yu issn 0040-1978 glasilo socialistične zveze delovnega uudstva leto xxxiv., št. 2 Ptuj» 15. januarja 1981 cena 6 dinarjev Druži jih tovarištvo (stran 4) Kreditiranje živilske proizvodnje (stran 5) Novoletna jelka za predšolske otroke (stran 6) Hrenovke niso iz pasjega mesa (stran 7) Pomembnejši telesnokulturni dosežki (stran 9) O osnutkih dopolnil ustave SFRJ in ustave SRS JAVNA RAZPRAVA DO KONCA JANUARJA Predsedstvo SFRJ je že 17. ok^ tobra 1979 poslalo Skupščini SKRJ predlog, da se začne posto- pek za spremembo ustave. Skup- ščina SR Slovenije je na sejah zborov. 30. januarja 1980 sprejela odlok o začetku postopka za spremembo ustave SRS. na sejah zborov, 22. oktobra 1980 pa sklep, da se osnutek sprememb ustave SRS v besedilu, kot gaje zborom predložila komisija, dale v javno razpravo, ki traja do 3[.januarja 1981. O tem je 28. oktobra 1980 razpravljalo predsedstvo RK SZDL Slovenije in sprejelo izho- dišča in usmeritev za javno raz- pravo. Namen predlaganih ustavnih sprememb, povezanih s pripravo, sprejemanjem in kasnejšim ure- shičevanjem je zlasti v tem, da se okrepi .samoupravni položaj de- lavcev in vseh delovnih ljudi v temeljnih samoupravnih organi- zacijaTi in skupnostih, da se v polni men uveljavi temeljna vsebina delegatskih razmerij, ustvarijo pogoji za celovitejše razvijanje, krepitev in uveljavljanje osebne in skupne odgovornosti za družbeno odločanie v vseh ustanovah združenega dela in političnega si- stema .socialističnega samoupra- vljanja in da se hitreje demokra- tizira in podružbi kadrovska po- litika. kar nai bi orinomoelo k uveljavljanju sposobnosti, znanja in dela ter R omejevanju teženj po profesionalnem opravljanju in po prisvajanju upravljalskih funkcij. Celotno razpravo o predlaga- nih ustavnih dopolnilih je trcMia tudi povezati z aktualnimi druž- benoekonomskimi in družbeno- političnimi vprašanji, po.sebej s celovito obravnavo odnosov in institucij na.šega političnega si- stema. Gre tudi za to. da v raz- pravi usmerjamo delovne ljudi na bolj politično razmišljanje o re- ševimju aktualnih gospodarskih in drugih družbenih vprašanj, povezanih z ustalitvijo gospodar- stva. načrtovanjem m s socialno varnostjo delovnega človeka. Z razpravo o v.sebini osnutka ustavnih dopolnil je treba pove- zati tudi opredelitve o vsebinskih dopolnitvah statutov občin. V /vezi s tem je skupščina občine Ptuj. na skupni seji vseh treh /borov, že sprejela sklep o usta- novitvi in imenovanju članov ko- misije za pripravo sprememb statuta občine Ptuj. Nadalje bo treba razmisliti o dopolnitvah statutov SIS in pri tem izhajati od samostojne vloge in odgovornosti teh skupnosti. V javno razpravo o ustavnih dopolnilih in statutov občin je trena organizirano vključiti vse člane temeljnih in drugih vodstev družbenopolitičnih organizacij, člane delepcij tako za občinsko skupščino kot za skup.ščine SIS in člane samoupravnih organov. Foiieliii naivisja ODciriska priznanja Osrednja slovesnost v okviru 8. januarja — praznika občine Slov. Bistrica je bila letos 7. januarja v telovadnici v osnovni šoli Gustav Šilih v Laporju. Med gosti na slavnostni seji zborov občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij so bili nekateri vidni predstavniki družbenopolitičnega življenja Slovenije fn sosednjih občin. Posebno toplo so v svoji sredini pozdravili preživele borce NOB in svojce padlih borcev Pohorskega bataljona, prav tako pa goste iz pobratenih občin Svetozarevo, Cičevac in prijateljske občine Bosanska Dubica. Slovesnost so povezali tudi s 40-letnico ustanovitve OF. To je v uvodu poudaril tudi Mihael Spindler, predsednik skupščine občine Slov. Bistrica, ki je v nadaljevanju naglasil velik pomen praznika in rekel, da je to priložnost, ko vsi delovni ljudje, združeni v delovnih in drugih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih in društvih, ocenijo svoje dosežke in potrdijo nadaljnje razvojne možnosti. O uspehih preteklega leta in o razvojnih možnostih v občini je na slavnostni seji sprego- voril Adolf Klokočovnik, ki je med drugim tudi nakazal naloge v tem letu in v novem srednjero- čnem obdobju. Osrednji dogodek na slavnostni seji pa je bila prav gotovo podelitev priznanj in plaket občine najzaslužnejšim občanom, organizacijam in društvom za dosežene uspehe v preteklosti, zla- sti pa še v letu 1980. Priznanja so prejeli: - Naslov častnega občana občine Slovenska Bistrica so podelili pisatelju Antonu Ingoliču, rojaku iz Sp. Polskave. PLAKETO POHORSKEGA BATALJONA je prejel Boris Cižmek-Bor za zasluge, ki jih ima kot aktiven borec in organizator NOB, pri prenašanju revolucionarnih tradicij NOB in za aktivni prispevek pri izgradnji naše domovine in socialističnih družbenih odnosov. PLAKETO OBCINE SLOVENSKA BISTRI- CA je prejel kolektiv IMPOL Slo^. Bistrica. Metalurgi z obronkov Pohorja kujejo na tra- dicijah kovačev in fužinarjev tudi danes velike uspehe, ki so pomembni ne le za kolektiv, tem- več za gospodarstvo celotne občine. NAGRADO POHORSKEGA BATALJONA je prejel Radio klub Slov. Bistrica, ki je'kljub slabi tehnični opremljenosti v zadnjih letih do- segel vidne rezultate — ne le v slovenskem in jugoslovanskem prostoru, temveč se njegova dejavnost sliši skoraj na vse kontinente sveta. Njihovi člani so ekipno in posamezno osvajali vidna republiška in zvezna priznanja. Priznanja občine Slovenska Bistrica so preje- li: za področje gospodarstva SGP Konstruktor TOZD Granit Slov. Bistrica, za področje vzgoje in izobraževanja tov. Stane Sega, za ohranjanje tradicij NOB dr. Lujo Polanec, prof. iz Mari- bora, za področje otroškega in socialpega varst- va dr. Vera Korošec-Veber, za samoupravni in politični razvoj KS in občine Jože Zorko iz Zg. Polskave in za področje telesne kulture TVD Partizan Poljčane. Po končani slovesnosti so v kulturnem progrtanu nastis^jili učenci OS Gustav Šilih Laporje. Slovesnost pa so končali s koncertom Koroškega akademskega okteta, kar je bilo za vse pravo doživetje. Viktor Horvat Ormoški komunisti s svojim delom še niso zadovoljni v reševanje poglavitnih druž- benoekonomskin m družbenopo- litičnih problemov je bila usmer- jena dejavnost ormoških komu- nistov v pokongresnem obdobju. S široko družbeno aktivnostjo so dosegli nekatere vidne uspehe na področju temeljnih problemov delovnih ljudi, pri uveljavljanju dohodkovnih odnosov in svo- bodne menjave dela. Uspeh je v tem. da delovni ljudje pogosteje in bolj odločno reagirajo na porajajoče probleme, predvsem tiste, ki jih neposredno prizade- vajo. Težnja, da bi bila zveza komunistov bolj prisotna v vseh dogajanjih in tako bolj uspešna v svoiih nalogah bo uresničena, ko se bodo komunisti nehali ukvar- jati sami s seboj, kar je žal še vedno prisotno. Komunisti se bodo lahko bolj uspešno spopadali s težavami na vseh področjih. Posegli bodo lahko v bitko za večjo produktiv- nosti, se postavili na čelo delovnih ljudi v bitki za stabilizacijo gospodarstva, omogočili delo- vnemu človeku obvladovati po- goje m rezultate dela da bo postal osnovni nosilec družbene r^rodukcije ter se bo sposoben odločno zoperstaviti negativnim pojavom, ki jih nekateri žal še vedno podcenjujejo. Komunisti Ijfež težav znotraj svetih organizacij bodo bolj us- pesni tudi v delovanju v fronti socialističnih sil, predvsem v kr^evnih organizacijah sociali- stične zveze, njihovo prisotnost bo čutiti v delu osnovnih organi- zacij sindikata in drugih družbe- nopolitičnih organizacijah in društvih. Z vplivom v vseh ome- njenih sredinah bodo komunisti vselej v osrčju družbenih doga- janj, v konkretnem stiku z delo- vnimi ljudmi in občani. Tako zvezo komunistov si v ormoški občini želijo in obenem ugotavlj^ajo, da so v zvezi s tem pred težko nalogo. Spoprijeti se bodo morali predvsem s svojo organiziranostjo, odpraviti zgolj životarjenje nekaterih organiza- cij zveze komunistov in otepanje s starimi težavami oziroma po- manjkljivostmi. Nesprejemljivo je delo zgolj na podlagi pobud od drugod, orez prisotnosti samoini- ciative glede na veličino in razno- likost nalog zveze komunistov. Da je znotraj osnovnih organi- zacij aelo nepravilno zastav^eno pove spoznanje, da se v teh organizacijah vse preveč ukvarja- jo s prisotnostjo na sejah s plačevanjem članarine kar je že logična posledica članstva v zvezi komunistov. Malokje pa posta- vljajo vprašanje odgovornosti komunistov pri preseganju loka- lističnih interesov, izpolnjevanju nalog delovne organizacije ali druge samoupravne sredine. Pri oceni dela občinskih orga- nov zveze komunistov v Ormožu ugotavljajo, da so zadnje organi- zacijske spremembe ugodno vpli- vale na njihovo delo. V skladu s pričakovanji posta- ja komite občinske konference vse bolj izvršno politični organ, kar se odraža na izvajanju p^iti- ke, sprejete na sejah konference, s političnim delom pa rešuje problematiko, porajajočo nied dvema sejama konference. Če- prav^ možnosti še zdaleč ni.so izkoriščene, pa je delitev nalog na posamezne člane komiteja vendarle dosegla intenzivno delo na vseh področjih. Občinska konferenca ZK je najvišji politični organ v občini. V Ormožu ugotavljajo, da kljub zmanjšanju števila članov še vedno ni v celoti zaživela. Člani konference so še premalo angaži- rani. prepuščeni sami-sebi in premalo prisotni v okolju iz katerega izhajajo. To spoznanje vodi do ponovnega zaključka, da bo potrebno vso pozornost po- svetiti idejnopolitičnemu uspo- sabljanju članov zveze komuni- stov in utrjevanju zavesti in spoznanja, da se mora aktivnost slehernega komunista močneje izražati v delu osnovne organiza- cije. S tem bo zagotovljena prisotnost komunistov v vseh družbenih dogajanjih. Le manjša nepazljivost na tem področju sproži vrsto novih problemov, zato je budno spremljanje teko- čih dogajanj več kot nujno. jf^ Veselo na zimske počitnice ... Foto: M. Ozmec Polletne počitnice do 2. februarja Učitelje in učence je zadnji šolski dan pred polletnimi počitnicami presenetilo pa tudi nekoliko zmedlo sporočilo o podaljšanih zimskih počitnicah za en teden. Republiški komite za vzgojo in izobraževanje je upošteval priporočilo republiškega izvršnega sveta in tako tudi sprejel sklep o enotedenskem podaljšanih počitnic, s čimer bomo lahko pri- varčevali precej energije zlasti drage natte. Podobne ukrepe so že pred tem sprejeli tudi v ostalih republikah. Tako se povsod po Sloveniji — izjema sta le Ljubljana in Maribor, začenjajo zimske počitnice z začet- kom tega tedna in končujejo ob koncu januarja. Ukrep za podaljšanje počitnic je gotovo umesten ob že znanih težavah z energijo, le nekoliko prepozno smo ga sprejeli, oziroma z njim seznanili šolske kolektive. Sicer pa pravijo, da se bodo morali tudi v naglici znajti inorganizacijo dela v tem času izpeljati tako, da ne bo večjih težav in motenj v delovanju tehničnih služb na šolah, pri izpopolnje- vanju učiteljev in nenazadnje tudi v družinah samih. Slednje bodo imele verjetno še največ težav — kako zagotoviti otrokom doma ustrezni nadzor, prehrano in varstvo v času. ko so starši na delu. V okviru planinskih društev, tabornikov, občinske zveze za telesno kulturo in podobnih organizacij bodo v prvem ali drugem tednu šolarji odšli tudi na zimske tabore, iz Ptuja pa se bodo lahko vozili vsak dan še na Pohorje, kjer je za 1400 dinarjev poskrbljeno tako rekoč za vse. Tega izdatka za teden smučanja seveda vsi starši ne zmorejo in je pri mnogih zaenkrat-le še želja, da sneg vendarle nekoliko bolj na debelo prekrije bližnje terene, ki so prav tako primerni za vse vrste zimskega veselja. Šolarjem ga v teh dneh tudi v obilici želimo. mš V ponedeljek. 12. januarja so se v delavskem domu Franc Kramberger v Ptuju prvič v letošnjem letu zbrali na svoji četrti redni seji. člani odbora za dokumentacijo in obveščanje pri koordinacijskem odboru za sodelovanje bratskih občin SR Slovenije in SR Hrvatske. Člani odbora iz občin Ptuj, Ormož, Čakovec. Pregrada. Varaždin, Krapina. Koprivnica in Slov. Bistrica so z zadovoljstvom prisluhnili uvodnemu poročilu predsednika odbora za doku- mentacijo in obveščanje bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije, novinarja Francija Goloba, ko je ta povedal, da so pred letom sprejeti akcijski plan uspeli v celoti uresničiti. To spoznanje pa je v celoti potrdil tudi eden najzaslužnejših članov poobrate- nih občin. Feliks Bagar. kije delo tega odbora ocenil kot najbolj uspešnega med skupno šestimi odbori. Ob spoznanju, da so opravili vse predvidene na- loge iz preteklega leta so člani odbora zagotovili, da bo .svečana številka biltena Ormož 80 izšla že konec tega tedna ali prve dni prihodnjega. Bilten bo izšel v skupno 2000 izvodih, posamezne občine pa ga bodo sprejele po številu kot .so ga naročile. Izdaja biltena jc tudi vrh enoletne aktivnosti odnbora za doku- mentacijo in obveščanje. Uresničitev preteklih nalog je člane odbora tudi v/podbudilo. da že sedaj pričnejo razmišljati o pri- hodnjih nalogah v svojih občinah. Med najpo- mcmbnejšimijc nadaljevanje z radijskimi oddajami iz prijateljskih občin, saj so prav te v zadnjem ob- dobju. tudi po zaslugi visoke kvalitete pripravljalcev oddaj, postale pomemben dokument graditve pri- jateljstva med prebivalci prijateljskih občin, saj bodo tudi v prihodnje posvečale vso pozornost predstavitvam vseh prijateljskih občin kakor tudi spremljanju njihovih skupnih :iktivnosti. Je pa to tudi najlio^j uspešna oblika širokega medsebojnega obveščanja. V novem obdobju, ki se pričenja po zaključni, osrednji svečanosti 24. januarja 1981 v Ormožu, bo odbor za dokumentacijo in obveščanje aktivnosti ostal tudi v prihodnje v enotni sestavi. Svojo aktivnost pa nameravajo še povečati, saj je pred njimi še veliko več nalog kot doslej. To so potrdili tudi s f. s sprejetjem okvirnega akcijskega programa za letošnje leto, ko bo nosilec prireditev občina ČakoVec. Izbrali bodo dve številki biltena. Medtem ko bodo v prvem namenili največ pozornosti rednim akti- vnostim tega obdobja, bo druga številka svečana, saj letos poteka že dvajseto leto teh srečanj. Posebno pozornost bo odbor za dokumentacijo in obveščanje posvetil tudi ureditvi zbrane dokumentacije, ki bo imela svoj sedež, s podpisom sporazuma, v Ptuju v Zgodovinskem arhivu. Na jubilejni osrednji sveča- nosti. ki bo letos septembra v Cakovcu pa bodo i/dali po.sebno svečano številko biltena, v,njem bo prikaz dejavnosti prijateljskih občin od leta 1961 do 1981. Dosedanje ugotovitve odbora za dokumentacijo in propagando o koristnosti takšnega povezovanja občin so /clo velike. Veliko je tudi uspešnih rezul- iato\. ki sc ka/cjotakonagos[-,odarskem.kulturnem m rekreacijskem področju, l o .so tudi področja, ki pomenijo smernice nadaljnjega povezovanja. I Ugotovitev, da ho tako na področju informiranja kot v praksi v prihodnje potrebno posvetiti še velikoveč pg/ornosti tudi povezovanju na gospodarskih pod- rnčjih. je bila pomemben zaključek razprav in sklepen prve seje (xJbora za dokumentacijo in ob- \eščanje v Ptuju. Viktor Horvat Priprave na tretji kongres Dogovorjeno je. da bo III. kongres samoupra- ^javcev Jugoslavije od 16. do 18. junija letos v oeogradu. Kongres spada v čas, ko se samoupra- vljanje vse bolj uveljavlja kot revolucionarna in demokratična pridobitev današnjega časa. v čas nepretrganega boja za razvoj celovitega sistema socialističnega samoupravljanja in ustalitve gospo- darstva na temeljih neposrednega odločanja de- lavcev o pogojih in rezu tatih dela. na temeljih ob- vladovanja dohodka in splošnega družbenega na- predka. , ^ razpravo .so že dane smernice za prirpavo "1. kongresa in teze za njegovo v.sebino. O tem je v ponedeljek. 12. januarja razpravljalo predsedstvo v • naslednjem obdobju pa bodo stekle aktivnosti v občinah, ki bodo segale v vsako te- meljno organizacijo združenega dela. v v.sako celico našega samoupravnega sistema. V okvirnih smernicah za pripravo 111. kongre.sa ^amoupravljavcev Jugoslavije so opredeljeni smo- tri. kijih na kratko povzemamo: — da vsestransko proučimo, uveljavimo in i<- menjamo^jozitivne izkušnje, rešitve in dosežke pri ra/vuju socialističnih samoupravnih i>jeosov in družbenoekonomskem razvoju, m da na teh tenic- 'J'h spodbudimo ustvarjalne pobude delavskega razreda in bolj organizirano delovanje subjektivnih sil. da bodo iskale učinkovitejše rešitve za hitrej.šo uresničitev sistema in za ekonomski razvoj; — da kritično razčlenimo probleme, težave in vzroke zaostajanja pri izvajanju nalog, da bo vsakdo v svojem okolju in širše v družbi dobil odgovore na ta vprašanja; — da razčlenimo način in vsebino dela sedanjih samoupravnih intstitucij, delegatski sistem in delo njegovih organov in odgovornost za sprejemanje ter izvajanje samoupravnih m družbenih odločitev na vseh ravneh; — da razčlenimo učinek mehanizmov in instru- mentov družbenoekonomskega in političnega si- • stema ter zahtevamo njihovo izpolnjevanje, v pri- merih. ko so se i/kazali za neučinkovite, pa tudi njihovo zamenjavo; — da kritično ocenimo uresničevanje svoje vloge, pravic, obveznosti in odgovornosti pri samoupra- vljanju in družbenoekonomskem razvoju. z\ e/i s temi smotri moramo najširše mobilizirali delavski razred in vse subjektivne sile družbe, ti« bomo v ustvarjalni akciji, konstruktivni in v demo- kratični razpravi ter i/menjavi mnenj določili smeri nadaljnjega ukrepanja. 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 15. januar 1981 - TEDf^fK Obetavni razvojni načrti v lej - vljali skozi vso lansko leto. ola- sovalna mesta so bila lepo okra- šena in ogrevan«« tako. da občar: niso imeli težkega dela. Prvi in najbolj hrabri občani so opra»^!h svojo državljansko dolžnost že takoj po šesti uri zjutraj. Do 10 ure je bil obisk na glasovalnih mestih razmeroma skromen, kar pripisujejo izredno hladnemu zimskemu dnevu. Od II. ure naprej pa so občani prihajali množično na svoja glasovalna mesta. Tako so prvi zaključili z glasovanjem v Gerečji vasi, kjer so do 13.20 glasovali vsi vpisani občani (razen zdomcev in JLA). Zadnje glasovalno mesto pa so zaključili ob 18. uri. Povsodje bil obisk zadovoljiv. In kakšni so izidi referenduma? V Gerečji vasi je od 358 vpisanih glasovalo 352 občanov ali 100 odstotkov (če odštejemo zdomce m JLA). Za je obkrožilo 70.4 tHlstotka glasujočih. V Dražencih je od 352 vpisa- nih glasovalo 320 občanov ali 99 odstotkov če odštejemo zdomce in JLA. 2La uvedbo samoprispev- ka se je odločilo 73,2 odstotka glasujotih. V Hajdošah je od 388 vpisanih glasovalo 333 občanov ali 94.6 odstotka. Za je obrožilo le 47, 1 odstotka občanov. V tej vaški skupnosti torej referendum ni uspel, kar je močno znižalo skupni uspeh K S. V Skorbi je od 308 vpi.sanih glasovalo 296 občanov ali 100 odstotkov, če odštejemo zdomce in JLA. Za uvedbo novega samo- prispevka se je (Hlločilo kar 90,2 odstotka vseh glasujočih. kar je posledica enotnosti vaščanov pri skupni akciji gradnje doma kra- janov. V Slovenji vasi je od 332 vpisanih glasovalo 299 občanov ali 97 odstotkov. Za je obrožilo 71,4 odstotka vseh glasujočih. V Spodnji Hajdini je od 565 vpisanih glasovalo 480 občanov ali 94,3 odstotka. Za samoprispe- vek se je odločilo 61,29 odstotka vseh glasujočih. V Zgornji Hajdini pa je od 501 vpisanih glasovalo 449 občanov ali 97,1 odstotek. Za samoprispe- vek pa se je odločilo 61 odstot- kov. Na območju celotne KS Hajdi- na je od 2.822 vpisanih glas<)valo 2.529 občanov. Za samoprispe- vek seje odločilo 1725 glasujočih ali 66,53 odstotka. Dodati je treba, da bi bil ta odstotek precej vi.