev. 18. Finale. (Veliki svečenik in drugi svečeniki pridejo iz templja. Veliki svečenik razprostre roke in blagoslovi Vaška in Seliko.) Veliki svečenik. Bog, čuj nas v trenutkih teh: Moč tvoja kazni greh! Ljubečima v poročni dar Blaginje seva naj svetli žar! Zbor. Blaginje seva naj svetli žar! (Zbor se razdeli. Žene obstopijo Seliko ter ji podarijo obleko in bisere.) Zbor. Ovoj naj krije, Kar živo sije V pogledu- tvojem Današnji dan. Pod njim gori Naj strast, ki ti v prsih kipi. Bog naj nas čuje, Tebe varuje, Pota obsuje Cvet naj krasan! ■ Ines Zbor (za prizoriščem.) Zdravstvuj, ti zemlja krasna, Od tod zdaj moram stran. Slavi te pesem glasna — Zdravstvuj! Vaško (razburjeno.) Ah, kakšni glasi! Je li resnica? Morda le duh je, o Ines, Ki z višav me gleda jasnih In mi kliče svoj pozdrav! Zbor. Ovoj naj krije, Kar živo sije V pogledu tvojem Današnji dan. Pod njim žari Naj strast, ki ti v prsih kipi. Bog naj nas čuje, Tebe varuje, Pota obsuje Cvet naj krasan! Peto dejanje. Kraljičini vrtovi. - - Štev, 19. Scena in recitativ. [ (Selika in Ines nastopita. Obdajajo ju vojaki.) Selika. Bog, tedaj je res! Kaj, Vaško, on ? On me izdal je, on me prevarii. Nehvaležnik, to prisega ti je? Ines. Naj jaz kaj rečem! Selika. Ne! Naj sem se mu vdala, Vender je moja moč ' Ne govori tu več soproga, Le razžaljena kraljica, Ki sodbe hoče, Ki zahteva maščevanja! 76 Ines. Usmili vender se ga! Selika. Kdo li predrzne se zanj, Ki me je izdal, Sočutja tu prositi? Naj boji se jeze moje, Ki komaj jo zatiram! Vsi zdaj od mene stran! (Vojaki odidejo. — Inesi.) Ti ne greš? Štev. 20. Dvospev. Selika (mračno.) Predno osvetim se In sodbo jaz izrečem. Le k meni pristopi, Odgovori mi! Dej, s kakšno zvijačo In s kakšnim je izdajstvom Priti mogel ta lažnjivec Do te sedaj ! Ines. Slučaj je bil, Da sva zopet se našla. 77 Selika. Kaj tebi rekel je? Dej, kaj se je zgodilo ? Ines. To rekel je, da s teboj Prisega veže ga, Da zate bo duša mu žila, Ki življenje si mu rešila. Si Uka. Vender tebe ljubi samo. Ines. Lahko mu oprostiš. Pusti jezo 1 čast Odločno mu veli, Da mora me zabiti — Videl me več ne bo ! Selika (vznemirjeno.) Vender tebe ljubil bo samo. Ines. Ako to zdi se greh ti kleti, Jeze naj moč pade name; Nad mano se zdaj osveti, Tega prosim te kleče. Ker mi je svet ves zaprt, Moje življenje le gorje, Brez nadej mi srce, V dar bodi mi smrt. 78 (Sočutno Seliki.) Kaj, ti jokaš? Selika (zase.) Ah, njo Vaško ljubi vekomaj. Ines. Sedaj poznaš gorje sred, Z njim greh ti moj predobro znan je. Smrt meni da tvoje naj maščevanje, Tebi hvalo srce da.. Selika. Sedaj poznam gorje srca, Ugaša mi v duši maščevanje, In meni se budi kesanje, Saj za bolest srce mi zna.. Ker minila ljubav, Ti umreti želiš. Ines. Ah, kako črt z ljubeznijo Razdvaja mene! Selika. In ob tem boji Neznosno zdaj trpiš. Ines. Tako mi je. kot da zdaj Srce se mi razžene — Sedaj poznaš gorje srca, itd. 79 Selika. Sedaj poznam gorje sred, itd. Ines. Iz rok tvojih zdaj Smrt oba pokončaj! Selika. Njemu smrt? To ni moči! Saj ko bi znala, Da s tem osrečim ga, Življenje zanj bi dala. In kaj! Morda v korist mu bo, Ako ga pustim 1 Ines (odločno.) Z njim bi ne žila jaz. Ker on je tvoj soprog Pri nas smrt razdrobi Tako presveto vez. Selika (zase.) Torej mora brez nje žiti! 0, ti bridkost brezmejna, gorje! Obe. 0, kako nesreče Rešim se preteče, Srce mi ljubeče Bolno v prsih je. 80 Milost, Bog, naj Tvoja Reši me iz boja, Zdaj razsvetli me! (Nelusko pride z nekaterimi vojaki.) Selika. Žensko to stran odvedi! (Vojaki odvedo Ines.) Odpelji daleč ti od tod še Vaška! Nelusko. K Inesi ? Selika. Zgodi se to! Oba ti odvedi Na ono ladjo takoj, Ki se na morji vidi še. Nelusko (zase.) O, Bog moj! Selika. Potem, poslušaj me, Ko bo Vaško že tam, Izroči mu moj pozdrav. Si li slišal ? Nelusko. Vse, kar zahtevaš ti, Izvesti hočem točno. (Veselo.) Ta presrečni dan Mojo žalost konča Kraljica ti, osvoji Zopet moč in slavo! 