7. maj in naš občinski praznik 27. april praznujemo v jubilejnem letu 30-letnice zmage socialistične revolucije Prav je, da ob tem oživimo spomin na tiste dni, ko je delavski razred tudi v naši občini bojeval srdite bitke z iz-koriščevalci in vsemi njihovimi podrepniki; na tiste dni, ko je KP kot edina prava, organizirana sila delavskega razred odpirala perspektivo delavskemu razredu v boju za njegove prayice;'na čase, ko je še posebej pri nas v Sloveniji cyetelQ_ sektaštvo, intrigantstvo, politikantstvo, malomeščanstvo, ko je buržoazija z roko v roki s slovenskim klerikalizmom na vse mogoče načine - tudi z ovaduhi, žandarmerijo, tajnimi po-licijskimi agenti, klerikatno duhovščino - skušala razbijati katerokoli in kakršnokoli združevanje delavcev v boju proti izkoriščanju. V takem družbenopolitičnem sistemu, sistemu vladavine izkoriščevalcev je bila KP prepovedana in zato je delovala v ilegali. Pa vendar je bila tesno povezana s širokimi delovnimi množicami, predvsem pa z delavskim razredom, katerega jedra so tedaj predstavljale v naši občini tovarne Saturnus, Kemična, Papirnica Vevče, pa železničarji in drugi. Zato je bilo njeno delovanje dvojno. Globoko v ilegali je bilo organizirano delo tako, da je KP rastla idejno, kadrov-sko in organizacijsko. Navzven, zadelo v javnosti, v povezavi z delovnimi množicami, pa je prevzemala vodilno vlogo v raznih dclavskih društvih Svoboda, delavskih športnih klu-bih, rdeči pomoči, Vzajemnosti itd. Zato ni slučaj, da so bile že leta 1924 vse podružnice Svobod v Polju in nekatere so-sednje v rokah Partije. Prav tako ni slučaj, da so pod vodstvom komunistov de-lavci, člani delavskih kultumo-prosvetnih društev, množično odhajali na skupne izlete in skupaj vsako leto slavili 1. maj -praznik dela - največkrat v Besnici, pa tudi na Jančah in dnigih krajih občine. Spomnimo se na tiste vrednote, ki so bile sestavine vsake akcije, pa sedaj prevečkrat rade uidejo pozabi. To so spo-štovanje človekove osebnosti in njeguvega dela, žrtvovanje za človeka, če je v stiski, žrtvovanje v boju za skupno stvar, medčloveška solidamost in odkrit pogovor o napakah z na-menom, da človeku pomagamo, kritičnost in samokritičnost in podrejanje lastnih interesov interesum partije, interesom delavskega razreda. Različne dobe ustvarjajo različne Ijudi in različne značaje. Toliko bolj izklesane, kolikor hujše so bilc težave, s katerimi so se posamezniki sreeevali v življenju in s kolikor večjo odločnostjo so se z njimi spoprijemali ter jim kljubovali. In takratno obdobje je ustvarjalo take značaje, tako izklesane, da so bili sposobni kljubovati, se upirati, bujevati in zma-govati kl/ub še tako bmtalnemu zatiranju, zapiranju v kon-centradjska taborišča, mučenju in tudi stalno prisotni živ-Ijenjski nevarnosti. Take l/udi je imela v svojih vrstah KP Jugoslavije - take Ijudi smo imeli pred vojno tudi v naši občini. Ob kapitulaciji Jugoslavije, še pred ustanovitvijo OF v Sloveniji, so ko-munisti v naši občini že zbirali orožje, strelivo, ročne bombe in vse to z vozovi prevažali v bližnje gozdove. Junija istega leta so že bile protifašistične demonstracije v Šmartnem, Polju, Sostrem in Kašlju. V nočimed 12. in 13. julijem /e bil že prvi oboroženi spopad med aktivisti Polja in okolice z italijansko patrolo. 13. julija je bila ustanovljena partizanska četa na Motniku, 16. julija je padel prvi smrtonosrd strelna nemškega vojaka v dolini Besnice. Tako se je v naši občini pričel oborožen boj proti okupatorju, pričel narodno-osvobodilni boj, ki je v spopadu z domačimi izdajalci kmahi prerasel tudi v revolutionarni spopad z razrednim so-vražnikom. Zato ni slučaj, da naš občinski praznik 27. april sovpada z dnevom ustanovitve OF slovenskega naroda. Prav taku ni slučaf, da želimo obnoviti tradicijo zbiranja delovnih Ijudi v naši občini ob praznovanju 1. maja - praz-nika dela. Oba praznika praznujemo v času velikih zgodovinskih premikov v razvoju delavskega razreda Jugoslavije. Praz-nujemo ga v času velike enotnosti, ki so jo izpričali ko-munisti za izvršitev nalog in stališč svojih kongresov, enot-nosti, ki so jo dokazali delovni Ijudje naše dežele ob spre-jemanju novih ustav za vsestransko uveljavitev samoupravnih socialističnih odnosov, enotnosti, ki so jo manifestinli državljarti socialistične Jugoslavije v pripravjenosti obrav-navati neodvisnost in ozemeljsko nedotakljivost svoje države. Revolucionarne spremembe in naloge, za katere smo se tako enotno dogovorili, bomo izvršili do kraja šele takrat, ko bo dobesedno vsak delovni človek v vsaki tovarni, delovni organizaciji in skupnosti resnično z vso odgovornostjo in potrebnim znanjem izvrševal svoje samoupravne pravice in dolžnosti. K temu cilju se moramo usmeriti vsif Predvsem pa je tu za komunhte prvo področje dela, kjer se preizkuša moč njihove organizacije, sposobnost in volja vsakega posa- meznikcL FRANC REJC