šji, če ne bi bilo slabega rezul- tata v Hajdošah. Kljub temu pa so vsi tisti, katerih delo je bilo tesno povezano z nedeljskim referendumom zadovoljni tako, kdt v-.i i)stali krajani, ki si želijo napp-dka. Tako bodo v naslednjem sred- njeročnem obdobju v KS Hajdi- na dali [X)vdarka predvsem raz- voju krajevne skupnosti. S sred- stvi iz zbranega samoprispevka bodo sofinancirali obnovo tele- fonskega. električnega in vodo- vodnega omrežja, gradnjo trans- formatorekih postaj, regulacijo potoka Studenčnica, graditev trgovine, cestne razsvetljave, mo- dernizacijo in vzdrževanje cest- nega omrežja, gradnje doma krajanov, vzdrževanja pokopali- šča ter gradnje mrliške vežice, za razvoj požarnega varstva, dejav- nost gasilskih društev, SLO in družbene samozaščite ter za številne skupne potrebe krajevne skupnosti in posameznih vaških skupnosti. M. Ozmec GiasovatBO mesto v prostorih OŠ Hajdina, kjer so se vaščani Skorbe izrekli za samoprispevek v več kot 90 odstotkih. S SELEKTIVNIM PRISTOPOM ZAGOTOVUENO NEMOTENO DELO SIS Priprave na plansko obdobje 1981 do 1985, v katerega smo pravkar stopili, so se praktično začele «e v letu 1979. ko so v prvem polletju vse skupščine samoupravnih interesnih skup- nosti sprejele sklepe o pripravi planov, skupno z roki do kdaj morajo biti pripravljeni tudi ptisamezni elementi teh planov. Takoj za tem pa smo v ptujski občini začeli tudi z intenzivnimi deli pri pripravi vseh ostalih dokumentov za to srednjeročno obdobje. Med prvimi je bilo potrebno izdelati analize razvojnih možno- sti. vključujoč tudi analizo prete- klega obdobja skupaj z uspehi in nerealiziranimi nalogami. Vse to je služilo za izhodiščne možnosti oziroma za smernice pri izdelavi plana 1981-85. Omenjene analize -so skupščine samoupravnih inte- resnih skupnosti — govorimo o družbenih dejavnostih, spreje- male že ob koncu leta 1979. kar je bilo tudi osnova za ponujene prve elemente za srednjeročno tnniobje. ocenjena pa tudi prva sredstva, ki bi jih za take naloge potrebovali. Po izdelavi teh elementov, ki so že v osnovi zahtevali večja materialna sredstva, smo izdelali prve osnutke samoupravnih spo- razumov za katere je blizu devet mc-secev tekla tudi priprava. V mesecu septembru so bili dani v razpravo in sicer v več variantah, ker je bila predvidena rast dniž- "^"nega proizvtxia 5.7 odstotka, rast skupne porabe za družbene dejavnosti pa 5.2 odstotka, to pomeni kar za 10 odstotkov ptKasnejšo rast. Vsa ta sredstva piso zadoščala in tudi potrebe v 'nteresnih skupnostih so bile veliko večje zato so se na osnovi variantnih predlogov delovni 'Judje in občani odločali za ^»kromnejše razvojne možnosti v na.sicdnjem obdobju. Vse to je •udi bilo osnova za izdelavo predlogov za to obdobje, ki so "'li izdelani v mesecu oktobru in novembru nakar so bili ponovno poslani v razpravo v združeno delo. Koki so bili zelo kratki in zato tudi dvakrat p(xialjšani. potreb- "" pa je še reči. da so predlogi v primerjavi z osnutki doživeli Veliko sprememb, na katere so vplivale veliko manjše razvojne "ložnosti. usklajene z našimi stabilizacijskimi ukrepi in skup- nimi napori. Tako je predvidena rast družbenega proizv(xla za naslednjih pet let le 4.3 odstotka, rast skupne porabe pa še vedno odstotkov počasnejša. Iz tako ugotovljenih možnosti je bilo Potrebno pristopiti selektivno k ^gotavljanju sredstev za posa- mezne skupnosti s čimer je tudi ■^^st zanje zelo različna. Razprave o predlogih so bile ves mesec december, lahko reče- mo. da zelo temeljite vseskozi, pa tudi to, da še vsi nosilci planira- nja niso poslali svojih pristopov. Ob koncu decembra so skupščine samoupravnih interesnih skup- nosti že ugotavljale sprejetje predlogov samoupravnih spora- zumov. Ugotovljeno je. da je večina temelje planov sprejela in sicer okrog 70 odstotkov vseh podpisnikov ali toliko tudi vseh zaposlenih delavcev v ptujski občini. Dolge priprave in razpra- ve so se tako uspešno končale, s čimer smo tudi zagotovili nadalj- ne delo in naloge, ki jih imajo samoupravne interesne skupno- sti družbenih dejavnosti občine Ptuj v tem in naslednjih štirih letih. Ob sprejemanju'dokumentov za novo plansko obdobje je bilo seveda potrebno temeljito anali- zirali izvajanje programa v minu- Uh petih letih iz česar smo v osnovi lahko tudi izhajali pri zagotavljanju dejavnosti in pri nekoliko skromnejših možnostih za. nove investicjje. O tem nam je Mira MAUČICEVA. — vodja planske službe pri skupnih služ- bah samoupravnih interesnih skupnosti v Ptuju, med drugim dejala: '»Mislim, daje obdobje od leta 1976 do 1980 dokaj uspešno za področje družbenih dejavnosti. Tako na razvoju same dejavnosti kot pri investicijah. Takega tem- pa v naslednjih petih letih seveda ne moremo zagotoviti, vendar same možnosti razvoja oprede- ljene v temeljih planov niso tako skromne. V preteklih petih letih smo na primer na področju otroškega varstva zagotovili novih 480 mest s čimer smo znatno povečali družbeno zajetje predšolskih ot- rok v vrtcih. Tudi v izobraževa- nju smo lahko ponosni na uspehe pri uvajanju pJodaljšanega biva- nja, celodnevne šole in še zlasti pri investicijah. Tu je potrebno omeniti novo osnovno šolo v Markovcih in center srednjega usmerjenega izobraževanja v Ptuju, ki mu manjkata le še telovadnica in kuhinja. V lan- skem letu so bila zbrana tudi sredstva za gradnjo osnovne šole v Trnovski vasi. Za kulturo lahko sicer rečemo, da možnosti niso bile ne vem kako velike. Dejavnost je tekla sicer v predvidenih okvirih, ven- dar pa je bilo v celotnem sloven- skem merilu storjeno veliko, kar je tudi rezultat odvajanja mnogo večjih sredstev za skupni pro- gram. kar pred letom 1975 ni bila praksa. Takrat smo združevali le manjša sredstva. Na področju telesne kulture večjih investicijskih vlaganj ni- smo imeli razen pri izgradnji strelih in obnovi najnujnejših prostorov in naprav. Za razisko- valno skupnost je bilo značilno, da je potekalo financiranje prek skupnega republiškega progra- ma in ni imela svojega samostoj- nega samoupravnega sporazuma kar pa je že uveljavljeno za to srednjeročno obdobje, ko se že pojavlja kot samostojni udeleže- nec. Mi opravljamo še strokovna dela za skupnost socialnega var- stva. ki se ne p>ojavlja s samostoj- nim samoupravnim sporazumom o temeljih planov in ima le bolj usklajevalno nalogo med področ- ji za katera je bila ustanovljena. Za naslednjih pet let pa mo- ram poudariti, da bo dejavnost tekla normalno in se na določe- nih področjih celo okrepila. Veli- ko manjše možnosti pa imamo na področju investicij, ki jih že sami predpi,si tudi omejujejo. Predvideno imamo le gradnjo jasličnih oddelkov na področju otroškega varstva, v izobraževa- nju nadaljevanje gradnje sred- nješolskega centra in .osnovne šole pri Lovrencu na Dravskem polju. Kultura bo v tem času skrbela predvsem za obnovo kulturnih spomenikov prve kate- gorije. kot je sanacija borlskega gradu, pripravila pa bo tudi dokumentacijo za gradnjo kul- turnega centra oziroma prve faze prostorov za knjižnico. Letos je nastala tudi spremem- ba pri obračunavanju prispevkov za leto 1981. Prispevne stopnje se razlikujejo od lanskoletnih in jih je potrebno na osnovi .sprejetih sklepov obračunavati od 18. januarja dalje. Vemo, da veliko ■ organizacij združenega dela dvi- guje osebne dohodke za pretekli mesec do 15. v naslednjem mese- cu in veliko je tudi takih, ki imajo kompjutersko obdelane podatke za izplačila. V trenutku bi bilo potrebno preveliko sprememb .sistemov, nove pa so tudi osnove za obračun. Do sedaj je bil prispevek za zdravstveno varstvo obračun v osebnem dohcxlku. po novem pa bo sprememba v tem. da ga bomo izplačevali iz doh(xi- ka na osnovi osebnega doh(xlka. Zaradi vseh teh sprememb in možnosti boljšega pregleda na razporeditev dohodka in čistega dohodka za leto 1980 je ta novost tudi nastala. Pri sprejemanju samoupravnih sporazumov o temeljih planov in pri ugotavljanju sredstev za leto 1981 pri izračunu prispevne stopnje niso bili up>oštevani pred- videni presežki za preteklo leto. Nismo jih še niti poznali zato jih ni bilo mogoče opredeliti. V skladu s samoupravnimi spora- zumi bodo ti poračuni narejeni in ustrezno zmanjšana tudi pri- spevna stopnja. Vse podatke bomo v mesecu marcu že poznali in bodo tudi upoštevani.« . mš ^^^ U^ IZOBRAŽEVANJE Dogovarjanje o dislociranih oddelkih Izgleda da se aktivnosti na področju usmerjenega izobraževanja nekoliko umirjajo, saj je bodoča mreža šol sprejeta. Pa to ni tako. le dogovarjanje sedaj poteka na drugem nivoju — v posebnih izobraže- valnih skupnostih, kjer se dogovarjajo o razporeditvi dislociranih od- delkov. Samostojne usmeritve so namreč potrjene. Tako bodo v centru srednjega usmerjenega izobraževanja v Ptuju letos v jeseni pričeli z izobraževanjem v naslednjih usmeritvah: kmetijski, • metalurški, k.Ainarsko predelovalni, ekonomski in v družboslovni usmeritvi. Potrjene samostojne usmeritve dajejo precej različnih možnosti izobraževanja, vezane pa s' . na potrebe ptujskega združenega dela. To z drugimi besedami pomeni, da bi naj v ptujski občini izobraževali za poklice, ki jih temeljne in druge organizacije združenega dela potre- bujejo in bo lahko večina mladine zaposli4a doma. Seveda to ni -.Klvisno zgolj od izobrazbe temveč tudi od možnosti za zaposlovanje. Zanje pa vemo. da btKlo manjše kot doslej. Kot je zapisano, tečejo sedaj dogovori za dislocirane oddelke. V posebnih izobraževalnih skupnostih se sedaj uporabniki in izvajalci pogovarjajo o naslednjih dislociranih oddelkih, v katerih naj bi izo- braževali v ptujskem centru: zdravstvenem, pedagoškem, naravoslovno matematičnem in v tekstilno konfekcijskem. Seveda je še prezgodaj reči, katere oddelke bodo imeli v CSUl in koliko v posameznih usmeritvah. To bo znano šele v drugi polovici februarja, medtem ko bi naj objavili vpis v prve letnike srednjega usmerjenega izobraževanja in v prve letnike višjih oziroma visokih šol 28. februarja — za celo Slovenijo. Tako kot v drugih občinah tudi v ptujski občini prosvetni delavci ugotavljajo, da bi bilo delo dosti lažje, če bi bili vzgojnoizobraževalni programi dokončno izdelani. Sedaj so učitelji seznarijeni z njimi le informativno — pa vendar je to bolje kot nič! V CSUI Ptuj so pripravljeni v teh mesecih, ki so še na voljo, pomagati pri usmerjanju učencev v vpis. Nalogo sta sicer prevzeli skupnosti za zaposlovanje in izobraževanje ter zavod za šolstvo, obstaja pa bojazen, da sami vsega dela ne bodo zmogli. Posebej še na skupnosti za zaposlovanje, kjer samo . dve delavki opravljata poklicno usmerjanje za osnovnošolce iz ptujske in ormoške občine. Tu bo torej potrebno napeti vse sile in združiti moči, da bo delo pravočasno opravljeno. Ko bodo znane vse usmeritve v samostojnih in dislociranih od- delkih. pa čaka izvajalce in uporabnike še ena težka naloga. V pičlega pol leta se morajo dogovoriti o izvajanju vzgojnoizobraževalnih pro- gramov v organizacijah združenega dela. Izvajalske organizacije — šole in proizvodne delovne organizacije — se bodo morale na osnovi sa- moupravnega sporazuma dogovoriti o medsebojnih obveznostih pri izvajanju posameznih vzgojnoizobraževalnih programov. To še zdaleč ne bo lahko, saj morajo v organizacijah združenega dela določiti men- toije in inštruktorje, ki bodo opravljali izobraževalno delo v okviru svojih del in nalog. Vtndar bi lahko že v marsikaterem delovnem okolju to uredili, saj je bilo v pripravah na usmerjeno izobraževanje tudi o tem precej razprav. Tako bo torej treba še nekaj tednov počakati, saj bodo šele takrat dokončno znane vse usmeritve, kijih bodo izobraževali v CSUI Ptuj. Že sedaj pa seje treba zavedati, da vseh predvidenih usmeritev najbrž ne bo moč izvajati. Ne samo zavoljo materialnih, kadrovskih in prostorskih možnosti ampak predvsem zaradi načel, ki smo jih zapisali ob uvajanju usmerjenega izobraževanja ali po domače — reforme srednjega in vi.sokega izobraževanja. V posameznih centrih je namreč potrebno izobraževati tiste kadre, kijih združeno delo potrebuje in to v razmerju 70 proti 30 v korist proizvodnih poklicev. Tega razmerja pa se moramo držati v vseh okoljih, če resnično želimo izobraževati za delo in končno pričeti z uresničevanjem prestrukturiranja gospodarstva. N. D. PRIPRAVE NA POPIS PREBIVALSTVA Tako kot v vseh drugih občinah na ozemlju SFRJ, so tudi v ptuj- ski občini že stekle priprave na po- pis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj. Popis, po stanju na dan 31. marca 1981, je predpisan s posebnim zveznim zakonom. Vsebini popisa bomo v Sloveniji dodali še nekatera vprašanja glede naših specifičnih potreb. Popis bo trajal od 1. do 15. aprila 1981. vodila pa ga bo občinska popisna komisija, ki jo je skupščina občine Ptuj že imenovala na zadnji seji. Na terenu pa bodo izvajali popis posebej usposobljeni popisovalci in to na konkretno določenih popisnih okoliših. Popis bo zbral raznovrstne podatke o prebivalstvu, o posameznih skupinah, sestavi, gibanju, številu oseb, ki začasno delajo v tujini itd. Zato bodo popisovalci za vsakega občana izpolnili posebno popisnico, ki bo obsegala: priimek, ime, kraj in ob- čino bivanja, kje dela, obiskuje šolo, spol, datum, kraj in občino rojstva, zakonski stan, pripadnost narodnosti ali etični skupini, mate- rin jezik, pismenost, šolska izobrazba, število živorojenih ot- rok, poklic, občasno opravljanje drugih del, družbeno ekonomski položaj, dejavnost in viri sredstev za preživljanje. Popisovali bodo tudi gospodinj- stva, družine, posebej nekatere pr- vine kmečkega gospodarstva, zbrali ix)datke o obsegu, starosti in kvaliteti stanovanjskega fonda, o opremljenosti in naseljenosti sta- novanj. Poleg tega bo popis zajel tudi podatke o delavcih po kraju zaposlitve, to je, kjer so bili dejan- sko zaposleni na dan 31. marca. Zakon o popisu prebivalstva, go- spodinjstev in stanovanj določa, da je vsak občah dolžan dati vse zahtevane podatke. Podatke o od- sotnih članih gospodinjstva pa praviloma daje tisti, ki so mu podatki najbolj znani, za otroke do 15 let starosti bodo dajali podatke starši ali skrbniki. Tisti občan, ki v časi popisa ne bo do- ma, bo prejel pisno obvestilo, da mora podatke sam posredovati pristojnemu občinskemu organu. V popis bodo obvezno vključene tudi vse delovne organizacije, kjer so občani zaposleni, to pa zaradi tega, ker vsak občan nima doma točnih podatkov o svoji delovni organizaciji oz. skupnosti. Zaradi tega bodo morale organizacije združenega dela in skupnosti vsa- kemu svojemu delavcu do 20. marca dati podatke o imenu, na- slovu in matični številki OZD ali skupnosti, podatke o enoti, kjer dela in o dejavnosti, v katero je OZD oz. skupnost razvrščena. Prav tako bodo morali vsakemu delavcu dati podatke o njegovi šol- ski izobrazbi, poklicu in stopnji delavčeve strokovne usposobljeno- sti. Te podatke ima kadrovska služba. V zakonu o' popisu je tudi določilo, da bo vsaka delovna or- ganizacija ali skupnost oziroma odgovorne osebe, kaznovana z denarno kaznijo, če za |X)pis potrebnih podatkov ne bodo dali svojim delavcem do 20. marca. Prav tako je lahko z denarno kaznijo kaznovan vsak občan, ki svojih podatkov ne bi hotel dati popisovalcu, prav tako v primeru, če bi dal netočne podatke in če bi onemogočal preverjanje podatkov. Popis prebivalstva je vsakih 10 let, zadnji je bil po stanju 31. marca 1971. Takrat je vsak občan prejel tudi svojo matično številko na posebnem odrezku, to si naj pted popisom vsak tudi poišče, da jo bo lahko popisovalec uporabil. Obdelava podatkov iz popisa bo pozneje zagotovila točen vir naj- različnejših informacij na vseh ravneh, od naselja, krajevne skupnosti in občine pa do federa- cije. Prav zato je pred občinsko popisno komisijo in pred posameznimi popisovalci izredno pomembna naloga. pp G AKCIJSKEM PROGRAMU Člani sveta za družbenopolitični sistem pri ob- činski konferenci SZDL Ormož so se sestali v četr- tek. 8. januarja, da bi pripravili akcijski program za izvedben javne razprave o ustavnih spremembah. Predsednik .sveta. Miroslav Tramšek je v uvodu potrebno analizirati tudi zakone in druge predpise ter samoupravne splošne akte, ki so podlaga za delo administrativnih služb. Ob tem je treba ugotoviti, v kolikšni meri so opre- deljeni postopki, zahtevane evidence, potrdila, soglasja in drugi podobni akti in postopki, razlog za povečanje administrativnega dela. Posebej je nujno oceniti, katere naloge služb, obseg, način in postopke za delo določajo zako- ni in drugi predpisi in samoupravni splošni akti, ki se nanašajo na širša področja dela ter v kolikšni meri je vrsta in obseg nalog in način njihovega izvrševanja odvisna od delavcev, zaposlenih v administrativnih službah. Nadalje, kako na obsseg administrativnega dela vpliva sistem zbiranja in obdelave podatkov in delova- nje služb predpisi in obstoječa informiranja; — v kolikšni meri vplivajo sistemski predpisi in obstoječa organizacija dela v upravnih organih, da se na posameznih področjih zahtevki obča- nov obravnavajo v dolgih postopkih in z mno- gimi družbeno neutemeljenimi zahtevami. Posamezne vrste administrativnih služb bodo obdelali tako, da bo razviden tudi njihov razvoj glede na organizacijske oblike in položaj, krog organov in organizacij — uporabnikov njihovih storitev, oblike in načine delovnih povezav z drugimi organi ali službami, ki opravljajo enake naloge ali delujejo vzporedno na istem podro- čju, način planiranja in programiranja dela in tehnično opremljenost za delo. Kadrovski vidik administrativnih služb bi naj pokazal način oblikovanja aktov o sistemizaciji del in nalog, posebej glede na način ugotavlja- nja potrebnega dela, vpliv dejavnikov, za katere službe opravljajo delo, na obseg dela teh služb in na zaposlovanje, nadalje število in kvalifika- cijsko strukturo delavcev, ki opravljajo stroko- vno delo, posebej tehnična in pomožna dela, razmerje med zahtevanim znanjem in dejansko usposobljenostjo delavcev ter kadrovska politi- ka in njeno izvrševanje v praksi. ?>irjenje števila zaposlenih v administrativnih službah bi morali oceniti tudi z vidika načina pridobivanja sredstev oziroma dohodka ddo- vneh skupnosti, vsebino dohodka, način njego- ve delitve in osebnih dohodkov, učinkovitst in produktivnost dela administrativnih služb in odvisnost osebnih dohodkov o dejanskih rezul- tatov dela. Pri tem je treba napraviti primerjave osebnih dohodkov z delavci v proizvodnih deja- vnostih, oceniti izobraževanje in štipendiranje. V analizi bo posebej obdelan vidik stroškov za delo administrativnih služb, zlasti Se v razmerju do družbenega proizvoda. Take primerjave bodo posebno zanimive za posame- zna področja, npr. urbanizem, gradbeništvo, stanovanjsko gospodarstvo, zlasti delež admini- strativnega dela v primerjavi s proizvodnim. UGOTOVITVI-: IN PREDLOGI Na podlagi zbranih podatkov in njihove analize bo tudi moč oceniti vzroke za prekome- rno pHJvečavanje administrativnega dela. Izha- jajoč iz tega bo treba sproti oblikovati predloge za zmanjšanje nepotrebnega administrativnega dela in za organiziranje učinkovitejših admini- strativnih služb, da bo njihov obseg v skladu z dejanskimi družbenimi potrebami in gospodar- skimi zmožnostmi. Delo bo teklo uspešnjeje, če bodo komisije probleme obravnavale sproti in oblikovale pre- dloge ukrepov za rešitve. Potrebno bo tudi upo- rabljati že zbrane podatke in za konkretne reši- tve oblikovati potrebne delovne skupine, prite- gniti strokovnjake in podobno. Pri tem bodo v veliki meri tudi strokovne službe Zavoda SRS za statistiko, SDK in Gospodarska zbornica Slovenije, Izvršni svet Skupščine SRS in drugi. Pri svojem delu bo občinska komisija sodelo- vala z ustreznimi organi in delovnimi telesi v občini, posamezni udeleženci ja bodo v okviru svoje odgovornosti skrbeli za izvajanje stališč, mnenj in predlogov. Na podlagi ocen o posameznih problemih, posameznih vrst služb, bo potrebno napraviti celovit pregled stanja in vzrokov za širjenje administrativnega dela in na podlagi tega podvzeti odločne ukrepe za zmanj- šanje administrativnega dela oziroma služb. (Povzeto iz gradiva) V PTUJSKI VOJAŠNICI NOVA GENERACIJA MLADIH VOJAKOV DRUŽI JIH TOVARIŠTVO Aliu Ramadan iz Kumanovega Mite Šterjov Iz Stipa Pred kratkim je tudi v ptujsko vojašnico Dušana Kvedra prispela nova generacija mladih vojakov. Iz vseh koncev lepe domovine so prišli, zato smo se tudi tokrat odpravili mednje in pokramljali o tem in onem. Aliu Ramadan iz Kumanovega v Makedoniji: ,,Se pred kratkim sem bil v civilu, sedaj pa nosim unifo- rmo. Prvič sem v Sloveniji in v ta- ko veliki družbi fantov iz vse Jugoslavije. Čeprav je Ptuj razme- roma malo mesto mi je všeč, koli- kor .sem ga do sedaj sploh videl. Tudi v kasarni sem zadovoljen s prijatelji, od prvega dne se dobro razumemo in skupaj premagujemo začetne nevšečnosti in domotožje. Mite Sterjov iz Stipa v Makedo- niji: ,,Tudi jaz sem prvič v Ptuju in všeč mi je, da je to staro zgodo- vinsko mesto. Prvič, ko bom imel priložnost si ga bom temeljito og- ledal. Tudi prvi vtis o tej vojašnici je dober, starešine nas razumejo, hrana je dobra, življenje je pač vo- jaško. Pozdravljam vse kolege in starešine v naši enoti in jim želim veliko osebnih in delovnih uspe- hov." Slavoljub Stepanovič iz Lebana v južni Srbiji: ,,2e ob samem priho- du v Ptuj so me prevzele čudovito ohranjene stare zgradbe. Prispel sem dopoldne in sem si tako lahko ogledal mesto. Ljudje so prijazni in upam, da bom kmalu našel med njimi kakšnega prijatelja. Vojaški kolektiv pa je zaživel normalno, prijatelji smo, vsi kot eden, dobro se razumemo, saj nas druži isto — ljubezen do domovine, do Tita." Slobodan Djukanovič izCetinjav Črni gori: ,,V Ptuju bi ostal še po odsluženju vojaškega roka, ker je zelo podoben mojemu Cetinju. Pogoji v kasarni so odlični, družba je dobra. Tudi ljudje v mestu so z nami dobri, tako, da se sploh ne počutim, kot v tujem mestu. Ce bo tako lepo do konca, bom zelo za- dovoljen. Normalno je, da je treba precej delati, da se je treba poko- ravati disciplini, a to ni težko če imaš dobro voljo." Endre Horvat iz Subotice SAP Vojvodina: ,,Ko sem dobil poziv za Ptuj, sem se ustrašil, kje je le to. Nikoli še nisem slišal za to me- sto. Sedaj sem ,vesel, ko vidim, da kasarna in mesto živita skupaj. Slišal sem, da mestna mladina te- sno sodeluje z vojaki. To je tudi moj prvi kontakt s Slovenci in mo- ram reči, da so mi všeč vaši ljudje. Prepričan sem da bom do koncar vojaške službe našel med Ptujčani precej prijateljev." Vladimir Matkovič iz Slavonije v Hrvatski: ,,2e ob samem prihodu se mi je Ptuj prikupil. Ne vem, morda zato, ker je tako malo, kot moje rodno mesto Nova Gradiška. Vsak pač najde neko primerjavo z domačim okoljem, tako ti je lažje pri srcu. Opazil sem, da je v mestu precej mladih, predvsem deklet in upam, da jih bom kaj še spoznal. V enoti smo zelo enotni, pravi vo- jaki smo in ponosni smo na to." Aleš Krumpestar iz Kranja: ,,Ve- sel sem, da sem ostal v Sloveniji, Ptuj pa sem poznal že iz šole in ra- znih izletov. Všeč so mi tudi lju- dje, pa starešine v vojašnici. Zares smo Jugoslavija v malem, saj smo iz raznih krajev naše domovine, raznih narodov in narodnosti. Vsi smo eno.." M. Ozmec AM KniBmcstar iz Knuija Slavoljub Stepanovič iz Lebana Slobodan Ujukanovič iz Cetinja Endre Horvat iz Subotice Vladimir Matkovi« iz Slavonije tednik — 15. januar 1981 NASE KMETIJSTVO - 5 KREDITIRANJE KMETIJSKE IN ŽIVILSKE PROIZVODNJE Vsem /dru/enim kmetom čla- nom kmetijske zadruge Ptuj so iz te organizacije rK)slali sporočilo, naj se v mesecu januarju 1981 prijavijo pt)spe§evalni službi v /iidružni enoti, če želijo svoje go- spodarstvo preusmeriti v tržjio proizvodnjo in /Mo najeti kredite za govedorejo, prašičerejo, stroje. Mnograddništvo, sadjarstvo in kmečki turi/em. Investicije, ki bodo imele zna- čaj združevanja dela. sredstev in zemlje v proizvodne skupnosti uvedbe novih tehnologij, zlasti na manj razvitih območjih, bodo dodatno stimulirane od Samo- upravne interesne skupnosti zii pospeševanje kmetijstva. Kredite bo odobravala hranil- no kreditna služba Kmetijske za- druge Ptuj pod pogoji, ki jih do- loča samoupravni sporazum o kreditiranju naložb v kmetijstvo in živilsko proizvodnjo v SR Slo- veniji. Rok prijave je 30. januar 1981. Alojz Valenko. vodja pospeše- valne službe kmetijske Ziidruge Ptuj je povedal, da je to sporočilo kmetovalcem z.;Uo,da bi bil razvoj kmetij usklajen z razvojem, ki .so ga načrtovali v kmetijski zadrugi. »Sedaj, ko začenjamo srednje- ročno obdobje 1981 - 1985 je potrebno, da se kmetje odločijo za razvoj svojih kmetij v tem obdo- bju. Tisti, ki so se že odločili, da b(xlo kmetije preusmerjali v tržno proizvodnjo, pa se naj čimprej vključijo v naš razvojni program v letu 1981. tako ši bodo zagotovili potrebna sredstva za njihovo usmeritev. << Pa bi mogoče nekaj besed na- menili možnostim razvoja kme- tijske zadruge Ptuj! »Kmetijska zadruga Ptuj je v tem srednjeroč- nem obdobju načrtovala usme- riti v tržno proizvodnjo več kot 1(XX) kmetij — na voljo pa imajo 444.480.000 din. V letu 1981 pla- nirajo preusmeriti v tržno proiz- vodnjo 207 kmetij v predračunski vrednosti 73 milijonov din. V letu 1981 bomozgradili pet hlevov s 150 stojišči za krave molznice. 6 hlevov s 150 stoji.šči za plemenske svinje. 10 hlevov s 500 stojišči za goveje pitance ter 3 hleve s 600 stojišči za bekone. Vse kmetovalce prosimo, da se torej do 31. janu- arja prijavijo pospeševalni službi, ki bo poskrbela za razvoj njihove kmetije.