81 Selika. In ko zapazil boš, Da se ladja za vsekdar Od bregov odmiče stran. Vrni se k meni spet, Nate čakala bom Na onem-Ie gorovji, Ki je izpira morje. Nelusko (strahoma.) Na oni kraj ne hodi, Tam rase, vedi to, Drevo manzalinsko, Ki v njega senci te Zadene rana smrt. Selika. Vse to'"vem. Nelusko. Gorje mu, kdor tja pride I Z vonjem se poji Tebi duša prevzeta; Najprej navdaja te Sladkost brezmejna. A vse je sama laž In nevarno-zloben sen, Ki ti zmede razum In dovede te v smrt. 82 f Selika. Vse to vem. A od tam Vidi se na morje — In tega si želim! (Nelusko odide na desno, Selika gre v palačo.)] Štev. 21. Scena pod manzalinskim drevesom. Na obrežji. Polovico prostora zavzema manzalinsko drevo. Selika. Od tod zrem jaz morje, Globoke, brezmejne vode, Kot bol je brez meja. Razdivjan mu je val, Ki ga dviga vihar, Kakor čut meni sred.. (Mirno.) Svetišče kraj se divno pod vejami zdi meni, Ki listje ziblje jim vetrec danes hladan; Pokoja kraj ti meni si zaželeni, . Ker up srca je zadnji vekomaj končan. Tu srce naj počiva, grob meni ti miran! ... Srd v duši moji gine, Prestal je strašni boj — Naj sreča ti ne mine, Zdravstvuj, predragi moj, Zdravstvuj ! 83 (Cvetje pada z drevesa. Selika je pobira.) O, cvetovi krasni, vas gledam zdaj vesela. Krasite vi nevesti lica vela, V venec poročni povijte se mi krasan! To pravijo, da vonj ustvari grozno noč. . . Nebesa duh nam srečni zre Tn petje sladko posluša, Ki bolesti nas otme — A takrat že loči se duša, Življenska nam ugasne moč I Dk, to je res! — Ah, čutim: zavest mi že gine... Kakšna slast in radost pada v srčne globine! Kakšni glasi to ? — Čarobna sila! In kakšen žar? Skozi vrata seva mi nebeški čar — Brahma, ti sreča mila, Stopaš k meni gospodar! On je, ki ga večnost rodila — Naj grem s teboj smrtna stvar! Zbor (za prizoriščem.) Ah! Selika. V svetlobi zrem oblaka Voz, ki name čaka. Vanj labod zaprežen bel, Roj ga duhov obdaje, Ki lahno plesaje Svoja krila je razpel. 6* 84 Njega zrem v božjem sviti, Nehal me ni ljubiti, Ki ne zabim nanj. Bog, njega daj mi zreti, Srcu veli umreti — Ah, on tu — sčn mojih sanj!. . Na vozi me oblaka Nestrpno Vaško čaka — Dii, on je zdaj tu! — Kaj klečiš mi? Dalje, dalje! Vedno više me nesite .... Ah! On je tu ! (Zgrudi sc omamljena pod drevesom.) Štev. 22. Finale. [ Neluslco (pride.) Odšli so zdaj. Selilca. Ah, daj mi nebesa nazaj! Neluslco. Selika, beži od tod! O, moja ti kraljica, Spev te duhov sovražnih, Vonj svetov zazibava V večen sen! — 85 Hočeš li umreti, Nesrečna kraljica ? Ti si nehvaležna! Glej moje vroče solze' V nesreči tebi vsekdar zvest Hočem zvesti sužen umreti s teboj! Selika. Beži, Nelusko, da te jeza ne zgrabi, Ker smrti si želim! Pozabi me, pozabi. Nelusko (jo prime za roko.) Gorje! Kot led je nje roka — Ab, moj bog, to je smrt! Selil,'U (s pojemajočim glasom.) Ne, to je sreča mi. (Umrje.) Zbor (za prizoriščem.) Večni raj je radost, Mine tam vsa bridkost! (Konce.) Besede med oklepaji se pri predstavi izpuščajo.