<( Kreditiranje izvaja hranilno kreditna služba kmetijske zadru- ge Ptuj. ki tudi zbira hranilne vloge in združuje sredstva. Ta služba je samoupravna finančna organizacije. Na področju pro- daje kmetijskih pridelkov iz ko- operacije in odkupa za vse osno- vne pridelke preko posebnih ob- računov zbira sredstva kot hra- nilne 'oge. kijih nato po potrebi izplačuje posameznim vlagate- ljem — kmetom, enako kot vse druge vloge. Hranilno kreditni službi pred- videvajo. da bodo hranilne vloge porastle iz sedanjih 27.512.000din v z.iičetku leta 1981 na 28 milijo- nov 500 tisoč din. do leta 1985 pa bi se naj dvignile na 33 milijonov din. Na osnovi porasta hranilnih vlog v tej službi planirajo tudi možnosti kreditiranja kmetijske proizvodnje v naslednjih petih letih in ponujajo torej priložnost pridobitve kreditov za investicije pri kmetovalcih. N. Kotar Sodobno arejen hlev loto: JB Bo ta vinograd zajet v skupinsko obnovo? Foto: Člani PREDNOST USPOSABUANJU iN BOUŠEMU IZKORIŠČANJU Glede na opredeljene osnovne naloge zadruž- ništva v zasebnem kmetijstvu bo tudi naslednje srednjeročno obdoje. ki smo ga pravkar začeli, potekalo v smislu krepitve družbenoekonomskih odnosov na vasi. socialne in družbene varnosti kmetov ter na številnih drugih področjih življenja in dela v kmetijstvu. V kmetijski zadrugi Ptuj si prizadevajo, da bi raz-širili in okrepili sodelovanje s kmeti, ki so se vrnili iz začasnega dela v tujini. Da bi povečali kmetijsko proizvtxinjo in prodajo kmetijskih pridelkov bo pospeševalna služba zadruge preus- merjala kmetije po programu zbiranja sredstev in financiranja za to obdobje. Tudi na področju dohodkovne povezanosti s kmeti v procesu oskrbe z reprodukcijskim materialom, bo potrebno še mnogo naporov. Usposobitev zemljišč za intenziv- no blagovno proizvodnjo s hidro in agromelioracij- skimi deli. komasacijo, namakalnimi sistemi in nakupom zemljišč za združene kmete, združevanje zemlje, dela in sredstev združenih kmetov, tudi zemljišč, ki sedaj niso obdelana, obdelava travnih površin, širitev živinoreje na lastnih kapacitetah krme in močnih krmilih, je ena izmed težkih in z.ahtevnih nalog našega kmetijstva. V .skladnejšem razvoju manj razvitih območij Slovenskih goric in Haloz, bodo po ureditvi nekaterih osnovnih pogojev, predvsem infirastrukturnih, pristopili k uvajanju kmečkega turizma kot dopolnilne dejav- nosti na tržno usmerjenih kmetijah. Prizadevali pa si b■;■> - n- "e*' dalje. Pa vendarje.še vedno precej lakih, ki .soaktivni le\ društ\ ih ali pa še lxim ne. Člani delovne skupine so menili, daje potrebno v vseh družbenopolitičnih organizacijah, krajevnih skupnostih, društvih pri- tegniti k delu mlade ljudi, ki ostajajo na kmetijah ter s skupnimi močmi utrditi ustrezno samoupravno organiziranost v vseh okoljih, da bi lahko uresničili v razvojnih programih zastavljene cilje. Ni namen sprejemanja članov zgolj v povečanju članstva. Gre /a to. da se bt)do mladi komunisti, posebej kmeto- valci. zavestno in s polno odgovornostjo borili za spreminjanje o' u.^bcnoekonomskih odnosov, za n ' V in p .pr- 'i::k na"; »jpomembnejše panoge — »:;ie: j-iv v ' ■■ .'-i ^ n^ijaj^'iz .^ro- : - ' ' - ; . ' . ■ -.t.i ^ -i - - Uspešni pri izvajanju nalog Večkrat smo poročali o obsežnih nalogah, ki so si jih v krajevni skupnosti Markovci postavili v minulem srednjeročnem obdobju. Predsednik .sveta KS Konrad Janžckovič uspešnost izvedbe ocenjuje: »Menim, daje obdobje, toje sedaj že za nami, eno izredno uspe.šnih. Praktično smo izvedli vse. kar .smo ziipisali v programe, z izjemo gradnje otroškega vrtca, kar ni bilo odvisno le od nas. Tako v novo obdobje stopamo z novimi akcijami. Med najpomembnejše in največje akcije v minulem obdobju lahko uvrstimo asfaltiranje cest. praktično so vse cestne povezave v naši krajevni skupnosti modernizirane, gradnjo nove šole in vso problema- tiko, ki smo jo reševali ob gradnji hidroelektrarne Srednja Drava II v l orminu. Ob tem smo podpirali in sofinancirali akcije društev in or- ganizacij. teh pa je na našem območju kar precej, zraven pa reševali še manjše komunalne probleme.« — Sredi minulega leta so krajani na referendumu sprejeli samo- prispevek. s katerim boste zagotovili del sredstev za izvedbo nalog srednjeročnega programa za obdobje, ki ga začenjamo. Katere osnovne naloge ste si postavili za omenjeno obdobje? »Referendumsko obdobje z novim samoprispevkom se praktično pokriva s srednjeročnim programom, razlike je le šest mesecev. Naš program za novo obdobje je nadaljevanje programa prejšnjega ob- dobja. Znova smo vanj uvrstili vzdrževanje cest, ureditev vodovodnega omrežja, avtobusnih postajališč, odvoz smeti in odlagališča, sofinanci- ranje izgradnje transformatorskih postaj in ureditve nizkonapetostnega omrežja, telefonsko omrežje, sredstva za izgradnjo vrtca pa smo pre- usmerili na ureditev asfaltnih prevlek, .saj bomo v tem obdobju do- končno asfaltirali vse pomembnejše cestne povezave. Znatna sredstva bomo namenili tudi na področje SLO in družbene samozaščite ter sofinanciranje programov društev in organizacij — temu področju bomo namenili kar prek milijon dinarjev. Ob teh nalogah pa bomo seveda urejevali in izvajali sprotne zadeve, to pa bo točneje opredeljeno v naših letnih programih.« — Sredstva samoprispevka ne bodo zadoščala za financiranje iz- vedbe vseh nalog, zato boste k izvedbi pritegnili tudi združena sredstva. Ali ste na tem področju usklajeni? »Menim, da smo usklajeni s programi samoupravnih interesnih skupnosti. Praktično smo vezani le na programe interesnih skupnosti elektrogospodarstva. PTT in lokalne skupnosti za ceste. Med organi- ziicijami združenega dela pa sodelujemo s Kmetijsko zadrugo Ptuj, ki bo v Bukovcih zgradila posebno stavbo. Naš program je tako usklajen in letos že izvajamo prvi del.« — Območje, ki ga zajema vaša krajevna skupnost, je precej široko. Ali lahko usklajujete interese in želje krajanov z različnih območij? »Lahko. Včasih sicer pride do težav, vendar jih lahko rešimo. Menimo, da s sedanjim načinom združevanja sredstev lahko postopoma naredimo veliko več kot v primeru, da bi vsako leto zbrana sredstva delili na manjše dele. Ob obravnavi letnih in srednjeročnega programa se dogovorimo in nato izvedemo letne programe. Prednost imajo vsekakor tisti kraji, ki več prispevajo k skupnim sredstvom.« — Pred krajani je izvedba prvega Jeta srednjeročnega programa. Kaj boste uredili? »Iz preteklega leta nam je od bistvenih nalog ostala ureditev kino dvorane, tu smo bili odvisni od obnovitve strehe celotnega zadružnega doma. To je sedaj opravljeno in v prvih pomladanskih mesecih bomo našo nalogo izvedli. No. zraven bomo dokončno uredili še mrliško vežo. Ostalih nedokončanih nalog pa ni. Med novimi nalogami pa so vzdrževanje cest, polaganje asfaltnih prevlek, izgradnja dveh trafo postaj, razsvetljava ter sofinanciranje delovanja društev in organizacij zlasti na področju civilne zaščite.« V pogovoru smo večkrat zasledili dejavnost društev in organizacij. To delo je namreč zelo razvejano in lahko zatrdimo, da dejavnost popolnoma opravičuje namenjena sredstva. Seveda vseh potrebnih sredstev krajevna skupnost ne more zagotoviti, zato je pomemben prispevek samih društev in organizacij, združena sredstva pa namenjajo zai sofinanciranje izvedbe posameznih akcij. Izvedbo nalog v posameznih vaseh vodijo vaški odbori SZDL in vaški odbori krajevne samouprave v povezavi s svetom krajevne skup- nosti. V tem času sta najbolj aktivna vaška odbora v Bukovcih in Stonjcili. saj vodita akcijo pri izvedbi ureditve vodovodnega omrežja, kar je potrebno zaradi znižanja psti za f)odalj- šano bivanje šolarjev v katerega bi lahko že .sedaj vključili blizu 135 učencev. Še bi lahko naštevali težave, ki spremljajo oba kolektiva. Le z veliko razumevanja in tudi s pravilno porazdelitvijo učencev na vse štiri ptujske osnovne šole bomo z razpoložljivimi sredstvi do leta 1985 zmogli najnujnejše. Na predvideno novogradnjo osnovne šole v Ptuju pa ne moremo niti računati — govore med drugim tudi planski dokumenti ptujske izobraževalne skupnosti za to obdobje. mš Obisk v korektivnem vrtcu Dedek M raz je sicer že odšel na zaslužen počitek, pa vendar je prav. da .se ga še enkr^ spomni- mo. Posebej še. če govorimo o korektivnem oddelku Vzgojno- varslvenega z.avoda v Ptuju. Tudi otroke tega oddelka je obiskal, jih obdaril in pohvalil njihovo zna- nje. Pripravili so cel kup risbic, na katerih .so ga upodobili, tudi pe- smice znajo in še marsikaj. Pa se ob prehodu starega v novo leto ni spomnil nanje le dedek Mraz. Otroke in tovarišici so obiskali tudi predstavniki Skupnosti soci- alnega skrbstva občine Ptuj, jih skromno obdarili in se poveselili z njimi. Otroci so bili daril veseli in kaj hitro prijeli v spretne roke, ki jim običajno pomagata tovarišici, papir in lepilo — in žeje pokukal s papirja dedek Mraz. N. D. Otroci korektivnega oddelka VVZ Ptuj, zaverovani v svoje — zanje izredno pomembno — delo. (foto OM) Novoletna jelka za predšolske otroke Odbor za praznovanje »Novo- letne jelke« za predšolske otroke pri občinski zvezi ZPM Ptuj, je na seji. 9. januana 1981 podrobneje pregledal celotno poslovanje z obračunom finančnega poslova- nja. Pri tem je ugotovil, da seje na posebni žiro račun za praznovanje »Novoletne jelke« steklo skupno 320.259.25 din. Od tega je bilo nabavljeno pri Mladinski knjigi materiala v znesku 189.307.20 din. Pri DO M1P pa za 122.257,40 din. za prevoz dedka Mraza po enotah VVZ pa .so porabili din. Skupaj torej 312.564.60 din. neporabljenih sredstev pa je ostalo za 7.694.65 din. Predšolskim otrokom je bilo ski^no razdeljeno 5.629 paketov. Od bor se javno zahvaljuje vsem delavcem v temeljnih m drugih organizacijah združenega dela. ki so prispevali sredstva za prazno- vanje dedka Mraza in za obdaro- vanje predšolskih otrok. Seznam objavljamo posebej. Številni malčki iz Ptuja in okolice so v spremstva staršev z veseljeni sprejeli dedka Mraza s spremstvom, ki se je za nekaj minut ustavil pred Mercatorjevo Blagovnico v Ptuju Foto: M. Onnec Dedek Mraz je obiskal tudi otroke v Kidričevem in jim prebral nekaj spodbudnih navodil o pridnosti, ubogljivosti in učenju Foto: ak Več skrbi mladim Pri OK ZSMS Slovenska Bi- strica ugotavljajo, da se veliko mladih, med njimi tudi takšni, ki so v osnovnih organizacijah na osnovnih šolah aktivno delovali v mladinskih organizacijah. p)o končani šoli ne vključujejo v delo osnovnih organizacij ZSMS v sredinah kjer nadaljujejo šolanje ali pa se zaposlujejo. Med osnovnimi vzroki za tak- šno stanje navajajo odgovornejše dolžnosti, ki jih sprejemajo ob nadaljevanju šolanja ali pri vključevanju v proizvodne pro- cese. Nemalokrat je za njihovo neaktivnost v novem okolju kriva sama osnovna organizacija ZS M S v sredinah kamor takšen mladi- nec pride, saj ga zaradi slabe ak- tivnosti organizacije ta ne prite- gne. Da bi problem premajhnega vključevanja mladih po končani osnovni šoli v nadaljnje delovanje v mladinski organizaciji na sred- njih in višjih šolah, v delovnih organizacijah ali krajevnih sku- pnostih. v največji meri rešili, je OK ZSMS Slovenska Bistrica sklenila v letošnjem letu posvetiti temu vprašanju veliko večjo po- zornost. Predvsem si bodo priza- devali zagotoviti na vseh osno- vnih šolah v občini zadostno šte- vilo mentorjev in njihovo stalno usposabljanje za delo z mladimi. V vseh osnovnih organizacijah ZSMS v šolah, delovnih kolekti- vih in krajevnih skupnostih pa bo potrebno posvetiti več pozornosti pravilnejšemu pristopu k mladim, ki zapuščajo osnovne šole, s tem pa jih tudi aktivno vključevati v njihova nova življenjska in delo- \ na okolja. Viktor Horvat DARILO ZAVODU DR. MARIJANA BORŠTNARJA Mandarine iz Titovih vrtov v zavcKlu dr. Marijana Borš- tnarja v Dornavi so bili prijetno presenečeni nad nepričakovanim in neobičajnim darilom, ki so jim ga v imenu predsedstva SFRJ iz- riKili predstavniki ptujske občine — predsednik dr. Cveto Doplihar. podpredsednik skupščine občine dr. Mitja Mrgole in predsednica OK SZDL Marica Fajt. Predsednik Tito je vsako leto obdaril določene vzgojne ustano- ve z mandarinami, ki so jih pri- delali v njegovih sadovnjakih. Tako je vedno znova dokazoval veliko ljubezen do mladega rodu. Predsedstvo SFRJ nadaljuje to tradicijo in tako je prišla tokrat vrsta na osebje in gojence vzgojno varstvene ustanove v Dornavi. Predsednik SO Ptuj jim je ob iz- ročitvi darila v imenu predsedstva zaželel srečno novo leto 1981 ter mnogo uspehov pri nadaljevanju njihovega humanega dela. Za darilo in dobre želje seje zahvalil ravnatelj zavoda Lenart Kleno- v.šek in dejal, da so darila z£lo veseli in jim bo velika vzpodbuda pri nadaljnem delu. JB V imenu osebja in gojencev se je za darilo zahvalil ravnatelj Lenart Klenovšek Upokojenci so premalo vključeni Pri društvu upokojencev Slovenska Bistrica ugotavljajo, da je na njihovem območju še vedno nad 30 odstotkov upokojencev, ki niso vključeni v društvo. Ob tem je nerazumljivo dejstvo, daje večina med njimi takšnih z višjimi pokojninami, kar govori, da so bili v času redne zaposlitve aktivni ustvarjalci družbenega življenja, danes pa ostajajo ob strani dogajanj, čeprav bi lahko prav oni, na osnovi bogatih življenjskih izkušenj, še veliko prispevali za skupne, družbene interese. Viktor Horvat Nastop pevcev in godcev, kmečka gostija in še kaj! Letošnje, že 20. tradicionalno Kurentovanje s karnevalom se po pestrosti prireditev ne bo razli- kovalo od prejšnjih. Organizacijski cKlbor te velike kulturno turistične prireditve načrtuje za 23. januar nastop ljudskih pevcev in godcev — prireditev bo v gledališču v Ptuju, 14. februarja pa bodo izvedli pravo kmečko gostijo. Da bi bila tokrat res prava gostija, so povabili mlade pare, da se prijavijo in sklenejo zakonsko zvezo po starih kmečkih običajih, ki marsikje že tonejo v pozabo. Tako si Folklorno in Turistično društvo Ptuj prizadevata za ohranjanje tradicij naših babic in dedov. Obe društvi sta tudi organizatorja vsakoletnih prireditev na pustno ne- deljo in na pustni torek. ~ Na pustno nedeljo — L marca, bo tako kot je že običaj, dopoldan nastop etnografskih skupin od blizu in daleč. Iz domovine in tujine. Seveda je sedaj težko reči. katere skupine bomo poleg domačih vi- deli v Ptuju, saj dogovori o sodelovanju še niso dokončno sklenjeni. V popoldanskem karneval- skem sprevodu pa bo nastopilo okrog 30 skupin delovnih organizacij, društev, šol in posameznikov. Seveda pa se b(xlo v organizacijo skorajda vseh prireditev vključili ludi gostinci. — V privatnem in družbenem sektorju, ki vsako leto poskrbijo za go- stoljuben sprejem 40.000 gostov, ki prihajajo na nedeljske pustne prireditve v Ptuj. N. D. Starka počiva v Veliki Nedelji Kje so že časi. ko so po žele- zni-ških tirih drvele lokomotive na paro in puhal^oste oblake dima, saj in isker. Tisti, ki .se .še spo- mnimo teh črnih lokomotiv, mo- ramo priznati, da je bil takrat pogled na vlak w)lj zanimiv, morda tudi vožnja z njim bolj pestra. V temje^otovo tudi vzrok, da predstavljajo takratne loko- motive sedanjim rodovom pravo zg(xlovinsko vrednost. Eno takih odsluženih lokomotiv so pred kratkim »raz.stavili« v Vehki Nedelji, ob cesti proti Ormožu, predtem paje nekaj let že počivala na mariborski železniški postaji. Sedanjih električnih in dizelskih lokomotiv gotovo ne bomo tako raz-stavili, ko brat za raz^tapljanje vodnega stekla. Tednik 10. 7. 1980). Nadaljevanje prihodnjič Delavci pri rekonstrukciji tovarne leta 1963. Foto arhiv Tednika 8- NAŠI DOPISNIKI 15. januar 1981- tednik Mladi v Malahorni Mladi v kraju Malahorna živijo na dokaj medsebojno odmaknjenih kmetijah pi.h.Hskega predela nad Oplotnico. Trdo kmečko delo je samo v i/jcmmh primerih dovoljevalo srečanja tamkajšnjih prebivalcev, med j katerimi je tudi precejšnje število mladih. I Da bi prekinili mrtvilo v družabnem življenju, so mladi v sodelo- j vanju s sosednjimi naselji (iorica in Bre/je ustanovili enotno osnovno organizacijo ZSMS Malahorna—Ciorica—Brezje. Osnovna organiza- cija sedaj deluje že tri leta. njena aktivnost paje rasla in padala, odvisno od števila mladih iz teh krajev. Skromni rezultati iz kmetijstva, nekoliko boljši iz gozdarstva so vzrok, da mladi v teh krajih ne ostajajo za stalno doma. tem več odhajajo v industrijske kraje občine Slovenska Bistrica, od tu sc najbolj vztrajni na delo vozijo vsakodnevno in zato porabijo velik del dneva. Ob pogostih menjavah kadrov so bili tudi delovni uspehi te osnovne organizacije spreminjajoči, prav gotovo pa dovolj močni, da so krajani v Malahorni. (jorici in Brezju na Pohorju začutili njihovo prisotnost in z njimi zaživeli boljše čase tudi na družbenopolitičnem in kulturnem področju. Pomemben prispevek kraju so mladi dali tudi z organizira- njem skupnih delovnih akcij, usmerjenih predvsem na urejanje med- krajevnih cest. Med najpomembnejšimi akcijami pa je bilo odkritje spomenika borcu NOB Viktorju Pisniku v kraju Malahorna, ob tem so prevzeli tudi skrb za nadaljnje vzdrževanje in urejanje okolja. Kljub temu. da sc mladi pri svojem delu srečujejo z pomanjkanjem prostorov za sestajanje, sestajajo se kar po domovih svojih staršev, redno organizirajo sestanke in proslave ob vseh pomembnejših praznikih. Poskrbeli so tudi za novoletno obdarovanje predšolskih otrok. Prav gotovo najbolj bogato paje spoznanje, da so uspeli vzpostaviti dobre odnose vaščanov pri organiziranju raznih prireditev in tudi delovnih akcij. Tesneje pa so se povezali z mladimi iz drugih krajev občine Slovenska Bistrica. Viktor Horvat Klic na pomoč v skupnem interesu Novoletna želja prebivalcev iz cirkulanskega in leskovškega predela asfaltirane ceste Cirkula- ne—Ptuj, čez Okič in Videm ter asfaltirane ce- ste Ptuj—Videm—Okič—Cirkulane, pa tudi voznikov tovornih in osebnih avtomobilov in njihovih sopotnikov, v obeh smereh po tej cesti, je in ostane za to in za naslednje zime, da bi naj redno plužili sneg. To naj bo zapisano v pro- gramu del delovne organizacije — Komunalne- ga podjetja Ptuj, saj je to del obvezne skrbi za varnost vožnje in pešhoje vseh koristnikov te ceste. Splošno je namreč znano, da pelje ta cesta čez Okič, to je hriboviti predel Haloz, po ostrih in strmih ovinkih, čez zaledenele dele ceste; tu- kaj je velik cestni promet motornih vozil po dnevu, v mraku in ponoči, pa tudi pešcev, ot- rok na poti v šolo, delavcev na poti v službo, mlajših in odraslih prebivalcev na poti na avto- busno postajo in dalje po opravkih v Cirkula- ne, Leskovec in Ptuj. Ko izostane po tej cesti pluženje novozapa- dlega snega, so se vozniki motornih vozil, vpre- ge in pešci prisiljeni prebijati po nepluženi cesti in v najboljšem primeru po gazi izza lažjega ali težjega tovornega avtomobila in poznejših vo- zil; večina voznikov pa nekaj dni počaka, ko bo mogoče brez posebnega tveganja priti na svoj cilj čez Okič. Ožja ali širša gaz motornih vozil ostane nekaj dni odtočni jarek za vodo staljenega snega, čez noč pa nastane iz tega odtočnega jarka gladka ledena površina, ki pomeni resno nevarnost za voznike motornih vozil, ki tvegajo, da se pov- zpnejo na vrh v Okiču, enako zjutraj za šolarje in delavce na poti na avtobus, v mraku, po ne- zgaženem snegu na obeh straneh gazi ali po sne- gu med kolnikoma, zvečer pa zopet za pešce, ki jih v temi pripelje avtobus v smeri Leskovca ali Cirkulan in Pristave iz smeri Cirkulan, Da seje marsikdo v teh pogojih, otrok—šolar in odrasli znašel na tleh v odtočnem zamrzlem jarku ni potrebno posebej poudarjati. Vsak objektivni voznik ali potnik po tej cesti, v takih okoliščinah, v Halozah, bo vse te na- vedbe lahko potrdil in soglašal z javnim klicom na pomoč. Redno pluženje novozapadlega sne- ga na tej cesti je potrebno, ko v navedenem pri- meru ne pomaga nagib ceste za odtok snežnice s cestne površine, saj se tudi deževnica v ugo- dnejših vremenskih razmerah razliva po površi- nah ceste, v zimskem času pa tukaj nastaja za voznike in pešce ter za vozila resno nevarna le- dena površina. Upanje je, da bo ta javni klic na pomoč dose- gel tudi odgovorne in pristojne za javni cestni promet v haloškem predelu, kjer poteka promet za oskrbo z mlekom (Mlekarna Ptuj), z mesom (,,Perutnina Ptuj), z gradbenim materialom, z osebnim prometom vseh, ki so tukaj doma in vseh drugih, ki so navezani na to asfaltirano ce- sto. J. V. Delo konference mladih v vzgoji in izobraževanju pri OK ZSMS Ptuj v petek in soboto. 26. in 27. decembra, je bil organiziran dvodnevni seminar konference mladih vvzgoji in izobraževanju.kisejeodvijal v Klubu mladih Ptuj. Seminarje vodila pred- sednica konf mladih v vzg. in izobraževanju (KMVI) Diana Bohak. Predložen je bil naslednji program: 1. Mednarodni položaj SFRJ 2. Usmerjeno izobraževanje 3. .Štipendijska politika, kadrovske potrebe v občini 4. Priprava in vodenje sestankov 5. SLO in DSZ 6. Samoupravljanje na šoli 7. Aktualne naloge K M VI V KM VI so združene OO ZSMS iz šol. Ve- činoma smo bili osnovnošolci, nekaj udele- žencev paje bilo tudi iz srednjih šol. Žalostno paje to. da se predavanj niso udeležili delegati iz najbližjih šol. Učenci smo povabljenim to- vari.šem izraznih področij zastavljali vprašanja t e r s e pogo v a rj a I i o t eža va h v sa mou pra v Ij a nj u na šolah. Izvedeli smo nekaj več o mednarodnih od- nosih. o interesih velesil, o nalogah neuvršče- nih. o vojnih žariščih in hladnih vojnah. Pre- daval je tov. Dimče Stojčevski. O usmerjenem izobraževanju je predavala tov. Meta Pukla- vec. Seznanila nas je s sistemom usmerjenega izobraževanja. V prvih dveh letih je za vse usmeritve predvidenih 2000 .šolskih ur, od tega le 500 specifičnih za izbrano usmeritev. Zato se je možno šele po dveh letih odločiti za poklic, čeprav prepisovanje iz ene usmeritve v drugo ni zaželjeno. Velik povdarek bo dan predmetu osnovne tehnike in proizvodnje. Vsak učenec bo moral v prvih dveh letih vsako leto opraviti 14 dnevno prakso v proizvodnji in bo resnično postavljen v vlogo delavca-proizvajalca. Predmet samoupravljanje s temelji marskizma sc bo ocenjeval opisno. Pri oceni bo upoštevana ludi učenčeva dejavnost in prizadevnost v iz- venšolskih dejavnostih. V Ptuju bomo izobraževali v petih ustano- vah: ekonomski, družboslovni, kovinsko pre- delovalni. metalurški in kmetijski. Mogoče pa nam bo uspelo dobiti tui dislocirane oddelke v zdravstveni, matematično naravoslovni in pe- dagoški usmeritvi. Za dislocirane oddelke pa tečejo še usklajevanja v regiji, predvsem z Mariborom. Sprejel bo tudi nov zakon o oce- njevanju. izpitnih rokih in vpisu. Izvedeli smo tudi veliko o štipendiranju. Imamo tri vrste ■štipendij: kadrovske, kijih razpisujejo marca in aprila delovne organizacije, če-le te ne dobiš, šele tedaj lahko prosiš za štipendijo iz združe- nih sredstev. Podeljujejo jih glede na dohodek družinskega člana. Učenci in študentje lahko dobimo ludi Titove štipendije. O tej temi je predavala lov. Cita Koslrevšek. Seznanili smo se tudi o tem. kako pripra- vljamo in vodimo sestanke, kako pritegnemo ostale k razpravi, ki naj bodo kratke, jasne in jedrnate. S tem delom nasjeseznanil tov. Franc Zadravec. Z nalogami s področja SLO in DSZ nas je seznanil tov. Meglič. Seznanil nas je tudi s sistemom izobraževanja v vojaških šolah, (jlavni povdarek je dal sistemu SLO in DSZ v šolah in sodelovanju učencev pri temu. Učenci bi morali imeti svojega delegata v komiteju za l.O in DSZ in vsi bi morali bili seznanjeni z nalogami v izrednih razmerah. Ugotovili smo, da se v vseh šolah to ne izvaja dosledno. S samoupravno organiziranostjo na šolah in vlogo učencev pri tem. nas je seznanil tov. Joco Tarbuk. Ob koncu .seminarja smo sprejeli določene sklepe. Na vseh osn.šolah moramoorganizirati mladinske ure o usmerjenem izobraževanju in o tem seznanili vse učence osnovnih razredov. Pomagali nam morajo mentorji in razredniki. S pomočjo strokovnjakov s posameznih področij bi naj pripravili predavanja o vojaških pokli- cih. štipendijah, samoupravljanju itd. Organi- zirati moramo tudi razprave o nadaljnjem razvoju pionirske organizacije, seveda s po- močjo mentorjev. Gradivo je bilo objavljeno v Mladini. Mladinci se moramo v vseh ak- tivnostih povezovati s pionirji. Vse osnovne šole naj redno pošiljajo delegate na javne tri- bune. ki jih organizira občinski center, mar- ksističnih krožkov in na šolo mladih peres, ki JO organizira Občinski center za obveščanje in propagando. V nekaterih šolah so že ustano- vljeni marksistični krožki, ki aktivno delujejo, v ostalih pa jih še moramo ustanoviti. Mentorji so lahko ludi učenci iz srednjih šol. V šolah moramo vprašati učence ali so za- interesirani za MDA. ker bi potem poskusili organizirati pionirsko brigado. Tako smo uspešno zaključili seminar. Marijica in Danica Šeruga, OS Videm pri Ptuju, dopisniški krožek Srečanje starejših krajanov Ob koncu leta, 26. decembra 1980 smo v naši krajevni skupnosti povabili vse nad 70 let stare krajane ter člane Zveze borcev našega terena na srečanje ob koncu leta. Pester kulturni program so izvedli pionirji naše KS pod vodstvom lovarišic učiteljic. Posebno lepo je izzvenela pesem o Jugoslaviji. V imenu krajevne skupnosti je navzoče pozdravil Vlado Šilak. predsednik sveta krajevne skupnosti. Vsem prisotnim, predvsem pa članom ZB seje zahvalil za vse kar so žrtvovali za svobodno domovino in jim zaželel v letu 1981 veliko zdravja in sreče. Program je nadaljeval tamburaški orkester DPD Svoboda Ptuj, ki je zaigral več pesmi pod vodstvom dirigenta Franca Hribernika. Po programu je bila skromna zakuska ob kateri so se prisotni poveselili in zaželeli srečno novo leto. V imenu starejših občanov in članov ZB .se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sodelovali pri izvedbi programa in pogostitvi. Posebej sose izkazale mladinke iz naše KS, ki so pripravile dvorano in pomagale pri strežbi. Martin Kokol Letovanje pionirjev iz Svetozareva v času od 7. do 30. januarja '81 bodo v zimsko rekreativnem središču občine Slovenska Bistrica, pri Treh kraljih na bistriškem Pohorju, na počitnicah dve skupini, s po dvajset pionirjev, predstavnikov osnovnih šol iz pobratene občine Svetozarevo. Osnovni namen takšne izmenjave letovanj pionirjev iz pobratenih očbin je utrjevanje bratskih in prijateljskih vezi. spoznavanje gospo- darskega in drugih oblik razvoja občin in tudi ta. da se pionirji sveto- zarevske občine preizkusijo v zimskih športih. Mnogi med njimi bodo prav tukaj spoznali osnove smučanja. Prvič se bodo seznanili tudi z gospodarskim, kulturnim in zgodovinskim razvojem občine Slovenska Bistrica. V času bivanja v bistriški občini bodo obiskali tudi nekatere kraje. En dan pa bodo preživeli na domovih svojih vrstnikov. Tega dne bodo .skupno z njimi odšli v šole. kjer se bodo seznanili z delom in življenjem v njih. Mladi iz Svetozareva bodo organizirali poseben pohod od Treh kraljev do Osankarice. kjer si bodo ogledali spominski muzej NOB. Od tukaj bodo nadaljevali pohod do Treh žebljev, na kraj poslednjega boja legendarnega Pohorskega bataljona. Tukaj bodo položili venec in izvedli kulturni program. Ob zaključku letovanja pa bodo kot že nekaj let nazaj, povabili vrstnike bistriške občine na letovanje v poletni rekreacijski center občine Svetozarevo, v Buljarice pri Petrovcu na moru v črno- gorskem primorju. Viktor Horvat Upokojenci MIP Leto je minulo in naše podjetje Merkalor-Izbira-Panonija pod skupnim imenom MIP nas je 24. decembra 1980 povabilo na srečanje upokojencev in nas pogostiloob zaključku leta. Direktor Franc Tomanič nas je pozdravil v imenu združenega podjetja in nam zaželel zdravja, sreče in uspehov polno novo leto 1981. Seznanil nas je z uspehi podjetja MIP v preteklem letu. Iz poročila smo lahko razbrali, da so dobro gospodarili, saj so planirani promet v letu 1980 prekoračili za 289 milijonov din. Seveda gre tu precej na račun podražitev raznega blaga. Kljub težavam in pomanjkanju nekaterih artiklov, seje podjetje trudilo ustreči polrošnikovim željam po blagu, ki ga je večkrat primanjkovalo. Tovariš direktor nas je ludi seznanil z novimi investicijami, predvsem ogradnji novih trgovin in modernizaciji že obstoječih ter skladišč. MIP šteje danes že 13255 aktivnih delavcev in okrog 100 upoko- jencev, ki smo ponosni, ko vidimo uspehe naših namestnikov. V letu 1981 jimželimoševelikodelovnih uspehov.Tudi Ferdo Lovrec nam je čestital k novemu letu in nam razdelil darilne bone in časopis Informator, v njem so izčrpni podatki o poslovanju podjetja. Za vse to se upokojenci MlP-a najlepše zahvaljujemo. Seznanil nas je tudi o možnosti kori.ščenja nji- hovih letovi.šč. seveda pred in po glavni sezoni. Za ta letovanja sprejema prijave odbor za rekreacijo pri MIP-u. Ob tej priložnosti se v imenu upokojencev zahvalim za izlet, ki nam gaje MIP organiziral vmesecu juliju. Pod vodstvom tov. Petka smo si ogledali Kumrovec. Čateške toplice, kjer smo se nekateri kopali, medtem pa so nam mip-ovi kuharji pripravili odlično kosilo. Obiskali smo tudi Oločcc na Krki. Ves čas smo veselo prepevali in se zadovoljni vrnili v naš stari Ptuj. Takšnih iskrenih stikov in akcij si želimo še v bodoče. Upokojenci MlP-a (K. M.) Sodelovanje med COF in mladinskimi organizacijami, ki delujejo v krajevnih skupnostih o delovanju mladinskih organizacij je v na- šem časopisu kar precej napisanega. Opažamo, pa, da se s prispevki oglašajo le nekatere osnov- ne organizacije mladine, čeprav vemo, da se s težavami, uspehi in neuspehi srečujejo tudi drugod. Kdo je torej kriv, da nismo obveščeni z delo- vanjem mladine na vseh področjih, v vseh o.s- novnih organizacijah mladine? V centru za obveščanje in propagando smo že dalj časa razmišljali, kako pričeti reševati pro- bleme, ki se pojavljajo na področju obveščanja v mladinskih organizacijah, v krajevnih skup- nostih. Večina članov centra za obveščanje in propagando nas deluje tudi na tem področju in zato poznamo probleme, s katerimi se srečujejo mladi v KS. To so največkrat prostorske in ka- drovske težave, pa tudi (ne)povezanost med vodstvom OO ZSM in ostalimi člani, sodelova- nje med ZSM in ostalimi DPO in društvi v KS, druge mladinske organizacije se že leta vrte ok- rog nerešenih problemov — kdo bi sploh pomi- slil na obveščanje? In ravno dobra obveščenost vseh članov mla- dinske organizacije ter vseh, ki pri svojem de- lovanju prihajajo v stik z mladino, bi lahko mnogo prispevala k hitrejšemu in uspešnejšemu reševanju težav. V centru za obveščanje in propagando smo ustanovili skupino za obveščaje znotraj po- dročne konference mladih v krajevnih skupno- stih. Lansko leto, konec novembra in v začetku decembra je ta skupina sklicala dva posveta za mladince — informatorje. Obeh posvetov se je udeležila približno tretjina vabljenih. Neus- peh?! Resda smo v centru pričakovali večji od- ziv na naša vabila, vendar smo kljub temu z začetnim sodelovanjem zadovoljni. Na oba po- sveta smo povabili mladince-referente za in- formiranje, oz. predsednika OO ZSM, udeležili so se jih večinoma predsedniki. Z njimi smo se najprej pogovarjali o tem, kakšne so naloge komisij za obveščanje v OO ZSM in kaj te ko- misije trenutno res delajo. Obveščanje je v veči- ni mladinskih organizacij še vedno omejeno predvsem na raznašanje vabil za sestanke, pisa- nje plakatov za mladinske plese. V nekaterih osnovnih organizacijah pa so že storili korak naprej, saj občasno izdajajo glasila. Vemo, da izdajanje glasila ni preprosta nalo- ga. Zahteva veliko truda, pa tudi časa, ki ga morajo mladi žrtvovati preden je glasilo dokon- čano. Mnogokrat pa nato končen uspeh ni tak- šen kot smo pričakovali, saj so informacije v glasilu zastarele nezanimive. Zato smo se dogo- vorili, da glasila mladinci izdajajo občasno npr.: (ob krajevnem prazniku) in se pri izdaja- nju glasila povežejo tudi z ostalimi DPO in dru- štvi ter osnovno šolo, ki delujejo v krajevni skupnosti. Z udeleženci smo se dogovorili, da se bomo sestajali vsaka dva meseca. Drugi mladinci namreč menijo, da je b^še, da v centru za ob- ve.ščanje in propagando zberemo podatke o de- lovanju mladinskih organizacij in jih mi nato posredujemo širši javnosti. Mladinci — referen- ti za obveščanje, oz. tisti, ki se bodo vseh se- stankov udeleževali nam morajo posredovati zanimivosti, ki so se v minulih dveh mesecih zgodile v njihovih sredinah, hkrati pa vam mo- rajo okvirno povedati, kaj nameravajo početi v naslednjih dveh mesecih. S sodelovanjem med COP-om in osnovnimi organizacijami mladine smo pričeli, gotovo se vam bo še kje zataknilo, toda z dobro in močno voljo nam bo tudi obveščanje v teh sredinah uspelo izboljšati in predvsem približati vsem mladincem (in ostalim , ki to želijo). Slavica Pičerko Vstopnice za kopanje po nižjih cenah v ptujskih toplicah so bile za praznovanje starega in novega leta v.se rezer- \aLijc ra/prodanc. pa ludi .število kopalcev .seje v teh dneh precej povečalo, saj je bilo dnevno kar 500 kopalcev. Množičen obi.sk toplic pričakujejo tudi sedaj, ko smo /ačcli s tritedenskimi šolskimi počitnicami. Dnevno je sedaj \ ptujskih toplicah ob delovnikih 200 in več kopalcev — k temu so mnogo prispevale tudi cenejše vstopnice za kopanje, kijih lahko delovni ljudje m občani občine Ptuj dobijo v delovnih organizacijah ali delovnih .sku- pnostih kjer delajo ali pa v krajevnih skupnostih kjer živijo. Vstopnice za kopanje so cenejše /a 10 dinarjev pri odraslih in mladini, pa še opozorilo, da si lahko \ stopnice /.a kopanje kupite v skupnih službah krajevnih skupnosti mesta Ptuja v .ladranski ulici. Povedali so nam namreč, da iz zunanjih krajevnih skupnosti ni bilo nikoli interesentov — res paje. da sijih tudi krajani zunanjih krajevnih skupnosti priskrbijo \ Ptuju ob laki ali drugačni priložnosti. Ko smo /e pri toplicah naj zapišem še k), da tudi fizioterapija dobro teče in jc dnevno povprečno 30 pacientov — urediti pa bo seveda potrebno še primerne piiisiore/a vaje (iclov adnico). N. Kotar Odgovor na članek »Deska s plakatom namesto šipe" OBJAVUENO V 1. LETOŠNJI ŠTEVILKI TEDNIKA NA STRANI 10 Hvalevredno je iskanje napak in kritika, kije umestna. Ob sliki in tekstu članka »deska s plakatom namesto šipe«, pa bi prizadeti le radi nekaj pript>mnili. Naročilo za popravilo šipe je bilo poslano v steklarno takoj, ko je bila šipa razbila, vendarob pomanjkanju tega in onega, tudi stekla ni bilo v zalogi. »Obč;(Vii se šalijo, da bodo morali najbrž prispevati potreben delež /a novo šipo« — lako v tekstu, mi v šoli pa bi bili hvaležni, če bi nam ta-isti občani poslali kar manjkajočo šipo. če je mi zaradi pomanjkanja na ir/išču ne moremo dobiti. Kar zadeva samozaščito pa še to: Šola ima dvojna vrata, tudi notranja so zaklenjena. Morda paje trdnost lesa le večja od trdnosti šipe? Priporočamo tovarišu dopisniku, da se'.)glasi v prihodnje na kraju dejanja, na pogovor s »kršitelji«, preden jih s sliko in tekstom ožigosa v javnosti. kolektiv OŠ Kidričevo tednik -15. januar 1981 TELESNA KULTURA IN SPORT - 9 Leto 1980 so pričeli strelci (foto B. Rode> Izjemno uspehi so bili mladi motokrosisti (foto B. Rode) V Ptuju je priSo do odločitve o mladinskem (klavnem prvaku (foto Ciani) POMEMBNEJŠI TELESNOKULTURNI DOSEŽKI IN PRIREDITVEV LETU 1980 ' v letu. ki seje začelo, želimo na. telesnokultumem področju ob približno enakih sredstvih kot v letu 1980 obdržati tudi enako ra- ven dejavnosti in posku.šati doseči kvalitetnejše premike tako na športnorekreativnem kot špor- tno-tekmovalnem področju ter zlasti na polju čiste rekreacije. Zato vam želimo v današnji šte- vilki obuditi spomin na po- membnejše telsnokulturne, špor- tne dosežke in prireditve v letu 1980. JANUAR V začetku januarja smo v no- vem strelišču za zračno orožje pri telovadnici Mladika izvedli re- publiško prvenstvo v streljanju s standardnim zračnim orožjem. Normo za nastop na državnem prvenstvu .so od strelcev in strelk ptujske občine dosegli Trstenjak, Inanovič. Lazar in Planine. Od dosežkov pa velja omeniti dve prvi mesti Učakarjeve. Zatem smoodličnoorganizirali in izvedli tradicionalni turnir re- publik in pokrajin v streljanju s standardnim zračnim orožjem, novo streli.šče je zelo dobro pre- stalo preizkušnjo najboljših jugo- slovan.skih strelcev in strelk. N a odprtem prvenstvu Zagreba v namiznem tenisu, kije neuradno državno prvenstvo za pionirke in pionirje, so predstavnice NTK Petovia dosegle uvrstitve v polfi- nale. kar je lep dosežek. Ligaška tekmovanja so potekala le v ko- šarki. FEBRUAR V začetku februarja je strelec" Alojz Trstenjak na DP v Zenici osvojil naslov jugoslovanskega mojstra. Na DP v šahu za članice je Tatjana Vaupotič. članica §D MIP, dosegla delitev 12. do 15. mesta in bila najbolj.ša debitantka in najbolje uvrščena predstavnica naše republike. Športni delavci Plavalnega kluba Toplice so ob širši pomoči v Ptujskih toplicah odlično izvedli finale pokala Plavalne zveze Ju- goslavije. Kegljavka Silva Razlag se je po vrsti izločilnih turnirjev uvrstila v državno reprezentanco. Ustano- vili smo Atletski klub Ptuj. MAREC Aeroklub Ptuj je dobil novo jadralno letalo DG 100 Elan. Strelec Štefan Laura je osvojil občinsko Zlato puščico. Šahistka Lidija Horvat je na republiškem prvenstvu za pionir- ke o.svojila drugo mesto. Športni delavci PK Toplice so se znova izkazali kot odlični organizatorji, tokrat z izvedbi^ absolutnega pr- venstva Plavalne zveze Jugosla- vije. Pričela so se ligaška tekmo- vanja v nogometu in rokometu, s tekmovanji pa so pričeli tudi kartisti in motokrosisti. APRIL Aprila smo izvedli spomladan- sko občinsko jirvenstvo v krosu v Cirkulanah. Sahisti ŠD Izbira so na republiškem p)okalnem tek- movanju osvojili peto. šahistke pa tretje mesto z enakim številom tiK-ic kot zmagovalke. Na D P v namiznem tenisu v Splitu .so igralke ^viTK Petovia osvojile še- .sto mesto. Nadaljevala .so se liga- ;ška tekmovanja. MAJ V tem me.secu smo izgubili na- jdražjega prijatelja telesne kultu- re in šfK)rta tovariša Tita. Tudi športniki, športnice in telesno- kulturni delavci smo obljubili, da ne bomo stopili s poti. ki smo si jo začrtali pod njegovim vodstvom. Na Korantovem pokalu, tradi- cionalnem tokmovanju letalskih modelarjev v Markovcih. .so sla- vili Celjani pa tudi Ptujčani niso ostali brez prvih mest. Pionirke RK Drava so v finalu republi- •škega tekmovanja .šolskih špor- tnih društev osvojile tretje mesto. V skupini A medobčinskih nogo- metnih rekreacijskih lig je zma- gala Hajdina. JUNIJ V juniju so sc končala ligaška tekmovanja v rokometu in nogo- metu. Članice RK Drava so iz- padle iz severne skupine 11. ZRL. nogometaši Drave pa iz enotne republiške lige ter povzročili ve- liko skrbi nogometnim delavcem ptujske občine. Nogometaše- m—rekreativcem Hajdine uvrsti- tev v finale republiškega tekmo- vanja za zmagovalca rekreacije ni uspela. Atleti in atletinje Ptuja so se izkazali na RP za starejše mla- dinke in mladince. Na dirki za DP v kartingu na kartodromu v Hajdošah je med mladinci v kategoriji do 100 ccm zmagal tekmovalec AMD Ptuj Armando Hvala. Strelci in strelke .so se solidno uvrstili na RP v streljanju s pištolami. Igralke N-TK Petovia so se po reorganizaciji tekmovalnega si- stema z zmago na kvalifikacij- skem turnirju v Ptuju uvrstile v medrepubliško namiznoteniško ligo. lahko jo imenujemo druga zvezna liga. JULIJ Lidija Horvat je zmagala na RP v šahu za mladinke, ki je bilo v Ptuju. Solidno pa sta se uvrstili tudi Jasna Pavlin in Tatjana Va- upotič. Silva Razlag je kot članica državne reprezentance nastopila na SP v Romuniji. Kot debitantka si vidnejšega uspeha ni mogla obetati. Letalski modelar Oto Velunšek je na D P v Pančevu ob zmagi postavil tudi novi državni rekord. Na.svetovnem prvenstvu letalskih mtnlelarjev na Poljskem je rekord še izbt)ljšal. dosegel zelo dobro 12. mesto, kasneje pa seje izkazal tudi na evropskem prvenstvu, kije bilo v Mostarju. Peter Alič je na SP letalskih modelarjev osvojil 22. mesto. Atletinja Marija Šešerkoje na DP za mladinke osvojila tri peta mesta. Padalci A K Ptuj .so na RP uvrstili ekipno drugo mesto. Vindiš pa je bil tretji med posa- mezniki. Na DP v šahu za pi- onirke je Horvatova dosegla de- litev drugega in tretjega mesta. Na RP v streljanju na glinaste golobe so strelci SD Mercator dosegli normo za nastop na D P. V tem mesecu beležimo združitev petih selekcij NK Drava in NK Alu- minij v enotno selekcijo Ptuj. AVCJUST Na sedmem ptujskem padal- skem pokalu Podlehnik 80 je v kombinaciji dnevnih in nočnih skokov zmagala ekipa Maribora, med posamezniki pa Kranjec iz Murske Sobote. Vindiševa in Še- šerkova sta na RP za članice v atletiki osvojili tretji mesti. AMD Ptuj je uspešno izvedlo mednar(xino tekmovanje v kar- tingu za nagrado Ptuja in v poča- stitev občinskega praznika. Špor- tnih prireditev v okviru praznika je bilo več. Motorni piloti AK Ptuj Krepfl. Cestnik. Hojnik in Kralj so na najpomembnejšem tekmovanju jugoslovanskih motornih pilotov. Jugoslovanskem aeroralliju za pokal maršala Tita. dosegli izje- men uspeh. Posadka Krapfl —Cestnik je zmagala, dvojica Hojnik — Kralj pa je bila druga. Začela so se ligaška tekmovanja v rokometu in nogometu. SEPTEMBER V tem mesecu .so se nadaljevala ligaška tekmovanja v rokometu in nogorrietu ter tekmovanja v re- publiških in državnih prvenstvih v atletiki, motokrosu in kartingu. Na finalnem tekmovanju za atletski pokal Slovenije je Marija Šešerko zmagala v skoku v dalja- vo. Letalski modelarji AK Ptuj so osvojili Štajerski pokal. OKTOBER Obiskali so nas člani jugoslo- vanske A reprezentance v alp- skem smučanju. Proglasili .smo najboljše v delavskih športnih igrah — to sta in Perutnina. V finalu APJ je Sešerkova osvojila tretje mesto v skoku v daljavo pri starejših mladinkah. Na jesen- skem občin,skem prvenstvu v krosu je sodelovalo 308 udeleženk in udeležencev, največ v mlajših kategorijah. Rokometašice RK Drava so v četrtfinalu pokalnega tekmovanja RZS premagale naj- boljšo slovensko ekipo — Alples iz Železnikov NOVEMBER M(xlelaiji AK Ptuj so drugič zapored osvojili mednarodno tekmovanje Pokal republike v Zagrebu. Rokometašice Drave so po pt^daljšku izgubile f>okalno polfinalno srečanje z Novim me- stom. s {X)razom proti Burji pa izgubile jesenski naslov v repu- bliški ligi. Nogometa.ši Ptuja so osvojili jesenski naslov v vzhodni skupini republiške lige. Slabo vreme je prekinilo srečanja v vseh nogometnih ligah, tudi rekreacij- skih. AK Ptuj je pridobil novi hangar. Ekipa šahov.skega društva MIP je v republiški ligi osvojila prvo mesto in se tako uvrstila v drugo zvezno šahovsko ligo. Tatjani Vaupotič po dodatnih partijah ni uspelo osvojiti naslova mojstra šaha. Tone Novak je osvojil republi- ški naslov v boksu v težki kate- goriji. S tekmovanjem so končali kartisti in motokrosisti z državnim in republiškim naslovom mladih motokrosistov AMD Ptuj. DECEMBER Mladinke RK Drava so na zimskem republiškem prvenstvu osvojile drugo mesto. V počasti- stev Dneva JLA smo izvedli šte- vilne športne prireditve, med nji- mi tudi ekipno prvenstvo LAO v -šahu. Ob omenjenih pomembnejših športnih dosežkih in prireditvah pa smo v ptujski občini izvedli veliko tekmovanj na občinski ravni v vseh starostnih kategori- jah. akcij rekreativnega značaja — skratka dejavnost je bila dokaj široka in pestra. Pričakujemo da bo tako tudi v letu 1981, morda celo bolje. L kotar Nogometaši so se združili po izpadu Drave (foto B. Rode) Na občinskih krosih je največ mladih (foto B. Rode) Namizni tenis je zamenjal rokomet v dnigi ligi (foto L. Can^o) Za stanovanje je potrebno varčevati Skoraj ni družine, ki bi lahko z lastnimi sredstvi kupila stanovanje aH zgradila hišo, zato bi vas želeli seznaniti z možnostmi namenskega varčevanja za stanovanje pri temeljnih bankah združenih v Ljubljansko banko. Varčujete lahko z rednimi mesečnimi . pologj ali z enkratnim pologom. Varčevati je potrebno vsaj dve leti. Pravico do posojila za stanovanje si lahko pridobite tudi s prodajo prihranjenih deviznih sredstev in vezavo njihove dinarske protivrednosti ali z vezavo dinarjev. Če se odločite varčevati za stanovanje ali hišo z rednimi mesečnimi pologi, dobite npr. po štirih letih na privarčevani znesek kar 200 % posojila in še 40 % za ohranjanje realne vrednosti hranilne vloge. Na vsa vprašanja o varčevanju vam bodo odgovorili v vaši banki. 10-NAŠI DOPISNIKI 15. januar 1981 - TEP|HK D(K,ODKI IZ M(Xlt:(;A OTRO- ŠTVA Ko še nisem hodila v k)lo, sta moja starša delala v tujini. Kadar sta za praznike prišla domov, sta nama pripovedovala, da bova tudi midva šla z njima. In res sta naju vzela s sabo. Ko smo prišli tja, z bratom opazovala planinsko me- sto. Po tednu dni sva se navadila na ta kraj in zdelo se nama je, da sva doma. Nekega dne nama je mama kupi- la veliko plastično ribo. Riba je bila na baterije in je plavala v vo- di. Razmišljala sva, kje bi bilo do- volj vode, da bi lahko plavala. Na- to sva se spomnila na park, v ka- terem je bil velik bazen, ki je bil globok pol metra. Veselo sva gle- dala v vodo in se smejala ribi, ko je plavala. Naenkrat se je riba sre- di bazena ustavila. Pokvarila seje. Žalostno sva se pogledala in pomi- slila, kako bo mama huda. Nato je brat veselo zakričal: „2e vem, že vem, kaj bova storila 1." Podvi- hal je hlačnice in šel v vodo po ri- bo. Ko se je vrnil je bil že pri kra- ju, me je prosil, da bi mu podala roko. Ponudila sem mu roko, a mu je spodrsnilo in obadva sva čofnila v vodo. Ko sva vstala, mu je še enkrat spodrsnilo in spet sva padla v vodo. Končno sva z ribo prikobacala iz vode. Bratu sem za- bičala, da ga bom zatožila, ker je on kriv, da sem mokra. Bilo me je zelo sram, saj sva šla vsa mokra skozi mesto. Ljudje so se obračali za nama ter se smejali. Zvečer sva mami povedala, kaj sva doživela. Mami se je zdelo to smešno in ni kaznovala brata. ,,Se vama vsaj ne bo treba umivati pred spanjem," je dejala. Natalija Vogrinec 0§ Hajdina, literarni krožek POTOVALA SEM Z VLAKOM Zjutraj ob osmi uri smo šli z ma- mico, s sestrico in z očkom na morje v Split. Ko smo prišli na že- ležniško postajo smo si kupili vo- zovnico za petnajst dinarjev. Po- gledala sem na vozni red in sem videla, da bo vlak skoraj prišel. Počakali smo ga na peronu. Vlak je prišel in smo vstopili, nekateri so izstopili. Prometnik je dal znak z loparčkom in vlak je odpeljal. Skozi okno sem videla gozdove, vasi in travnike. Na postajah je vlak ustavljal. Bila sem lačna in sem si vzela malico. V vlaku sem se morala lepo obnašati. Nisem smela metati papirčkov skozi okno in po tleh. V vlaku se ne sme ska- kati me je opozorila mama in sem se usedla na mesto. Prišli smo v Split. Babica je bila vesela in tudi mi smo bili veseli, da se lahko kopamo. Romana Ercegovič, 2/a, OS Olga Meglič. Ptuj OPAZOVAL SEM SONCNI ZA- HOD Nekega popoldneva sem se dol- gočasil. Nisem vedel kaj bi počel. Tedaj sem pogledal skozi okno in videl kako zahaja sonce. Tam da- leč na zahodu se je nebo mavrično svetilo. Barve so se prelivale ena v drugo. Sonce je zahajalo in gledal sem v nebo kjer se je to dogajalo. Bil je zelo lep prizor. Sonce se je že čisto potuhnilo za hribe, ko me je p>oklicala mamica in mi rekla, da gremo k stari mami. Gorazd Gavez, 4/c, OS Tone Znidarič. Ptuj NAŠLA SEM MUCKA Nekega dne sem bila na parceli, kjer gradimo hišo. Okoli hiše se je smukal mladi mucek. Pobrala sem ga in odnesla domov. Dala sem ga v mojo posteljo in še sama legla k njemu. Ko je mama to videla je bi- la huda. Zahtevala je, da ga odne- sem nazaj. Jaz pa bi rada mucka obdržala. Končno mi je dovolila, tako je mucek pri nas že tri tedne. Podnevi je v dnevni sobi, zvečer pa je v kleti. Valerija Ilešič, OS Vitomarci REVŠČINA JE BOLEČA MOJA PRVA VOŽNJA Z LCTALOM Za vsakega je posebno doživetje vožnja z letalom. Tako je bilo tudi zame. Bilo je nekege poletnega dne. S prijatelji smo se odpravili v Mo- škanjce. Tam smo si ogledali žele- zniško postajo. Ogledali smo si tu- di letališče, kjer je bilo mnogo le- tal. Neki pilot nas je vprašal, če bi se radi peljali z letalom. Rek h smo, da bi se zelo radi peljali, am- pak nas jc preveč. Rekel je, da nič zato in da bo rekel še kateremu drugemu pilotu, da bi mu poma- gal. Spravili smo se v letalo. Zabr- nel je motor in že smo poleteli. Pe- ljali smo se tudi nad Ptujem. Iz le- tala smo si lahko ogledali prelepo Dravsko in Ptujsko polje, V Mo- škanjcih smo se zelo veseli skoba- cali iz letal, se zahvalili pilotoma in se odpravili domov. Vožnja z letalom je zelo prijetna, saj z višine vidiš svet pod sabo veliko lepše kot pa na zemlji. Jožek Zmauc, 6/b, OS Olga Meglič, Ptuj BILI SMO NA KOLINAH V soboto smo šli na koline. Ko smo prišli k stari mami smo se namalicali. Potem smo šli v hlev. Stric je zabodel pujska. Prašič se je še dolgo drl. Potem smo ga dali na mizo. Stric in očka sta mu naj- prej slekla kožo. Potem sta mu re- zala slanino. Nato pa še meso, je- tra in črevesa. Potem smo naredili krvavice in salame. Jedli smo kolinsko juho, pečeno me^, krva- vice, pecivo in kompot. Otroci smo gledali televizijo, odrasli pa so igrali karte. Domov smo šli ob 12. uri ponoči. Sašo Žitnik, 4/c, OS Tone Znidarič MOJ DOM Moj dom stoji na hribu čisto na koncu vasi Majšperka. Potem se začne vas Savinsko. Moj dom stoji v lepem okolišu. Od dreve^ je že odpadlo veliko listov, nekaj jih je še ostalo na drevesih, ki kljubujejo snegu in mrazu. Na hribu so veliki travniki in njive. Ko opazujem gozd, vidim kako je v čudovitih barvah. Moja hiša je vdika in bele barve. Ima šest velikih oken in nekaj ma- lih. Ima dva vhoda. Prvi vhod je iz verande drugi pa iz garaže. Ima štiri sobe. Imamo veliko garažo in štiri male kleti. V verandi imamo veliko sliko Triglava. Imamo pol- no rož in rožic. Imamo tudi velik balkon. Moja mamica dela v tovarni vol- nenih izdelkov Majšperk. Moja mamica je šivilja, ki šiva blago v vreče. To blago gre naprej v obde- lavo. Jaz popravljam športno ko- lo. Tudi se učim in pomagam ma- mici. Moj brat Peter hodi v prvi razred osnovne šole Majšperk. Rad dela matematiko in piše stav- ke. Mama čita razne knjige in Ve- čer. Moj ati dela v TGA Kidričevo. Dela v oddelku elektroliza. Moj najboljši kotiček je v moji sobici. V moji sobid imam razne stvari: „Knjige o zgodovini, knjige, razne pravljice in električni ,vlak. Igram se z vlakom, berem knjige in pišem spise. V moji sobici imam medvedka, ki leži na moji postelji. V moji sobid imam omaro in dva kavča. Z lego kockami gradim hi- še in mostove. Igram se tudi s ke- glji in žogo. Edvard Brglez, 3/b 0§ Majšperk PRVI /IMSKI DNEVI Ko sem se zbudila, sem pogleda- la skozi okno. Namesto žvrgolenja ptic, so neslišno padale snežinke. Zima, sem vesdo pomislila in od- šla zbuditi sestrico. Tudi ona se je razveselila. Najprej sem naredila nalogo potem pa sem se smučala. Prvi dan še ni šlo. Malo so bile krive smuči, malo pa moje noge. Potem sem odložila smuči in zače- la delati sneženega moža. Zazeblo me je in sem odšla noter. Mamici sem pripovedovala o veselih dogo- divščinah na snegu. Odšla sem v šolo. Z Lilijano sva se kepali. Ko sva prišli v šolo, sem odšla na kosilo. Tudi pri kosilu sva se pogovarjali o snegu. Kako lepo je, da imamo štiri le- tne čase in vsakega posebej se veselimo. Saška Sagadin, 3/b OS Majšperk BILA SEM NA OBISKU PRI VO- JAKIH Z vojaki sem se prvič srečala, ko sem hodila v prvi razred. Hodili smo v Ptuj in si ogledovali voja- šnico. Bile so nas same oči. Pa kaj ne bi, imeli smo kaj videti. Hodili smo od skupine do skupine voja- kov, ki so razkazovali orožje in strelivo. Smeli smo se spustiti v notranjost tanka. Skozi majhne li- nice smo kukali ven. Nismo se mo- gli ločiti od tanka, a kaj, ko so bili za nami še drugi šolarji. Peljali so nas v vojašnico. Najprej smo si ogledali razred, kjer se vojaki uči- jo. Smeli smo pogledati tudi njiho- ve spalnice. Vse je bilo lepo po- spravljeno. Na tleh niti najmanjše- ga papirčka. Prav zvedavo smo si ogledali njihove omare. Kakšen red! Tudi naslednje leto sem si želela iti na obisk. A zdaj so bili drugi na vrsti. Na šolo so prišh vojaki. Pred vsemi učenci so razstavljali pol- avtomatsko puško. Bih so zelo spretni. Vojaki so tudi pripovedo- vali. Eden izmed njih nam je opi- sal idelovni dan vojaka. Vpraša- nja so kar deževala. Radi so odgo- varjali, saj vedo, da .smo otroci ze- lo radovedni. Posebno radovedni so bili dečki, saj vedo, da jih vse to še čaka. Kar neradi smo odšli iz dvorane. Spoznali pa smo, da ima- mo dobre čuvarje domovine in se nam ni treba bati, da bi se ponovi- lo to, kar se je zgodilo ob napadu na Jugoslavijo. Vsi bi šli v borbo, pomagali pa bi tudi mi najmlajši, Titovi pionirji. Darinka Toš, 5/a OS Slovenjegoriške čete, Juršind PROSLAVA ZA DAN REPU- BLIKE Za 29. november smo tudi v Ki- dričevem priredili proslavo. Zbrali smo se v veliki dvorani. Oder je bil svečano okrašen. Na modri podla- gi so bile bele črke z obljubo: ,,Obljubljamo, da sonce, ki je vz- šlo, ne bo nikoli zašlo", pionirji. Govornik je povedal, da se je 29. novembra rodila nova Jugoslavija. Za lepo domovino se je bilo treba boriti. Povedal pa je tudi, da je »današnji dan republike prvi brez dragega Tita, hodili in delali pa bomo po Titovem načelu. Proslava se je nadaljevala tako, da so cid- bani in pionirji nastopili z redtaci- jami in s jaesmimi. Pesmi, ki so jih povedali, so govorile o krvavem boju, o partizanih in domovini. Častni gostje proslave so bili cid- bani. Svečano so prikorakali na oder. Pred praporom so obljubili: — da se bodo pridno učili in dela- li; — da bodo spoštovali starše in sta- rejše ljudi; — da bodo zvesti in iskreni tovari- ši; — da bodo hodili po poti najbolj- ših pionirjev; — da bodo cenili slavno delo par- tizanov in napredne ljudi sveta, ki želijo svobodo in mir. — da bodo ljubili svojo domovino in vse njene bratske narode; — da bodo gradili novo življenje polno radosti in sreče. Pionirji so jim podarili pionirske simbole: rutice, kapice in izka- znice. Postali so člani Zvez« pio- nirjev Jugoslavije in ob tem prejeli veliko čestitk. Ob tem dogodku jin^ = ' :i no *estitar^ t-idi jaz. Ob zvok;^ ! .račnice j^ bi- prc-lava učt^a. S , : v 'O MOJA KNJIZNA POLICA Ko sem še bila majhna sem dobi- la od staršev zelo veliko slikanic in knjig. Ze takrat sem imela rada knjige, ki jih čuvam še sedaj. Imam jih rada, ker so okno v svet. Iz knjig se marsičesa naučiš. Naj- raje berem pravljice in partizanske knjige. Ob branju partizanskih knjig sem doživela in se naučila, kaj prinaša vojna. Spoznala sem hrabrost in trpljenje naših ljudi, ki so ljubili svojo domovino. Borili so se zanjo, čeprav so morali zato umreti. Knjige imam zložene v omari. Imam že precejšno zbirko. Vse sem že prebrala enkrat, nekatere pa tudi večkrat. Vesela sem kadar dobim kakšno novo, ki jo hitro preberem. Starši vedo, da sem lju- biteljica knjig. Zato mi jih z vese- ljem kupijo. Med počitnicami sem skoraj vsak dan brala knjige. Včlanjena sem v Mladinsko knji- žnico, kamor sem si jih hodila izposojevat. Najbolj mi je ostala v spominu knjiga z naslovom Deček z dvema imenoma. Pisatelj opisuje borbo slovenske matere za svojega sina, ki so ga posvojili nemški sta- rši. Doma imam knjige: Svetovne pravljice. Pravljice iz mačje preje. Moje akcije. Majhne besede, veli- ke reči, Zlata slikanica. Deklica delfina in lisica Zvitorepka in Mali upornik, ter še mnogo drugih. Želim, da bi vsi otrod radi brali knjige, jih čuvali in spoštovali. Alenka Cerček, 6/b, OS Olga Meglič, Ptuj MOJA PRABABICA Moja prababica ima štiriinosem- deset let. Je zelo stara. Zelo rada dela. Doma goji: kokoši, svinje, krave. Včasih pravi, da sem pore- dna, a je vtdno vesela. Joj, kako zdelane roke ima. Irena Ljubeč, 4/c, OS Tone Znidarič, Ptuj MOJA STARA MAMA Moja stara mama je stara 71 let. Je vedno dobre volje. Ima sive lase in sive oči. Lase ima spletene v čop. Rada se sprehaja po gozdu. Najraje pase krave, kuha in po- spravlja po stanovanju. Z sestro Andrejko se učita pisati in se igra- ta. Rada bere časopis. Irena Lovrenčič, OS Vitornard NAŠ RAZRED JE SPREGOVO- RIL ,,A veste, da je včeraj Miha za- pustil Darjo?" Blebeta stara stena svojim prijateljicam. „Darja me je celo zmočila, ko je pretakala solze za njim," se hihita zgubljena klop v kotu, ki je bila celo izrezana s sr- čki in začetnicami imen. ,,Revica uboga, kako jo je mogel zapustiti?" „Pa tako lep par," se čudijo ok- na. ,,Pstt, tišina, čistilke prihajajo. Te rade vlečejo na ušesa," jih miri stari umivalnik. Po hodniku se zaslišijo koraki in v razjedu vse potihne. Cez nekaj časa pa zamro na stopnišču. „Danes je bilo vroče. Borut je dobil cvek!" ,,Njemu podobno." ,,Saj dekleta niso nič boljša!" ,,Kar tri so dobile pri fiziki dvoj- ko." ,,Oh, oh zmeraj sem imel fiziko pet!" gobezda in se hvali novi bar- vni televizor. Ni bil z-aželen med stvarmi v razredu, ker se je zmeraj napihoval. ,,Prosim spite, ker bo jutri spet naporen dan." - Treba br iediti učnim uram "ržati pesti z- mučenike pret - ^ - _ - - KADIM - ODRASKl, SE VI Ko se začne mladostnik razvijati v odraslega človeka, si domišlja, da je že povsem zrel. Telesno mogoče je, a duševno prav gotovo ni. Zato na vsak način lH)če vzbujati pozornost. Da bi bil videti starjši, posnema starejše ljudi. Tako mnogi začnejo kaditi. Ni redkost, da vidiš šolarčka, ki že pridno vleče čik, poln škodljivih snovi, in se mu to zdi imenitno, ker pač ne ve. da je učinek takšnega poskusa biti odrasel drugačen. Vsak pameten človek si bo rekel: »Ja, ta pa prav gotovo ni niti toliko zsel, da bi presodil, kaj je prav in kaj ne.« Ampak tu se ne da nič pomagati. Že od nekdaj .seje otrokom zdelo sila imenitno pokaditi pipt) tobaka. Koga pa ni še ziimikalo nekaj, kar je prepovedano! Ne rečem. Enkrat si poskusil. Dobro. Videl si. kako je to. Radovednosti, je zadoščeno. Huje je, če je cigareta na dnevnem redu. Najhuje paje to, da ljudje kadijo v zaprtih prostorih, da mi nekadilci ravno toliko trpimo kol oni, ki si zavestno uničujejo zxlravje. Pa ta dim! Če kdo blizu tebe kadi, se obleka navzame tega vonja in ne moreš .se ga znebiti tako hitro. Videti kaditi otroke in mladostnike je žalostno, še bolj paje to, da ne vedo, kako s tem škodujejo .svojemu mlademu, razvijajočemu se orga- nizmu. Ali ni že dovolj strupov v ozračju? Na eni strani tovarne, avtomobili, na drugi pa kadilci. Pa koliko govorimo o čistem zraku. No, sveta ne bom obrnila. Ampak naj ljudje ne mislijo, da vsi mladi kadijo! M eni je vedno slabo, če z.a voham ta presneti dim, in mi še na misel ne pride, da bi kadila. Mislim, da si zdravniki niso izmislili teorij o škcnlljivosti kajenja. S cigareto v ustih ne dokazuješ svoje zrelosti. A kaj moremo! Mladost je čas, ko nisi več otrok. Vendar tudi odrasel še nisi. Danica Šeruga, 8/a, dopisni krožek, Videm pri Ptuju TITO Tito, ti si nam pomenil vse, tisi nam bil drugi oče, z nami se boril si, z nami kruh delil si. Ti si priboril svobodo, s tabo smo zgradili novo Jugosla- vijo, tebe smo imeli radi in te spoštovali. Mnogo se je krvi za svobodo preli- lo, mnogo solz za tebe po točilo. Simona Vidovič, literarni krožek, OS Hajdina JELKA Jelka prišla je z gozdov, k nam spet domov, tam okrašena sedi in se daril veseli. Ko Novega leta več ni, jelka samotno sedi. Ko novo leto bo zopet prišlo, jelka vesela spet bo. Katja Arko, 4/a in Ivančič Metka, 4/a, OS Tone Znidarič, Ptuj MOJE PRVO SREČANJE Z VO- JAKOM Ko sem bil še zelo majhen, ne vem, koliko let mi je bilo, sem se prvič resnično srečal z vojaki. Bilo je na proslavi v Mostju. Zbrala se je množica ljudi in vojakov. Opa- zoval sem te čudne može v olivno zelenih uniformah, z rdečo zvezdo na kapah in s puškami na ramah. Kar naprej sem spraševal: ,,Kdo so, zakaj so tukaj, zakaj imajo puške, zakaj ne razumem njihove- ga pogovora?" Mamica je potešila mojo radovednost z odgovorom: „To so Titovi vojaki, sinovi naše domovine, puške imajo zato, da bi, če bi bilo treba, branili našo domovino." Seveda nisem bil za- dovoljen z odgovorom. ,,Povej mi, zakaj jih ne razumem?" „Go- vorijo v srbohrvaškem jeziku, ki ga vsi odrasli ljudje razumemo?" Seveda tudi zdaj nisem kaj dosti razumel, toda, da so Titovi vojaki, mi je zadostovalo. Nenadoma sem se iztrgal iz ma- minih rok, stekel k vojakom in jih gledal, gledal in gledal. Eden iz- med njih je opazil moj zamaknjeni pogled in rekel po naše: ,,Pridi bliže, mali, da vidiš puško!" Ni mi bilo treba dvakrat reči in že sem bil ob njem. Dal mi je puško in priti- snil sem lahko na petelina. Puška je bila brez nabojev. Se in Se bi jih opazoval, a kaj, ko je bilo slove- snosti konec in vojaki so morali v voj?*-ico. Doživel im še več sre- vojaki, a to Drvo je ostalo v ru. pominu. .K , MOJ BODOČI ,,Adijo", zakličem v sobo in že sem pri vratih. ,,Počakaj," zaslišim mamo. Za- čudeno pogledam in se vrnem. „ Domov pridi že pred eno," povzdigne glas. „Presen<^enje te čaka." ,,No, prav," si rečem in že sem na dvorišču. ,,Oči, pa, pa ... ,,se nasmehnem očetu, ki je kot izgubljena ovca pri avtu. „Silva pridi sem. Pa tiho bodi, da naju ne sliši mama," govori s tihim glasom. ,,Domov pridi točno .ob enih. Presenečenje! Velja?" Prikimam in si mislim svoje. Koliko presenečenj me še danes čaka? Le kaj to pomeni? Pa saj je vseeno, se nasmehnem sama sebi in stečem za cesto in za hišo, kjer me že čaka on. Pozdraviva se in z nasmehom na ustnicah hitiva v mesto. Se pet minut. Oh, sem že doma. Odpiram vrata, ko mi nasproti priteče mama: Le kje tako dolgo hodiš^ smrklja? Poglej koliko je ura! Hitro pridi v^bo in se lepo pripravi. Obisk dobiš." „Obisk? Oh, vedno ti obiski," nejevoljno zamrmram. Stečem mi- mo mame v sobo, kjer me pozdra- vi oče. Pričakovala sem ga. ,,Obleči si novo obleko, dobiš obisk!" ,,Kaj obiski? Se enega?" Oče me prestrašeno pogleda: „Kako še enega? Saj bo samo eden." Pogledam ga in si rečem: „No, prav, pa ne bom povedala ničesar o „maminem" obisku." Naenkrat zazvoni. Dolg, poča- sen zvon. Zvon pričakovanj. Lepo oblečena (Ce bo očetu in mami všeč, mi je figo mar) skakljam kot srnica v dnevno sobo. Mama že čaka pred vrati, prime me pod ro- ko in me „naznani". „To je moja hčerka Silva," reče in pokaže name s prstom. „Tole pa je ... ,,Ime mi gre skozi ušesa. ,,Želim vama veliko uspeha v bodočem zakonu." Groza! Le kaj si misli, da .se bom poročila s tem tepcem neumnim. Posmehljivo gledam oba in spre- govorim: „Nak. moj bodoči mož ne bo ni- koli, če bi se pojavil pred ogleda- lom. Ti, mama, pa me pusti na miru in sebi izbiraj snubce. Ne pa meni!" Zaloputnem z vrati, nakar se zaletim v očeta, ki govori: ,,Tole je moja hčerka in tole je Janez ..." se nasmehne in spači, kolikor le more svoj okrogel ob- raz, ,.želim vama, da bi se dobro razumela v zakonu!" To pa je že preveč. Obrnem gla- vo proti izvoljencu in ga nagovo- rim: Oh, kakšen lepotec. Ce bi te .lučajno ..ccrtia zvečer na ' onv/^U " lena -ajca, .31 - ^ r tednik - 15. januar 1981 TELESNA KULTURA IN SPORT - 11 KOŠARKA Previsok poraz DRAVA-SAVA 57:72(34:32) v nezakurjenr dvorani Mladika so domače igralke izgubile proti v(xieči ekipi Save iz Kranja. Po začetnem metu so do- mačinke kaj hitro prešle v vodstvo, saj je bilo v T 6:0. Zlasti so presenetile s prodo- rno in hitro igro. ki je gostje zmedla. Te .so se zlasti v prvem delu izkazale z grobo igro, ki pa sta jo poprečna sodnika I.ihteneker iz Maribora in F. Potočnik iz Slovenskih Konjic kaj tnalo kaznovala. Vse do 14' .so domačinke vodile, nakar 3' nismo videli ko.ša ob izenačenem rezultatu 25:25. gostje pa .so nato pove- dle in rezultat seje menjaval v prid ene kol druge ekipe. Na odmor so od.šle igralke s ko- šem prednosti za domačinke. V nadaljevanju vse do 27'je bila igra enakovredna. Tedaj pa so domače igralke nekaj krat zapravile ob netočnih metih žogo v napadu, kar je zadostovalo gostjem. da so si pridobile dovolj prednosti in visoko vodstvo. Domačinkam je žal zmanjkalo .sape kar pa ne opravičuje poraza, saj je imel trener na voljo še dovolj spočitih igralk, ki sploh ni.so stopile v igro in bi nekaj mi- nutni predah igralkam prve peterke nedvomno dobrodo- šel. Prav tako sta zatajila oba visoka centra, kar v prvem delu ni bilo tako opazno kot v nadaljevanju, ko tako pod svojim kol pred nasprotniko- vim košem nista prestregale visokih-odbitih žog. kar so gostje s pridom izkoristile. Za Dravo sc) nastopile Vo- grinec 18. M. Sirec 15, Pajenk 14. Kukovec6. Dobrijevič4in Petrovič; /a Savo pa Žagar 16, Kuzma 14. Baligač 13, Oblak K). Drinjakovič 11.Verlak8in Mladcnovič. anc Šesto mesto v SKL — ekipa članic KK Drava (fot® •• kotar) Pred odhodom na smučarski tečaj (foto M. Ozmec) I. kotar Smučarski tečaji za otroke V ponedeljek .seje na terenih pri Arehu na F^ohorju pričel enote- denski .smučarski tečaj za otroke med 6. in 14. letom starosti, ki ga izvaja Zveza telesnokulturnih organizacij občine Ptuj. Včeraj pa .se je za otroke, mladino in odrasle na Primožu nad Vuzenico v bližini Malih Kop začel o.semdnevni smučarski tečaj, ki ga izvajata TVD Partizan in Planinsko društvo Kidričevo. Lahko zapišemo, da je zimska dejavnost tudi v naši občini precei pestra, .saj nekateri vadijo in smučajo organizirano (seveda tudi za več denarja), drugi pa zimske radosti preživljajo na bližnjih domačih hribih. V prihodnje pa bi veljalo temu načinu preživljanja prostega časa (zlasti zimskih počitnic) posvetiti več pozornosti in čimveč naših občanov.zlasti mladih, vključiti v organizirano zimsko rekreacijo — na snegu seveda. imk IZBIRA. VEČJI IZBOR Vsi, ki v tem času kupujejo obutev in so obiskali tudi prodajalno tovarne obutve Borovo v Ptuju, so prijetno prese- nečeni. V tej prodajalni so namreč obnovili'olepšali prostor in kar je najpomembneje, prešli na samopostrežni način izbire. Tako si kupci lahko ogledamo praktično vse vrste in modele obutve, izbira je tako veliko lažja pa tudi hitrejša. Obnovitev prodajalne so narekovale zahteve, saj je bila notranja oprema precej dotrajala, in za sedanje razmere ne- primerna. Tako tudi v tej prodajalni, v Ptuju je že od leta 1947, gredo v korak s časom. V minulem letu so fizični obseg prodaje povečali za 5. finančni pa za 20 % več kot leto poprej. To pa pomeni za 12 milijonov dinarjev prometa oziroma 44 tisoč parov prodane obutve različnih vrst, največ gumijaste. Ptujska prodajalna je ob obnovitvi prešla tudi v takoime- novani višji rang med prodajalnami Borova. To pa pomeni možnost širšega izbora obutve in povečanje števila zaposlenih. Samopostrežni način je veliko ugodnejši za kupca. Vendar pa v tej prodajalni še nimajo izkušenj, kaj takšen način pomeni za prodajalca, ali bo lažje ali pa težje kot prej. I. kotar V prodajalni je sedaj tudi prijetneje (foto I. Ciani) VRTEC NA SNEGU Smučarski klub Ptuj je razpisal tečaj, smu- čanja za otroke od 4. do 6. leta starosti, ki niso v organiziranem družbenem varstvu (v vzgoj- novarstvenih zavt>dih), fx)d nazivom Vrtec na snegu. Tečaj bodo vodili klubski vaditelji, potekal pa bo na poligonu pod ptujskim gradom. Trajal bo 6 dni, od prihodnjega ponedeljka do sobote, vsak dan dve pedagoški uri in sicer od 14.30 do 16. ure. Starši bodo pred začetkom vsakodnevne vadbe otroke predali v varstvo vaditeljem in jih ob koncu vadbe odpeljali. Cena tečaja je 435 dinarjev, znesek pa pred prijavo vplačate na žiro račun Kluba mladih s pripisom za smučarski tečaj. Številka računa je 524(X)-678-81963. Otroka ali otroke lahko prijavite vsak dan pri Mariji Lukman na sku- pnih službah SIS družbenih dejavnosti. Raj- čeva 6. Lahko pa informacije dobite prek telefona na številko 771-564. Zadnji rok za prijavoje ponedeljek 19. januarja do 1,0. ure. saj se bo isti dan popoldan tečaj že pričel. V primeru, da snežne razmere ne bodo ugodne, bodo tečaj prestavili za teden dni in bi se pričel 26. januarja. I. kotar ARMANDO HVALA DRŽAVNI PRVAK KARTING V soboto je bila na sedežu AMZ Slovenije v Ljubljani slovesnost ob proglasitvi šampionov v v.seh avtomoto športih, ki so širom Jugoslavije na številnih prireditvah navduševali s svojimi mojstrskimi vožnjami na tisoče ljubiteljev tega atraktivnega športa. Ob tem je bila rečena splošna ugotovitev, da smo dosegli vsestranski napredek in ra- zvoj, da pa je tudi neresnost in ne- odgovornost nekaterih društev, ki so se neodgovorno vedla do tekmovalnega koledarja z odpo- vedmi prireditev, k sreči pa so se v nekaterih disciplinah našli dodatni organizatorji. Nastop ptujskih tekmovalcev v kartingu preteklo leto ni bil tako blesteč, predvsem je ekipo pestila praznina v kategoriji 125 ccm, kjer bilo na nekaterih tekmah niti predstavnika, ki bi prinesel v eki- Pnem seštevku nekaj točk več, ter tako boljše uvrstitve. ^ juniorski konkurenci so nasto- pali za AMD Ptuj 4 mladinci, kjer Armando HVALA, ki je bil v 6 di- rkah 4 krat prvi in 2 krat drugi. Na 12. me.sto se je uvrstil Anton Ba- bic, 13. Erih Blaževič, kije vozil le prvi dve dirki, nato pa je ostal brez stroja in 15. Albin Kostanjavec. V seniorski konkurenci sta nasto- pala že znana prekaljena tekmo- valca Dušan Korošec, ki se je predvsem z odličnimi vožnjami na zadnjih dirkah uvrstil na 8. mesto in tako ponovno doka/.al, da strost ne igra vloge, če tekmovalcu služi stroj. Uroš Langerholc seje uvrstil na 10. mesto, kar je solidna uvrsti- tev glede na težave, ki jih je imel skozi vso tekmovalno sezono s strojem. V kategoriji 125 ccm pa sta na- stopila in to dvakrat Stanko Kores, ki je na 27. mestu in enkrat .losip Moharič, ki se je uvrstil na 30. me- sto. Tako je končna uvrstitev v dr- žavnem prvenstvu ekipno in posamezno naslednja: AMD-Mo- ste Ljubljana 597 točk S. Sla- ndcr—Celje 537 točk, Postojna 427, Ptuj 380, Koprivnica 376, Nova Gorica 330, Subotica 328, Zagreb 248, Piran 243 točk itd. HX) ccm juniorji ARMANDO HVALA prvak SFRJ 146 točk, Aleš Pepel—Celje 130, Boris Bre- nčič Moste—Lj 104, ... 12. Anton Babič 59,13 Erih Blaževič 44 in 15. Albin Kostanjavec 40 točk; 100 ccm seniorji Anton Rotar Moste-Lj 192 točk, ... 8. Dušan Korošec 132, 10. Uroš Langerholc 128 točk; 125 ccm Mirko Živec Moste—Lj prvak SI RJ 1% točk.....27. An- ton Kores 30, 30. Josip Moharič 19 točk. Na tej svečanosti je bilo AMD Ptuj proglašeno za najboljše dru- štvo, ki je preteklo leto organizira- lo .športno prireditev in je prejelo posebno priznanje. anc je z odličnimi vožnjami osvajal lo- vorike mladi nadarjeni tekmovalec Državni prvak v kartingu ARMA- NDO HVALA V finalu OS Tone Znidarič in Franc Osojnik Minulo st)boto je \ telovadnici Mladika potekal turnir druge sku- pine ekip. ki nastopajo na letošnjem občinskem prvenstvu v košarki za pionirke in pionirje. Rezultati: — pionirke: Tone Znidarič — Kidričevo 21:13, Tone Znidarič — Dornava 38:6, I one Znidarič — Majšperk 31:21, Majšperk — Dornava 35 4 Majšperk — Kidričevo 17:14 in Kidričevo — Dornava 27:4. Vrstni red: 1 I one Znidarič 6 točk. 2. Majšperk 4, 3. Kidričevo 2 in 4. Dornava brez točk. — pionirji: r(»neZnidarič — (iorišnica 60:17, Majšperk — Dornava 19:15. Tone Znidarič — Majšperk 60:6, Gorišnica — Majšperk 22:21, Dornava — (iorišnica 16:15 in Tone Žnidarič — Dornava 62:9. Vrstni red: L I one Žnidarič 6.2. Majšix-rk 2.3. GorLšnica 2,4. Dornava 2 točki. Občinskega zmagovalca tako pri pionirjih kot pionirkah bo dal takoimenovani plav off sistem. To j:wmeni, da se bosta zmagovalca turnirjev (v obeh primerih sta to ekipi 0§ Franc Osojnik in Tone Žnidarič) med seboj pomerila štirikrat, za ostala mesta pa bosta po dve srečanji. Z letošnjim tekmovalnim sistemom so organizatorji (KK Drava — komisija za osnovnošolsko košarko in ZTKO) tekmovanje skrajšali in tako pcK-enili. saj je ligaški sistem veliko bolj naporen in seveda dražji. 1. kotar »Mrtva žoga« pri pionirkah (foto i. kotar) S srečanja pioniijev Kidričevo — Olga Meglič (foto I. kotar) PROGLASITEV RM\JBOUSm V MOTO IPORTU Pred kratkim je Avto moto zveza Slovenije v Ljubljani na prilo- žnostni .svečanosti proglasila najboljše v vseh zvrsteh moto športa na republiških prvenstvih. Prireditve so se udeležili tudi najboljši tekmo- valci AMD Ptuj. Priznanja so prejeli: Armando Hvala za 2. mesto v kartingu (juniorji). Dušan Korošec za 3. mesto v kartingu (100 ccm člani), Damir Prstec za 2. mesto v motokrosu (50 ccm) in ekipa mladih moto- krosistov za osvojen republiški naslov v kategoriji do 50 ccm. Proglasitve najboljših v državnem prvenstvu pa se bosta udeležila Hvala in Prstec. 1. k. Smučarski tečaji za šolarje in cicibane iz Ormoža Za šolarje in .šest letne cicibane iz Ormoža so temeljna telesnokul- turna skupnost, o.snovne šole in VVZ občine Ormož organizirali smu- čanje na Pohorju v zimskih počitnicah. Starejšim šolarjem so namenili šestdnevno smučanje, tečaji pa so za šolarje od osmega do enajstega leta in za šestletne cicibane. Za udeležence so organizirani prevozi z avto- busom iz Ormoža, tečaje pa vodijo smučarski vaditelji iz smučarske šole Branik. Tečaj za predšoLske otroke traja dve uri in pol vsak dan. šolarji pa se učijo smučati po štiri ure dnevno. Za udeležbo na smučarskem tečaju so predšolski otroci prispevali 600 din. šolarji pa 1.300. m Kdaj športno zabavna prireditev l ako v svetu kot v domovini izbiramo ob koncu leta v domačem kraju najboljše športnike in športnice, ki so tekom leta za barve kluba odnosno kraja dosegali v šp()rtnih panogah dosežke in uspehe. Mnogi ljubitelji športa v občini Ptuj se sprašujejo, kaj je z tradicionalno izbiro najboljših športnikov pred nekaj leti dala v raznih krajih občine kvali- tetne športno-z.abavne prireditve. Ni namen ugotavljati in razpravljati zakaj nekateri znani ptujski telesnovzgojni delavci iiist) bili več zainteresirani za omenjeno priredi- tev. saj je znano, daje prišlo to predvsem na račun tehničnih športov, ki /e nekaj let v občini dominirajo. Na skupščini TKS Ptuj. kije bila ob koncu preteklega leta je bilo s tem v zvezi postavljeno delegatsko vprašanje, ki pa ni dobilo odgovora. Bilo je zavedeno in bt) odgovor dan na prihodnjem zasedanju skupščine /a kar pa b() spet minil čas in spet bt) minilo leto ko ne bo vsem športnikom in športnicam dano javno priznanje za njihove napore in prizadevanja, da v prostem času želijo doseči čimbolj.še uspehe-dosežke. Ob tem pa tudi priznanje vsem neumornim amaterskim vaditeljem in trenerjem, ki večino svojega prostega časa žrtvujejo naši mladini. Nedvomno bi kazalo sprejeti primerni pravilnik o izbiri in kriterije za najboljšega športnika in športnico leta kot v ekipni konkurenci med telesnovzgojnimi društvi in pri šolskih športnih društvih. Prav bi bilo. da se takšna oblika priznanja ponovno uvede ter da priznanje vsem špor- tnikom in telesnovzgojnim delavcem, ki si to zaslužijo. anc 12-ZA RAZVEDRILO 15.ianuar1981 - tednik HUMOR Zimske počitnice si je najbrž izmislil kdo, ki nima otrok In zato ne ve, da Je treba odšteti za teh nekaj prostih dni velik kup denarja > Oh, kako dolgo bo še do 1. maja, ko bomo Imeli spet nekaj dni prosto Škoda, da naših fantov ne trenirajo strokovnjaki za dvi- govanje cen Nove štartne številke Ko si že spodaj Jože, še poglej koliko imamo premoga, potem pa pridi za nama ALOR = indonezijski otok z glavnim nnestom Kalabahi BOSE = italijanska filmska igralka, rojena v Milanu (Lucia, ,,Svetloba", ,,Rim ob enajstih", ,,Dama brez kamelij") FERARI = beograjska gle- dališka in TV igralka, prva- kinja Jugoslovanskega dramskega gledališča, v Beogradu (Rahela, rojena 27.8,1911) MATAMATA = želva,' ki živi v porečju 'Amazonke, tudi resasta želva imeno- vana MORE = starejši angleški filmski igralec (Kenneth, ro- jen 1914, ,,Doktor v hiši") ONOTO = mesto v sever- nem delu Venezuele TAN = indonezijski med- narodni šahovski mojster (Hoang Liong) TOMIST = pripadr Zofije Tomaža Ak\ rešitev prejšnje križanke VODORAVNO: Strelec, Aveline, tenakel, ozeba, gorje, Lazar, ar, Mino- tauros, ilo, kozer, tla, La- sta, kapelj, Sartre, Arenas, perij, Rato, Niki, Ogarev, fagot, metež. Zlata. tednik — 15. januar 1981 OGLASI IN OBJAVE - 13 Informiranje mladih dobiva nove in širše oblike Področje informiranja je za mlade prav gotovo precej zanimivo, predvsem pa pestro, saj je nešteto oblik skozi katere se odraža. Morda smo v zadnjem času nekoliko manj pisali o tem. vendar to ne pomeni, da v mladinskih vrstah ni bilo dobrega in kvalitet- nega informiranja. V ptujski občini je eden izmed pomembnih animatorjev informiranja v vrstah ZSMS prav gotovo Center za obveščanje in propagando, ki deluje pri predsedstvu občinske konference mladih v Ptuju. Člani tega centra so se prete- kli četrtek 8. januarja sestali skupaj s pred- stavniki novinarskega krožka v CSUI Ptuj. Po tem. ko je članica (OF^-a Irena Hunjet podala krajše poročilo o poteku nedavnega seminarja o informiranju v mladinskih vrstah, so temu namenili nekaj več besed. Že v lan- skem letu so člani COP-a analizirali stanje informiranja v osnovnih in srednjih šolah ptujske občine. Ugotovitev je razveseljiva, saj se lahko mladinska organizacija kosa v informiranju z marsikatero drugo organizaci- jo. Predvsem je razveseljivo, daje med mladi- mi vse več dopisnikov lokalnega časopisa Tednik in ptujskega radia, da je vse več mladih ustvarjalcev, ki želijo pisati, ki jim to tudi uspeva in vse bolj so njihovi sestavki obarvani novinarsko. Tudi novinarski krožki na osnovnih in srednjih šolah so dokazali, da jc z nekaj volje in dela moč doseči veliko več. kot pcnlati suho informacijo o tem ali onem. Vse večje mladinskih glasil, vse večje stenča- sov, oglasnih desk, pa šolskih radijskih postaj, skratka v ptujski občini je med mladimi informiranje krepko prisotno. Morda bi lahko le dodali, da bi tu in tam potrebovali določene vsebinske osvežitve. Tudi zaradi tega .so se na sestanku dogovo- rili za tesnejše sodelovanje med člani COP-a in novinarski m krožkom v CSUI. Dogovorili so se za konkretne akcije, ki bodo to .sodelova- nje še popestrile. Tudi. ko .so razpravljali o aktivnosti »šole mladih peres« so bile ugotovi- tve razveseljive. Vse več je pionirjev, ki se aktivno vključujejo v to šolo dopisnikov in literatov. Ponekod pa je žal tudi premalo zanimanja za to obliko izobraževanja. Beseda je stekla tudi o informiranju v KS, o javnih tribunah mladih iz osnovnih organiza- cij ZSMS v KS. kjer naj bi pritegnili k .sodelo- vanju čim več mladih informatorjev. Člani COP-a so se zavzeli še za tesnejše sodelovanje z Zavodom Radio—Tednik Ptuj. predvsem z namenom, da bi pridobili čimveč dopisnikov, mladih dopisnikov v Tednik in radio. Prek obeh medijev je tudi do sedaj potekalo informiranje mladih precej uspešno, kar je posledica obojestranskega uspešnega sodelovanja. Tako so se dogovorili, da bodo člani COP-a med drugim sodelovali enkrat mesečno s svojimi prispevki v redni petkovi mladinski oddaji radia Ptuj. V zvezi s tem so se dogovorili tudi o tematiki, ki sojo časovno opredelili. In najnazadnje. tudi mi v Zavodu smo pripravljeni sodelovali na tak način, saj se zavedamo, da tudi tako širimo meje našega informiranja. s M. Ozmec GOJENEC BOJAN BEVK IZ GEREČJE VASI Kmalu aktivni vodnik JLA Ta sestavek bo pritegnil predv- .sem učence zadnjih razredov osemletk, čeprav ne bo odveč, da si ga tudi vi preberete. Za kaj gre? Za Bojana Bevka, ki je doma v okolici Ptuja v Gerečji vasi, sicer pa je gojenec srednje tehnične vojaške šole v Zagrebu. Gotovo ste že uganili, da vam želimo predstaviti enega izmed tistih mladih fantov, ki so se odločili za vojaški poklic. Kaj neki prinaša ta posel, ki je trdno povezan z ustavo SFRJ in sivoze- leno uniformo branilcev naše domovine. Veliko, veliko zanimi- vega bi lahko dejali na kratko, čeprav ni besed, s katerimi bi lahko opisali občutek, ki ga nosi vsak starešina, vsak pripadnik naše jugoslovanske ljudske ar- made. vsak ki ljubi domovino, ki mu je to ena izmed njegovih delovnih dolžnosti. Kako sploh lahko postaneš gojenec srednje tehniške vojaške šole, te na primer, ki jo z vese- ljem in pridno obiskuje naš Bojan? »Pogoji so zelo zahtevni, a s tem ne mislim nikogar prestraši- ti. Biti moraš dober učenec. osnovno šolo moraš končati naj- manj z dobrim uspehom, biti moraš zdrav, kar potrdi poseben zdravniški pregled, rad moraš imeti šport in vse aktivnosti, ki vedrijo duha in seveda, kar je najosnovnejše, vojaški poklic ti mora biti pri srcu . . .« Kako pa šolanje poteka? »Vsi gojenci srednje tehnične vojaške šole v Zagrebu živimo v posebnem internatu. Seveda tra- ja nekaj časa, da se privadiš na kolektivno življenje, da ponovno oživiš. A ko mine domotožje, ko spoznaš vse lepote takšnega ži- vljenja polnega tovarištva, si vesel, tako, kot jaz sedaj. No. v začetku sem imel majhne težave z jezikom, a te ima vsak, skoraj vsak, saj smo skoraj iz vse Jugo- slavije. Sedaj, ko sem se navadil na internatsko življenje čutim, kot da sem del tega kolektiva, da sem del njih. tako, kot so oni del mene. Treba se je navaditi tudi na disciplino a pri tem je treba dodati še to: če se enkrat navadiš na vojaško disciplino, potem brez tega več ne moreš.« Gojenci te šole posebej ne služite vojaškega roka, kajne? »Mislim, daje prav in logično, da nam po štirih letih te tehnične šole še ni treba posebej v vojsko. Prav gotovo si v teh štirih letih naberemo več teorije in prakse, kot katerikoli mladenič v običaj- nem roku.« Kakšen poklic pa boš pridobil po končani šoli? »Postal bom aktivni vodnik JLA, moja specialnost pa bo predvsem kemijskega značaja, največ se bom zadrževal v skladi- ščih raznih tehničnih snovi. Za- me bo. to prijetno delo in ni mi žal, da sem se odločil za ta poklic.« Kaj pa v času šolanja nosite, ali ste uniformirani? »Seveda, ves čas smo oblečeni, kot ostali gojenci naših oborože- nih sil v sivozeleno uniformo JLA. Dodati pa je treba, da je uniforma obvezna le za šolo in internat, vsak izhod v mesto je v civilu; se pravi, da si lahko oblečemo civilno obleko. Tudi domov lahko gremo v civilu, razen, če nimamo kakšnih poseb- nih obveznosti, kot jaz na primer, ki sem skupaj s predstavnikom oddelka za ljudsko obrambo SO Ptuj obiskal tri OŠ v ptujski občini, kjer smo učencem pred- stavili vojaški poklic. Z name- stnikom načelnika oddelka sva obiskala OŠ Olga Meglič v Ptuju, OŠ v Podlehniku in v Dornavi.« Kaj pa je pionirje predvsem zanimalo? »Fantje so se največ zanimali za sistem učenja, za možnosti napredovanja, precej so spraše- vali za specializacije, medtem ko so o disciplini bolj malo vpraše- vali. Zanimali so jih izhodi v mesto med .šolanjem, denarne nagrade ter vse dobre in slabe strani internatskega živtjenja. Precej je bilo takšnih, ki so dejali, da bi radi postali vojaški stareši- ne. Vsem tistim želim, da se bi jim želja izpolnila, kot meni na primer, saj bom že drugo leto s šolanjem končal. ..« M. Ozmec Bojan Bevk in predstavnik oddelka za ljudsko obrambo SO Ptuj med učenci OŠ v Dornavi. Bojan Bevk: ni mi žaL da sem se odločil za ta poklic. V dneh od 5. do vključno 12. januarja 1981 so miličniki postaje milice Piiijin oddelkov posredovali v štirih lažjih prometnih nesrečah, ki pa so zahtevale izredno visoko materialno škodo. Le tri osebe so bile lažje telesno poškodovane, materialna škoda pa znaša kar 364.500 din. Med vzroki tudi tokrat prednjači neprimerna hitrost, za tem pa nepravilno prehitevanje in neprevidnost pri upravljanju z vo- zilom. Razen tega so miličniki zabele- žili hujši požar v Stogovcih. kjer je zaradi človeške neprevidnosti v ce- loti zgorelo gospodarsko poslopje s M) tonami sena in 10 tonami ko- ruze. Škodo ocenjujejo na okoli 200.(X)0 din. Od dogodkov naj omenimo nekaj manjših tatvin in vlome v osebne avtomobile. V tem tedn u pa so miličniki zabeležili tudi dva samomora razmeroma mladih ljudi. V jarek 6465 litrov smetane Dokaj nenavaden dogodek seje pripetil v soboto 10. januarja okoli 16. ure v Šikolah pri Slovenski Bistrici. Voznik tovornega avto- mobila Drago Kastelic (21) iz Ljubljane je na tovornjaku peljal tri plastične balone v katerih je bilo 6465 litrov sladke smetane. Smetano je naložil v ptujski mle- karni, namenjena paje bila ljub- ljanski mlekarni, kjer naj bi iz nje naredili maslo. Ko je voznik pri- peljal v Šikole seje iz do sedaj še nepojasnjenega vzroka sprožila hidravlika, kije prikolico nagnila v levo. Ko je voznik to opazil je bilo-že prepozno, kajti vsi trije plastični baloni so padli v jarek, kjer so se razbili. Pri tem je stekla tudi vsa smetana. Škodo ocenju- jejo na okoli 300.000 din. -O M Red dela z rdečo zastavo Jožetu Kodeliču Popolna tišina na slavnostni seji skupščine občine Slovenska Bi- strjca in vodstev družbenopolitičnih organizacij v dvorani-telovadnici OŠ v Laporju, ko je Ladislav Cvahte prebral obrazložitev za Jožeta Kodeliča. na podlagi katere mu je Predsedstvo SFRJ podelilo Red dela z rdečo zastavo. Jože Kodelič je sicer upokojen pripadnik JLA, vendar upokojitve praktično ne čuti, saj je izredno prizadeven, poln zagnanosti za uresni- čevanje ciljev pri graditvi samoupravne socialistične Jugoslavije, zlasti aktiven paje pri ohranjanju tradicij NOB in pri izpopolnjevanja sistema SLO in družbene samoza.ščite. Mnogo svojega delovnega časa pa po- sveča razvoju krajevne skupnosti Črešnjevec, kjer živi in kjer je med ljudmi v okolju izredno priljubljen. Odlikovanje mu je izročil Mihael Špindler, predsednik SO Slov. Bistrica. To je eno najvišjih priznanj, ki jih je Jože Ktxlelič prejel doslej. Visola) državno odlikovanje pa mu bo spodbuda, da bo enako delaven in skromen ostal še naprej, tak kakršnega poznajo prebivalci bistriške občine — od Pohorja do Haloz. Viktor Horvat PRAGERSKO Prihranjeni kilometri in čas Preteklo soboto, 10. januarja so prebivalci krajevne skupnosti Pragcrsko, pa tudi njene širše okolice slavili pomembno pridobitev, prav gt)lovo eno najtežje pričakovanih v zadnjih nekaj letih, če ob tem odštejemo železniški prehod v neposredni bližini železniške postaje Pragcrsko. Svojemu namenu so predali sodobno, montažno trgovino. V soboto dopoldne je bil konec dolgoletnih negodovanj nad slabo prcskrbljenostjo tega. hitro razvijajočega se področja, s prepotrebnimi živili. Žc od leta 1975 so prebivalci KS Pragersko glasno opozarjali na težave v preskrbi z osnovnimi živili. Prav to je bil tudi vzrok, daje svet potrošnikov v tej KS zaživel tako kot bi si v drugih sredinah prav gotovo zelo želeli. Prizadevanja niso bila zaman, kar bo tudi pomembna vzpodbuda drugim svetom potrošnikov v bistriški občini, ki kljub temu. da sc srečujejo s podobnimi težavami, še vedno čakajo rešitve od »zu- naj«? V novi samopostrežnici v Pragerskem je kar 520 kvadratnih metrov prodajnih površin, v njih je sedaj dovolj prostora za špecerijo pa tudi tekstilni proizvodi so .sedaj kupcem bližji kot poprej, saj so morali za vsako majhno stvar v oddaljeno Slov. Bistrico ali Maribor. Prav radi pa so sc odločali tudi za nakupe v Ptuju. _ Novi trgovski paviljon na Pragerskem je bil plod investicij SOZD UMA. Planika Slov. Bistrica. Skupno je veljal objekt prek devet milijonov dinarjev, katere so zagotovili v združenih sredstev, kreditov bank ter sredstev dobaviteljev opreme in izvajalca. Daje bila nova trgovina v Pragerskem še kako potrebna, kaže tudi sedanja vsakodnevna podoba, ko gospodinje zadovoljnih obrazov, kljub nc ravno nizkim cenam živil, katere vladajo na današnjem trgu, nosijo polne vrečke različnih živil, do katerih prej niso prišle, ali pa samo v drugih krajih. Slika in besedilo: Viktor HoiVat Težko pričakovanemu objektu so končno odprli vrata. RODILE SO: Ana Horvat. Nova vas Ij9 — Boštjana; Anica Zorjan. Školi- brova 8. Ormož — Barbaro; Alojzija Kosi. Hum 10 — dečka; l-lizabcla Bobnjar. Hermanovci 23 — Suzano; Kristina Simonič. Dornava 137 — deklico; Jožica Kosi. Runeč 5 — Kaljo; Martina Mc/narič. Bukovci 33 — dečka; 1 rančiška Krajnc. Barislovci 7 — deklico; Milena Furjan. Kvedro- va 2 — Miheca; Tanja Burina. Svctinci 38 — deklico; Marija Horvat. Dornava 38 — deklico; Dragica Fsih. Med vrti 10 — de- klico; Marta Zamuda. Cvetkovci 14 — deklico; Danica Ljubeč. Bratoncčice 21 — Petra; Amalija Kt>si..Vel. Nedelja 1 — Dejana; Majda Muršcc. Sobetinci 2/a — Heleno; Ljudmila Kmetec. Vi- dem 73 — deklico; Ema Hrepe- vnik. Podvin pri Polzeli 20 — Rumino; Angela Arnuš. Podvinci 1 — Bojano; Marica Lovrenčič. Krčcvina pri Vurberku 41 — Aleksandra; Štefka Čuš. Sp. Ve- lovlak 20 — Mojco; Sonja Feguš. Zihcrlova ploščad 18 — dve de- klici: Marija Fajfar. Ivanjkovci 62 — Mitja; Angela Bela. Spuhlja 92 — dckiico; Jožeki Topolovec, Vi- dem n. h. — dečka; Marija Hor- vat. Kraigherjeva 18 — dečka; .Marija I ridl. Dcsternik 32 — dečka; Dušica Vescnjak. Spuhlja 79 - Suzano; Nada Planer. Za- grebška 118 — dečka; Majda Strgar. Štuki 38 — dečka. POROKE: Stanislav Štebin. Bodkovci 5 in Angela Pučko. Bodkovci 5; Sta- nislav Bratuša. Zamušani 43/a in Silva Vaupotič. Zamušani 53. UMRLI SO: Ivan Repič. Tržeč 17. roj. 1914. umrl 4. januarja 1981; Franc Ha- mcršak. Trnovska vas 26. roj. 1898;"umrl 6.januarja 1981; Franc Čeh. Grajenščak 22. roj. 1902. umrl 4. januarja 1981; Franc Klemenčič. Tibolci 31. roj. 1928. umrl 30.dečembra 1980; Karoliaa Bcrglez. Kidričevo 1. roj. 1911. umrla 6. januarja 1981; Vincenc I.ukncr. Frankovci 25. roj..1925. umrl 7. januarja 1981; Anton Ozmec. Hermanci 31, roj. 1926, umrl 3. januarja 1981; Janez Rep, Dornava 53. roj. 1912. umrl 6. ja- nuarja 1981; Amalija Kos. Ko- kolajnščak 30. Gorna Radgona, roj. 1912. umrla 7. januarja 1981; I ranc Kolarič. Nova vas pri Ptuju 76. roj. 1927, umrl 5. januarja 1981; Janez Rodošek. Zg. Velo- \ lak 10. roj. 1931. umrl 8. januarja 1981; Terezija Gačnik. Bodkovci II. roj. 1900. umrla 11. januarja 1981; Marija Doki. Dornavska 13. roj. 1913. umrla 3. januarja 1981; Janez Zdenko. Podvinci 64. roj. 1906. umrl 10. januarja 1981. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radij- sko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ruj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Urejauredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinaf-ji zavoda, direktor jn glavni urednik FRANC LAČEN,odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični ure- dnik ŠTEFAN FUŠNIK. Uredništvo m uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 m 771-226. Celo- letna naročnina znaša 250 dinarjev, za tujmo 350 dinarjev. Žiro račun SDK. Ruj 52400-603-31023. Ti- ska ČGP Večer Maribor. Na pod- lagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov m storitev v prometu je TE- DNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Začenjala se je jesen. Nagnita in zrela jabolka so padala z dreves, tu in tam je ležal porumeneli list na vlažnih tleh. Govorili so, da je to leto lepa jesen. Živ- ljenje je teklo svojo pot, ljudje so živeli tako, kot so bili navajeni. Mladina se je z notranjim nemirom pripravljala na zimska dogajanja, starejšim pa je ta je- sen pomenila prav toliko kot sreda, ki pride za tor- kom. Takrat pa je prišel v vas človek, ki je zbudil nji- hovo pozornost. Nič posebnega ni bilo na njem, le to, da je bil novinec. Najprej so ga zapazili otroci, nato pa so tudi odrasli začeli šušljati in ga vnašati v vsako- dnevne pogovore. Postrani so si ga ogledovali, ga opazovali, nekateri so ga celo zasledovali. A kmalu so se tudi njega navadili, ni jim bil več zanimiv, omenjali so ga le toliko, kot vse ostale. Življenje je teklo svojo pot, ljudje so ponovno živeli tako, kot so bili nava- jeni. Nagnita in zrela jabolka so Se popadala z dreves, vlažna tla so bila prekrita z rumenim in rjavim listjem. Kadar sem sam, sem lep. Takrat sem tudi vesel in žalosten. Žalosten sem zato, ker sem lep in vesel zato, ker sem sam. Kdaj sem sam? Takrat, ko ni nikogar Drobtinice doma? Sam sem tedaj, ko zaprem ači in me za polovi- čko sekunde omami Čudna vrtoglavica. Tudi takrat sem sam, ko ugašam luči in ne poznam nikogar, ki bi mu lahko telefoniral. Zadnje čase ne maram primerno glasne glasbe. Biti mora zelo tiha ali pa tako glasna, da se v njej zgubim. Ko sem sam, se pogledam v ogledalo. Ker ugašam luči, vidim, da sem lep. Zato sem žalosten, kaj je bolj- še, biti grd in vesel, sam in žalosten, vesel in lep ali ža- losten in lep? Najboljše je biti dojenček. Tak, ki se dere, kadar ni po njegovi volji. Življenje je pred njim, ukrojil ga bo tako, kot bo ga hotel. Zelo srečen je tudi starček, ki zadovoljen podoživlja (spomine) prete- klost. Ve, da ne bo dolgo, ko bo letel k počitku, pa vendar noče umreti. Teta Mima bo decembra stara 90 let. Okto- bra jI je umrl mož. Zdaj je čisto sama. Zjutraj vstane, čaka negovalko, da jo umije in obleče, nato skuha in pomije, se vsede v gugalnik in čaka na večer, da bo šla spat. Ko se bo zbudila, bo prišla negovalka in jo ob- lekla. Zadnjič mi je dejala: ,,Našo sosedo je včeraj zadela kap. Veš, najbolj se bojim, da bo lepega dne, enako tudi z menoj." Jesen v goricah Likovni krožek OŠ Hajdina VESNA RECNIK »Bila je majhnost v nemem pričakovanju mlade breze sredi hladnega objema zimskega sonca« Sredi pepelnate jeseni čutim, kako ponika vame nežna melodija časa; breze šepečejo v objemu razscvetelih melodij, ko utrinjajoča misel srebrne sledi kozmosa drsi v naročje materinih sokov; in zavem se najmanjšega atoma lastne »biti« ... Teci po zasneženih poljanah skozi iglaste melanholije večera; po- igravaj se s kodri luninega naročja; ulovi mavrico žuborečih oči; in sanjaj pravljico srebmolisastega odseva vesoljnih oceanov ... Ko pronika v prostorsko dimenzijo rojstva se te dotika s svojimi brezmadežnimi rokami in se počuti kot Eva ob spočetju novega življe- nja ... Tvoji mehki valovi sporazumevanja jo božajo kot megleno sapo dišeče narcise in zdi seji, kakor da bo vsak hip obstala v neobstoječem ... Boji se te^>dete« v ogledalu lastnih prevar; kako naj te ogoljufa za bele lokvanje,Ici se darujejo pomladi. . .?S kakšno pravico se v tvojem imenu odreka Lazumim oceanom očetovega naročja ...? Kako naj ti prikroji menjavanje letnih časov v jeseni...? Stopa VT toploto vajinega azila njenih mish vate prepletenih .. . Jo slišiš kako roti Boga lastnega jaza, da ulovi eno seme, eno samo seme ... Porumenelo in padajoče VP prepad neizhodnosti vajine uso- de...!?! Med belimi brezami v senci noči jočejo sanje nad tokom življenja . . . Mokre poti. v ogledalu dežja, ugašajo sonca v razprtih očeh . . . Solze poljubljajo telesa šepet. . . Ustnice srkajo poslednje sokove. . . Metulji pa umirajo v soju svetilk . . . Drevored sanj sence se ljubijo v krošnjah dreves meseca sij svetloba ljubkuje hrepeneče dlani odprte poti koraki odmevajo narava molči drevored sanj ljudje pa še zmeraj beže pred seboj ljudje pa še zmeraj beže pred nočjo jesen je kakor najlepša pesem odhajajočega življenja . . . Kadar prihaja šepetajoča in nežna se mi zdi. kakor da vstopam v drevored sanj Minili so časi. ko smo upaU ljubiti med soncepi in travnato poljano; kakor, da bi preklete noči s tem nehale biti tako težke in dolge . . . Kakor, da bi se zavedeli da nismo samo »mi« tisti z izvirnim grehom . . . Vsak izmed nas in celo vsak po svoje je zaznamovan . . . Vsi smo le krinka usode v valovih časa: kapljica omame v kupolah barv svetlobe. in hrepenenje miru je le umik v sfero lastnih laži! »rojevamo« za poezijo dežja jokajočega nad življenjem na zemlji: za tiste majhne stvari, ki so se nam zdele tako lepe pomembne. . . da bomo srebrne zvezde njihovega vesolja posejali v otrokove oči. . Kajti, minili so časi. ko se je po arteriji človeštva pretakala nam tuja kri kajti, sanje bi umrle brez tistega prvega nežnega dotika materinih prsi... BREDA SLA VINEC Pesmi Trepet vetra ob oknu da se poljubijo pajčevine v kotih. In ko bodo legle trave na polja jih potopim s telesom, da bomo eno. Silhueta sekunde se razteza čez obok rdečega obzorja odvrgla bom suho vejo v to čudovito tišino da znova vzklije. Preveč bučni so koraki da bi jih slišala in golobi odhajajo umirat v gradove sanj nežnih deklic v umitih polknicah rastejo narcise da ne bi jokal berač ob pesmi citer ki ob zgodnjem mraku lega k oknu (pesem) In neprespan krčmar pometa suho listje pred vrati. Trop dirjajočih konjev v dolg, dolg neslišen dan oh trepetajočih vejah pozabljenih jasminov šelestijo vzdihi po nasipu se plazijo grive trave kot potne dlani objemajo kopita tresoč pogled nazaj v zraku obstoji drobna silhueta sonca v njem odsevajo plavajoči hrbti črnega sija. Tiho t a starih mlinov ob preteč enih bregovih vabi v sanje. Razpet zvok otožne vodne solze kije stekla po mlinskem kamnu in zarezala v meglen mokroten dan. Bledo ivje jutranjih razmišljanj razbolele starke ob hladnem ognjišču. Le grenak nasmeh uvele roke se je dotaknil neskončne sivine. Beseda na koncu poti in še nešteto besed vklesanih v obzorja Sončna božanstva jih vsrkajo v tanke prosojne lističe časovnih vrb ob starih pozabljenih vilah. Pobiram jih iz blatnih ribnikov in sušim z ustnicami. Vedno bolj prazne so čaše cvetočih makov. In jaz ostajam za vsem tem v neskončnih drevoredih iskajoča bele nedolžnosti V zametih se podijo drevesa na dlaneh se pregibajo listi koraki tonejo. Za ledenimi okni sence beže kri šipka blaži brazgotine. Veter je nanosil stopinje. Nikogar ni le vonj po kadilu se ovija okoli starih svečnikov. Sam, čisto sam ... Foto: Ivo Ciani ANITA KATANEC Oprosti zemlji življenje oprosti soncu kosti oprosti materi trpljenje bodi srečen pride noč z dolgimi rokami v žepih sprehajajo se vampirji včerajšnje pravljice so danes res tam nekje prazne stene živijo življenje tu nekje polne stene živijo smrt nikjer pravilne razporeditve smeha ob odprtem gnilem zobu smrti že ■ nova šala 2 - LITERARNA PRILOGA TEDNIKA 8. oktober 1981 - tednik MARINKA ROŠTRAK Vozel 5 pisanim vozlom zemlje se dotaknem kamna. Ponavljam pozabljene besede, ponavljam kamenje. V zemljo sem vpletla tvojo razdaljo. Pisani šop zemlje sprejme ljubezen roke. .Vendar ne odpre kamna. Takrat se posmehljivi molk spremeni v uro čakanja. Taizel. Povsod neskončnost poti. Večeri so upihnili trajanje z dejanjem konca, s slamo v očeh smo pozabili misliti življenje. Živelo je samo brez misli name, tudi jaz brez misli nate. . . pustilo nam je tam, kjer smo nehali biti to, kar želimo in smo živeli, kar znamo. Taizell. Gozdovi so spred H svoje niti med lase, pšenica me čuti z glasom suhe vode. Vračam se k izvoru rojstva, k otroku pred spočetjem . . nikogar ne oplodim z besedami ali z molkom, nihče me ne more oploditi, edino skrivoma padajo besede ali misli z vonjem polja v prsi, da jih posrkam in rodim izpaznjen klas. Dajte mi vode, suša solz lahko uniči moj jok. Pigalle če se najem mesa, da se ranim, potopim roke v telesa v ogledalu, da se slečem se ponudim, razžalostim, da počakam na ljudi. Kako smo razgaljeni sredi ulic. Križanje V skrinji noči izgubijo lasje glavo. Zavozlane ustnice odpuščajo dnevu votle zvezde. Prekrižajo se telesa v dar pozabljenja. Samota bližine, kruhove sredice, objemi boječih lic rodijo naplavine reke. Znova Hodniki strahu za umrlimi cvetovi vodijo v neznano k ljudem z bogastvom peska na mizah. Škripanje vretenc kriči v samoto na peclju. Vsak dan umre nov jutri. Foto: Ivo Ciani Kartazma Ne poznam kali, tleče v krikih kač. Morajo biti tudi ljudje v noči brez sebe, ko so pobili vse zakone skrivalnic. Morajo biti odtisi rok v zemlji, ki grejejo nastajanje smisla in skrhani noži se morajo očistiti v vodi rojstva. Počitek Rušim prazen dotik. Ko sežem med obraze, ptice papirnatih igranj, ko ladje potopim in obrišem prah ostanem s sabo. Neznano obleži v kopici besed. Diši po življenju. Sužnji alilcrotilci Zemlja me ni sprejela z mokrim pričakovanjem rešitve, rože sonca so pognale v spominih ^'udi, mladosti, kesanj starcev se oglašajo ptiči novega strahu prepuščeni volji. Na treh koncih sveta stojimo vsaksebi, obrnjeni z očmi navznoter, samo roke na treh koncih sveta. Jok . . . ker se zgrešimo Jok . . . ker se najdemo le z dotiki Jok . .. ker smo ker živimo na treh koncih sveta. Jok krotilcev daljav. . . IVICAFUS Okoreli Ko me prevzema'^ ideje brez vezja, se zavem, da sem človek. Šele sedaj zvem, zakaj ljudje živijo. Povsod se vije dim cigaret, ki ugašajo in se prižigajo druga za drugo. Šele sedaj spoznam, kakšen je moj cilj. Vse življenje jo iščem, pa vendar jo še prekmalu srečam. Vse življenje me spremlja, pa vendar je ne poznam. Včasih jo kličem, v svoji pravi podobi pa pride le enkrat. Enkrat se z njo v eno spojiš, in takrat veš, da je to tisto, čemur pravimo smrt! Ivica Fus Luč meglena je luč. meglen je dan. oko je stekleno, roka je trda. usta so nema, obraza pa ni. . . Krog vrtim se v krogu, krog sanj, smeha, vrtim se. med mrtvimi, smehom, smehom brez glasu, smehom, ki joče. Vesna Rečnili »Kolikokrat so se rojevala jutra, ko si padal skozi tople valove sožitja« Kako čudna je žalost v duši pričakujočega življenja... kakor, da bi bili zaman vsi tisti nemi dnevi zadnjih jesenskih melanholij; Med nežnim ihtenjem ujetih večerov padajo cvetovi molka v otrokovo naročje . . . Srebrne sveče skrivoma ugašajo, da valovi harmonij zvene kot mol napete strune . . . Prelivanje barv se pa zdi odprta slika v neskončnosti beline; Ko ob nočeh molka zrem v mesečev sij izvirajoč izza gora se zavem svoje podobe v ogledalu ... In samotni popotnik se ljubi v vijolicah; Plesala je med hrepenečimi vonjavami rože malega princa in se pretihotapila v njegove sanje tako nenadoma in tako tiho, da so še ptice zaupale njeni izpolnitvi; Pod večer; Ko duše poljubljajo svoje obraze, ko se utrinjajo zvezde in ko mesečevi otroci zaspe v naročju oblakov; odplavajo sanje v odprte dlani skrivnostnih dežel. .. Križ na vrhu skale zre v vzhajajoče sonce, ciklame sejejo svoje vonjave v zmedenosti letnih časov, pomlad pa pozvanja, kakor da bi pozabila na življenje svojih začetkov cvetenja; Začelo se je prav tako nenadoma kot se bo končalo .. . Stopal si skozi mreno dialektike v atomskem hipu svojega gibanja, v samotnem kozmičnem prostranstvu sodobnosti. SANDI G RAN DA Sanje Sanjal sem čudovite stvari videl sem poročni sprevod brez godcev pogreb brez krste in tebe v beli halji na oblaku. Rdeča vrtnica v tvoji roki trnje in kaplje krvi, ki so zbodle me v oči videl sem lilijo belo Marijo z družino in ovce na paši. Sanjal sem, da sva sama nad oblaki, da ni sveta okrog naju, da ni sive vsakdanjosti le rdeče je bilo rdeče kot ljubezen rdeče kot revolucija rdeče kot tvoja kri kot tvoje oči po neprespani noči. VESNA STOJ AN O VIČ Dež v tej noči razigranih otrok si odšel v veter zapisal besede: Če prideš nekoč ne odpiraj dežnika poglej raje v nebo in pusti da drsijo po tvojem čelu te božanske solze. Idila iz Haloz Foto: Ivo Ciani ISABELLA BREGA NT NeznanliLa F Moja najljubša neznanka F. Pred teboj se lahko skrijejo vsi x in y, vsi t, z in ostale majhne, nepomembne, zoprne, suhoparne, vsiljive neznanke. Ta F me spominja na polne zelene oči, ki so se mi nekega petka vtisnile globoko v spomin Tudiponoči Ko si Dan obleče črn plašč s svetlikajočimi gumbki in ga preganja hlad, mu pravimo Noč. * Takrat vse umre, le jaz bedim — z mano je Ljubezen Ta prečudovita bol me noče pustiti, venomer je z menoj. Ni skrita v najtemnejšem kotičku mojega srca, temveč sem vsa njena in s tem tudi tvoja le tvoja, tvoja, tvoja, tvoja . . . IRENA Ce rečeni če rečem, da sem zaspana se nisem zlagala. Če rečem, da sem še mlada se nisem zlagala. Če rečem, da nisem zatrapana sem se pošteno zlagala. tednik - oktober 1981 LITERARNA PRILOGA TEDNIKA - 3 Franjo Brumen Zamujena življenja (Biografski roman petih rodov) nadaljevanje h) spt,znanji- jc rudi ta civilizacija. Jako je živel prac lovek in ginil. ko je umiral v hoju za življenje preden je prekoračil vrhunec ži- vljenjskih nun i. /. dozorelim razumom in na- branimi izk ušnjami pa premagajo člo veka sile. ki so mu bile dotedaj neznane in ^a popolnoma usmerijo v zavestno življenje, katero teče. kakor deroč hudournik z ^ore med neumakljivimi čermi nepremagljivih skal. V občutku odgovornost za nadaljnje življenje se dan za dnem srečuje z novimi skrbmi in počasi ludi z bojaznijo pred smrtjo. C imbolj se poglablja i' starost, tembolj si išče pomoči in .^e mnogokdaj v pritajenem obupu zateka tudi veri r naročje. Toda ni nujno, da bi to bilo kaj slabeg,a. je pa brez dvoma dokaz, da jc ži- vljenjska sila bitja strta. Končno pa jc vera v svojem bistvu hči svetovnega nazora pravtako. kakor vsak drug odtenek posvetnega politič- nega usmerjanja. Medsebojna nasprotovanja so povsem neumestna in neutemeljena, saj vsi stremijo za dobrim, le poli so različne. Izmali- čenja pa so v obeh taborih možna . . . Iskanje izhoda v zdravilih ali pa v veri nt bistveno različno, verjetno pa je zadnje pleme- nitejše. Igorju ni bilo potrebno ne eno ne drugo, bil je .še mlad in neizt rosen. Četudi prizadet po težkih udarcih v mladem življenju, je bil od- ločno usmerjen v bodočnost in je zato krizo bolezni preživel, kot da se ni zgodilo nič nena- vadnega. Niti se mu ni zdelo vredno o tem razmišljati in govoriti. Pogrešanje matere, na katero je bil zelo na- vezan. ga je mučilo vedno bolj. Otilija je ob- iskovala mamo skoraj vsak mesec in bila jc že toliko odrasla, da so sc v njej prebujala tudi že drugačna čustvovanja individualnega življenja, pa jc tako nekaj lažje prenašala odsotnost staršev. Mlajša Marija se šc ni popolnoma za- vedala opustošenja, ki je nastalo v družini z izgubo matere. Zelja po dolgem času zopet videti ljubljeno mamo je postajala iz dneva v dan bolj neute- šljiva. Igor je prezgodaj zorel v svojih razmi- šljanjih in uveljavljanju lastne volje. Brez po- svetovanja s starejšimi je sklenil odpeljati se na obisk k materi. Vsi so temu nasprotovali in pomislekov je bilo mnogo. Rednih vlakov za civilne potnike ni bilo. Vozili so večinoma sami vojaški transportni vlaki. Posebno na progi med Dunajem in Tr- stom, kije bila najbolj direktna povezava med severno in južno austroogrsko fronto, je bil vo- jaški promet zelo zgoščen. Ob času večjih ofenzivnih napadov pa je bil navadni promet včasih tudi popolnoma ustavljen. Taka izradna stanja so nastajala povsem nepričakovano. Takorekoč čez noč in popotnik je lahko obtičal bogve kje daleč od doma. Po- seben pomislek pa je bil neznanje tujega jezika. Toda Igor, tedaj, star žc petnajst let, je bil svojeglav in zakorcninila se mu je misel, da o svojih zadevah sam odloča. Gospodinji sta napekli nekaj skromnih do- brot, ki sijih je bilo treba odtrgati od ust, da bi razveselili mamo in jo potolažili z domačimi darili. Malo sladkega peciva, suhih češpclj in krhljev, pa še steklenico ribizovega soka in na vrh pol hlebca kruha, da je bil zajetni nahrbtnik poln. Otilija mu je napisala na listek naslov, nekaj stavkov posebnih vprašanj, ako bi se kje kaj •zataknilo. Tudi ševilkc cestne železnice je imel napisane. Najbolj važna je bila tista, ki ga naj pripelje od železniške postaje do glavnega kri- žišča cestnih železnic na velikem Jakominije- vem trgu. Od tam dalje je bilo lažje, ker je en voz pripeljal naravnost do klinike in ni bilo treba prestopati. Prositi pa po tuje je znal in tako je bilo treba samo pokazati na listku zapisano vprašanje. Bil je še zimski čas in dnevi so bili kratki. Ko se je dobro zdanilo, je Lenčka zapregla, naložili so natrpan nahrbtnik in zdirjali na železniško postajo v maminem trgu. Četudi je bil vojni čas, vlak ni imel velike zamude. Dva osebna voza sta bila določena za potnike. Na vlaku je bilo sicer zakurjeno, toda ne dovolj, ker je nekje pod vozom z glasnim piskanjem uhajala para. Igor se je še bolj tesno zavil v pelerino, ki je bila njegovo edino toplo zimsko oblačilo. V velikem vagonu je bilo na- trpano ljudi. Potniki so govorili večinoma nemško in ma- djarsko. pa tudi nekaj hrvaščine in slovenščine je bilo slišati. Igor se je spomnil sestrinega na- sveta: »Čim boš stopil v železniški voz, takoj prisluhni pogovorom in izberi si najbolj pri- mernega med potniki, ki ga boš lahko povprašal za nasvet, ako bo potrebno!« Po tem navodilu se je Igor ravnal ves čas svojega potovanja. Do prvega velikega železni- škega križišča je šlo vse po sreči. Sedel je na sedež na klopi ob vzdolžnem hodniku blizu vrat. kije bil še praznen. Potniki so se še malo stisnili in prisedla je kmečka ženska, kije tudi vstopila na isti postaji. Zgovorna potnica je takoj ogovorila Igorja, odkod, kam in čigav daje. Ko ji je vse obrazložil, se je zelo začudila, kako da si upa sam na tako dolgo pot in še v nevarnem vojnem času. Hitela mu je po veda t i, da mamo dobro pozna, da sta bili celo sošolki, da je zvedela za njeno nesrečo in je naročila, da naj jo prisrčno pozdravi. Že na križišču je nastala zmešnjava in Igor. ki se dotedaj še nikdar ni vozil z vlakom, je bil znane potnice zelo vesel. Kmalu so razglasili, da je ukinjen vlak, s katerim sta nameravala na- daljevati potovanje. Tr^ je pomenilo čakanje za ncduločen čas, ki se je včasih zelo zavlekel, preden je prispel vlak s priklopljenimi vozovi za civilne potnike. Nestrpnega čakanja ni hotelo biti konec in minilo je že poldne, a pravega vlaka še ni bilo od nikoder. Bilo je megleno oblačno vreme in kljub poldnevnemu času je mraz pritiskal, da so bili prsti tudi \ toplih rokavicah krepeni. V čakal- nici jc bilo kimiaj malo bolje in bila je bolj zatohla, kakor pa topla, pa sta se raje sprehajala po peronu. Od snega premočena obutev jima je zmrzovala na nogah in morala sta strumno stopicati, da jima ne bi noge otrple od mraza. Počasi se je oglasil še glad. V vojnem času so restavracije ponujale samo prazen čaj, skuhan iz dotnačih zelišč, navadno iz robidnega listja, ki so ga takrat šolarji morali skupno z učitelji nabirati za vojsko. Kaj boljšega za pod zob ni bilo moč dobiti. Bil je pač topel napitek brez okrepiIne vrednosti, sladkan kvečjemu z ume- tnimi sladili. Zato so potniki poleg ostale prtljage nosili s seboj tudi še malice. Umaknila sta se v čakalnico. Igorju so iz previdnosti naložili v poseben zavitek brašna za cele tri dni. Sopotnica se je nameravala po kratkih opravkih takoj vrniti domov in ni imela malice. Igor sicer ni bil vajen kake posebne družabnosti. Ko paje videl, da krajanka nima popotnicc,ji je hitel ponuditi prigrizek. Skupno sta pospravila dobrote in to ju je še bolj povezalo in lažje sta prenesla zoprnost čakanja. Vlak z južne strani je privozil pozno. Sopo- tnica je menila: da bi bilo skoraj bolje vrniti se nazaj proti domu. Tako bi verjetno tudi storila, ako bi se ponudila prilika. Toda v tisto smer so bili vlaki še bolj redki. Kadar pa je prišlo do zagate zaradi večjih potreb na važnejših progah, so vlake enostavno ukinili. Sopotnica je bila za neizkušenega Igorja malo v skrbeh, pa mu je svetovala, da naj jo počaka, da se bosta skupno vrnila domov, ko bi ona opravila svoje opravke. Igorju naj bi pro- metnik prekinil vozovnico, da bi jo brez škode lahko uporabil prihodnjič. On paje vztrajal: »Če .sem prišel že tako daleč, bom nadaljeval poto- vanje. Rad bi videl mamo in ji izročil pripra- vljeno, ki bi se sicer pokvarilo. Morda se me bodo kljub pozni uri usmilili in mi dovolili obisk. Če pa ne bom uspel nocoj, bom prečul noč na postaji in bom poskusiljutri zjutraj!« Je povedal Igor s tresočim glasom in v očeh so se mu pokazale solze. Dobra znanka je uvidela, da ga ne bo mogla odvrniti od naklepa. Mali možak je dobro pre- računal. Podpirala ga je misel, da bi gospodinja sestra njegov neuspeh izkoristila in ga obrnila v podporo svojih prvotnim pomislekom in tako on verjetno ne bi nikdar obiskal mame, kar je bilo trenutno njegova največja želja. Zato je moral s tveganim pogumom naprej. V zadnjem večjem mestu na slovenskih tleh sta se poslovila. Domačinka mu je želela srečno pot in izstopila, vlak pa je nadaljeval pot proti severu. Domače govorice je bilo čedalje manj. dokler končno tuj jezik ni popolnoma prevladal. Igorje razumel let u in tam kako bc.sedo. ker so potniki govorili drugače, kakor pa jih je v šoli učil njihov domači učitelj. Včasih so mu neka- tere besede tako čudno zvenele v ušesih, da bi se najraje na glas zasmejal. Narečje štajerskih hribovcev sc zdi tujcu smešno. Noč je hitro legala na zemljo in še daleč pred postankom na končni postaji so se prižgale lučke v vlaku. Ko so izstopili, je bila že pravcata tema. Številni potniki so se vsuli iz postaje na raz.sežno ulično ploščad. Ljudje so navalili na vagončke cestne železnice, kijih je stalo mnogo pred postajo. Igorje kmalu uvidcl, da si bo treba pomagati s pisanimi navodili in hitro je pokazal ženski, ki je stala v bližini, prvo vpra.šanje »Jakominijev trg?« Ne da bi odgovorila, ga je potegnila za seboj v voz in ko so se pripeljali na trg, mu je velela izstopiti. Igorju se je zdelo čudno in tuje, niti povprašala ga ni ne odkod, nekam. Ravnala je z njim. kakor s prtljago in to ga je zelo prizadelo. V srcu je občutil tesnobo in h ladnost tujine. Stiskala ga je dušeča osamljenost in prvič gaje zaskrbelo. Že drugo leto zapored je zima nasula toliko snega, da ga niti v večjih mestih niso mogli pospraviti z ulic in na trgu so bile v napotje velike grmade stlačene in umazane snežne brozge, kije ponoči zmrznila. Okoli teh kupov in med njimi sr- se cepetaje gnetli premraženi potniki, ki so na nagnetenih vozovih iskali vsak svojo številko. Isto je počel tudi Igor, pa ni mogel dolgo zdržati. Nahrbtnik je bil pretežak. Na useko snetega kupa je položil nahrbtnik in sedel nanj. Nestrpno je opazoval pogostne vozove, ki so prihajah in odhajali z vseh smeri. Zanj je bilo mnogo težje tudi še zato, ker ni vedel niti odkod pride njegov voz. ne v katero smer se bo odpeljal. Največja zabloda paje bila v tem, daje ogledoval napačne številke, namreč tiste, ki so označevale .serije voz, ne pa smeri in proge, po katerih so vozili. Tako je potratil mnogo časa in že je obupaval. Bile so same visoke številke, po več sto in tudi čez tisoč. Že mnogokrat so se naložili vsi potniki, ki so čakali na križišču. Do kosti premražen in obupan je stopil do na videz najskromnejše ženske s pisano ruto na glavi. Iz izkušenj svojega mladega življenja je vedel, da so ženske z rutami na glavah Slovenke, one s klobuki pa tujke. Tako je pač bilo pri njih na Rogu. To žensko je nemenečse za tujino nagovoril v svojem materinem jeziku in ni se varal. Sreča mu je pomagala iz stiske. Odgovorila mu je po domače. Pojasnila mu je, da ima napisano pravo številko, toda daje opazo val narobe. M oral hi bil gledali številke na strehah, ne pa na podnožju. Kakor da bi se mu bil odvaljal kamen od srca, je Igorju odleglo, ko je slišal domačo besedo. Zdelo se mu je, kot da bi se bil pota- pljal, pa mu je nekdo pomolil roko rešitve. Neznanki se je fantiček zasmilil. Pustila je svoj voz mimo, da bi se podrobneje pogovorila z njitn in da bi mu pomagala. Razložil ji je nesrečo z materjo in ni mogel zadržati solz. Zajokal je skoraj na glas. Ženska jc na kratko utihnila, potem pa je rekla: »Mislim, da nocoj ne boš mogel opraviti svojega namena. Čas obiskov na kliniki, posebno na živčnem oddelku, je strogo dolo- čen. Če pa si odločen vseeno poskusiti; morda naletiš na dobrega človeka, potem si zapo- mni!« Na levi roki je začela preštevati prste in to še enkrat ponovila, potem pa nadaljevala: »Spra- vila te bom na prvi voz, ki pripelje naravnost pred glavno poslopje bolnišnice, ki jo iščeš. Ko bodo ljudje sedmič izstopali, tisto je prava postaja, kamor si namenjen. Precej odmaknje- no od ulice boš na prostem ugledal mnogo velikih poslopij. Po široki razsvetljeni aleji boš prispel do glavnega vhoda. Če ti nocoj ne bo uspelo priti do mame, potem poišči s stražarja na ulici, pokaži mu naš naslov in poprosi ga, da te popelje do nas. Pri nas boš prespal in bomo jutri obisk .skupno opravili. Tako bi bilo zate najbolje, ker te je prehitela noč, ne poznaš kraja in ne razumeš nemškega jezika. Tako sta končala pogovor in izročila mu je star pisemski zavitek, ki ga je vzela iz ročne torbice. Še malo sta počakala in že je prihajal pravi voz. Poslovila sta se in Igor je vstopil. Dobra neznanka mu je želela srečo in na svidenje. Bila je skoraj trdno prepričana, da bo fant še tisto noč njihov gost. Prijetno naključje je Igorja dobro pomirilo. Skoraj da je postal samozavesten, češ tudi sam .se vetn preriniti in končno povsod najdeš dobre ljudi. Skrbno je spravil pisemski zavitek z naslovom i' notranji žep suknjiča. V isti žep, kjer je hranil denar, naslov je bil nocoj zanj enakovreden. Bil je globoko zamišljen, le cviljenje z zamrznjenih tračnic ga je dramilo. Voz .se je ustavil prvič, drugič, tretjič in končno sedmič. Postaje je pazljivo prešteval. To je bil njegov edini kažipot. Zunaj je vladala tema in samo številne lučke so bežale mimo zalcdenelih oken. Z njim so ostali proti koncu samo še trije potniki in na sedmi postaji nihče ni vstal. Igor je hitro pograbil nahrbtnik in izstopil. Pred seboj je zagledal planjavo, na njej sklop velikih poslopij in široka razstvetljena kostanjeva aleja je vodila naravnost do največ- je stavbe, kije bila posebno močno obsvetljena. Zdelo se mu je, kakor da že v«' to dobro pozna. Kakor da bi pred nedavnim bil tukaj. Kot naj podrobnejšo' sliko si je vtisnil v spomin prisrčen opis neznane ženske. Hitrih korakov se je pognal po aleji. Počasi pa so mu noge postajale težke kot svnec. Kakor da hi bil utrujen. Pa n! bil. Čedalje bolj -i^oje začel misliti na mamo in na vse, kar je dobrega in hudega doživel z njo . . . Naenkrat je stal pred glavnim portalom. Ustavil .se je. Nekaj mu je popolnoma zavrlo korak. V srcu ga je stisnilo. Hrepenenje in o enem strah pred materjo! Trenutno je v njego- vem spominu oživela groza tistega strašnega večera, ko je zbegani materi utekel skozi okno v noč. Ncpramagljiv strah mu je prešinil misli. Kaj če bi našel mamo še vedno v podobnem stanju! Kaj če bo srečanje na samem! Kaj če se bo mati maščevala nad njim, ki ji je preprečil strašni naklep!? Od tiste noči dalje nikdar več ni upal biti niti za trenutek z njo sam, čeprav jo je neizmerno ljubil. Obstal je pred veliko porto. Zdelo se mu je, da ne bo mogel naprej. V njegovem srcu in mislih sta zakljuvala in se tepla dva nasprotu- joča si čustva. Dosedaj je prevladovalo hrepe- nenje po materi. Želja zopet jo videti in objeti se jc borila z grozljivim strahom, ki je vstal v njegovem spominu sedaj, ko bi naj stopil pred njo. Ni hujšega trpljenja, kakor bati se tistega, ki ga najbolj ljubiš . . . Opogumil seje. Na cilju ni mogoče odneha- ti. Potegnil je za ročaj zvonca, kakršni so bili nekoč na starih portalih. Prodiren glas ga je zfumt uplašil. Kaj bo? Kmalu je zaslišal trde korake po hodniku. Zaškrtalo je v veliki železni ključavnici in že je stal pred njim v belo oblečen mož. »IVas wuenschst du, Junge?« Igor ga ni razumel, a vedel je odgovoriti. Najprej je povedal svoje želje v svojem jeziku. Ko je videl, da ga mož ne razume, je zajokal in ponovil:« Moechte meine Mutter besuchen!« Povedal je, kakor ga je sestra doma naučila. Vratar je malo pomišljal, potem pa mu z zamahom roke pokazal, naj počaka. Vrata so sc zopet zaprla, zaklenil jih je in Igorja je še boj zaskrbelo. Ni vedel, kaj bo čakanje prine- slo. Mož v belem ga sicer ni zavrnil, a siroma- ček ni vedel, kaj namerava. Jokal je in kot neuslišan berač stal pred zaprtimi vrati. Zopet so odmevali koraki po hodniku. Več kot prvič. Odprla so se visoka in težka vežna vrata in s strežnikom je prišla usmiljenka z velikim belim pokrivalom. Ko je ugledala jokajočega fantička, ni ničesar rekla, objela ga je in prisrčno stisnila k sebi. Zasmilil se ji je. Potem pa ga je tolažila »Nič ne jokaj, dečko! Pogovorila se bova v tvojem jeziku, da me boš razumel in pomagala ti bom.« Zopet se je Igorju odvali! težek kamen od preplašenega srca. S presekanimi besedami je med jokom povedal, kako se piše, odkod je in kaj želi. Usmiljenka je bila Slovenka, kakršnih je bilo nekoč mnogo po samostanskih redovih. Pojasnila mu je, da so obiski dovoljeni samo ob določenem času in da bo ob tako pozni uri težko kaj urediti. »Zakaj nisi prišel predpol- dne? A H pa vsaj za dne? Saj bi doma morali vedeti, da ponoči pri nas ni mogoče opraviti obiska!« Igor je znova zajokal in se trudil pojasniti, kaj se mu je pripetilo na velikem križišču, da so potrebno vedeli doma in on da je nameraval priti ob pra vetn času, toda ni si mogel pomagati iz zagate. Sestra ga je potrpljala po ramenu in mu pobožala objokano lice: »Vseeno še malo počakaj. Stopila bom do sestre prednice. Dobra je po srcu, morda pa nama bo uspelo. Tudi jaz bom lepo poprosila zate. Počakaj, vrnila se bom!« Ko so se tretjič vrata odprla, so prišli trije. Prednica je Igorja samo pogledala, nič govori- la, prijela ga je za roko in popeljala s seboj. V prvem nadstropju na širokem hodniku so bile ob steni razpostavljene klopi. Usmiljenka mu je velela odložiti nahrbtnik in sesti. Obe sta odšli in Slovenka se je kmalu vrnila. Odvedla ga je v pu.-,ebno sobo, kije bila čisto na koncu hodnika oh kopalnicah. V sobi je bila velika podolgovata miza in ob njej mnogo stolov. Visoko na steni v kotu je viselo veliko razpelo, oh njegovem vznožju, na posebnem podstavku pa bogat šopek zimskih rož in na vsaki strani je gorela po ena rumena sveča. Tu so usmiljenke imele svoje pogovore. Mati je kakor okamenela stala pred mizo. Ko je zagledala sina, je na glas zaihtela. Hlast- no ga jc pograbila in ga krepko stisnila k sebi. V njeni gesti ni bila izražena zgolj ljubezen do sina, temveč predvsem odločen protest proti nasilnemu iztrganju iz sredine lastnega doma. Bilo je videti, da se ne zaveda podrobnosti iz nedavne preteklosti svojega lastnega življenja. Poljubov v ihtenju ni hotelo biti konca. Ne mati ne sin od ganjenosti nista mogla spregovo- riti besede. Ko ga je izpustila iz trdnega obje- tna, je usmiljenka rekla: »Sedita in pomenita se. toda ne predolgo, kmalu se bom vrnila!« Usmiljenka se je napotila proti vratom. Igor .se je sunkovito iz vi I materi iz rok in se pognal za sestro: » »Prosim vas, lepo vas prosim, ostanite z nama!« Je vzkliknil in nič več. Usmiljenka ga je razumela. Poznala je družin- sko tragedijo, prečitala je tudi bolniške zapi- ske, znane so ji bile vse podrobnosti. »Če pa tako želita, pa rada ostanem z vama. Bomo se v troje še lepše pomenili!« Jima je pomagala iz zadrege. Igor se je na mah spretnenil. Obraz se mu je razjasnil. Pomiril se je in oči so se mu razvese- lile. Sproščen se je zagledal v topli materim pogled Sedaj jo jc on objel: »Vsi te imamo zelo radi! Nadaljevanje prihodnjič 4 - LITERARNA PRILOGA TEDNIKA 8. oktober 1981 - tednik Likovni krožek OŠ Hajdina PODAJMO SI ROKE, OTROCI SVETA Svoboda, bratstvo in enotnost, to vse je v naši državi. Včasih se sprašujemo: ali ne bi bilo lepo, če bi tudi ljudje vsega sveta bili med seboj povezani? Ali ne bi bilo lepše takrat, kadar ne bi bilo nikjer nemirov, napadov, vojn in podobnih grozot. Lahko smo srečni, da živimo v lepi urejeni in svobodni državi. Kaj pa drugi otroci? Živijo v lakoti in od tega tudi umirajo. Mi večkrat mislimo, da bi jim pomagali, zato pa tudi v šoli zbiramo denar za njih. Toje le malo, vendar njim veliko pomeni, saj se takrat spomnijo na nas. In mi! Večkrat pomislimo na njih in želeli bi da bi se otroci vsega sveta združili. Ali bi to bilo mogoče? Da, in še kako! In takrat bi bili zelo srečni, saj bi bili združeni in bi si med seboj pomagali. Tovariš Tito je bil pobudnik združenja neuvrščenih držav. In prav te države so med seboj povezane in imajo vsako leto sestanek. Na sestankih se pogovarjajo o najrazličnejših stvareh, problemih in ugota- vljajo, premišljujejo, kaj bi bilo boljše za marsikatero državo. Mi mla- dina, otroci, smo tisti, ki bomo naadaljevali poti naših staršev. Najbolj pa se bomo držali poti tistih, ki so se borili za svobodo, bratstvo in mir na svetu, med katerimi pa je bil vedno Tito in med tistimi bomo tudi mi. Kolikor bomo mogli, si bomo prizadevali, da bi bili med seboj povezani. In tudi sedaj so v naših mislih močne želje, da bi si otroci vsega sveta podali roke in se strnili v močan krog, ki ga nikdar nihče ne bi mogel razdreti. To si želim jaz in mislim, da bi se tudi drugi strinjali s tem. JolandaZUPANIČ OŠ Franc Osojnik Podruž. GRAJENA 7. razred Srečanje s pesniki v čefrtek. 24. septembra smo se zbrali v Narodnem domu pionirji in mladinci ptujskih šol. Obiskali so nas trije slovenski pesniki: Jože Šmit, Manko Golar in Niko Grafenauer. Pozdravili smo jih s prisrčnim apla- vzom. Najprej so, nam predstavili nekaj svojih pesmi. Na vrsti je bil najstarejši. Manko Golar je večsvojih pesmi p<3.svetil vnukinji Lenki. Bile so zelo prisrčne in smešne. Ob njih smo se tudi mi razvedrili in nasmejali. Rodil seje v Ljutomeru. Prebral nam je tudi eno prleško. Jože Šmit nam je predstavil nekoliko resnejše pesmi. Preživel je težko mladost. V družini je bilo dvanajst otrok. Živi jih še osem. Najmlajši med našimi gostije bil Niko Grafenauer-ljubljanska srajca. Tudi on nam je ob svojih lepih pesmicah povedal mnogo zanimivega. Med nami in pesniki je stekel prisrčen razgovor. Mi mladi radovedneži smo postavljali najrazličnejša vprašanja, oni so pa odgovarjali. Ob koncu srečanja smo jim v znak hvaležnosti izročili skromna darila in se jim zahvalili za prijetno doživetje. Oni so se nam podpisali v spominske knjige. Zadovoljni smo se razšli. Petra Grdina, 5. r. OŠ Franc Osojnik JESENSKA PODOBA v zraku se širi značilni vonj po zadnji košenini — otaviču, ki ga še tu in tam kdo pospravi za zimsko krmo. Na širokih travnikih ukresavajo pastirji ogenjčke, da se ob njih ogrejejo ali pečejo dobrote jesenskih polj in sadovnjakov. Ob večerih ožive skednji, v katerih se zbira staro in mlado. Ličkanje, delovni obred, ki počasi umira. Ostal bo spomin na nekdanjo jesensko kmečko idilo. V vinogradih je slišati razposajeno pesem bračev. Listje šelesti pod rokami, brentar odnaša težke brente grozdja, na stiskalnici hrešči vreteno, v kad pa teče sladak mošt. Otroci se podijo po sadovnjakih, polnih sočnih jabolk. Nekateri hite v gozd pod gorico. kamor jih zvabijo kostanji, ki gledajo iz svojih ježic. Pod nogami šumi listje, ki ga je jesenski slikar čudovito obarval. Rumeno, rjavo, redeče, vijoličasto, rjasto! Veverička se podi za orehi, polžek se slini po stezici, ježek išče poslastico. Ptice so se vznemirile. Zbirajo se v jate, da odlete v sončne in tople kraje. Polja in vrtovi se praznijo. Polnijo se kašče in kleti, ponos kmečkih ljudi, ki so se vse leto trudili in se razdajali v delu z zemljo. Jesen, lepa in bogata, počasi umira. Metka Skofič, 0§ Gorišnica V babičinem vinogradu Jesen je najlepši in najbogatejši letni čas. Gozdovi se prelivajo v čudovitih barvah, ki žarijo v jesenskem soncu. Kmetje imajo polne roke dela. Vsi hitijo in se pripravljajo na zimski počitek. Najbolj živahno je seveda v vinogradih, kjer brači veselo prepevajo in trgajo grozdje. Brentarji se vz- penjajo po griču in odnašajo grozdje na ,,prešo". Tudi tam je polno veselih besed in pesmi. V sode pa se že nateka mošt. Tudi moja babica ima vinograd, ki je precej velik. Povabila nas je v trgatev. To smo bili veseli! V petek zjutraj smo se brači zbrali na babičinem dvorišču in se na traktorju odpeljali v gorico, kjer so nas že čakali domačini, ki jih je babica tudi povabila v trgatev. Med njimi so bili tudi otroci, s katerimi sem se pognal med trte, da bi se nazobali sladkega grozdja. Starejši brači so se napotili v vinograd, otroci pa smo odhiteli na ,,prešo", kjer smo pridno pomagali. Delo se je zavleklo v mrak. Takrat so brači prišli v zidanico, kjer jih je čakala obilna večerja. Po večerji so se porazgubili domov. Bratranec, oče, stric in jaz pa smo odšli na ,,prešo", kjer smo prelagali in stiskali grozdje. Ko smo znova preložili, smo se vrnili v toplo zidanico. Oče in stric sta načela prijeten pogovor, ki ga je bilo zanimivo poslušati. Zunaj so peli črički, rahla sapica pa je vrtinčila suho listje. Pesem me je utrudila in uspavala. Tudi bratranec se je pogreznil v spanec. Prebudila sva se šele zjutraj, ko sta oče in stric opravila delo. Doživetje v babičinem vinogradu mi bo ostalo v spominu, saj sem bil prvič celo noč med ,,prešarji". Slavko Leben,'^ OS Gorišnica Moja domovina Beseda domovina mi pomeni ljubezen in svobodo. To je topel dom. varnost in zavetje. Zame je domovina zibelka mojega otroštva in sreča. Spoštovanje, bratstvo in enakost med narodi, toje domovina. To so tudi širna rodovitna polja, prostrani gozdovi, vinorodne gorice in sonce, ki sije na srečne ljudi naše domovine, moje domovine. Toje sreča, ki se ne da opisati z besedami, sreča, ki jo lahko samo čutiš in doživljaš. Domovina je nekaj, kar se s tabo rodi, s tabo živi in česar ne moreš nikoli iztrgati iz srca. Srečna sem in ponosna, da živim v domovini, kakršna je moja. To je bogata dežela z dobrinami, ki smo jih ustvarili s trudom svojih rok. Vsak lahko živi lepo in srečno, če je le pripravljen delati. Pripravljeni delati pa smo vsi. kajti za lenuhe v naši družbi ni prostora. Naši starši delajo v tovarnah in raznih ustanovah, delo nas pionirjev pa je v prvi vrsti učenje. S tem se pripravljamo, da bomo naši družbi nekoč koristili in da bo naš jutri še lepši. Največje bogastvo za nas pa je svoboda. Samo svoboden narod je lahko srečeii. Srečni smo, dalahko govorimo materin jezik — jezik svoje domovine. Pesmi lahko pojemo v materinem jeziku, tako pesmi najlepše zvenijo. Dobro se zavedamo, kolikšna je bila cena, ki smo jo plačali za dvobodo, zato ne pustimo, da bi nam to svobodo kdo vzel. Držali se bomo Titovih besed, ki jih je tolikokrat izrekel: »Tujega nočemo, svojega ne damo!« Naša domovina je majhna kot zemlja, toda velika in pomembna kot država, ki sije utrla svoj ugled po vsem svetu zaradi svoje neodvisnosti in neuvrščenosti.Največ zaslug za to im.a naš dragi tovariš Tito. Na svetu ni človeka, ki še ni slišal za Jugoslavijo — ni človeka, ki ne bi vedel, kdo je Tito. Zaradi Tita, kije postal legenda, sem ponosna, daje moja domovina prav Jugoslavija. Če bi mi kdo vz'^' pravico do domovine, bi se počutila kot ptica, ki soji pristrigli peruti. Mojca Metličar, OŠ Hajdina Želim si svet brez vojn, lakote... 24. oktober je po vsem svetu zapisan kot dan Združenih narodov. Tega dne je pred 36. leti začela veljati ustanovna listina OZN. V njej se združuje že 151 članic, med njimi je tudi Jugoslavija. OZN ima veliko ciljev. Najpomembnejši pa so: ohranitev miru in varnosti v svetu, prijateljstvo med narodi, OZN pa mora biti središče, kjer narodi usklajujejo svoje akcije za uresničitev vseh skupnih ciljev. Kakšen bi bil svet brez vojn, lakote . .., kakršnega si želim? Svet. v katerem bi bil mir in ne bi bilo lakote, je težko ustvariti, vendar pa to ni mogoče. Vsak dan premišljujem o otrocih, ki trpijo lakoto. Želim jim pomagati. Ne razumem tega, da mi živimo v izobilju, medtem ko na drugi strani sveta otroci množično umirajo zaradi lakote. Večkrat se tudi vprašam, zakaj smo tako prevzetni. Odgovor pa je vedno enak. Prevzetni smo zato. ker imamo vsega dovolj. Vsak večer si predstavljam svet razigranih otrok, v katerem živijo varno in svobodno, imajo enake možnosti razviti svoje sposobnosti in sode- lovati pri razvojla skupnosti. Že naslednji dan pre- berem sestavke o lačnih otrocih, ki trpijo. Želim si svet brez vojn, lakote, trpljenja in bede. Hočem naj imajo vsi otroci sveta enake pravice do življenja, kakršnega živimo mi. Tako zelo se mi smilijo otroci prestrašenih obrazov, katerih foto- grafije gledam v časopisih. Nataša Ljubeč, OŠ Hajdina DELAVEC NEKOČ IN DANES življenje delavca nekoč, lahko mi mladi spoznamo le iz pripove- dovanja odraslih in iz knjig. Ugo- tovimo lahko, da je bilo življenje delavca nekoč mnogo težje kot je danes. Delavec je garal od zore do mra- ka, dobil je le borno plačo-komaj toliko, da je kupil hlebec, ki si ga je s krvavimi žulji prislužil. Do- gajale so se krivice. Težko je pre- našal, moral je trpeti zavoljo dru- žine, saj jo je moral nasititi. Ne- nasiten kapitalist, čigar last je bila tovarna, pa je znal polniti le svoje žepe. Tudi Josip Broz je doživljal to vrstne bridkosti, večkrat je kon- čal v zaporu, skupaj z drugimi ko- munisti. Učil se je iz knjig velikih revolucionarjev: Marxa, Englesa in drugih. Ko se je otresel zaporov, je s svojimi sodelavci pripravil več demonstracij. Vlada, ki ni vedela, kako naj zaduši stavko, je bila zmedena. Delavci so nosili rdeče kravate, ženske pa rdeč negeljnov cvet. Žandarji so streljali na go- loroke delavce, malo kdo se je rešil iz svinčene toče. Zapori so bili tak- rat prepolni, mnogo je bilo mrtvih. Prišla je vojna, sovražnik je s svojim kopitom razdejal domovi- no, kljub temu je zavedni narod odšeliv boj proti okupatorju. V štiriletni borbi so doživeli mnogo krutega in slavne zmage. V njego- vih srcih je bila le ena misel: „Svo- bodo ali smrt", zato so se bojevali dokler niso pregnali sovražnika. Takrat se je začelo novo življenje za delavce. Danes imajo delavci olajšano delo — težja dela opravijo stroji. Delavci sprejema- jo plačilo kakršno si prislužijo — delavci samoupravljajo. Ženske so popolnoma enakopravne z moški- mi. Tito pa nam je vzor dela, ena- kopravnosti, socializma, bratstva in enotnosti. Branko StcŠič, 6/b, OS Hajdina Likovni krožek OŠ Hajdina DROBEN SPOMIN Moje otroštvo je minilo. Ker sem podeželski otrok, nisem uživala pravega otroštva. Se majhno dekletce sem morala pasti krave in velikokrat čuvati mlajšega brata, ki mi je bil dostikrat v breme. Pri nas doma je bilo vedno dovolj de- la. Ker sem bila večja od svojih vrstnikov, so me starši često graja- li: ,,Kaj bi se igrala, saj si že tako velika!" Te besede so me vselej hudo prizadele. Velikokrat sem pogrešala otroško igro. Najhuje mi je bilo, ko sem morala na polje ali travnik, vaški otroci pa so se lahko doma igrali. Kljub prezgodnjemu delu pa se otroških let rada spomi- njam, ker niso poznala skrbi. Bil je poletni dan. Doma začudo nismo imelu nobenega takega dela. S prijateljčki sem se odpravila na dravsko obrežje. V bližnjem gozdu smo nabrali suhljad in zakurili ogenj. Nekdo je prinesel zgodnja jabolka, da bi jih spekli. Ker so bila zapeljivo rdeča, sem si izbrala najlepšo in ugriznila vanj. ,,Joj, kaj pa je to?" sem zakriča- la. Nekaj me je pičilo v ustnico. Bila je čebela. Prijateljčki so se smejali, meni pa je šlo na jok. Ustnica me je močno bolela. Ska- kala sem okrog ognja, misleč, da bom tako pregnala bolečino. Cez nekaj časa se je res polegla, toda ustnica je tako otekla, da nisem mogla govoriti. Po bližnjici sem stekla domov in držala roko na ustnici, ker sem bi- la prava nakaza. Ko sem se prika- zala na domačem dvorišču, so do- mači prasnili v smeh, jaz pa v jok. Ko pa sem se pogledala v ogledalo, je tudi meni ušel smeh. Tkali so se dnevi, vrstili so se dogodki in se izgubljali v času, ostali pa so drobni spomini. Darinka Vojsk, 05 Gorišnica V trgatvi Na razrednem sestanku smo se zmenili, da bomo šli v ponedeljek, 20. oktobra, v trgatev in tako pomagali družbenemu sektorju. Vreme se je zjasnilo in po- nedeljek je bil sončen, toda z£lo mrzel. Ker smo se hoteli ogreti, smo manevrirali po cesti in tovari- šica nas je morala nenehno opo- zarjati. Brez prask smo prispeli na cilj. Razporedili smo se v skupine. V vsaki skupini so bili štirje dečki in štiri deklice in en brentar. Naš brentar je bil Vlado. Marljivo smo pričeli trgati in vedra so se kar hitro polnila. Grozdje je bilo že gnilo in plesnivo. Pobirati smo morali tudi jagode, ki so padale na tla. To nam ni bilo najbolj všeč in vsak se je otepal tega dela. Nazadnje so se zmenili, da bo vsakdo pobral na svojem. Med delom smo se zbadali, zbijali šale in tudi katero zapeli. Tako je čas hitreje tekel. Vlado, ki je pridno nosil brente, je po dveh urah povedal, da smo nabrali sa- mo četrt prikolice. Pritisnili smo. Želeli smo natrgati čimveč, da bi prehiteli osme razrede, ki so trgali nekaj dni pred namit Pošteno so se nam začeli oglaša- ti želodci. Končno je le napočil čas malice. Zbrali smo se pri prikolici, kjer nas je čakala izdatna malica, ki jo je pripeljal tovariš Boško. Ko smo se okrepčali, smo nadaljevali delati. Dan se je počasi prevesil v toplo jesensko popoldne. Sonce nas je polenilo in delovna vnema je pojenjala. Tovariš Boško si je oprtal brento in nas znova vz- podbudil k delu. Naenkrat smo dekleta v naši skupini opazila, da so fantje izginili. Mislile smo, da so se po- tuhnili, ker so se naveličali dela. Cez nekaj časa so se vrnili z ja- bolkami v rokah. Sedli smo v tra- vo in jedli sočna jabolka. Skoraj nas bi zasačil tovariš. Končno je napočil čas odhoda. Spustili smo se po hribu in se ustavili pri potočku, kjer smo si umili umazane roke. Zajezdili smo jeklene konjičke in se spustili do- mov. Manja Bezjak, OS Gorišnica Likovni krožek OŠ Hajdina DOMAČA RAST je literar- na priloga TEDNIKA in jo izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO - TEDNIK Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. DOMAČO RAST URE- JA UREDNIŠKI ODBOR: Nataša Belšak, Branka Bezeljak-Glazer, Viktorija Dabič, Drago Šuligoj in Darja Križančič